IZDAJTA ZA 60BIŠK0 IM BEIEČVJ0
Prispevajte za Kulturni dom
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, torek 5. februarja 1952
Poštnina platana v gotovini
Spedizlone in abbori post l er
Tuniška zadeva pred Varnostnim svetom na zahtevo 15 arabskih in azijskih držav
Delegacije poudarjajo v poročilu, ki so ga izdale po dolgem sestanku, da se položaj v Tuniziji vedno bolj slabša - Poseben odbor bo pripravil tozadevno dokumentacijo • Bour« guiba zadovuljen Voditelj stare stranke Destur ostro obsoja policijske operacije v Tuniziji - Včeraj novi spopadi v Tunisu in drugih krajih - Ameriške Ab'L za avtonomijo Tuniziji
PARIZ, 4. — Delegati petnajstih arabskih in azijskih držav so danes predložili Varnostnemu svetu tuniško vprašanje.
la sklep so arabski in azijski delegati sprejeli na seji, ki je trajala poldrugo uro. Navzoča sta bila tudi tun ška m.r.i-stra Ben Youssef in Badra, ki st& sedaj v Parizu.
Po sestanku so izdal; sledeče poročilo: «Predstavniki afriških in az jskih delegacij so se sestali, da proučijo ukrepe v zvezi z resnim položajem v Tuniziji. Upoštevajoč, da se kljub njihovemu posredovanju pri predsedniku glavne skupščine in pismom poslanih predsednikoma glavne skupščine in Varnostnega sveta, položaj še dalje slabša, so sklenili, da skupno postavijo tuniško vprašanje pred Varnostni svet. Ustanovljen je bil odbor, da pripravi tozadevno dokumentacijo, ki
Nemškj zastopniki so danes prikazali položaj v Zahodni Nemčiji in navedli razloge zaradi katerih se zdi Bonnu prispevek, ki so mu gg določili, previsok. Zahodni visoki komisarji so predlagali, nai bi Nemčija letos plačala 13 m;li-jard mark. zahodnonemška vlada Pa trdi. da lahko prispeva največ deset milijard. »Trije modri« imajo funkcijo razsodnika.
Adenauer razlitja svoje pogoje za sodelovanje v evropsfal vojski
Kancler je ponovno poudaril, da je rešitev vprašanj Posaria in sorejema v atlantski pakt pogoj za pristop k evropski vojski in podpis splošne zavezniško nemške konvencije - V četrtek vladna izjava v zaltodnonemškem parlamentu
Ameriška in angleška svarila nemški vladi
nizirati ameriške vojaške sile tako, dE b; imela suhozemsita vojska 21 div.zij, mornar ca 408 bcrben,h enot. 16 letalskih skupin in tri divizije mornariške pehote («marincs») z lastn m izkrcevaln-m brodovjem. letalstvo pa skupno 143 letalskih skupin.
Ob koncu je Lcvett prikazal razvoj ameriškega oborožitvenega napora. V zadnjih osemnajstih mesecih se ie štev.lčna meč suhozemske vojske povečala od 390.0C-O mcž zbranih v desetih divizijah, na 1.570.000 mož v 18 divizijah. Mornarica se je v istem č.- su povečala od 238 borbenih enot in 380.000 mož na 400 enot 'n 790 000 mcž mornariškega osebja, medtem ko je mornariška pehota narasla od 74.000 na 219.COO mrž. Končno se je letalstvo okrepilo od 411.000 na 900.000 mož in od 48 na 90 letalskih skup n.
bc dosežen resničen napredek v teh vprašanjih, in izraža upanje. da se zunanje ministrstvo ZDA o tem še rti dokončno odločilo.
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da še ne ve, ali se bo Adenauer sestal z zunanjimi ministri zahodnih velesil med njihovo konferenco v Londonu.
Medtem, ko »s širijo govorice o možnosti ameriškega posredovanja med Francijo in Nemčijo, prihaia iz dobro obveščenega vira vest, dg je Ache-son odgovoril na osebno pismo francoskega zur.amega ministra Schumana o nemškem vprašanju Dodajajo, d!a vsebuje A-ch e šenov odgovor nekaj konkretnih predlogov.
Glede vprašanja sprejema Nemčije v NATO bi Achescn predlagal naj se vsak sklep o tem odloži, naj m bonnsko vlačo takoj spriemejo v evropsko obrambno skupnost, da bo v njej lahko sodelovala v popolni enakopravnosti. G L de Posarja pa je Acheson baje izrazil željo da bi francoska vlada objavila izjavo, v kateri bi jasno povedala, <Ja Granvalovo imenovanje za veleposlanika ni do. končni in enostranski francoski korak glede bodočnosti Posarja, Francija bi nai tbmj uradno potrdila oa f’<2i zanjo še veli* tristranska izjava iz leta 1950, ki pravi, da je dokončna rešitev posarskega vprašanja pridržana mirovni pogodbi.
slansko sikiupino svoje demo-kristjanske stranke in čkjal, da bo njegova vlada sicer «nada-ljevala politiko evropskega združevanja«, da pa ne bo mogla podpisati konvencije niti sporazuma o evropski vojski, dekler ne bo ugodno rešeno vprašanje Posarja in vprašanje ebodočih odnosov nved Nemčijo in atlantskim paktom«.
Nato je kancler govoril o pogodbah, ki bodo priključene splošni konvenciji in o katerih se zahodno-nemška vlada pogaja z za v; zn iško visoko komi. sijo. Adenauer je dodal, da je rmo pogodba o obnovitvi nemška suverenosti nad zračnim prostorom »pravična rešitev za
BONN, 4. — Vprašanje odnosov med zahodnonemško zvezno republiko in zahodnimi velesi, lami se je ponovno zaostrilo. Med3:m ko je za francoskim tudi angleški in deloma ameriški tisk precej složno nastopil preti bonnski politiki zadnjih dni. je Adenauer danes ponovno in v še bolj odkriti obliki postavil rešitev nemških zaihtfcv v cesarskem vprašanju in gleda sprejema v atlantski prtt kov pt-gej za sodelovanje Zahodne Nemčije v evropski vojski in za podpis sploši*’ nemško-za-vezniške konvencija, ki bi naj nadomestila sedanji okupacijski statut.
Adenauer ie govoril pred P°-
PARIZ. 4. — Čeprav so pretekli že trije dnevi, odkar je predsednik atlantskega sveta Laster Pearscn v Ottawj i“»»-vil. da se bo general Elsenho-wer do konca junija vrnil v ZDA. kar so razlagali kot napoved njegove kandidature na ameriških predsedniških volitvah, vest še danes ni niti potrjena niti zanikana. Ne E sen-hcwer ne ob-čzjni predstavniki njegovega poveljstva niso prelomili dosedanje molčečnosti.
Francija omejuje
uvoz iz zahodne Evrope
ski zakon o sapparentamenču« raztegnila na ccma A. V kcliker bi se torej — kar nika' or ne moremo verjeti — zgodilo, da bi se ZVU nenadoma premislila in smatrala Za demokratično ti to, kar je smatrala za nedemokrat čno še pred nekaj meseci, potem bi bil to nev dokaz o ne samo o sistematičnim favoreziranju iredentistov in s tem italijanske imper.al stične politike, tem. več tudi nad vse nerazumljivo prehajanje na vedno bolj odkrite in nesramne pozicije izrazitega nedemokratičnega in protiljudskega upravljanja našega ozemlja s strani zostep-mkov tistih vlad, ki predstav-idjo glavne činitelje v članstvu Organizacije združenih narodov sploh a še posebej v njenem najvažnejšem organu — Varnostnem svetu, v imenu katerega vrši Z VU svojo o-blast v Trstu.
OZN in njen Varnostni svet Pa sta sprejela že nešteto reso-lugij, v katerih je bilo na naj-svečanejše načine pcudarjanc demokratično vladanje ne samo na področjih, kjer se v’a-da v njihovem imenu, temveč v vseh državah. Zaradi tega si je nemogoče zamisliti večjega protislovja kot bi bilo tisto, če bi peto leto tega vladanja ZVU uvedla takšen pr Ude-m-kratic ni volilni zakon, ka kršen je italijanski zakon c eapoarentementus jn s tem ponovno, omogočila memopclistvi-
novno osvobodila Trsta.
Zaradi tega so začeli na ves glas kričati in p,ikazovati edino zveličavno demokrat č ost italijanskega volilnega zakona, ker upajo, da bi na podlagi tega zakona ire.lent.sli :ne stranke v Trstu, ki bi bile tako povezane, d bile pri volitvah dve tretjini sedežev v trž: .kem cj-Činskem svetu, pa čeprav ne bi zanje glasovala niti tista pičla absolutna večina volivcev iz 1919. leta (do katere so prišli s pomočjo protidemokratičnega ukaza ZVU o volilnih imenikih in s pomočjo znamenitih vlakov in avicm:,bliskih kolon iz Italije), temveč le skromna relativna več.na glasov, medtem ko bi vse o-stale stranke dobile le eno tretjino sedežev.
Krožijo utdi govorice, da so iredentisti do neke mere nekatere odločilne ljudi okiog ZVU o potrebi mpparenla-menta» že prepričali in je zaradi tega iredentistično priganjanje še bolj glasno prav v zadnjem tednu.
Mnenja smo, da ni potrebno izgubljati pvnovno besed za dokazovanje vse nedemokratičnosti italijanskega vcl.l-r.ega zrkona. saj je vse deni, krat'čno časopisje v Trotu o tem že dovolj pisalo, ra tudi sama ZVU je bila tudi tega mnenja, sčer bi bila že pred razpisom lans::th — pozneje po De Casoerijeri voUi odloženih — volitev itahjanr
no civilno oblast tistim iredenti stom. ki so lani sam, z vsemi svoirni	propagandn mi
sredstvi iz strahu pred volilnim porazom, priznali, da je večina tržaškega, prebivalstva proti njim in da bedo zato na volitvah poraženi. Takšen postopek ZVU bi torej pomenil poskvs umetnega vzdrževanja pri živ'jen ju iredentističnega tržaškega potopi jene a, ki bi v'ada,l proji Tržačanom in ■proti njihovim interesom. in pomagal še nadel je netiti sovraštvo proti Jugoslaviji na. njeni sami mej; in ustvarjal, s tem novo žarišče vojne ne-' vernosti v samem scu Srednje Evrope.
Vidali - Lonza(čflr)
Veliko propagandno bobnenje je privabJo v gledal.iie Rossetti v nedeljo dop dne v re niči dosti ljudi na m hikan-sko ~~ Icm.arski dvoboj. Toda poslušalci so ostali raz čara i: nič novega n.s a povedala oba govornika. V.dali se je dobrikal iredentistom m de al, a a hoče razpravljati z njimi jn cc’o skleniti sporazum — «in determmate situazioni* T dl proti plebiscitu ni nič kaj preveč odločno nastopil, čeprav nanj ni odkrito pristal. Lon-za pa je ponavlja’ znano tezo ^socialistov d rila Ver ezia Gitt-lia« o plebiscitu, na kate ega bi morda Vi dali s-., delrmi-nate situazioni« vendarle pristal.
Pavje perje
Tržaška gospodarska agen. | cija aASTRAs je objavila podatke o letnem ž elezniškem premetu Trsta pod naslovom,: k Avstrija in Italija sestavljajo 84 odstotke tržaškega železniškega prometa«.
Dodajamo:
Avstrijski železniški promet Znaša 2 milijona ton, italijanski pa 0,38 milijonov ton. Avstrijski promet sam sestavlja skoraj 70 odstotkov, medtem, ko italijanski niti 15.
Tako poročanje nas spominja na črnogorski izrek: «Nas in Rusov je 200 milijonov« l
Pogrevanje „apparenlamenta“
Uradno glasilo tržaške Krščanske demokracije «La Rro-ra« nadaljuje tudi v svoji zadnji sobotni številki z jalovim dokazovanjem, da mora ZVU raztegniti na STO tudi italijanski volilni zakon o tappai en-tamentu«. da bi veljal za bodoče občinske volitve. Zdi se, da so demokristjani vsak dan bolj prepričani, da bo ZVU morala kaj kmalu razpisa t; volitve rod pritiskom tržaškega demokratičnega javn ga m e-nja in da so šla za v d.no ro vod i upanja irer e ti tč: ih oblat’ koti v Trstu, dr bodo t> '-litve c dl o ene za dve lei, oziroma dr> takr t. dokler ne bo hrabra italijanska vojska po-
odbor
i0(bo ra>:PUsti r,^l 5JLd0 ,C' 31;ri	Proti riiL, i °dk°r za
manri n,in?c;3‘ in ^2 seto le kr •	na^
— 2 —
5. februarja 19M
m. '
1
H
I	n		Danes, torek 5. februarja >
	■ m n		Agata. Malina Sonce vzide ob 7,24, zatone 60
			
			17.15. Dolžina dneva 9.51. Luna vzide ob 11.50. zatone ob 3.3u-
			
			Jutri, sreda 6. februarja
			Doroteja.
TUDI V PODGORI PROSVKTARJI NA DELU
I 6 1 © D d d	1	*	t	"	w	1
OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA L e navadna politična spletka pokazal nujnost bolj živega delovanja
Noben zgodovinski, zemljepisni in narodnostni razlog ne more utemejiti te spakedranke
Zadnja številka lista «Euro-peo« našteva število brezposelnih po raznih italijanskih deželah in omenja med temi tudi Julijsko krajino. To dejstvo ni samo na sebi kdove kako pomembno, toda je dokaz neke posebne miselnosti, mimo katere ne moremo z molkom.
Zato na.j na kratko omenimo zgodovino tega imena. Predvsem moramo poudariti, da je ime Julijska krajina nastalo šede tedaj, ko je Italija po zmagi zapadnih sil priključila Soško in Vipavsko dolino, Istro in druga ozemlja. Prej so bila ta ozemlja ločena in ni bilo med njimi upravne enotnosti. Ko je Italija priključila te kraje, je nastalo vprašanje njihove združitve v eno samo deželo. Tedaj so' imele v Italiji dežele mnogo večji pomen, saj je recimo višje šolsko nadzor-ništvo ihtelo značaj deželne in ne pokrajinske oblasti. V to novo deželo so vključili tudi Trst, Reko, Pulj in Zadar. Goriška provinca tedaj ni obstajala, ker so večino njenega ozemlja priključili k Furlaniji. Goriško pokrajino so ustanovili
je lahko samo Kanalska dolina in ono ozemlje, kjer prebiva slovensko ljudstvo. Na vsak način bi lahko tudi rekli, da Terska, Krnahtska in Nadiška dolina spadajo zemljepisno k Furlaniji, nikakor pa ne k Julijski krajini. Med obema vojnama je res nekaj časa spadala Furlanija pod Julijsko krajino. To pa se je dogajalo zato. ker je Furlanija narodnostno in zemljepisno jasno ločena od Benečije v pravem smislu besede. Ker niso takrat hoteli ustanoviti avtonomne dežele Furlanije.so jo priključili k Julijski krajini, ki je bila sku1 pina ozemelj z drugačno narodnostjo. Sedaj pa je položaj drugačen in v Italiji ni več nobene dežele z imenom Julijska krajina. Glavno mesto te dežele je sedaj Videm. Ce bi se zgodilo, kar pa je seveda nesmisel in se tudi ne bo zgodilo, da bi prišel Trst pod Italijo, bi torej moral biti podrejen Vidmu. Po drugi strani pa bi bilo tudi nesmiselno, da bi bil Trst glavno mesto te dežele, saj bi bil popolnoma izoliran. Zato je icsmiselno govoriti o Julijski
šele s kraljevskim dekretom z I krajini. V Italiji imamo furlan
dne 2. junija 1927. Tedaj je ta nova pokrajina tudi prišla pod deželo, katere glavno mesto je bil Trst. Tej deželi je bilo torej treba dati neko ime. ker do tedaj ni bila enotna. Zemlje-pisci italijanskega vojaškega zemljepisnega inštituta so predlagali ime Julijska krajina. Furlanija pa ni spadala k tej deželi. Ko je leta 1866 prišla Furlanija pod Italijo, so šteli vse ozemlje do 'reke Idrije za del Benečije. Kakor smo že omenili, so po prvi svetovni vojni vključili v to deželo tudi Goriško. Zato lahko trdimo, da je tedaj ime Julijska kraj na, ki so ga skovali italijanski zemljepisoi, veljalo za ozemlje onstran Vidma in tudi Gorice.
Italijanska ustava, ki določa deželno uredbo države, našteva, med dežele tudi Furlani jo -Julijsko krajino. Tej deželi torej dajejo dvojno ime; t. j. Furlanija, ki je pravo ime dežele. temu imenu pa dodajajo še ime Julijska krajina, ker bi radi priključili tej deželi še Trst in nekako namigavali na neke svoje pravice na ozemlje onkraj meje. Na vsak način so z imenom Furlanija priznali dejansko zemljepisno in etnično stanje, ime Julijska krajina pa »o dodali le iz političnih razlogov. Zato se tudi opaža, da mnogi izpuščajo drugi del tega naziva in govorijo samo o Furlaniji. To je popolnoma upravičeno. kajti zemljepisno in etnično se ;arao majjjjen del tega ozemlja ne more vključiti v zemljepisne, etnične in zgodovinske meje Furlanije. Izjema
sko deželo, kjer prebiva furlansko ljudstvo. Obstaja tudi furlanski jezik in furlanska miselnost. Vse t0 je upoštevala tudi ustava, ki je dala deželi ime Furlanija in le iz političnih razlogov tudi Julijska krajina.
Zgodi se tudi. da včasih govorijo o Julijski krajini in ne o Furlaniji samo zaradi nepoučenosti. Mnogokrat pa uporabljajo to ime načrtno iz političnih razlogov. Julijska krajina je bila tudi za časa fašizma nesmisel. Ce hočemo govoriti o deželah, ki težijo na Trst, tedaj naj omenimo Furlanijo. Slovenijo in Istro in k tem bi kvečjemu lahko še dodali Koroško. Te dežele pa imajo lastni značaj in so kot dežele prava celota bodisi zemljepisno bodisi etnično. Poleg tega imajo za seboj tudi zgodovinsko tradicijo.
Namerno vztrajanje v zmoti je velika ovira za reševanje vprašanj te dežele. Ce bi hoteli vzeti stvar dobesedno, bi. morali ugotoviti, da je pravzaprav zemljepisna napaka, če imenujemo prebivalce Rezije, Terske in Nadiške doline beneške Slovence. Ti prebivalci namreč niso v Benečiji (mislimo deželo, katere glavno mesto so Benetke), ampak v Furlaniji, toda ta zemljepisna napaka je pa aflodovmske- upravičena, ker te bilo to ozemlje dolgo časa ju^jafelestjo , ške republik**,,!*.-, je dah*wjir bivalcem in ozemlju posebno avtonomijo. To prebivalstvo je imelo seveda popolnoma druga-
čen značaj kakor v ostali Furlaniji,
Zanikati in ignorirati deželo Furlanijo ter jo nadomeščati z deželo, ki se imenuje Julijska krajina, je popolen nesmisel, ki se lahko porodi le iz nevednosti. 1 Svoj čas so priključili Gorico Vidmu le zato, ker so pač upoštevali Furlanijo. Seveda je bila tudi to velika napaka, kajti Soška in Vipavska dolina nista imela v Furlaniji kaj iskati. Furlani so se tega dobro zavedali in se tudi sedaj zavedajo, da je ime Julijska krajina le odvečen privesek. Tega so se zavedali .tudi oni ljudje, ki so vodili gibanje za furlansko avtonomijo, ki ?o pa' pozneje, ko so prišli v Rim, zatajili svoje prepričanje.
0 tem pa bomo spregovorili obširneje drugič.
Zanimivo predavanje
v Ljudski čitalnici
GORICA, — V sredo 6. februarja V. j. bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli
1 zanimivo predavanje z naslovom «Narodnj običaji na Primorskem«. Predaval bo gori-škj prosvetni delavec Miladin Cern«, ki bo predavanj« spremljal s skicptičnimi slikami. Vabimo k številni udelbžbi.
GORICA, 4. — V petek zvečer je bilo v društvenih prostorih vse živo, ker so pripravljal tretji redni občni zbor prosvetnega društva cPodgora«. Udeležba je pokazala, da tudi Podgorci nočejo zaostajati in da si želijo uspešno delovanje lastnega prosvetnega društva.
Uvodno besedo je imel Spačal Ježe, ki j« V kratkem dal porcč-lo dosedanjega delovanja. V začetku se je spomnil tudi pokojnega Andreja Paglavca, -n dejal navzočim, da bodo najbolje počastili njegov spomin Če pospešijo svoje delovanje, da bo društvo spet oživelo. Dosedanje delovanje prosvetnega društva pa mora biti vzgled in opomin, da v prosveti ne poznamo poti na. zaj, ampak da je naše geslo «vedno bolj in boljše«. Seznanil je tudi člane z delovanjem blagajne, ki sP je aktivno zaključila.
Poudaril je tudi pomen in namen knjižnice, ki jo na žalost premalo obiskujejo. Nato je govoril zastopnik Zveže prosvetnih društev. Pozval je navzoče, naj vsestransko pomagajo pevskemu zboru, ki je bil vedno in ie tudi sedaj dober.
Redno prihajanje k vajam, m resnost pri vajah pa m -rata brezpogojno obstajati če hočemo, da- bo pevski zbor vedno pripravljen za nastope. Podgorski pevovodja je pripravljen še bolj delati, te želi si. da
menil staro traG.cijo dramske druž.ne, ki se je po vojni odlikovala z raznimi nastopi. Obrnil se je nato na mladino, ki je bila dcbro zastopana. Orisal je lepoto slovenske knjige in potrebo go čitaniu slovenskih knj.g, ker se lahko posebno mladina, ki ni bila deležna pouka v materinščini; mnogo nauči s čitanjem dobre knjige. Obljubil je tudi, da si bo društvo preskrbelo nove knjige, čim bo knjižnica urejena in postavljen knjižničar. *
Besede zastopnika zveze so učinkovale in vsi pevci, ki so bili navzoči v dvorani so obljubili svojo pomoč. Sklenjeno je bilo.' da se bodo že prihodnji teden sestal, člani dramske družine ter začeli z rednimi vajami.
Nato so prebrali kandidatno listo in razdelili glasovnice. Podgorci so si tako izvolili nov odbor sedmih članov, nadzorni odbor irs delegate za občni zbor zveze. Izvoljeni so bili ljudje, v katere imajo člani popolno zaupanje in ki so poveči. ni že delujoči prosvetni delavci.
Tako se je končal v Bodgoi: občni zbor. Da ima novi odbor res namen dobro delati in z delom potrditi zaupani« članov, ki so ga vol ib, je dokaz že v tem, da prihodnji teden ne bo samo začetek vaj dramske družine, amipzk v petek v društvenih prostorih prvo predavanje.
Podgorci so pokazali na občnem zboru svojo dobro voljo,
bi tudi pevci redno prihajali j sedaj na pozivajo vse podgor-in da bi se n« zadovoljili s tem, I ske Slovence, naj pristopijo in da pridejo k zadnji vaji pred J pomagajo, da bo delo društva nastopom. Govornik je tudi o- uspešno.
KRATKE VESTI ti beneških vasi
uhed/tiUfac
Omet se kruši
OORiCA, 4. — Ob zadnjem deževju se je omet zaradi razpok na sabših hišah precej poškodoval. Sedaj pa, ko je nastopalo lepše vreme in ko se zopet suši, se cesto dogaja., da se omet kruši in pada. Tako se je danes opoldne zgodilo, da se je odtrgal del takega ometa s hiše nasproti sadnega trga in padel na pločnik. Seveda ometa ni bilo kdove koliko in tudi mimoidočih k sreči ni bdo v neposredni bližini, zato omot in povzročil nesreče. Ce pa bi komu padel na glavo, bi ga prav gotovo poškodoval.
Prepričana sem, da se take stvari dogajajo tudi v drugih Krajih mesta., zlasti še, ker je precej hiš, ki od vojnega bom-bardiranja še niso bile popravljene in sedaj predstavljajo grozečo nevarnost. Zato vas prosim, da te navedete v vašem listu in s tem opozorite oblasti, naj napravijo'potreb, ne korake za varnost prebivalstva.
Goričarrka.
Da bi se izognil kamionu
je skočil na kop žice
GORICA, 4.	—	56-Ietnega
Konta Ivana iz Krmina so danes zjutraj sprejeli v bolnišnico Brigata Pavia. Kant je namreč s svojim kolesom prihajal' iz Krmina v Zdravščino, kjer je zaposlen, ko ga je na nekem ovinku nenadoma prehitel neki tovorni avto. Zdelo se mu je, da vozi avtomobil preblizu njega in da bi se mu umaknil, je raje skočil s ceste na kup bodeče žice. Pri padcu si je prizadel lažje rane po obrazu. Neki civilni avtomobil je ponesrečenega Konta pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavja, kjer so mu obvezali rane na obrazu.
SOVODE^JSKI OBČINSKI P K O R AW
Proračunski izdatki: 11570.19 lir
(Nadaljevanje in konec) STROSKI ZA JAVNO VARNOST in SODSTVO
47. Stroški za posredovalni urad.....................   L
48. Stroški za gasiiče.....................-it.*,.....	»
SKUPNO L
STROSKI ZA JAVNA DELA
49. Plače uslužbencem.................................  L
50. Stroški	za	oskrbovanje občinskih cest..............»
51. Stroški	za	zavarovanje moti nezgodam...............»
52. tstreški	za	vzdrževanje in cepravilo vodnjakov ....	»
53. Odškodnina lastnikom zemljišč v Rupi, ki se uporab-
ljajo	za	prehod živine k Vipavi ..................»
STROSKI ZA JAVNI POUK
54. Plače, šolskim postrežnicam......................
55. Stroški za kurjavo, razsvetljavo in opremo šol
56. Prispevek roditeljskim svetom '................
SKUPNO L
89.960
89.960
352.480
278.633
250.000
10 000 891.113
170.900 453.882 10 000
90.000
90.000
338.200
318.120
10.000
90.000
15.000 771.320
170.900
250.000
10.000
12.000 JU70
79-470
58$®
15.0<W
Pevci iz Peči
so peli na tržaškem radiu
Domačini so jih z velikim veseljem poslušali
PEC, 4. — Na Goriškem, zlasti na Krasu, deluje lepo število pevskih zborov, ki jih vadita profesor Komel in njegova hčerka. Vaje imajo redno dvakrat tedensko in vaščani jih z veseljem posečajo. Kakšne ne-prilifce morajo premagovati pri vajah, vam pove dejstvo, da se
vadijo petje v nezakurjenih r*	_ Ll« I« *
maihnih prostorih, kjer so po-,L/BV0l3 ODiSiniCa
večini betonska tla. Poleg tega |	,. D __________________ •	.	<,
pa morajo pevci z Vrha pre VpOkllCO V„BottOQiiODCSp6CiOiB našati še to nevšečnost, da mo-
10 stotov slame. 1 kubični meter gradbenega lesa in precejšnje število kmetijskeva orodja.
Živino so utegnili pravočasno spraviti na prosto. Do sedaj ne vedo ničesar o vzrokih požara. Škodo cenijo na približno 400 tisoč lir.
rajo peti v prostorih, kjer nimajo hiti elektrike in si zalo svetijo s petrolejko.
Kljub vsem tem neprilikam pa so zbori že na neštetih nastopih pokazali, da znajo lepo zapeti in da si zato pritegnejo poslušalčevo pozornost.
Njihovo ubrano petje je pred dnevi privabilo tudi ravnatelja radia Trst II in šefa glasbenega oddelka, ki so poslušali zbo-rovo potje in pohvalili pevce kakor tudi pevovodkinjo Ko-melovo. Kar takoj so se sporazumeli da bo zbor nastopil na radiu Trst II.
Zelja peških pevcev je bila s tem izpolnjena. V nedeljo popoldne so odšli v Trst in tamkaj nastopili. Domačini so bili kot tudi pevci gostovanja na radiu nadvse veseli. Ob uri nastopa so odprli sprejemnike in poslušali, kako so njihovi vaščani odpeli; Moj dom. Ljubezen in pomlad. Pastirček, Tiha luna. Roži in Mi smo mi.
Prepričani smo, da bo ta pevski nastop moškega zbora iz Peči dal novih moči tako samemu pevskemu zboru kakor tudi ostalim pevskim zborom na Goriškem, da bodo pospešili s svojimi vajami. Spodbudili pa bodo tudi pevce drugih vasi, kjer še nimajo pevskih zborov, da se bodo sporazumeli, kdaj bodo pričeli z vajami.
Požar v ja?b nskem h^vu štiri sto tisoč lir škode
GORICA, 4. — V nedeljo o-krog poldne je nenadoma v neki kolonski hiši, last Teufel-bach v Jazbinah, nastal velik požar. Crn dim, ki se je vil iz senika in bližnjega hleva je takoj opozoril kolona Ladislava Coljo, da je skupaj s sosedi priskočil na pomoč. Istočasno so pa nekateri domači telefonsko obvestil goriške gasilce, ki so takoj prišli na kraj satn. Požar se je z lahkoto razit.-11 po hlevu in seniku in tako grozil še stanovanju kolona Colje. Mestni gasilci so nadaljevali delo domačih in P« skoraj šttri-urnem nenehnem gašenju so končno pogasili še poslednji plamen.
Pri požaru je zgorelo 60 kvadratnih metrov strehe, prib i? no 90 kvadratnih metrov poda, 50 stotov koruznih stebel,
SOVODNJE, 4. — V Bovod-njah se danes spominjajo enega izmed tolikih dogodkov vojnih let, ki ga zlasti fantje letnika 1925 in 1926 ne bodo tako hitro pozabili. Na današnji dan leta 1943 so namreč prišli kve-sturini s kamionom okoli osme ure zvečer in se v vasi zadržali do enajste ure. Vse fante navedenih letnikov so naložbi na avto in jih odpeljali v Gradiško, kjer so jih osem dni stražili. Od tam pa so jih poslali v Italijo, kjer so kot toliko drugih slovenskih sinov iz Primorske doživljali svojo Kalvarijo.
Sovodenjci so danes odločeni, da se taki dogodki ne bodo v njihovi vasi več ponavljali. Z narodnoosvobodilno borbo so si priborili vse pravice in zato zahtevajo, da se jim prizna na rodna enakopravnost.
Novi primeri s'inavke
v pokrajini
GORICA, 4. — 2ivinozdrav-niški vestnik, ki ga je izdala goriška prefektura, beleži v drugi polovici januarja 36 novih primerov slinavke v občinah pokrajine.
V občini Kopriva so javili 14 primerov slinavke, v Krmi-nu 2, Foljanu 1, Gradežu 1, Marjanu 11, Romansu 2, Sovod-njah 1 in v Skocijanu 4.
Pokrajinske oblasti si na vse načine prizadevajo, da bi kaj ukrenile in tako preprečile nadaljnje širjenje slinavke in so glede tega neizprosne z vsemi onimi, ki se ne držjo točnih navodil v zvezi s slinavko.
Brdo
Prvikrat v zgodovini zaznamujemo v Brdu slinavko. Do slej je bilo že več primerov c. kuženja. Živinozdravnic je takoj ukrenil vfe potrebno, da še boieusn lokalizira in da se odstrani jz doline. Ljudje so zelo nrestrašeni, ker so o tej bolezni že večkrat slišnli govoriti, ni-30 pa imeli doslej nikelj opraviti z njo. Ljud‘;e pravijo, da fe kriva razširjenja bolezni tu di nezadostna zakonska, zaščita. Svoj čas so namreč nalagali velike globe trgovr- n;, ki so u-va-ž.aii živipo .jz okuženih krajev, .^pjipo. dev,je lire pa se nihče ne boji ti.h kazni. Ce tim stvar ne uspe, plačajo pač toliko eiobe, kolikor bj ijh stale kostjo in večerja . v kaki vaški
Skrutovo
2. lecviiarja sta se naročila v Škratovem v občini Sv Lenarta Guido Battaino in Onorina Birtig iz Brišč. Nekateri naši tovariši so s>? udeležili njuiiega slavja. Guido Battaino je nam reč član izvršnega odbora Ds mokratične fronte Slovencev za Beneško Slovenijo in odgovarja za mladino. Nevesta je tudi živo delovala v Fronti in je bila u-radnica v njenem tajništvu. Mladima zakoncema izražamo naše najerisrčnejše čestitke.
V Skrutcvem se’ stekata dva pr.toka in sicer Rbeč in Kcšica. /ato je voda tu precej deroča. Kljub temu pa ni uoskrbljeno za jezove, ker je neke vrste jez le na eni strani struge, druga strn pa je prepuščeno sili vode. Voda silj zate na druge stran pa je prepuščena sili vo-radj česar se polja v Skruto-vem vedno bolj krčijo. Zato je nu; n da oskrbijo za jiezove
Klenje
Sprejem delavcev
v pogozdovalo) center v Doberdobu
TR2IC. 3. Urad za delo v Tržiču sporoča, da so te dni začeli sprejemati prošnje za sprejem delavcev v nov pogo. gozdovalnj center.
Ker je center predviden za okraj Doberdob pridejo v poštev samo oni brezposelni, ki bivajo v tej občini. Za podrob-oejša pojasnila. naj se interesenti zglasijo na Uradu za delo (namestitveni urad) kjer bodo obenem izpolnili tiskovino, k) velja kot pročrvja.
Pred kv<.tk im so tudi v Kle-nju cdprli poklicni tečaj za gospodinjske pomočnice. Taki tečaji so zelo koristni, ker naša dekleta ne postanejo le dobre hišne gospodinje, ampak morajo hoditi tudi služit po sveVu. Dekleta so zadovoljna, ker se marsičesa izučijo in jih bodo moralj zato gospodarji bolje plačevati. Toda želela so, da bi ne bili tečaji samo v italijanskem jeziku, ampak tudi v slo venskem, ker bj imele od tega večjo korist'.
Opažamo tudi, da »e tudi teh tečajev poslužujejo za krepitev svoje politike in da jim ni glavno vprašanje, da s« dekleta kaj naučijo. Poleg tega hoče tudi dokazati, da mladina znio rada hodi v italijanske šole. Resnica pa je, da imajo mladi v italijanskih šolah velike težave jn sorazmerno le malo uspeha, medtem ko se beneški otroci, ki študirajo v slovenskih šolah v Gorici, mnogo več naučijo.
Šolske oblasti tudi opažajo, da mladina pozablja italijanski, ko neha‘hoditi v šolo in italijanske raznarodovale« je sram slišati našo mladino, kako govori slabo italijanščino. Zate hoče naučiti mladino italijan-
ste;ga jezika v tečajih. Mi Benečan; pa pravimo, da jim ne bo uspelo njihovo raznarodovalno delo. Delati iz beneških Slovencev Italijane, ali kot pravijo cnj «italianissime». je prav tako brvzuspeš-en posel kakor cepiti kostanjeve cepiče v hrast, kajti hrast ostane hrast. Slov oec ca Slovenc':.
Mršin Črni vrh
Zaradi obilice snega, ki je zapadel v zadnjih dne.i, sta popolnoma odrezapjv ,, jMjfiin in Cmi vrh/ kjer ;e sneg."dosegel višino enega fnetra. Kot smo izvedeli, še vedno oi neha. lo snežiti, čepi*tfdrTie' {Mčži sedaj tako močno, kot pred dnevi. Na vsak način bosta obe vasi še nekaj časa popolnoma o-drezani od ostalih bližnjih krajev in to še posebno zaradi tega, ker ležita obe na 1000 metrov visokem hribu, po katerem'bi bi;la hoja v tako visokem snegu je posebno nevarna. V obe vasi vedita le dve poti, ki pa v teh dneh ne bosta prehodni; ob omenjenih pot-h, so namreč tudj prepadi, ki so sedaj prekriti s snegom. Zadostovalo bi, da bi kdo zgrešiil pot, ali se od n5e za malenkost oddaljil, pa bi že padel v ob-est-ne jarke in prepade, iz katerih bj se prav gotovo' živ ne izvlekel več’. Prebivalcem Mrliča in Črnega vrha ne preostaja drugega, kot da potrpežljivo čakajo, da se vreme izbpUša ter da postanejo poti zopet pre-hoeM e '
Dreka
V naši občini imamo samo enn šolsko poslopje, v katerem ima svoje prostore osnovna šola, V drugih vaseh im."jo šolski oouk kar v neprimernih s"bah in ponekod celo v zatohlih in temnih hlevih. Ze takoj po vojni je naša občina pred'ožila pristojnim uradom načrt za zgradnjo novih šolskih poslopij v naši in drugih občinah. T-da, ker nismo prejeli glede načrta še prav nobenega odgovora sklepamo, da so nanj oaoolno ma pozabili ter da leži pozabljen v kakšnem predolju. ponovno opozarjamo zato šolske oblasti, da se za to vprašanje nekoliko pozanimajo ter store vse, da bi bil predloženj načrt o zgradnji dovoljnega števila primernih šolskih poslopij v kratkem tudi uresničenj S tem bi bilo rešeno vprašanje zadostnega števila šolskih prostorov za naše otroke, kot tudi vprašanje zaposlitve našega delavstva, ki bi imelo tako vsaj začasno zagotovljeno delo.
Ter
Naša občina pravzaprav sploh nima šolskega poslopja; vsa poslopja, v katerih je pouk, ne zaslužijo tega imena. Zato, bi bilo zaman, če bj samo zahtevali, naj bi pristojni organi popravili šolsko poslopje v Teru, kjer se morajo ob slabem vremenu otroci jn učitpljj braniti pred dežjem z dežniki v
rokah. Potrebno ps je, da poskrbe za popolno preureditev šolskega poslopja, ki sedaj res ni v takem stanju, da bi' lahko v njem še nadalje poučevali. Na oknih sploh ni šip in nihče do sedaj ni pomislil, da bi jih preskrbel. Ker bi vsa popravila ne zahtevala'dosti denarji, se nam zdi res čudno, da občinska uprava še nj . izvedla potrebnih popravljalnih del Tudi glede ogrevanja šolskih prostorov se učitelji in učene j zelo pritožujejo; v občini, kjer lesa ne primanjkuje, bi takšno v vrtanje sploh ne slnelo obstajati. Zato opozarjamo občinsko u-pravo, da izvede na šolskem poslopju potrebna popravljalna dela ter da poskrbi tudi za pri merrV) ogrevanje.
Nesrečen padec po stopnicah
GORICA, 4. — Ko je danes opoldne 55-letni Baroni Bernard iz Trga Tommaseo'6, odhajal z doma je nenadoma padel po stopnicah. Po padcu si je Baroni kaj kmalu opomogel, toda domači so vseeno poskrbeli, da so ga pripeljali v mestno bolnico Brigata Favia, kjer so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je mož pri padcu laže pretresel možgane. Zdraviti se bo moral kakih 10 dni, če, ne nastanejo komplikacije.
Draginjska doklpda
obrtniškim delavcem
GORICA.	Zveza	obrtni-
kov v Goric; obvešča včlanjene tvrdke, da bodo morate e L februarjem §vcjim! nameščencem izplačevati draginjsko doklado na naslednji način:
Delavnice v Gorici, Tržiču jn Gradežu: za delavce nad 20 leti; 83.50, zg delavke: 72.30. od 18 do 20 let; 79.20 in 58.50; od 16 do 18 let; 59.90 50.40; pod 16 let; na 40.15 jn 40.05.
Delavnice v občinah pokraji ne; za delavce nad 20 leti: 79.95 za delavke; 69.20; od 18 dc, 20 let: 75.75, 56.05; od 16 do 18 let: 59.80, 50.40; pod 16 Jeti: 40.15 in 40.05.
r-rm
r. '
"V'S,
Podaljšanje
veljavnosti voznih dovolienj
GOnlCA, — Finančno mir.i. strstvo je » telegrafsko poslanico z dne 29. januarja t. 1. določilo, da je veljavnost' voznih ploščic za avtomobile, ki so za padle 31. decembra 1951, podaljšana do 31, marca t. j. cd kolkovanja pa do 10. marca.
Trčenji dveh kolesarjev
GORICA, 4. —- Danes zjutraj se je 24-letni Bandelli Alojz iz Ul. P. Diacono 29 odpravil zgodaj z doma na delo. Vozil je nekaj metrov, ko je ž drugega kraja ceste privozil drugi kolesar 35-letni Nanut Ludvik iz Standreža 146. Iz neznanih razlogov sta kolesarja nenadoma trčila drug ob drugega In obležala na tleh. Mimoidoči so ponesrečencema takoj pritekli na pomoč in poskrbeli ’ za njun prevoz v bolnišnico Brigata Pavia. V bolnišnici so ju zdravniki natančno pregledali in ugotovili, da je Bandelli pri padcu dobi! precejšnje poškodbe po obrazu, si zlomil desno ličnico in baje prebil lobanjo. Tudi pri drugem ponesrečenem so zdravniki ugotovili poleg lažjih poškodb po vsem telesu, zlom lobanje. Pridržali so ju v bolnici, kjer se bosta morala zdraviti kakih A0 dni, če ne nastanejo kakšne komplikacije.
KINO
VERDI. 16.30: «Pepino in Vip-leta«, in variete.
VITTORIA. 17: »Deklica z Donave«, M. Rokk.
CENTRALE. 17: «Klic krvi«, L. Padovbni.
MODERNO. 17: «PoInoči», A. De Cordova.
	SKUPNO	L	.642.782	430.900
	STROSKI ZA JAVNO POMOČ			
57.	Plača babici		 . 				L	—	, —
58.	Stroški za brezplačno zdravniško pomoč revežem . • .	»	38.442	50.000
59.	Stroški za zdravila 			 .	»	12.432	—
60. Prispevki za vzdrževanje zapuščenih otrok			»	150.616	151,000
61.	Bolniški stroški			 .	»	300.000	100.000
62.	Stroški za prevoz bolnih cbč. revežev v bolnico . . .	»	—	5.000
•275.36®
325-06®
100
57.666
18.000
188.276
,g
STROSKI ZA BOGOSLUŽJE
63. Bira župnikom................... ...»
64. Nagrada organistom in cerkovnikom - .
65. Povračilo najemnine rupenskemu župniku
SKUPNO L 510.490	306.000
L
»
»
54.476
SKUPNO L 54.476
81.720
20.000
35.400
SKUPNO VSEH OBVEZNIH REDNIH STALNIH STALNIH STROSKOV..................
IN NE-
L 7-103 863	6	398.990	9
OBVEZNI IN IZREDNI STROSKI
66. Zaostale plače uslužbencem . .	. . . »	.	i	.	i	.	s	L
67. Nabava računalnega stroja  .............................  »
68. Stroški za. premestitev javnega	telefona..............»
69. Izplačilo izterjanih davkov frakcije Dela in občini Do-
berdoba ..................................:	.	.	.	.	»
70. Nabava štedilnika za kasarno orožnikov v	Sovodnjgh	.	»
SKUPNO L
STROSKI ZA ELEKTRIFIKACIJO
71. Stroški za napeljavo luči na Vrhu.........................L
32.500
32.500
50.66“
J4JJ
137.17®
.Ofllj?
4
185-11*
55-025
_	437.1$
DRUGI STROSKI ZA JAVNA DELA
72. Stroški za delovni center na Vrhu...............  .	.
SKUPNO
DRUGI STROSKI ZA BOGOSLUŽJE
73. Popravilo ure na sovodenj "ki cerkvi .  ...........
74. Povračilo najemnine rupenskemu župniku za leto 1951
I	SKUPNO
SKUPNO VSEH IZREDNIH STROSKOV..........................
gibanj^: kapitala
75. Izplačila dolgov.............  ....	s.............
SKUPNO L —
PREHODNE POSTAVKE 76- Dodatek davčnemu izterjevalcu
77. Poslovodstvo za državo . . . .
78. Fond za ekonoma.................
79. Poslovodstvo za delovni center
SKUPNO VSEH STROSKOV
80. primanjkljaj leta 1951 . . , .
8L Realni Srčiki . . . .' .'. . 82: Gibanje kapitala .... ,.
83. Frehodne postavke . . .
SKUPNO
L_
L
L
»
L
L
L_
L
L
»
»
— 1.'
-	1.417-6®
—	600$®
— 61
32.500
613.718 3 240 10.000
500.000
4.000
10.000
70.006 5$® 75-1°® 2.530-81®
9.2®
500.00®
ld-0^
2.3
SKUPNO L 626.958	514.000
in na s ,1-.
SKUPNI STROSKI
L	1.540.713	1.058.340
s	7.141.363	6.398.030
626.958	514.000	2.9g^
L	9.309.034	7.971.230	14.5"9.
.295
ŠPORTNA NEDELJA
M Oti 0 M ETN A TEKMA PHVE DIVIZIJE
Manzano-Juventina 3:1 (3:0)
Sovodenj* ka polja.
Za to tekmo je vladalo napeto pričakovanje v vrstah navijačev Juventine, ker je biio od nje odvisno, ali bo Juventi-na trdno sedla na drugo mesto v lestvici prvenstva prve divizije.
Tekma s« je začela ob 15. Manzano je nastopil v sledeči formaciji: Cattelan. Vecchiet, Braidotti, Moraš, Del Fabbro, Don, Del Fabbro, Sarcinella, Bosco, Tor er o; Juventina pa; Silvestri, Radigna. Duiz, Catta-neo, Trampuš, Zatti, Dissegna, Grabba, Bavcon, Giuseppio, Gorini. Sodnik Franeeschina iz San Giorgio nichenvelda,
Juventina je igrala proti soncu, toda že v 5. minuti je Bavcon le>po ustrelil proti vratarju Manzana, a brez uspeha. Videl; smo napade in protinapade. V 16. minuti je Trampuš rešil nevaren strel toda minuto pozneje v zmešnjavi, ki je nastala pred vrati Juventine, je Sarcinella zabil prvi gol za Manzano, Nekoliko pozneje pa je sod-nik ustrelil koala, ko je ustavil nevaren napad moštva Juventine. V 23’ pa je prisodil enajstmetrovko v korist Manzana, katere pa gotovo dobri sodnik ne bi dal to Tonero jo je spremenil v gol. Sploh pa je bil g. Franeeschina zelo netočen v sojenju, ker Ro je Bosco v 29’ streljal v vra-ta Juventine, je bil v off-sidu, teda sodnik se ni zmenil za prosteste igralcev m beležil tretji gol.. Deset minut pozneje pa s« je sodnik
spet proslavil, ko ni videi ali ni hotel videti napad na Gorinija, kj bi bil moral biti kaznovan z enajstmetrovko. 'Mco se je končal prvi polčas. V drugem polčasu pa je igra degenerirala po zaslugi sodnika, lei je sicer v 22’ dal enajstmetrovko v korist J. in katero je Trampuš spremenil v gol. Toda nekaj minut pozneje pa Se je dogodilo nekaj, kar dokazuje, d« sodnik Franeeschina nikakor ni bil kos svoji nalogi. Strel proti Man-zanu, vratar ulovi žogo toda, bilo je jasno, da jo je potegnil k sebi, ko ta je bila že čez črto. Napadalci Juventine zahtevajo gol, ki ga pa sodnik o-dreče. Omenim naj ie to, da g Franeeschina, kj je bil skoraj v sredini igrišča, nikakor ni mogel točno presoditi, ali je žoga bila čez črto ali ne. Takrat sta obe moštvi igraii z desetimi igralci, ker je sodnik izključil dva igralca to sicer Mora-sa od Manzana in Grabba od Juventine.
Proti koncu tekme pa so se ponovno menjavali napadi in protinapadi, ki so bilj nevarni, pa kljub temu niso spremenili rezultata.
Tako je bila Juventina v tej tekmi poražena. Ne pretiravamo, če rečemo, da bi tekma z drugim sodnikom imela drug
rezultat in bi bila gotovo boli zanimiva. Prisojanje enajstmetrovk je bilo pristransko v obeh primerih.
6/6 milijonov ton blaga
skozi tržaško pristanišče v preteklem let**
     ^
Največji odslofek prepeljanega blega odpade na Avstrijo, večji de ež v pomorskem prometu skozi Trsi pa ima Amerik
Tržaški pristaniški promet je lani dosegel nov rekord. Vsega skupaj so prepeljali pc železnici jn po morju 66 milijonov 130.145 centov blaga. To te znatnp več kot leta 1950, ko so p-repeljalj 60,745.370 sto tov blaga in tudi 122.95 odstot-kov več, kot 1. 1938, ko je promet dosegel najvišjo točko v vsem predvojnem obdobju.
Po železnici so pripeljali 11 milijonov 302.749 stotov, po morju pa 26,667.151 stotov blaga. Odpeljali na so: po železnici 17,592.224 stotov in po morju 10,592.224 stotov.
Visok promet pristanišča je še toliko bolj razveseljiv, ker ea se v zadnjih	letih zelo
zmanjšale pošiljke ERP za Avstrijo in je to blago nadomestil, bolj reden trgovski pro-met, To dejstvo govori o zdravih osnovah tržaškega pristanišča.
Velika večina pristaniškega prometa se sestoji prav iz avstrijskega vlaga ali blaga namenjenega v Avstrijo. Od 28,894.973 stotov biga. k) sc ga prevozile železnice je bilo večina ali 20,388.584 stotov, avstrijskega izvora ali pa name-njenega v Avstrijo. Avstrijci so izvozili preko našega pristanišča 7,068.220 stotov blaga u-vO7.ili pa sc 13,300.364 stotov blaga.
Avstrijski promet predstavlja, osnovni vir zaslužka za pristanišče, saj mu slede druge države šele po večji razdalji. Takoj za Avstrijo pride pri železniškem prometu Italija, ki >e bila uduležena s 3,894.484 stoti blaga. To kljub temu. da rti med Trstom in Italijo nika-kih carinskih pregrad in ds je promet nasilno usmerjen proti polotoku.
Z večjimi številkami slede še štiri države; CSR 1,150.129 stotov prepeljanega blaga, Madžarska 1,140.588 stotov, Jugoslavija 1,077.822 in Nemčija 843.785.
V pomorskem prometu je še vedno ameriška zastava na najvidnejšem mestu. Američani so prepeljali vsega skupaj 13,666.064 stotov blaga, od tega so pripteljali 12,615.869 stotov in odpeljati samo 1,050.195.
Tudj prj pomorskih prevozih slede ostale države z dokaj manjšimi številkami. Izredno močno sta zastopani Sirija in Libanon in to s 5,554.894 stoti (večina 5,107.674 prihodi). Sledi jjma Italija s 4,419.613 stoti. Vendar moramo pri tej številki upoštevati, da je bilo tc blago deloma prepeljano na tržaških ladjah čeprav pod italijansko zastavo. Močnejši po-
morski promet s Trstom so imele š« sledeče države- Egipt 1,618.044. Grčija 1,177.128. Turčija 1,098 302 in Palestina 989.906.
Zfc večkrat smo ugotovili, da pristaniški promet sicer ugod nc raste, ni pa ugoden sestav blaga. Raste namreč predvsem promet take imenovanega «grobega» blaga, s katerinj. ie le malo zasiužka. Postavka tiramo blago«, ki se sestoji iz kave, čaja. gotevih izdelkov in drugega blaga, s katerim mesto največ zasluži, pa stalno pada.
Zopet je poraste! prevoz žitaric, saj predstavljajo žb 22
odstotkov celotnega prcnieai Isto lahko rečemo za 1 mineralna olja, Premet PTer% ga pa je v preteklem- le,*u je redno skočil. Predlanskim. ] premog predstavljal k«111®,; i odstotke prometa, 1938. odstotkov jn lani pa kar 19 ^ stotkev. S temi blagi šče zasluži maJo. ker se Žf u, ma.j dotaknejo, saj v	t
šču samo nalože ali rsZ ^ ladje ozirema železniške v®y ne. Vse špediterske in ..z, tTfnvslce rosic pa opravij0nf. rektno v deželi, kamor je v men jene, oziroma od kode* vira.
Iz usmiljenja jo je poročil toda nravi ji ni menjd
Niti
vila
resna
žene.
otrokova bolezen ni priprt' da bi se vrnila k mo%
Preprost težak, usmiljenega | njaia se je neznancem, da ^ srca in prijetne postave si j« 1 zaslužila za svoje življenj4' « po s-vojem delu krajšal čas s 0d matere	otr«*i
pomenkovanjem v gostilnah v	matere zapuščen o ^
starem delu mesta. Ta mož,
Bruno Zilli stanujoč v Ul. Cor-ridonj št. 7, se je nekega dn«? v gostilni v Ul. Capitelli vneto zaljubil v 19-letno dekle, Ma-faido Hukoč, ki ie bila že nekaj mesecev v drugem stanu.
Dekle se mu t» take smililo, da je sklenil skrbeti zanjo. Preselil se je k nje) in z njo dblil vse težave svojega življenja.
Svojo ljubezen do nežnega dekleta >e hotel mož potrditi pred vsem svetom in je svojo ljubljeno Mafaldo tudj poročil.
Medene tedne, če jih smemo je hotel
sploh tako imonovati preživeti na lastnem oziroma očetovem domu in tja se je s svojo ženo tudi zatekel.
2ena je neka} mesecev kasne-je povila krepko deklico, katero je Zilli brez premišljanja sprejel za svojo in ji dal svoj priimek, Toda s hm ni bila končana njegova križeva pot. Nje. govi starši nikakor niso bili zadovoljni. da je poročil Mafaldo, ker so vedčli za nieno preteklost. Prepir je prevladoval v hi. ši in revščina je napetost še stopnjevala.
Poleg tega je žena po,stala prevzetna in zahtevala cd svojega moža oblek in plaščev, katerih pa ji on ni mogel kupiti. In tgko ji- Mafalda nekega dne odšla z doma in nadaljevala avoj prej prekinjeni poklic. Vdi.
matere zapuščen to v veliko žalost ZiUlja 'JV doma zbolel jn oče ga i® tr poslal v otroško bolnišnic0, .-o" so ga tudi sprejeli. Zilli jfJ-ff jo ženo obvestil o tet <K’ in jo naprosil, naj se VroSji'1-rnov, toda ona n; hotela 51 yf Dala mu je nekaj de,'naU?av‘,'J terega naj porabj za ^ otrcku ;n mož je te težk° Lrff žbne lire sprejel ter j bil izključno v otrokov'0
Toda bolezen se j® ??vil £ in mož se je zopet 00Pušče G ir.estu z namenem. da P°fcj no in jo ponovno p°.vfl st< rodni krav. Re? jo N pa v' vendar ga ni slušal®; jejl' ma časa, ker ima	($
nek. mu je odgovorila JpBF povedala, da bo točnhjJSčjK či v neki gostilni v r .j Ako želi govoriti z njdj^gj
P
de tja. Mož je res
storil kakor niu
t® ?jna
čila. V gostilni pa
kmalu spoprijela in in sramote razdražen - jept, potegnil iz žepa maj11*:] p° noiieplr teT ženo oP1 .
uVt&igt t
nožiček brazu.
Policija je takoj jskavo in moža aretira«1 je (6,
predala sodišču, kjo .r pe'’Tt; ral zagovarjati zarad' čitVe Mesnih pošk''tejj nošenja orožja in zur	s
vanja in izžemanju*
IZ PARTIZANSKE PRETEKLOSTI GLAVNEGA HRVATSKEGA MESTA
Junaški in uporni Zagreb
VKLJUČEVANJE	VSEH SLOJEV	PREBIVALSTVA	v	NARODNOOSV -
KOMANDANTA KRAJIŠHEGA ODREDA PAR1IZAN0V S KOZARE ZAGREBŠKIM	PARTIZANOM	■	NARAŠČANJE	SOVRAŠTVA
Centralnemu komiteju KP ™ke je mestni komite Zagreba pcslal pcroiila. iz kate-, Povzemamo nekatere podat. vm 2 llorbi in preteklost; hr-ske przstoln ce, o njegovih palcih, ki so umirali v askih taboriščih, tenvn cah in ^mestnih ul cah. o dneh brez-°mpromisn’ega obračunvanja okupatorjem in razrednim narti Zn 'com' ko je na mesto scini 8f tovar‘ša zavestno in di-_ •ri‘rano stopil nov človek komunist.
tortizan
om mesta Zagreba
»lsni8*1«1^?111 se vam 2a po-sm * 5ar'itetni material. Ker
li6ž • p^t^s0 bre7' denarfe a
Ostalem	po zdravilih in
•bveHv 9n'tel11® materialu boste i 1 uparno' da se nas
spomnili)).
Pismo i«° r.sedai neobjavljeno dec iai? ,p,san° na Kozari 10. je vni*' 'eta' podpisal pa ga
no? 'e *?. pismo namenje-Zaorrič — partizani mesta
tero saniU*r.-P°iilJaio na Ko" Vo	material že pr-
Kak0 y?-2 okupiranega mesta?
K0 uspevajo, kdo jih vodi?
•racija in 12 pogojev
rtega^ 9^9' Por°čito mest-Uuni^ ,«,a ZaSreba z dne Sledndm^2, ki se začne z N® Dre^i-i Sec,anai: l<°d na' t »retirar^ 8. Poročila je bi-«den i«, Peterica tovarišev,
k: »Partlič begu ™* Nadaliu'
nem ..i"IJske enote so v alav-
ulične.
!4rniik
enote so v glav-
 m .me^em ko ie to-
samo tm,- ^ enote niso
v«e PSnLske- temveč so v
enimSnk izpopolnjene z posameiimlm članom. Tudi v člani ■ uličnih edinicah d0 Zj*. tovarn. V krožkih do pa ?	30	kandidatov,	ki
l,E2a matwji,in obdelavi osnov-}* Pogojev* «k°n piracjje in ^ahko	sprejeti	v parujo.
paših n«. *m°i da smo po r,Slh (NP in odbora
rijska v vsa večju 'n'
' .^ora
Pad jetjaj). V poročiiu ’ °ticirja. ki ne
šanje zbrati blago In zdravila, mobilizirati ljudi v delo za partizane. Vprašanje je. najti dobro skrita skladišča za zbrani material, organiz rati kanale za odpošiljatev vsega tega. kakor tudi prehode za partizane.«
Aretacija predsednika
Podrobne podatke imamo od mes.nega komiteja dva meseca pozneje. V aprilskem poročilu 1943 piše; «Skupno število NOO je po najnovejših podatkih 134. članov NOO pa je 478, 61 je odborov za fonde s 154 člani. V tem mesecu je izgubljenih 10 do 12 članov NOO.
Mestni NOO je v aprilu izgubil 2 člana, tako da je ostal od prvih članov samo eden. Vzroki dosedaj še niso znani: Ugotovili smo lahko le, da je bil predsednik po noči od 13 na 14 april aretiran na stanovanju. Pri njem niso našli ničesar niti nišo postavili zasede. Drugi član je bil aretiran v začetku meseca, ne ve se ne kako ne kje.
V koncentracijska taborišča je bilo poslano 329 kg hrane. Poslano je bilo tudi razno semenje v Hrvatsko Primorje v vrednosti 30.000 kun.
Primer v tramvaju
Za ilustracijo političnega stanja in razpoloženja med meščani je mestni komite navedel v svojem poročilu za mesec maj 1943 naslednji primer:
«Tramvaj je poln ljudi raznih slojev, žen, vojakov, uradnikov. delavcev itd., kot je to navadno. Nemški oficir vstopi spredaj. Vozač nastopi energično in v nemščini zahteva, da oficir izstopi in da vštopj zadaj. kot veleva precpis. Oficir noče. Vozač ne nadaljuje vožnje, Promet se ustavi, nabralo se je nekoliko tramvajev. Sprevodnik energično vztraja m poudarja, da so predpisi enaki za vse, za Hrvate- in za Nemce. Potniki začno soglasno podpirati sprevodnika:	«Tako je.
Nemec naj izstopi«.
Vstopi kontrolor in poskuša s prošnjo odstraniti nemškega pristane, nato
„ finih * ;udi o riarocVicosvo-1 kontrolor popusti in ukaže na-Orli .Oborih v Zagrebu, i daljevati vožnjo. Sprevodnik energično vzklikne: «Ne dovo-
SKc^tn!k^2Pa ie v njih od
i s sanitetnim ^ Materialom
rt»r i® ^ 74 - oktober, novem-1942 javlja, n. formirani kotarski NOo; Wtfavlja pa se mestni
za februar 1943 jav-Ž? kw,vkar smo bili na delu klavna1 mreže naših NOO.
'evsii naloga je bila. da se k^šriai -Ve5; zbrani sanjietni
■—‘'Sriai ■ ’	««■“»	o**nu
J? je KolQ zimska cblefca. ki ačlna la nabrana velika ko-
jln| b’iIa ______________________________
kkoj ',„Partizanom
ter da se
Darijo z enomesečno kam-?°či oa-t,- hiranje zimske po-?fetacifi *^nom- Nastale pa so
84 dela ?r?v po Jej linii' na’ a-» In dalje: «Nj vpra-
lim voziti!« Potniki v tramvaju in množica ljudi, ki se je zbrala okrog tramvaja zaradi tega, ker je bil promet ustavljen, je nemirna in vzklika: »Tako je. ven z njim!«
Prišla je policija in intervenirala, . toda ni mogla umiriti potnikov in sprevocki ka, dokler ni oficir izstopil. Ta demonstrativni akt je bil cdkrit. poln nezadovoljnih vzklikov proti Nemcem kar izhaja iz velike mržnje do njih,
Mnogokrat je slišati iz vrst, ki čakajo na dodelitev hrane, odkrito izražanje sovraštva do Nemcev, da so oni krivi pomanjkanja, draginje, ker so vse pokradli iid. V tovarnah in po uradih prav tako narašča mrž-nja do okupatorja«.
Ustaši in mačkovci
RMed pristaši ustaškega režima je nastal sum v izid vojne. tako ca so sedaj izločili vsako diskusijo in agitacijo0 v korist okupatorja in ustaškega režima. Tako je na pr. v podjetjih in na drugih mestih sedaj težko najti aktivnega fran-kovca. ki bi javno izražal svoje politično prepričanje ...
Agenti izlajniškega vodstva HSŠ (Hrvatske seljačke stranke). so aktivnejši pri agitaciji od frankovcev Zelo spretno širijo nerazpoloženje proti partizanom. Pri tem ne hvalijo današnjega režima, nit< ga ne napadajo. V mestni električni cenirali so neki agenti HSS odkrito govorili proti partizanom«.
«V splošnem terorju pri oblasteh ni nobemlh posebnih sprememb, razen tega, da so po okolici izvajali racije, blokade, medtem ko v tem mesecu ni bilo v centru racij. Po podjetjih še vedno izvajajo posamezne
aretacije, aretirajo tudi po cele skupine«.
«V študentskem domu na Jo-sipovcu, kjer se nahajajo dijaki, ki uživajo podpore je bilo aretiranih 400 študentov, zaradi tega, ker je prišlo do javnega -izražanja nezadovoljstva ob mobilizaciji študentov«. (Iz poročila mestnega komiteja za maj 1943).
Na železnici maja 1943
«Na železnici je skupno 27 NOO, od tega en kotarski, 5 matičnih s skupno 87 aktivisti ter 253 člani fonda.
Železnica zaposljuje skupno 6000 nameščencev. Od tega bi moglo biti okrog 300 aktivnih agentov, okrog 400 pristašev sedanjega režima ter okrog 600 pristašev HSS, ostali so simpatizerji NOB. kar pomeni približno 70 odstotkov.
Na železnici obstajajo osnovni pogoji za razvoj partizanske organizacije. Delavstvo se je osvobodilo strahu, ki je vladal zaradi množičnih aretacij, teror
je velik, toda zaradi množine delavcev obstaja možnost za kontakt naših ljudi in za medsebojno poznavanje in izbor ljudi za kadre. (Iz poročila mestnega komiteja za maj 1943)
Kako smo mrzili Nemce
((Mržmja do okupatorjev narašča. Kot primer navajamo, kako ljudje mislijo o Nemcih in jih imajo za lopove. Te dni se je razširila po Zagrebu vest. da Nemci lovijo otroke in jih izkoriščajo za zdravljenje v nemški vojski, to je za transfuzije, za pripravljanje serumov itd. Te vesti se naglo širijo. V Zagrebu ni bilo človeka, ki bi ne slišal o tem. Žene so najstrožje nadzorovale otroke, nastalo je pravo °Sor" čenje. Sovražni tisk in radio sta bila prisiljena pisati o tem in to večkrat demantirati. Važno je to, da množice zelo lahko verjamejo, da so Nemci sposobni delati take stvari; vzeti hrvatiskemu narodu vse. celo otroke. Dejansko je znano, da so nekolikokrat hajkah na otroke na ulici: zakaj, ni znano«.
»Organiziranje ZAVNOH je
vzbudilo med množicami veliko zadovoljstvo, katerega je bilo čutitj v komentarjih in izjavah. Ze od nastanka AVNOJ je bilo čuti vprašanje in želja, da bi se organiziral svet za Hrval-sko.... Zelja, da bi Hrvatska imela svojo lastno politično vodstvo je obstajala med množicami in brez dvoma so prav simpatije za narodnoosvobodilno vojno z organiziranjem ZAVNOH narasle«. (Iz poročila mestnega komiteja za julij 1943).
Djurdjica
«Ta rajon (V.) je izgubil v tem mesecu dva člana in to tov. Djurdjico in tov. Picka. Po dosedaj znanih podatkih je Djurdjica padla 4.7. zvečer, Djurdjica se je držala odlično in videti je, da se je sama vrgla skozi okno ustaške policije na Zrinjevcu. Bila je zverinsko mučena, ničesar ni priznala, nikogar ni izdala ali obremenjevala. Priznala je le. da je član partije in ničesar drugega« (Iz poročila mestnega komiteja za julij 1943).
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA DELAVCEV V ISTRSKEM OKROŽJU
145 PODRUŽNIC Z 10.453 ČLANI
V januarju 1951. je bilo v Istrskem okrožju 145 sindikalnih podružnic s skupno 10.453 člani. Vseh zaposlenih delavcev raznih kategorij pa je bilo v okrožju skupno 10.858.
Ena Izmed prvih večjih akcij so bile tajne volitve v vse sindikalne organe. To so bile prve demokratične volitve izvedene na podlagi pravilnika.
V marcu so bile končane vse priprave za volitve delavskih svetov, ki so potem sprejeli v upravljanje in vodstvo tovarne in podjetja. To je bil eden izmed najvažnejših dogodkov v si: evkalnem življenju delavcev Istrskega okrožja v preteklem letu.
Vzporedno z rednimi lep imi občnimi zbori je bil izvoljen okrajni sindikalni svet, ki je bil prej sestavljen iz sarrnh profesionalcev.
V času volitev so bile v .30 sindikalnih podružnicah izvrše-t|e nekatere spremembe,, Tako so se odločile od sindikata kulturnih delavcev jjolitične in socialne ustanove :'n so bili vklju-čeni v sindikat delavci ljudskih ustanov, Radicfonija in novinarji pa 3o ustanovili avtonomno podružnico.
Z uveobo novih gospodarskih ukrepov, ki so zahtevali nove oblike dela in odpravo starega načina razdeljevanja nalog po oddelkih, se je uvedla kolektivna odgovornost. To je ustva-
V 13 podjetjih je bilo razdeljenih 1,638 000 dinarjev dobička Večerne gimnazije v Kopru in Bujah obiskuje 250 delavcev
m
Faksimile pisma partizanom s Kozane Zagreba
lspevki za «Teden našega dijaka»
10°' 1’angerc vič \nrandi Jp,;01 Ma]ka 300, 300 & asta 3oo d Janko-V ^rtot Alhi ertot Stanko K M1"9,, 10°. Marte-
2oo M„a' i j8 —°l ‘Stojan
Ivkovič
l<*)
SčiilT ?00' Starec Mar= ^ ojzka 20°. 100 ara 50 ~
0oic'n so’ £nir'°t Marija 200,
.W®rts« 500 v La 50°' Da-5o°. P,.rt- nlders^ Fri-
An,
"*“ič f’ u*sie oiaa 10ok|and,a ,anko i5o c «i< ^rgu1^.Pertot Franc
•fnpet Marija 100, Taučer «rane 100, Uršič Olga
Ž?o.
^so01«
,a 200
Franc
Urban-
-“u v “ ISO i • urnan-, Nado**-* Vi(la
Staret° p500' Krek V«n0.	5on	^?pka 100
lOOo^pAndre,5??: Gnhn 100,
‘elan3 l0^ Vida ' W?an5ui.ek
... Marnacchetti
*oo:1e 200 J50
200, Pertot ^00. Mai^*
ko'
Dekleva 200, Sturm Hermina 100, Tihodolski 200, dr. Štrukelj 1000, Guštinčič 100, Ciort 200, Stefančič 300, Cenčič Ana 300, Martelanc Ferdinand 200, Me-den-Nerdin Gizela 300, Makovec - pekama 200. N.N. 1000, N.N. 500, Nardin Anton 500, N.N. 1000, Vecchi Maria 200, Barič Emilija 100, Cok Alojz 100, Mozetič Karel 500. Pertot Zvonko 300, Stare Jurij 200, Kobal Antonija 100, Mozetič Nando 100, Brecelj Karmela 100, Mozetič Marija 100, Stoka Ana 100, Martelanc Klara 200, Vodopivec Ani 200, inž. Starec lir 1000.
Bogateč Emilija, Brlščki Lir 300, N.N., Opčine 200, Prosen Emilija. Trst 500, Maver Vida, Boljuoec 200, Kenda Pavla, Nabrežina 168, Crnjava Josipina, Gabrovtca 200, Sancin Peter. Doltna 200, Vodopivec Ivana. Trst 100, N. N„ Opčine 200, Maver Vida, Boljunec 100, Bogateč Emilija, Brlščki 200.
MEDJAVAS: Pernarčič Anton lir 200. Legiša Anton 200, Ferfolja Matilda 100, Legiša Nela 100.
R1CMANJE: Komar Mihael 500, Rojc Liljana 100, Hrvbtič Antonija 50. Drganc Josipa 50, Hrvatič Marija 100, Kjuder Karel 100, Vatovec Mnrčela 100,
Žerjal Josipa 100, Petaros Antonija 100, Petaros Marija 50, Zuljan Josip 100. Tomažič Zofija 50, Hrvatič Genovefa 100, Semenič Štefanija 50, Pregare Zofija 25. Hrvatič Antonija 50, Petaros Marija 100, Zuljan Vida 100, Kuret Antonija 100, Berdon Angela 100. Pregare Zofija 30, Žafran Antonija 50, N.N. 100, Švara Marija 100. Kuret Elizabeta 70, Komar Rozalija 100, Cei Rihard 100, Kuret Erminija 50, Hrvatič Marija 100 Pregare Božena 50, $vara Ana 100, Pregare Andrej 500, Žafran Andrej 50. Zuljan Ernesta 50, Senica Josip 25, Kuret Marija 30, Kuret Anton 25, Zuljan Amalija 50, Cijak • Josipina 50. Komar Josipa 50, Kuret Antonija 500, Hrvatič Josip 200, Ger-dtna Anton 100. Gabrijelčič Jelka 100.
SV. KRIZ: Valetič Frančiška lir 150, Počkar Danica 100. Košuta Edi 150, pros. društvo sv. Križ 2000, Košuta Rudi 100, Sirk Zofija 200, Svab Olga 100, Semec Ana in Jakob 500, Stefančič Ivana 100. Ukmar Ivan 100, Semec Ivana 100,‘ Ukmar Josip Marija 200, Žerjal Danila 150, Žerjal Marija 100. Zerial Franc 100, Hutter Liljana 100, Tretjak Ivan 100, Tence Julijan 100, Sonce Marica 100,
rilo pogoje za sestavo raznih komisij z nalogo reševanja tekočih vprašanj. Bili so ustanovljeni mestni sindikalni sveti v Izoli in Piranu, ki delajo na prostovoljni podlagi. Ker se je pokazalo, da ti dobro delujejo, se bodp enaki mestni sindikalni sveti ustanovili tudi v Kopru in Umagu.
Važna je meči drugim tudi reforma, ki j'e že skoro dovršena med sindikalnimi organizacijami učiteljev in profesorjev. Ustanavljajo se namreč nekaka združenja učiteljev in profesorjev, kj bodo imela iste pravice in dolžnosti kot ostale sindikalne organizacije. S tem jim bo olajšano sindikalno delovanje pri dviganju poklicnega in političnega-znanja.- ;
Z namenom, da se usposobi in preceni zmožnosti delavskih svetov za upravljanje' tovaffi in podjetij in spozna njihova mnenja, so bili v številnih sindikalnih podružnicah organizirani sestanki in posvetovanja z odgovornimi organi vodstva. Uspehi teh posvetovanj so bili pozitivni, ker so bili dani dobri predlogi, ki so bil; potem upoštevani pri sestavljanju novih odlokov.
Z uvedbo novih ekonomskih ukrepov se je delavnost v podjetjih in obratih precej izboljšala. Prej so bila v veliki večini pasivna, po novem sistemu pa so postala aktivna. Najbolj zgovoren dokaz temu je prva delitev dobička, ki je bila za dvomesečje avgust-siep-tember v 13 podjetjih in obratih in je bilo razdeljenih 1 milijon 638.001 dinarjev.
Pred izvolitvijo delavskih svetov j'e bilo delo organizirano po sistemu brigad in po normah. Kasneje je bilo, uvedeno tudi akordno delo. Vse pa je težilo za znižanjem cen izdelkom, za izboljšanjem delovne discipline in štednjo surovin.
Sindikalna organizacija je sodelovala tudi pri pripravljanju osnutka novega odloka o soc!al-nem zavarovanju. Na sestankih svetov in sindikalnih podružnic -o prišit na dan dobri predlogi, ki so bili potem upoštevani.
Za kulturni dvig članov je več sindikalnih podružnic odprlo rdeče kotičke. Sindikalna organizacija je poskrbela tudi za splošno izobrazbo svojih članov. V sporazumu s Poverjeništvi za kulturo pri okrajnih ljudskih odborih v Kopru in Bujah so bile odprte večerne dčlavslee gimnazije, katere obiskuje 250 delavcev, Slovencev, Italijanov in Hrvatov.
S'ndikalni podružnici avto-prevoznih podjetij v Kopru in Bujah in gradbenega j>odjetja «Edilit» so poskrbele posebno za šoferski kader s tečaji za šo-ferjn. Druge sindikalne podružnice pa se poleg drugega zanimajo za športno udejstvovanje.
V tekočem letu se bo delavnost sindikalnih podružnic na vseh področjih Že povečala, tako da bodo člani pridobili še več kulturnega, strokovnega, političnega in poklicnega znanja.
večjega števila novel 12. iger ter dramatiziral ali prevedel dela iz domače in svetovne literature.
Državna založba Slovenije je pred kratkim izdala Gradnikov prevod klasičnega speva «Smrt Smail-age Cengiča«, velikega hrvatskega pesnika Mažurani-ča. Predgovor je napisal prof. Anton Barac, ilustriral aka-damski slikar Marij Pregel, opremila pa arh. Jakiča Ac-cettb.
Mažuraničev spev je doživel nad 40 izdaj in 16 prevodov.
P * č
Prvakinja zagrebške opere Dragica Martinis, ki je v jeseni nastopila tudi v »Verdi«, je gostovala na Dunaju v Verdijevi operi »Moč usode« in dosegla velik uspeh.
Izšel je ponovno v slovenščini Nušičev »Pokojnik«, ki ga
je odlično prevedel Mile Klopčič. Srbskega komediografa Nu-šiča poznamo v Trsttj po »Pokojniku« ter po letos tako uspeli komediji »Gospa ministrica«, ki jo je Igralo SNG.
POPRAVEK
V zaporednih člankih o polemiki za slovensko šolstvo, ki so izšli na uvodnem mestu na tretji strani našega dnevnika, in sicer od 30. januarja do 2. februarja se je vrinilo nekaj tiskovnih napak.
V članku od 30. januarja bi se moralo glasiti: zakonite osnove in ne »osnovne«
31. januarja: ali naj po zmagi nad fašizmom in ne »po zaslugi« togo upoštevanje in ne »tako«; imajo Slovenci zelo slabe izkušnje in ne »dobre« do njenih skrajnih in ne «okrajhih» meja;
I, februarja: še eno tako dejstvo in ne »na«.
II
Zagrebški igralec Tito Stroz-zi praznuje 30-letnico umetni' škega delovanja. Izhaja iz igral ske družine, saj je bila njegova mati prvakinja zagrebške drame več desetletij. V svoji gledališki karieri je Strozzi igral 230 različnih vlog, a režiral nad 200 dramskih in opernih cjjji. Uveljavil se je tudi kot pisatelj in napisal poleg
ZADRUGA V DIJU
Kot daljna, od našega današnjega življenja odmaknjena pravljica je bilo življenje kolonov na obširnih posestvih nekdanjega samostana Benediktincev v Dajli. Trije kapu-cinarji — Benediktinci so uživali sadove dela 300 ljudi, kolonov.
Na obširnem zemljišču je bila leta 1948 ustanovljena KDZ »Iskra«, v katero je vstopilo 12 družin. Danes Je v zadrugi lo
družin. Skupno imajo 120 hektarov zemlje, od teh je 64
njiv Irt vinogradov in 56 travnikov ir. goaia. Vinskih trt imajo 35.430 in 1380 oljčnih dreves. Goveje živine imajo zadruga rji danes 37 glav in še 102 ovac.
Kako je vplivala dobra 'tt razumna obdelava zemlje, ie najbolj razvidno iz številk pridelkov, ki jih navajamo za pri. me rjavo:
pridelali pšenice		247 stot,«		l	1951	Pa 322 stot		
.»	ječmen«	14	».		»		39	D
»	ovsa	2	3>	»	»	»	4	»
»	koruze	32	h	»	»	D	SO	V
-j»	krompirja	40	D	»	S)	D	215	i>
»	paradižnika	6	J)	i>	})	D.	60	f)
»	čebule	—	D	»	D	»	35	i>
f>	krme me£ar*e 250		i)	v	»		600	»
Predvidevali so 59.760 kg prozdja. pridelali pa so ga 61512 kg kar Je pripisati do bremu obdelovanju vinogradov. pridelek oljk pa je bil za 60 stotov višji od predvidenega, kar je zasluga zadiru-garjev, ker 80 olike pravilno m pravočasno obrezali. Pride-lek pšenice je bil 20 stotov na hektar.
Skupna vrednost vseh pridelkov je znesla r.ad 7 milijonov dinarjev. Na delovni dan so »drugarji dobili 598 dinar-
jev1. všteti stimulacijski boni. Na občnem zboru so člani sklenili, da bedo od 7 milijo-rtov bruto dohodkov dali 1,452.120 za razne fonde svoje zadruge. Od teh so odločili 174.254 din za socialni fond, 29.042 za fond kulture, 68.600 za rezervni fond, 800.000 v fond amortizacij, itd. Ponovno so tudi izvolili za predsednika zadruge tovariša Guerrina Far-leta, kj je dober gospodar kot je splošno mnenje vseh članov zadruge.
Radarske naprave za usmerjanje letal
^ ...
Nadzorstvo nad pri-stajan|Bin letal z letališč je rešilo že marsikaterega jeklenega ptiča pred katastrofo - Električni valovi kažejo opazovalcem lego in gibanje letal - Staina zveza po radiu med piloti in opazovalci na letališču - Radarske naprave so nameščene na tovornih avtomobilih, kar pomeni, da nova tehnična pridohitev ni vezana na letališča
Danes uspešno uporabljajo radarske naprave za pristajanje letal ponoči ter ob risebe m vremenu. Vsa večja a-meriška letališča razpolagajo s sodobno radarsko oprema Radarska antena, ki jo vidimo na prvi sliki, se vrti s precej veliko hitrostjo in oddaja električne valove. Te valove odbija letališču letalo, ki se mu bliža, sprejemajo pa jih na kontrolnem stolpu letališča na svet:ikajoči se plošči ali s posebno napravo s kazalci. Odbiti električni valovi. natančno pokažejo o-pazovalcem v kontrolnem stolpu letališča lego in gibanja posameznih letal.
Naprave za sprejemanje radijskih valov so tudi na posebnih tovornih avtomobi. lih. Dr uga slika nam kaže tako šiirimojorno letalo, ki leti nad avtomobilom in pri-klopko, na kateri je radarska antena ter radijski odc<ajnik za obveščanje letalcev in obveščevalcev v kontrolnih stolpih. Navpične predmete na obeh koncih priklopke sta radarski anteni, v sredini pa je antena radijskega oddajnika. V tovojmem avtomob.lu, prikritem s plahto, je električni generator, ki proizvaja tok za j>ogon radarskega in radijskega oddajnika v priklopnem vozu.
Tretja slika nam kaže notranjost pokritega tovornega avtomobila, postavljenega na robu nekega ameriškega letališča. Opazovalca ameriških vojaških letališč sledita na svetlikajoči ge plošči letu letala.
Četrta slika nam kaže radijski sprejemnik opremljen s kazalci. Kazalec, ki je v sredini desne plošče radarskega sprejemnika, kaže, da je letalo usmerjeno točno proti letališču, kazalec na le-vj strani pa kaže, da leti letalo previsoka
Ta sodobni radarski eiatem, ki so ga uvedla ameriška letališča za pristajanje letal ob vsakem vremenu, tudi v najbolj gosti megli jn temni noči imenujejo »Nadzorstvo nad pristajanjem letal z letališč«. Opazovalci v kontrolnih stolpih na letališčih in piloti letal imajo na ušesih Slušalke, v rokah pa držijo mikrofon, da lahko vzdržujejo stalno medsebojno zvezo po radiu.
Gibanje prebivalstva ljudske republike Slovenije
86.129ZENSK VEC kot moSkih • p6vpreCna starostna ’doba '55,32 let
Starostni sestav prebivalstva ima velik pomen za biološka, zdravstvena, gospodarska in druga raziskovanja Zato je
njegovo ugotavljanje med bistvenimi znaki vsakega splošnega popisa. Ker se vrše prava ljudska štetja na našem ozemlju od leta 1857 dalje poznamo starostno sestavo naših ljudi šele od tedaj: pri prvih popisih so bili podatki še slabi in jih je tudi težko točno ugotoviti za današnje ozemlje LR Slovenije vendar dajejo splošni pregled, da moremo zasledovati vse iz-premembe do današnjih dni.
Kako je prebivalstvo razdeljeno jx> starosti, določajo rojstva in smrti. Letnik za letnikom se po rojstvu manjša zaradi smrtnih primerov, dokler končno ne izumre; enako število ljudi, kot se jih rodi, tudi umre. Gre torej samo za odložitev' smrti in ta časovna razlika med rojstvi in smrtnimi primeri odloča o številu ljudi
in njihovi starostni se3tavi.	Popis	Moški	Zenske
Na splošno opazujemo, da je	1880	28,54	28,83
starost ljudi vedno višja. Razi-	1931	38,29	29,93
skovalci so po okostjih iz starih	1948	29,79	3133
grobišč ugotovili, da je bila povprečna starost. Rimljanov o-1 DO<jatkov krog 21 let. Danes ie povprečna Preena gtarost dvlRa starost v naših krajih za deset | ^	„	trattrom
let višja in se stalno dviga, pri čemer je ta dvig pri ženskah večji kot pri moških. To trditev moremo podpreti z ugotovitvami pri popisih. Vzemimo za primerjavo podatke prvega točnej-šega popisa na našem ozemlju iz leta 1880 in pa zadnja dva
Skupaj
28,69
29,14
30,87
Iz medsebojne primerjave teh vidimo, da se pov-in sicer
se je v kratkem razdobju med zadnjima popisoma dvignila mnogo bolj kot prej v 50 letih. Pri popisu leta 1880 je bila povprečna starost žensk za 0,29 leta večja kot moških, pri popisu 1931 že za 1,64 leta in pri zadnjem popisu leta 1948 za 2,04 leta kar ima za posledico
LO it:.«	»«««	11. v«	.--c I	* -c:	1"'c<x	(ivbitu
popisa iz let 1931	in	1948.	»i- vedno	večje število	žensk v
cer smo upoštevali pri prvem j primeri z moškimi; pri popisu popisu samo prebivalstvo slo leta 1948 so v Sloveniji našteli venskega ozeml ja brez Prek- j 86,129 žensk več kot moških, murja, pr) popisu 1931 pa brez Vzrokov, da se starost ljudi Primorske, vendar je zaradi dviga, je več. V prvi vrsti je izenačenosti prebivalstva na treba omeniti napredek medi-našem ozemlju ta	razlika	ne- cinske	znanosti ter izboljšanje
bistvena za naše ugotovitve, higienskih razmer med prebi-Povprečna starost	je	bilu	pri, valstvom, kar je	predvsem
teh popisih v letih:
umrljivost; nadalje je treba!času naglo dviga, poudariti tudi izboljšanje go- ” ' ' spodarskih in socialnih razmer. kar, vpliva na zmanjšanje umrljivosti in s tem na podaljšanje življenja.
Povprečne starosti, ki pomeni srednje število let starosti, kolikor jih odpade na enega človeka, ne smemo zamenjati s povprečno dobo doživetja; to pomeni srednje število let življenja, ki odpade na vsakega novorojenega otroka. Ta doba je večja kot povprečna starost in se izračuna s pomočjo tablic umrljivosti. Za prebivalstvo v Sloveniji znaša povprečna doba doživetja 55,32 leta, in sicer za moške 52,73 leta, za ženske pa 57,61 leta. Da moremo presoditi te podatke v mednarodnem merilu, navajamo, da znaša povprečna doba doživetja v Švici 64,82 leta, v USA 63,75 leta itd., torej je ta doba doživetja po kulturnih državah
I zmanjšalo nekdaj veliko otroško | že zelo visoka in se v zadnjem
Kakšna je starostna razdelitev prebivalstva Slovenije v primerjavi z drugimi našimi ljudskimi republikami, nam pokaže naslednja tabela, kjer je navedena starostna razdelitev prebivalstva po odstotnih deležih (po podatkih popisa iz leta 1948):
Ljudska repub. 0—14 15—59 60 in let let več let Slovenija	28,4	60,7	10,9
Hrvatska	28,9	61,2	9.9
Srbija	30,5	60,7	8,8
Bosna in Hercegovina	42,0	33,1	4,9
Crna gora	38,3	52,2	9,5
Makedonija	38,0	53,0	8.7
Starostna sestava prebivalstva je v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji precej podobna, zelo se pa razlikuje od ostalih treh republik Jugoslavije, ki imajo vse izredno mnogo mladine in manj ljudi v dobi delazmožno-sti. V Bosni in Hercegovini je tudi prav malo starih ljudi.
I /	P	k J f"	Vremenska napoved napovedu-
u fr	r	|\A	je pojačenje	severovzhodnika,
f |\LlYlL	ki bo ohranil	jasnino. Temperatura bo še	nekoliko padla.
Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7.2; najnižja — 1 stopinjo.
STRAN 4
		.5
liji		
		:
	|	
Bi		II
ŠPORTNA POROČILA
mr-. . ita--1	■ -v;;-«
6. FEBRUARJA 1952
Srna
Ilipiniiffp	
: :::	
	1
	
JUhih' aijjH. riiilin iii
..i	.	:!*	'vuijj...........
';;:: r: f j*
im mm
w|u.uuuKuai:u::::;p;:hKUi::^;;;:;ns:
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 20.00:
G. Verdi: «Otello», opera v 4 dejanjih. — Trst II.: 18.15: Čajkovski: Serenada v C-duru. 20.02:	Večerni	kon-
cert. — Trst I.: 11.15: Od Montmartra do Harlema. 18.30: Novodobne pesmi. — S oveni ja; 16.UU. poje ženski zbor S stoletja. 17.10: Narodne pesni Mojstri orkestra 19.KCD »F. Prešeren iz Kranja.
INTER JE SAMO NA TRENUTKE POKAZAL SVOJO KVALITETO: 3:1 (0:1)
Triestina pregažena 11 drugem delu igre
Triestina igrala brezvoljno Neverjetna množica v drugem delu moralno uničena - Domače moštvo zopet pri dnu tabele
Kakšen bi bil končni rezul-i tat, če bi Ispiro in De Vito prevladovala tn Ispiro je imel ne zapravila ugodni priliki? * ugodno priliko. Srednj, napada-
Ciovek bi moral b.ti prerck, da bi odgovoril na to vprašanje. Toda v najboljšem primeru bi bili trije goli v korist domačinov in ker so tudi gostje trikrat odprli Nuciari.evo svetišče. bi Triestina v najboljšem primeru odšla z igrišča lahko celo z neodločenim rezultatom. To so te gole predpostavke; možno je namreč, da bi Inter po prejetih golih moralno k Ioni. pa tudi, da bi še z večjim poletom in brez lepih, a v bistvu nesmiselnih podajanj, šel milanski gost z večjo probojno s-lp v borbo.
Triestina je prišla na igrišče Z ogromno voljo do zmage, toda s strahom v kosteh. Kljub temu je takoj začela z napadi in prodrla, toda se je — zaradi nervoznosti prvič in nezmožno-sti drugič — vsaka akcija raz-bl.nila v nič.
Ko je prešla v napad napadalna petorica Interja. je v obrambi domačinov zazvonil alarmni zvonec: vedno pripravljena Pa sta Zorzin in Bellom prepredla, da bi žoga pnšla do Nuclar.ja. Kot dokaz lahko omenimo da je Nuciari v prvem polčasu ubranil eno samo ■res nevarno žogo. ki jo je proti mreži poslal povsod prisotni in Izredno hbri Nvers. Krivda, da napad gostov ni deloval pade predmem na Lorenzija in delno tudi na Skoglunda. ki sta 2 brezštevilnimi podajanji za-idaievala igro in tako dajala možnost tržaškim branilcem, da so vedno pravoča no preprečili naoadalzčm streljanje.
Tržaški napad je z lahkoto prodiral skozi nasprotno o-brambo. a žal Petrozzi in De Vito nista bila kos svoji nalogi.
Kljub vsemu Pa je Triestma žogo (Nuciariju je ušla iz rok)
tretjič v mrežo.
Od tedaj naprej samogovor gostov, ki so predvajali aka-dt-mjoo igro; b lo je. kot bi bili edino oni na igrišču. Od Trie-stine so bile samo še sence, k.' so se podile za žego.
Končni žvižg je domačine, trudne in obupane, rešil hujšega poraza.
D. M.
lec je dobil žogo. jo poslal nekaj metrov naprej, prodrl skozi obrambo in se znašel sam pred vratarjem. Teda žogo je namesto v mrežo mož poslal nad prečko. Izgovarja se. da je žoga zaradi neravnega terena odskočila in mu nerodno priletela na nogo. To je bila najugodnejša priložnost dneva. Samo še enkrat bo imela v nedeljski iari Triestina nekaj podobnega. toda tokrat bo zapravil De Vito.
Triestina je kljub lahki premoči igrala brez volje in ne živo ter borbeno kot v preteklih tekmah. Možno je, da sta tega kriva Petrozzi in De Vito. ki sta stalno izgubljala ugodne žoge. Začela je prevladovati nervoznost, ko je padel prtn pot. Petrozzi je poslal žogo na krilo, kamor se je premaknil Petagna, ki jo je takoj pcslal proti vratom: Ciccarelh; je z močnim strelom presenetil nasprotnega vratarja.
Sele v drugem polčasu so se gostje zbudili; tedaj domačinom ni preostalo drugega, kot da so občudovali igro nasprotnikov, kajti do žoge so le redkokdaj prišl; in še tedaj so jo po zaslugi nasprotnikov kaj kmalu izgubili. Tako je Inter nemoteno gospodoval na celem igrišču ter domačine izigraval kakor je hotel in v kratkem razdobju izenači, prešel v vodstvo in rezultat še povečal.
Začel je Lorenzi, ki je žogo, katero je Fattori že streljal proti golu, neubranljivo poslal v mrežo. Njemu je sledil Nyers, ki je preti tel dva branlca in se tako sam znašel pred Nu-ciarijem: strel in gol. Končno je prišel še na vrsto Broccini, ki je z močnim strelom poslal
NEPRIČAKOVAN POPVIO
Udinese v Neaplju: 2-1
Kot smo že p sali je Udi e se Udinese po lepem predložku
najboljši postavi zmožna velikih podvigov. V naši prognozah smo rekli, da bj lahko Udinese, docegia malo pieszn.če-nje in delni uspeh. V Neaplju pa se je na igr šču dogodilo zelo veliko presenečenje.
Domače moštvo je bilo ves prvi pel o as v prednosti, dokler ni v 33 minuti prišlo v vodstvo. Krieziu je pobejnil po desnem krilu, poeal precizno na center, kjer je Astorri brez posebnih težav dosegel z glavo prvi gel. Strel j« bil nebranljiv in B an-dolin ta o za gol ni kriv. Udinese je nato prešla v protinapad, ki je v 42. mir.uti — po zapravljenih priložnostih Sos-rensena in Baccija — do egel uspeh. Rinaldi je izenačil za
VfUKO PRESENEČENJE NA NAM ZNOTEHiSKEM TEKMOVANJU V BOMBAYU
JAPONKE OSVOJILE svetovno prvenstvo
BOMBAY, 4. — JaporiŠKd t-kipa je zmagala v tekmovanju za pokal Corbillon, (za ženskega svetovnega ekipnega pr««. ka v namiznem tenisu). Ma** in hilre Japonke, ki predstavljajo največje dosedanje prest nečer.je in odkritje, so porazile Anglijo s 3-0. To je bila že šesta zaporedna zmaga.
Zjutraj so Jancnke gladko odpravile dvojčke Rosalind in Diane Rcwe, tako v igrah po-sameznic kot Pri dvojicah Rezultati:	T.	Nlshimura : D ane
Rowe 21-14, 21-17. Nishimura-Narah°ra : sestre Rowe 21-14. 21-9. Ostali rezultati ženskega tekmovanja: Madžarska j« porazila Indijo s 3-0, Avstrija pa Hong Kong, pravtako s 3-0.
Pokal Swaythkng (moško e-kipno prvenstvo):	Fran-ija-
Portugalska 5-0. Neančija-Paki-stor« 5-2, Singpnnr-C le 5-1, An elija-Indija 5-1, Madžarska-Hon Kong 5-2.
t
Nuciari je z dobrim refleksom ubranil ostri Nyersov streh
BOKS
Robinson *Max m za naslov
uednjeležke kategorije
NEW YORK, 4. — Svetovni prvak srednje kategorije Ray Sugar Robinson in svetovni prvak srednjetežke kategorije Joe Max:m sta sklenila dogovor za dvoboj za naslov prvaka srednjetežke kategorije. Borila se bosta v poletju, pogodbo pa bodo podpisali 20. marca. Tako piše list «Erie Dispatch*, katerega je baje obvestil sam Maxim.
stadiona Bislet in Jordal. V glavnem odstranjujejo sneg z nepokritih tribun Na dar. začetka iger bo vre v redu Današnji dan je bil prekrasen, sonče močno. Tekmovalci so lahko trenirali v prijetnejšem okolju, kakršnega so pričakovali na «ledencm severu« Popoldne je župan Osla Bry-njulf Buli sprejel zastopnike šprrii'kega_, čilskega, romunskega, italijanskega, kanadskega ir, argnt inskega moštva. Italijane so občudovali zaradi okusnih enotnih krojev.
Baccija,
V drugem polčasu je sol dna furlanska obramba uspešno vzdržala napade Napoliju. ki je na vse načine skušal najti pot do uspeha. Tedaj nenadna pro-tinapadna akcija, ki se je začela pri Bacc.iju, nadaljevala > ri Sczrenseru in končala uspešno pri Rinaldiju. 2:1. Bili smo v 39. minuti drugega polčasa, samih 6. minut pred koncem igre.
Zmaga je bila že v rokah gostov?
Ne, pisala se je 43. minu'a. ko je sodnik Can .vesio -- strahotnem obl e g in ju vrat Udinese videl zadosten prekršek, da je dosodil enajstmetrovko. A-madei je ob veliki nervoznosti soigralcev žogo st-eljal v prečko T0 je bi!a zadnja e-izoda neapeljske tekme, ki je prine la Udinese dve d-agoce i toki.
Ako Furlani na ne. elj.ki tekmi ne bi zmigali, bi bili oo i petnajstih točkah avtomatično
j zmago pa je moštvo iz Vidma Sodnik Tossini pretepen
i izven nevarnih močvirij in j ima povrh vsega še lepo mež-nost na drugi dve točki, ko bo prihodnjo nedeljo igrala doma, poleg tega pa še odloženo tekmo proti Torinu.
Kljub vsemu preveliko spanje le ne bj koristilo, saj se tudi moštva, ki -so na lestvici za Udinese, z vsemi silami borijo za izhod iz nevarne cone. Triestina igra zadnje čase bolje,
Lucchese je zmagala na tu em igrišču proti Atalan’i, medtem kp ima Bologna dve tekmi manj od drugih meštev jn bi tu lahko zaslužila tudi vse štiri točke.
Za zaključek 1 hko rečemo, da Udinese še ni izven nevarnosti, vendar, da ostane pozitivna nedeljska tekma, ki je > dvignila moralo pri celem’ moštvu.
Evropsko prvenstvo v umetnem drsonjn
Seibt vodi
NOGOMETNI TURNIR ZDTV
med moškimi Giuliana ter Inter
nedeljska zmagovalca
DUNAJ. 4. — Na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju vodi pri moških obveznih figurah Avstrijec Hellmuth Seibt. Dvanajstletni Francoz Alain Gi-letti je na četrtem mestu. Vreme je bilo prekrasno, led izvrsten. Sodniški zbor homogen, le Finec Jacobson včasih drugače fermulira sodbe kot ostali. Jutri zjutraj obvezne figure za ženske, zvečer moška presta sestava in pari. Moški vrstni red: I. Hellmuth Seibt (Avstrija) 121,91 točk, 2. Carlo Fresi (Italija) 118,39, Michael Carring-ton (V. B.) 109.42, 4. A. Giletti (Fr.)	10157.	5.	Felsenreieh
(Av.) 98,65. 6. Fikar (CSR) 97,96, 7. Sitcin (Nem.) 97,17, 8. Lossli (Sv.) 87,21. 9. Gzako (Madž.) 85,23. 10. Loichingher (Nem.) 78,73 točk.
V Legnonu od neznance«
MILAN. 4. — V Legnanu še nadalje vlada ljudska razburjenost zaradi včerajšnje nogometne tekme Legnanc-Bdcgna, ki je bila nekaj minut pred koncem prekinjena.
Pozno popoldne se je zbrala vel ka množica pred magistratom in glasno zahtevala županovo intervencijo proti slabemu sojenju v nedeljski tekmi.
Včeraj okoli polnoči se je dogodil neljub incident. V bližini kolodvora so pretepli sodnika Tassinlja, krivca te revolucije v kozarcu vode. Miroljubnejši sprehajalci so rešili srdnika ki je v zadnjem trenutku ujel vlak, Tassini je bil laže ranjen.
fefcmo med 0' mpijo in Juroro so prekinili ■ Ilir ja izgubila previsoko
m
S tekme Olimpija * Aurora. Vratar je žogi spremenil smer.
GIULIANA . ILIRIJA 5 : 1
(2:0). Ze v 7. minuti je prišla G jutama pp osebni akcij; Fonde v vodstvo. Igra je potem bila dobre pol ure umerjena in enakovredna ter je celo kazalo, da bo Ilirija izenačila, ko je v 30. minuti de no krilo G.u-liaite d-lo drugi gol. V 7. minuti drugega dela igre je Fonda zaključil akcijo napada.ne vrste s tretjim golom. Minuto kasneje Ilirija izsili komer, iz katerega je zaradi nesreče vratarja Colognatija Ilirija z bila častni gol. Vrsta je bila zopet na Giu-liani. ki Je povišala rezultat v 13 minuti z EnchelLjem in v
ZADNJA POROČILA
DIPLOMATSKO TIPANJE V ANGLEŠKO EGIPTOVSKEM SPORU
NAJNOVEJSE VESTI
IZ OSLA :
Obilica problemov
OSLO 4. — Med neprestanim prihajan em tekmovalcev, oblasti in turistov išče organizacija zimske olimoiade pot do č m maniše zmede in neTeda Problemi nastajajo vs:k trenutek. Poglejmo zadnjega. Vse je bilo pripravi leno za sprejem nemških tekmovalcev. A njih na letališču n: bilo Po dolgem iskanju se je izvedelo, da bodo šele danes odpotovali tz Muetv chena.
Pred in v lokalih Sogna in Ila (štab tekmovalcev) je ne-prenehen vrvež. V Sognu so danes dvignili francosko zastavo v prisotnosti enesa samega Francoza. Vodje stavb se pritožujejo nad nepričakovanimi prihodi. Tako so Svicerii prija. vi)i karavano 92 udeležencev, prišlo pa jih je preko sto
Skup.ne delavcev urejajo
MAHER PASA IZJAVLJA
da so pogajanja «še daleč
Povzročitelji izgredov pred vojaškimi sodišči - Dan brez incidentov na sueškem področju
»
KAIRO, 4. —■ Upanje, da b° skoraj pr.šlo do sporazuma v angieško-egiptskem sporu, je dodobra uplahne!o spr.čo jkioVe ministrskega predsednika Ali Maherja, kj je fvo dolgem iaz-govoru z egiptovskimi političnimi eksponent) izjavil na r -ki tiskovni konferenci, da so pogajanja z Veliko Britanijo še «zelo daleč*. Sicer ‘e ram.gnil, da je Egipt pr.pravljen upoštevati vsako sprejemljivo osnovo za razvoj pogajanj in rešitev spora, toda na drugi strani je dal razumeti, da se eg.ptovski vladi prav mč ne mudi pričeti s pogajanji.
Angleški poslanik v Kairu Ralph Stevenson se je sinoči razgovarjal z načelnikom kraljevega kabineta Afifj pašo. nakar se je Afifi paša sestal z mmistrskim predsednikom Ali Maher pašo. Uradni krogi trdijo, da se tako na eni kakor na drugj strani trudijo, da bi našh novo pot, ki naj bi dovedla do sporazuma med E-giptom in Anglijo. Omenjeni angleški diplomat in načelnik kraljevega kabineta sta baje obravnavata v glavnem nekatere britanske predloge, kj se ravno nanašajo na pospešenje pogajanj. Vsekakor pa se ne more trditi, da je t«l v tem pogledu že dosežen kakjen uspeh. Ministrski predsednik Ali Maher, trdijo opazovalci,
mora ravnati previdno, ker ima možnost rešitve angio-egiptske-trenutno zagotovilo o podpori I ga spora. Teda to le pod pogo-le s strani vafdistične stranke. J jem, je pos anik izjavil novi-
Vse ostale stranke so mu po. stavile določene pogoje, ki mu zaenkrat ne puščajo prostih rok pri morebitnih pogajanjih z Angleži.
Tako n. pr. vztrajajo predstavniki stranke »Ashigga* na tem, da naj se nova vlada loti politike, ki bo odstranila Angleže iz Sudana, prinesla široko avtonomijo državi in s plebiscitom rešila sudansko vprašanje. Stranka Ashigga namreč vneto podpira težnjo združ tve Sudana z Egiptom P°d egiptovsko krono.
Po vesteh iz Washingtona je egiptovski poslanik v Washing. tonu zaprosil danes za avdienco pri Deanu Achesonu. Uradnih vesti na račun tega sestanka že ni. domnevajo pa, da je obisk egiptovskega diplomata v zvezi z vprašanjem angleško-egiptovskega spora in načinom, kako naj bi v tem vprašanju prišlo do rešitve. Z druge strani pa ni bila nikjer potrjena vest. ki je bila razširjena po radiu, da je namreč egiptovski ministrski predsednik Ali Maher paša prejel vabilo, naj bi se oglasil v Washingtonu.
Po zadnjih vesrteh iz Wa-sh-ngtona je egiptovski poslanik potrdil, da sta z Acheso nom v resnici obravnavala
narjem, da se tuje čete umaknejo iz Egipta m vzpostavi enotnost y dolini Nila. Glede ustanovitve poveljstva za Srednji vzhod, pa je dejal egiptovski poslanik, da bi se morajo tu brezpogojno upoštevati egiptovsko stališče in, doslovno tolmačenje atlantske listine.
Iraški minister v Egiptu Na-gujb El Rau« Bej in m-nister Saudske Arabije Ibrih m Fadl sta danes izročila egiptovskemu ministrskemu predsedniku važna sporočila vlad. Obveščeni krogi so mnenja, da je ta korak v zvezi z nekaterimi posredovalnimi predlogi iranske in saudske vlade v angleško-egiptovskem sporu.
Iz Port Saida -je danes odpotovalo v Anglijo 400 svojcev angleških vojakov, ki so nastanjeni na sueškem področju.
Skoro vse letalske družbe so zopet vzpostavile redne letalske zveze s Kairom, za kar gre zahvala egiptovskemu ministrskemu predsedniku, ki je ustregel zahtevam delegatov teh mednarodnih družb. Notranji minister Maregi Bej’je d l stroga navodila, da se mora vsak vladni funkcionar, ki ima nalogo inšpicirati pri zasebnikih, izkazati s potrebno poverilnico. da s tem preprečijo zlora-
be, ki so se jih v preteklih dneh posluževali neznanci.
Moskovska «Pravda» je v današnjem uvodniku ostro napadla ZDA in Anglijo ter jih obtožila. ds so izrabili sobotne nerede v Kairu za zrušenje vafdistične vlade. Po pisanju »Pravde* iščejo Anglija in ZDA sedaj naklonjenost egiptovskih političnih eksponentov, ki naj bi jim pomagali pripraviti načrte za poveljstvo Srednjega vzhoda in zadušiti narodnoosvobodilno gibanje. U-vodrik je podpisal korespon-dent «Pravde» v Kairu, Habib.
V zrdnjih 24 urah na podred ju Sueškega prekopa ni prišlo do incidentov. Nova vlada je izdala nalog za ustanovitev vojaških sedišč. Ta sod šča bedo obravnavala primere £00 oseb ki jih je policija aretirala v zvezi z neredi v Kairu 26. januarja in morebhne povzročitelje novih izgredov.
Neurje nad Španijo
in Belgijo
TUDELA. 4. - Reka Ebro
Je prestopila bregove in preplavila danes mesto Tudelo v Neverri ter pretrgala vse komunikacije s Panpiono. Od leta 1871 je to najhujša poplava v teh krajih. Nekatere reke so narastle za cel-h 6 metrov ter razrušile obrambne nasipe. Reševalne skupine Se vozijo v čolnih po mestu in rešujejo prebivalstvo. V nekaterih delih mesta je voda 2 m visoka.
Povzročeno škodo cenijo na 15 mil-jonov peset. Človeških žrtev doslej ni bilo.
BRUSELJ. 4.	— Snežni
metež je danes dopoldne pretrgal vte prometne zveze med prestolnico in pokrajinami. V osrednjem delu Belgije je zapadlo nad 30 cin snega. Zaredi snažnih ze mitov je iztiril vlak v E''r«oiku. Vsi vlaki pr hajajo v Bruselj z večurnimi zamudami.
17. minuti z Bartolinijem. Povrh vsega je Giuliara zas re-ljala o ajstmetrevko. Sodnik Soave je v 10. minuti diugega dela izkl.učil Hu’ sija zaradi nekorektne igre.
GIULIANA: Cologratti; Fon-tanot. Job; B r3.lini, Bilucaglia, Angclcme:	Baitol.ni,	Drioli;
Fonda, Enchelli. Ber.assi.
ILIRIJA: Ban; Cijek, Stika; Trampuš, Hussu, Stoka; Buka-vec, Puntar, Regent, Laneu, Meden.
P P j*
INTERNAZiONALE - ZARJA 3 : 0 (1:0), Zarja je začela slabo. Ze v 2 minuti je bila v deficitu zarrdi Fcndovega avtogola. v 30. minuti je Ge erut-ti dal drugi kol. Sr dnji napadalec Interja je prodiral proti vratom, kjer ea je neoravUno zrušil nasprr trnkov srednji b a-nilec Enajstmetrovka je prinesla Internacionalu za‘nji gol. Tekma je bila zaradi težkega igrišča tehnično slaba ob stalni premoči Internacionala. Sodil je Sksrlavaj.
INTER; Ggli; Ziodato, Cam-pagna; Negrini, Tr nconi. Sca-vuzzo; Jscobini. Carisi, Gene-rutti, Rossi, Graniere.
ZARJA:	Grego i; Kalc, Fe-
cterico; Ražem, Maver. Pres 1, Fonda. Križma-^č, Gus.in, Kalc, Maver. Počkar.
* * *
OLIMPIJA - AURORA 3 : 1 (1:1). Prekinjena v 30. minuti drugega pcKaca, ker je mo-š vo Aurcre zrnushle igrišče. O oli 30. minute ie sod n k Po-nis izključil igralca iz moštva Aurore. N'egovi tovariši so orvo protestirali, m to nešportno zapustili igrišče.
V vodstvo je prišla Auvora zaradi slabe parade vratarja Zorzenona. Izenačila je O! rupija v 20 minuti po “kcijj napadalne peterice. Sodnik nato ob živahnem prote^tirmiu ni Driznal drugeea gola Aurore. V 8. minutj drugega <qe!r’ je deo-a zveza 01mpi‘e dala drugi gol, nekai mir.ut kasneje pa Lazzari tretjega.
Kitajska pritožba
HELSINKI, 4. - Kitajska se pritožuje, da ni dobila vab la za udeležbo na ol:mn!jskih igrah. Organizator je odgovoril, da morajo Kitajci izbrati cl m-pijski odbor, potem pa prositi za vabilo za igre.
* * *
MILAN, 4. — Na zasedanju italijanske teniške zveze so sklenili, da bo dvoboj za Davisov pokal Ital js-Vel ka Britanija v Bologni, Seveda le ped oogojem. da V. B. premaga Jugoslavijo. Italija pa Egipt. V i	jimgra in pianista	Carla	p
načrtu je mednarodni dvov-oj	chija 21.00 Ciklus	pr
Ilai''iE-J”oc-Javija za ivralce .	literarne zgodovine	Dr.	Fr*	j?
pod 21 leti, ki bi moral biti ju-1 tre; Nr*ura’lzem. 21.20 lija v Zagrebu.	1	bavnl orkester Radia LJ°°
KINO
I TIlKll
Rossettl. 16.30:	«iomahavk,
na sekira* V. Heflin. Exceis.or. 16X0: «O.hell0», Ol*”1 VVelles in S. Cloutler. Nazioaa.e. 16.00: «Ana», Silv*" Mangano, Kalf Valione. Fenice. 16.00: »Legenda o E. Kandi in G. Lcliobrig Filodrammatico. 15.30: »Mes*® " soncu*, E. Taylor.	,	.
Are :ba leno. 15.30:	«PolstoiW4
ježa*.	,
Astra Rojan. 16.30: «Harvey», * Steivcrt.	.,
Alabarda. 16.C0: «Na skrivaj Trstu*, E. Albertini, J. St‘T,, Armonia. 15.15 »Železna k[0n8 G. Cervi.
Ariston. 14.00: «NocOj Croccolo.	.	_
Aurora. 16.: »Rodolfo Val«"™. Garibaldi. 14.30: «Zivel tec», R. VVidmark, L.
Ideale. 15.15: »trije mušKen«"* L. Turner in V. HeflJO1-Impero. 16,00: «Zbogom	\
Miniver*, Green Garson. Italia. 16.00: »Klienti moje Z*””
B. Hale.	”'3
Kino ob morju. Danes Moderno. 16.00: »Pozor!
G. Lollobrigida.	^
Scvona. 15.00: »V Srcu 6®”
D. Foran.	^
Viale. 16.00:	»Salon
Marga Lopez.	a
Vittorlo Veneto. 16.00: »Tri w ne*, E. Parker m R. Ron’?!L Azzurro. 16.00:	»Ne-.rernag1™
G. Cooper in P. Goddard-^ Belvedere. 16.C0:	sDogočiv”
Oliverja Tw'sta».	»
Marconi. 16.00: «One£aščenaV Lamarr.	j,
Massimo. 16.00: »Obsojen«*' Ey!ers.
Novo cine. 15.30:	(cNormat>®!r
J. Agar, P. Brian.	f
Odeon. 15.30: «Od Apcnh’0' AnSov*.	.a.
Ra(*io. 16.00: «Lepo v si, a w bim», P. Doug'as.	^
Vittoria. 16.00: «Za!ovarje 54 da Elettri*. R. Ru'sell. Veneria. 15.00: «Dvoboj na !
J. Jones.
Kino v Nabrežini: Jugoslcv3 film «Zastava».
RADIO
jugoslovanska c o n k » it m T A
SR DA, 5. februarja
Ob 6. Jutranja giasba 6,1S-Vfr ročiia. 11.30 Ctrcški kotč*-likan Dr. gonja«. 12.00 NoV«_*w, šče. 12.30 loročita. 12.45 PoJ'«. gi Marra. 13.15 Aktualna vPL-nja. 19.45 Poročila. 20.00 pe Verdi: »Ctello*. opera v * $ jan.) h. 22.00 Lahka glasba. ‘X. Plesna g asba. 23.00 Zadnje v£j, 23.10 Lahka elasba za lab*4’
lSa>^
i it s r ii.
v«3:
8.00 Lahka glasba. 12.10 Za . jj kega nekaj. 12.45 Poroči13, Glasba po željah. 17.30 Lj glrsba. 18.15 Cajkcvski: Se-r,T0». v CJuru. 19.10 Scdrbna 8“!Xy 19.45 Poročila. 20.02 Večerni ^ cert. 20.45 Lah'-e rnelodje- .j) Thor HeverPahl: Kon Tki-Bizet: Carn.e.i 3. in 4. d’!■ Poročila. 23.32 do 24.C0 P°ln^ glasba.
TKST I.	gl
7.45 Jutranja glasba. H1 Mon mart:a čo Harlema. Pesmi. 13.30 Ritmični orK^jj 14.25 Stari dunajski mot vi. Spored BLC: Londonski nični orkester. 18.30 Nov®
pesmi. 19.15 Kralj mikrolon3 L
Cro%by. 20.30 Na d'n z avtoi^, 22.45 Ko cert kvarteta Trst I. 23.30 Plesna glasba,
S li O V E N I J a
11.00 Šolska ura za n višjo stopnjo. 12.00 Skladbe^) za Liszta:	Madžarska
12.30 Poročila. 12.40 ZnbavO3 ba. 13.00 Fantovske in jgjr narodne pesmi. 14.00 Konccb ,|| ke glnsbe. 15.00 Poreči'-3; , f) Zabavna glasba. 15.30 zel'e
— pcsluš-jie! 16.00 Mojstri ji* stra 19. stoletja. 17.10 pečmi poje ženski	ajij*-
«France Prešeren* iz 14 tft;
18.30 Otto N colai: Vesele Windsor ke, operni prerez, .ji* Znbnvna glasba. 19.30 (tz 19.40 Zabavna g'asba. »Z dijski feljton. 20.15 Konceh^i) nlstke Veite Va t, če'ls‘a A'
lili""1
it.
Potovanje skozi nažo dolino proti vzhodu Je zani-m.vo. Cesta teče sredi Jabolčnih drevoredov ta se razcepi Sele v naši primor skl Ribnici. Levi rokav krene proti Senpetru, Postojni in Ljubljani, desni jo pa maha skozi Ilirsko Bistrico naravnost ta po ovinkih na Reko.
Samotna jo ta cesta, kakor nalašč ustvarjena za tiste ki ho”ejo ustvariti kak sonet ali kako drugo po dobno budaiost. Teče po desnem bregu reke Reke. Na njeni levi strani ni ničesar razen grmovja, na desni Je pa pol ducata mlinov in vodmh ?ag Moj konjiček bi rad. da bi skakala od mlina do mlina m po-pozabila na drugo. Ni bila slaba ta misel. Zanj bi se povsod dobil ščenec ovsa. zame pa klobasa. Ampak bila sva na znanstvenem potovanju in n'sva bTa svobodna. Iskala sva folklor in zanimivih dogodivščin. ne pa klobas in ovsa.
Potovanje proti Ilirski Bi-
strici ali Še dalje m obetalo nič dobrega. Tam nimajo niti krompirja ampak samo «kompix», ki ga ne o-kopavajo ampak »okopej-vajo*. Krenila sva raje v sončne bregove na levi strani.
Vasica Buje! Buje pri Kosam, nič v krvnem sorodstvu z onimi Bujami v Istri.
Vino n.1 Bujanom še pridobilo slovesa, pač pa bobovec. ki ga v dobrih sadnih letih pridelajo ogromne množine. Ko ni sadne letina se Bujani bavijo z domačo Industrijo — izdelavo brezovih metel in lipovih žlic. Nekateri znajo izdelovati lepe «l'3jštane koše* in polentarje iz jesenovega lesa. Prav l«pe umetnine, da vam re'em!
Buje so prva vas navzgor, kjer preneha vladati blago-doneči kraški «pej» in se začenja dolgočasni «pa». Tukaj se tudi stari ljudje preselijo iz ednine v množino. V Vremah in doli po Krasu je »oče rekel*, na Bujah pa »so oče rekli*. To onikanje seže le malo čez hribe na severo-vzhodu. ker že v Ko-
m mhm mmmm p® a«®
FRAN C E, MAGAJ NA
Naiim ataieljem dobro moni pisec zgodb o Borki in Brkinih nom ie v nedeljo povedal, kaj je šahovski konjiček in koko bosta z njim jahala - Danes pa boste zvedeli, koko so Buani nekoč vsako leto pred oposilom klobuke v gnojnici močili (zavoljo lepše oblike), iz katerega kraja je bil Martin Krpan doma, iz katerega pa sveti Peter in kako so Lahi radi imeli Košance ter zakaj so se sušiška dekleta pisatelju zamerila
sanski dolini izgublja na valuti.
Naj večji bujski praznik je, kajpada vaško opasilo — Flqrijanova nedelja, ki kraljuje v prvem tednu maja, ko jablane cvetejo- Ni tako znamenito kot barsko, pa ima vendar velik ugled. V starih časih so Bujani na ta dan vselej priredili ples ta rajanje na prostem in so se postavili, da smo jih vsi tujci s strahom gledali.
V tistih oddaljenih dnevih, ko so Bujani še nosili klobuke, je bilo njihovo življenje morda Se bolj siromašno kot je danes nas vseh. ki trpimo na povojnih komplikacijah. Klobuki so bili tr krat dragoceni Izdelki In ni Jih nikoli bilo na pre-
tek. Celo «smolencii, ki so bili najcenejši, so veljali po kroni vsak. Žameten klobuk Je pa bil že razkošje, ki sl ga je mogel privoščiti le naj več ji gruntar ali pa kak konjski mešetar. Bilo je takrat pomanjkanje kron ta zato tudi pomanjkanje klobukov. To sijajno pokrivalo Je moralo pri poedtneu trajati leta in leta ta ga je Sele tedaj zavrgel, ko ni bilo na njem več krajcev ta ko so se lasje prebijali skozi po vsej njegovi površini. Nihče ni hkrati premogel dveh klobukov, eden edini je moral slučiti v petek in v svetek. Toda Bujani bi radi imeli vsaj za opasilo take klobuke, kakršne utegne nositi sam Borsalino
ali kak drugi klobučji kralj. In znali so sl pomagati.
Imeli so na spodnjem koncu vasi kalužo, v katero se je stekala gnojnica iz vseh vaških hlevov. Na predvečer opasila so prišli h kaluži vsi moški Bujani. Vsak Je vtaknil v svoj klobuk kamen in potopil oboje v kalno vodo. Zakaj? Klobuki imajo, veste, to posebno lastnost, da so v suhem stanju zelo puntarski, v mokrem se pa pohlevno pokorijo vsem znanim zakonom plastike. Na dan opasila zarana pridejo Bujani h kaluži z grabljami in brozgajo po vodi ter iščejo svoja pokrivala. Ko vsak svoje srečno najde, tolče z njim nekaj časa ob bližnji zid, potem se
vsede na ledtoo ta vestno gnete mokro stvar, da dobi čim najlepšo obl ko. Niso namreč okusi vseh enaki. Nekateri so zaljubljeni v formo «a la Oberdan* s skodelico na vrhu. drugim bolj ugaja obl'ka zabuhle žemlje, tretji vihajo krajce v najrazličnejše smeri in viže ta ustvarjajo oblike od Napoleonovih čak do laskih al-pimcev. Iz gnojnice potegnjeni klobuki imajo tudi sijajno barvo zrele čokolade z vanilijo in ne kažejo več pegastega legarja kot dot-lej. Dan ali dva po opasilu klobuki znova zapeljejo na stari tir in so znova tako poklampani kot so pred meseci bili. To dokazuje, da je težko odpraviti zastarane strasti.
V zadnjem desetletju so se pa Bujani povsem odpovedali klobukom in so udarniško zasuli tisto kalužo. Od takrat se o tem nič ves ne pogovarjamo.
Od Buj gre steza čez Ce-penskl vrh. kjer stoji cerkvica svete Trojice. Tu je bil doma Martin Krpan, če smemo verjeti Levstiku, ki pa najbrž ni bil tako resnicoljuben kot jaz. Na drugi strani vrha. proti severovzhodu, čepi v strmini vasica Cepno ta izpostavlja svo-ja junaška prsa najhujšim udarcem burje. V vsej vasi ni toliko ravnine, da bi megli na njej trije frkolini za'grati slepo miš. Pa le ljubijo domačimi svojo vasico in je ne zabljo nikoli. Naj bo Cepljan kjerkoli na sve-
tu, zmeraj vzdihuje: »Oh,
zlati moj Cajpniei*
Od Cepna proti vzhodu se odpre hudo obrekovana Ko-šamska dolina. Izza prve svetovne vojne je bila ta Lahom neprestano trn v peti. če ne v Šesti. Košancl so se tako naučili bivati v laških zaporih, da bi morali zdaj dobivati od njih dostojno pokojnino. Lahi, polni idealizma, so včasih v Košano prinesli odkod dolg o-beljan macesen, pritrdili ma tanjši konec slavni belo-rdefe-zeleni prapor ter ga slovesno postavili pokonci S svetimi občutki so stegall roke in vpili «Evviva!» Košarici so stali v bližini in bili globoko ginjeni. Drugi dan so Lahi našli macesen ta junaški prapor na plavalnem tečaju v bližnji luži in se čudili, kako se je neki mogel preseliti tja. Skrvnostno uganko so poskušali rešitj s tem, da so pozaprli polovico Košance v. ki so nato prepevali v zaporu kakor razposajeni kanarčki.
Potem so Lahi postavili v Košani lep kamenit spomenik. ki je molče trobental,
Glavni urednik BRANKO BAHIC - Od« unton.k SIANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH. St 6 III nad ■- I»letu^
•	-	PnStm nrerlal 502 - IIHRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St Ki - Telefonska St 73-38 - OGLASI od 8 30	12 In oa t* t"	tel
da je fašistovska vera l’
zveličavna. Ta sporne®p-j, ga očuvajo vrčmenskihj zgod, so Košanci v£j.ii [ prepir skali z brezovo ki so jo prej, da bo ta® j! nekam namočili. Z op®1 p šil Košanci na počitnic®^ spomenik je vzdržal let. zdaj ga pa ni več tam. Morda so ga premestili kam na h® šče.	$
V Košanski dolini kega pol ducata vasi- pr bolj čvrsta in naj nesna od vseh je Npv y c« šica- Tukaj so kmetJ® \ lem postojnskem ~ najbolj napredni in zavedajo. Fantje, KOf "f pevci, so ponositi, bi bili vsi starejši dekleta so pa tako da se bogu smili. M sem šel tam skczi. P9 ; se ni nobena ozrla ^9°. kar je zelo grdo In Konjiček, ki Je poskakoval po Ko*ad j w lini, je končno Kalu. To je tostran ^ M tra največja vas ^ ^ zgodovinska tudi. ^ doma sveti Peter.	j
(Nadaljevanje
1-^i
Ktclpca za
,l0 dlt*
NAROČNINA Con* A mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: izvod 10,mesečno J*
ZVU ZaiotnStvo tri Škrga tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo. Agencija deinukr-icnega inmei"*keg*
20-09 tekoči račun or' Komunalni banki v Ljubljani 6-1-91)332 7 — l7daia ZatoimStvo tria. trsa tiska n ZO 2
PoStm tekoči račun « STO Ljubljana TvrSrva 34 tel