PROLETAREC JE I» e 1. W s K I LIS T Z A MISI.KCK Mtateije PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveir in Prosvetne Ulatiee OFFICIAL ORCAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1780. Mta. M. «. un. .i tw pMt .m». ai »M» lit. « ». >•'• CHICAGO, ILL., 22. OKTOBRA (October 22), 1941. ''ubli»n.-,i Wi-.klv at 2301 S. Uwnd.le Ave. ,„ tETO—VOL. XXXVI. Nevtralnost Zed. držav bila zmota od početka ZADNJI NAPORI IZ0LACI0NIST0V, DA SE TO DEŽELO OBVARUJE PRED AKTIVNIM UDELEŽENJEM VOJNE.—VZROKI SPREMEMBE VLADE NA JAPONSKEM ANGLEŠKI ČASTNIKI NA "STRAŽI" Vsled slabih skušenj, ki jih : trlijo in odločno proti Hitlerju, ta imela ta dežela v prejšnji Torej ni nevtralna. Zed. države pomagajo Angliji materijalno, moralno in kakor že morejo, le armade ji še niso poslale. Torej niso "ne-™ Ko je Italija napadla Etio- vtralne". Roosevelt je poslal v pijo. smo bili nevtralni, dasi je i Evropo posebnega zaupnika, z\ezna vlada in ameriška jav-da bi pridobil Jugoslavijo, ki svetovni vojni, se je kongresu v novih vojnih konfliktih po svetu zelo mudilo skleniti, da so Zed. države v njih nevtral- nost v veliki večini simpatizi-rala s to zadnjo neodvisno afriško deželo. Slučaj Apanije Zakon nevtralnosti Je kongres sporazumno z Roosevelto-vo administracijo ie bolj izpopolnil, ko je nastala civilna vojna v Španiji. Ameriška "nevtralnost" je bila španskim fašistom v veliko pomoč, kot jim je bila takratna politika angleške in francoske vlaie. Nemčija in Italija, ki sta bili tudi nevtralni, pa sta Španiji pomagale s "prostovoljci", letali, tanki, z bojnimi ladjami in z municijo na debelo, španska republika je vsled teh "nevtralnosti" velesil morala pasti. škodovale so ji vse, posredno in neposredno. In velik del krivde za njen poraz leži na "nevtralnosti" Zed. držav. Ze-dinjeue države niso napravile te usluge generalu Francu namenoma, pa tudi, če bi mu jo, jim ne bi bil hvaležen. On je z osiAčem, dasi je v tej vojni "nevtralen". A pjegova "nevtralnost" je prav tako zlagana sivar, kot so bile ali so de "nevtralnosti" velesil v sedanji vojni. Slaba vloiba Anglija je za "nevtralnost" Španije v sedanji vojni že veliko plačala, namreč z denarjem in z materijalom.-Še celo Zed. države so letos Francovi Španiji precej pomagale, bodisi s kreditom in pa z žitom itd. A Španija pod Francom je izsiljevalka in hoče več. Tu se je uprl Roosevelt in z njim je moral potegniti tudi Churchill. Naj torej general Franco pokaže, ako ima res drznost pognati izstradano Španijo, v kateri kipe kali za novo revolucijo proti fašizmu in reakciji, v vojno za osišče! Franco je videl, da je njegovo izsiljevanje izigrano ter je za enkrat revolver odložil. A «če bo Angliji slaba predla, jo bo napadel. Sedaj *i tega ne upa, ker je angleška mornarica še mogočna m ameriška je na njeni strani. Farse nevtralnosti konec Zvezni kongres se je z ne-vtralnostnim zakonom hotel obvarovati direktnega vpada te dežele v vojno. Toda takozvani ameriški interesi so po svetu tako ogromni, da je njihna ne-vt ran ost izključena. Vrh tega nevtralnost ni v popolnem smislu nikdar nevtralnost, nego le Pomeni, da se nočeš umešati v prepir ali v tepež. Ako kak tolovaj napade potnika na testi, ali udre v hišo, in vidrš, da uganja nad Človekom zločinsko dejanje, se lahko predstavi* "nevtralnim" s tMii, da mižiš in se delaš kakor ti vsa stvar.ni prav nič mar. s» "nevtralen" — toda tolovaju v korUt! VsH uvide je bila takrat še samostojna, proti osišču. Bil je poslan z enakim namenom tudi v Turčijo in v Bolgarijo. To ni bila nevtralnost.' Niti ne to, da je Roosevelt imel posebnega zaupnika tudi pri papežu, edino v namenu, da deluje za pridobitev Vatikana proti Hitlerju, Dober namen — slab izid Nevtralnost Zed. držav, kakor si jo je predstavljal zvezni kongres, je imela dober namen, a v realnem življenju želje ne pomagajo dosti, oziroma le redkokdaj. Pomagala pa je a-meriška "nevtralnost", oziroma postava o nji, nič koliko Hitlerju. S svojimi pristaši v javnosti in v kongresu je dosegel Hitler lepe uspehe. In ker 'M "H Ogromna škoda, ki se je ne more naprtiti na ramena delavcev ,4 * Na vrhnji sliki »o anfUtki častniki v Rusiji, ki «Udajo na fronti, kako $« razvijajo kitko mod nemško in rusko armado tor prosojajo. koliko ¿asa so ko slednja ie v stanju driati. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO ka se je branila junaško in ima zaveznikov in pristašev tu zmago nad njo so Nemci m Ru še nič koliko, lahko tudi v bodoče računa, da bo ameriška pomoč Angliji in Rusiji, in Kitajski, sicer ogromna, toda vzlic temu nezadostna, ker ima pomoč poštenih in nepoštenih izolacjonistov in pacifistov, in pa v peti koloni, ki tudi ni malenkostna sila. * Ameriške nevtralnosti torej I nihče več ne vzame resno. Vlada je z Anglijo, z Rusijo in n Kitajsko. Gibanje, ki se označuje z "America First", pa de- V Rumuniji si pojejo slavo prodal češki urednik Kari Laz- vsled padca Odese. Nemci so j novsky. Nekega dne ta mesec . i .... * . » je po obedu obležal pri mizi. jo obkolili, nato prepustili oo- ,,« ... „ . J • j. A, Zdravniki so ugotovili, da je leganje rumunski armadi. Ode-j^ 2ai,trup!jen. Kuharja in ne-sa se je branila 59 dni. Je naj- j kaj drugih so aretirali in par važnejše rusko pristanišče v j izmed njih so v "svarilo" ustreznem morju. Sov jetska posad- lili. A m- isti dan,so se po Češkem in Moravskem pojavili napisi, da čaka enaka usoda munci zelo drago plačali. Ukra- druge češke urednike, ki pišejo jina, kot vsa ostala Sovjetska za nacije. * Požar v tovarni kavčuka v Fall Riverju v Massachusettsu je povzročil trinajst milijonov dolarjev škode. Ogromne zaloge kavčuka, ki se ga sedaj vsled oboroževanja nujno rabi, so zgorele. Toda v tem slučaju se krivde za požar ni moglo zvrniti na sabotaznike ali na nepaznost delavcev. Kajti kmalu po tem katastrofalnem uničenju je prišlo na dan, da so ogledniki za-varovalninake komisije sporočili svojemu uradu štiri dni p redno se je nesreča dogodila, kake malo se v dotični tovarni pora jta na tako nevarnost. Ogromne zaloge kavčuka so vse preblizu skupaj, se je glstsilo do-tično poročilo oglednikov. Pred možnostjo ognja so nezaščitene. Gasilne naprave so zanemarjene. ali pa jih sploh ni. Trinajst milijonov dolarjev vrednosti blaga je bilo uničene edino vsled malomarnosti ravnateljev, katerim se je zdelo škoda denarja in časa za varnostne naprave, češ. saj bomo dobili zavarovalnino, če se pri- V A. F. L. OSTANE V BODOČE VSE TAKO KAKOR JE BILO VZLIC ŽELJAM NA BOLJŠE BOJ Z UNIJAMI CIO BO NADALJEVAN. — OKLEVANJE KONVENCIJE Z IZJAVO PROTI RAKETIRJEM. — GREEN ZA POMOČ USSR, DOKLER BO V VOJNI S HITLERJEM Dasi ima AFL sedaj več članstva kot kdaj prej, več dohodkov in v odnošajih z industrijo velik vpliv, je bila njena 61. redna konvencija zgolj formalnost, brez ognja in brez navdušenja, kakoršno je svojstvo živih delavskih organizacij. Vodstvo v defenzivi Vzrokov tem-u je več. Eden je ta, da ker se birokracija A. F. of L. nikakor ni hotela pobrigati za organiziranje delavcev v masnih industrijah, je moral to storiti nekdo drugi. Ta drugi je CIO, ki raste v številu, v vplivu in aktivnostih. Predsednik AFL William Green in člani njegove eksekutive so do- Tudi zakoni, ki delavcem jamčijo pravico do organiziranja, in pa NLRB, pa prijateljska administracija — vse to je unijam v veliko korist. Pomanjkanje idealizma Ena temeljnih hib konvencij AFL je, da prevladujejo na njih skoz in skoz materialistični ljudje. Pred očmi imajo le en smoter: kako dobiti za člane, ki plačujejo asesment, čimveč. Vse jim je zapopadeno v dolarju. Vrh tega jih je v vodstvih lokalnih unij in v odborih unij-skih zvez posameznih strok veliko takih, ki posebno nase ne pozabijo. Plače teh voditeljev so v primeri z mezdo Članov, ki Unija, kajpada upa. da je na cijska zmaga le začasna in da vstane potem iz razvalin nova Odesa, nov Kijev, in prerojena ykrajina. In z njo vred tudi nova, svobodna Rumunija, ki je sedaj ^zmagovalka", a je vzlic temu pod Hitlerjevimi petami. Policija v Parizu je uvedla ta mesec hišno preiskavo pri 75,-500 meščanih, ki so bili osumljeni simpatij do Anglije ali pa Rusije. Nad 1.100 je bilo aretiranih, ker so našli pri njih obtežilni materijah Tako se glasi \e t iz nacijskega novi- sedaj lahko uvideli, da je indu- peti taka nesreča. Mislili so'sa- *trjalniu »™°nizem neizogiben, I Jfm ja pUčujeK izcedno viso-mo na dobičke in pri tem so po- ^čim bodo morale unije, ki se , ke 8egajo od ^ dolar. zabili, da tvegajo ne le drago- dele po strokah, m so v bojih z jev naprej in vrh t imajo drUgI b°lj V! dotični, ki jih prejemajo, krite škodo kakor v korist, pojemati ^ VHe ukotzvane stroške. in s časoma izginiti. cen materijal, ki se ga sedaj tako zelo potrebuje, nego tudi življenja svojih delavcev. Seja kluba št. 1 JSZ bo to petek V petek 24. oktobra bo seja kluba št. 1 M. Vršila se bo v Slov. del. centru v Chicagu. Predn\et razprave bo: "AH so bila na zadnji konvenciji SNPJ in SSPZ načelna vprašanja po- Klic v enotnost brez odziva Delavska tajnica Frances Perkins je v svojem govoru pred delegati apelirala, da naj konvencija kaj izdatnega ukrene, da pride enotnost v delavske vrste. Slično željo je neuradno sporočil vodstvu tudi Roosevelt. Delegatom je bilo naslovljeno nešteto drugih ta tisnjena v ozadje?" Vstop do-ifcih apelov. Večina konvencije luje v prid Hitlerja. Slednje izgublja in ne bo dolgo, ko^>odo njegovi voditelji prisegali zvestobo vladi in ji ponujali sodelovanje, ker je pač tako, da žele taki ljudje biti na varnem v vsakem slučaju. Problem v Aziji Pol«? zamotanosti v Evropi in v latinski Ameriki imajo Ze-dinjene driave hote ali nehote sedaj glavno vlogo v Aziji. V nji hoče Japonska "nov red". Sodeluje z osiščem in računa, da ako izide Nemčija zmagovito iz vojne, bo to pomenilo tudi zmago za Japonsko in konec nadvlade Zed. držav in Anglije v azijskih vodah. Japonska ima lahko veliko razlogov, da se otepa angleške- (Nadaljevanje na 5. strani.) narskega urada, poslana v svet V okupirani Franciji tli. Dne iz Pariza. 20. oktobra je bil v Nantesu iz . . .. zasede ubrt nacijski vrhovni Ud*> komandant general Holtz. "V J« zaf,el torpedo. Toda iz Nemci so se maščevali s tem, čegave podmornice? V Rimu da so postrelili nekaj izmed od-j so si izmislili, da je ta incident ličnih Francozov, ki jih drže aranžiral tajnik ameriške voj- za talce, in pa število navadnih "osumljencev" ter nezadovolj-nežev. ne mornarice Knox v sporazu-; mu z Angleži. Kar je namig, da so napad izvršili po dogo- Nemčija je sicer rešila ¡tali- vorjenPTT1 natc -tiral proti temu. Termin jim je potekel lani, a so si ga zakonito podaljšali. Enako spet meseca oktobra to leto. Razlogov je mnogo proti, a tudi za. Na »primer, več milijonov angleških volilcev je v armadi v raznih krajih sveta. Milijone delavcev se je moralo vsled vojne preseliti, oziroma se morajo mnogi pogostoma seliti, pa so vsled tega volilni okraji izgubili svoje običajno zaledje. I je cincala še vedno v starih tra-Idicijah AFL in izražala mržnje ne samo proti CIO, ncigo proti vsem, ki pomagajo ali so pomagali v zadnjih letih organizira- poudarila nasprotovanje fašizmu, je za podpiranje Roosevel-tove v-nar.jt politike, za njegov V politiki se ti ljudje udinja-vajo politikom starega kova, ki kandidirajo v urade prav tako samo iz materialistiAiih nagibov in njim je pri tem glavni smoter pomagati sebi, sorodnikom in "prijateljem". Izjave na papirju Sicer je konvencija AFL v Seattlu sprejela na pobudo predsednika Wm. Greena in nekaterih drugih par resolucij idealističnega in načelnega značaja, toda so bile formalnost. Na primer, AFL je znova , .. .. S^^flH x • .. Glavni argument za odložitev ja nadaljnih pet po -, da. Toda je nemogoče verjeti. w|jtev je b|| da y wJ||| ni Italijani tej nalogi ni. da bi bili angleški državniki in ^ ?a b(yje y deŽ€j. ki so kos. Grška zamejna vlada, mornarični tajnik Frank Knox ^ borJ na ¿jv]jenje jn z sedaj nastanjena v Londonu, tako topi, tako nerodni in tako vp,esij0 katera ne dopušča ni- poroča v depeši z dne 20. okto- brutalni, da bi bili oni aranži- ^^ vo,ilnih bojev Tako bra, da so nemške in italijan- rali tak incident. Saj menda nacij. Akodaijejo demo_ ske čete pomorile minule tedne nemške podmornice ne plovejo na vso m(rf celo v tradi. 15,000 Grkov. . po Atlantiku za zabavo! Cemu! • , Hažp- ti delavce v industrialne unije. Zmaga konservativcev Zmagala je na celi Črti. Kaj bi sedaj iskali slogo, ko pa ima več članov kot še kdaj prej v svoji zgodovini! Krivda za to razpoloženje seveda ni samo na strani AFL, "new deal", v kolikor je v korist obliki in taktiki AFL, je celo tudi zato, da se pomaga Rusiji, toda pogojno, da se ne da tukajšnjim komunistom s tem nikakršne potuhe, pač pa se jih uvrsti za enako nezaželjene, kajti tudi na nasprotni veji kakor Hitlerjeve nacije in Mus- jih je mnogo, ki delujejo proti poskusom za sporazum. Vrh tega je sedaj posebno v obrambni industriji dovolj polja za dobivati nove člane tudi če tekmujeta pri tem obe skupini. Težave zanju nastopijo šele, kadar spet zavalovi po deželi brezposelnost v velikem. solinijeve fašiste. Zakone za ščitenje unij in vladne odbore, ki jih upravljajo, se naj uredi tako, da ne bodo v prid CIO. Uradnike v službi vlade, ki so se izkazali za prijatelje CIO, se naj nadome- (Nadaljevanje na 5. strani.) Na Češkem se je nacijem (Nadaljevanje na 4. strani). cionalno lah. ,r Roosevelt 1 gUj.jo vsled pomanjkanja, kli- He po dolgem okle- N Hoover. anju spravil v kongres raz j _ pr»vo za spremenitev, ali pa On bi rad, da se pomaga "Plnh /a črtanje te postave. gladnim posebno v Belgiji, r Amerika vlada pod Roose- Franciji, na Poljskem, v Srbiji, veltom je v sedanji vojni x An-1 Grčiji in v baltiških deželah. Hoover pravi, d% mu bo po- magati ljudem, ki jih je spravi- Hitlerju ni oster z besedami. ■__t J_____ I i I I . • . . . I I __I__ aa__Jt___L> ¿IauaL nnmiali trebni denar lahko nabrati. Ia v nesrečo, toda ako ne bo. Mučn3 je. ko človek pomisli, 1 reba je le. da pristaneta v nje- mar jih naj pustimo poginiti koliko milijonov otrok prosi gov načrt angleška in ameriška namesto da jim bi priskočili mi kruha, pa ga nimajo starši kje vlsda. 2 i vila bi se delilo pod na pomoč? dobiti. Ampak tudi pomoč, ki vodstvom posebne ameriške ko- „ ,, . , li dohajala tja sedaj, bi ne bila misije s sodelovanjem medna- S Hoovrom »oglaša mnogo f<> ^ ^ |ahko w# y mirnem rodnega Rdečega kriša, pravi i ™ •nw',k! pri" času. Ako bi mogli podjarmfle- H00ver. Hitlerjevega rajha in pa nJ narodi kaj iadatnega gtoriti, Anglija nasprotuje iz razlo- pPO*?:ii,km Ame' d. bi tudi Nemci tako silovito ftradali, pa bi Hitlerju kmalu zmanjkalo tal pod nogami. Problem prehrane bednih v Evropi je torej za Hsovra zadeva humanitarnosti. Za Anglijo, ki je v vojni in krvavi, pa je to predvsem strategično vprašanje. Nesreča pri tem ja. da mora trpeti milijone nedpl- ga, da ako se pod jarmi jen int rica Fir,t dešelsm pomaga s prehrano Člani zamejnih (ubežnih) sedaj, bi to le podaljšalo vojno, vlad pa so večinoma proti in o- Bede v onih deželah je kriva dobravajo stališče Anglije. Ako .Nemčija,,, torej naj bo njena se prične v Evropo dovažati ži- briga, da ljudje v njih ne po- vila. bo to pomoč tudi Nemčiji, mrjejo od glada, argumentira- ki bo lahko izropanim |ljud-jO v Londonu. Ker Anglija-z blokado noče odnehati, se Hoover znova obrača na Roose- stvom vzela še več njihovih pri delkov kakor sedaj. , I , - , Herbert Hoover se zgraža žnih ljudi, ki pa pomoči hrt-velta, da naj jo on pridobi sa na vso moč nad Anglijo, ker ni- kone večinoma ne bodo dobili, njegov načrt. Priznava, da je ti * pomoč gladnim noče odne- dokler bodo Hitlerjeve armade Nemčija moralno dolžna po- hati z blokado, dočim napram divjale po Evropi. Pošljite naročilo na Ameriški družinski koledar čimprej Predno moremo tiskarni sporočiti, koliko izvodov Ameriškega družinskega koledarja naj tiska, moramo približno vedeti, koliko imamo zanj naročil. V ta namen je upravništvo poslalo minuli teden pisma z vabilom na naročbo. Zanašamo se, da bodo oni, ki so pisma prejeli, pri tem delu sodelovali kakor so prejšnja leta. Kdor pa pisma slučajno ni prejel, naj pošlje naročilo vseeno. Vsote za naročene izvode ne zahtevamo naprej. Večinoma nam jo pošljejo ko naročene izvode razprodajo. Pri vseh večjih naročilih je popust, da imajo zastopniki, tajniki in drugi, ki pomagajo pri razpeča-vanju koledarja, krite soj zasilne stroške. Cena koledarju je ista, kakor lani, namreč $1 za posamezen izvod. Kdor želi glede razpečavanja kakih pojasnil, naj piše upravništvu. In še nekaj: Ali ste cjlase za v koledar že postali? Ako še ne, storite to ko hitro utegnete! 0 vsebini in sotrudnikih čitajte poročilo na drugi strani v tej številki. PROLETAREČ LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Proletarec, October 22, 1941. Ml SE POVRHEtyO! IZHAJA VSAKQ SREDO. Ink)« J.fo.loT.oik« Del« t. k« TUkovna Druiba, Chic«|o, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo leto $8.00; aa pol leU 11.76; sa četrt leU $1.00. inozemstvo: sa cele leto $M0» sa pol leta $2.00. Vel rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najposneje do pondcljku popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. P, R O L f T A H 0 Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publwhing Co., Inc. Established 1906. Ed itor............................................Kra nk Za it s Business Manager---------------------------------------Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00| 8« MonUe $1.7I| Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $8.(0; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, IIJ-. Telephone: ROCKWÇLL 2864 ' Katoliška cerkev, Sovjetska Unija jn nacizem Hitlerjeva Nemčija je storila katoliški cerkvi in njenemu vplivu veliko škode. Vzlic temu si je Vatikan prizadeval napraviti z njim sporazum in zvezo proti "komunizmu". Papež je vprašal v pogajanjih z Berlinom, ki so se vršila kmalu po ane-ksiji Avstrije, le za male koncesije. Pa mu jih Hitler ni hotel dati. Vzlic temu se ni Vatikan nobenkrat resno spotikal ob na-cije, dasi so katoliki cerkvi v Nemčiji in nato v Avstriji zaplenili skero vso imovino in ji vzeli ves politični in moralni vpliv. Toliko bolj vztrajno pa je lomastil po "brezbožni" Sovjetski Unij L Ko je Nemčija udarila v Rusijo» so škofje in kardinali posebno v Italiji, pa tudi drugje, njeno invazijo pozd^ravili. Le malo jih je bilo, ki so obsojali ob tej priliki Nemčijo in Rusij* enako. In še manj takih, ki bi želeli Sovjetski Uniji zmago. » Vatikan se je zadržal v tem konfliktu "nevtralno". — ampak ne zato, ker mu je Rusija ljubša kot Nemčija, pač pa radi-tega, ker ni hotel napraviti Hitlerju uskge. Sicer je Hitler ne potrebuje, kajti kar se katoliške hierarhije v Evropi tiče, mu v Vojni zoper Sovjetsko Unijo vneto pomaga. Kaj je papeževo privatno mnenje o vojni med Rusijo in Nemčijo? J.avno sicer še ni izjavil, da želi poraz "komunizmu", kar bi pomenilo, da bi mu bila zmaga Nemčije nad Rusijo všeč. Ameriški predsednik Roosevelt; ve! kakšno je sedanje stališče Vatikana, ker je poslal tja svojega posebnega zastopnika My-rona Taylora, da pri papežu poizve, kako in kaj. Pred nekaj tedni se je vrnil v Washington, četudi so bila njegova poročila Rooseveltu strogo zaupna, se je iz Wasiïingtona trdovratno širila vest, da je papež zelo nezadovoljen, ker Zed. države poma-, .;<>•; j / iT . . - • • • g a jo Rusiji. Dasi Vatikan o nemški vojni z Rusijo ni še izrekel svojega uradnega stališča, je vzlic temu več Wot verjetno, da ao simpatije Svete stolice na Hitlerjevi strani. Z Rusijo vemo, da niso. Goriški nadškof Margotti je to jasno poudaril s pastirskim pismom, v katerem je dejal, naj se vojno z brezbožno, barbarsko Rusijo smatra za sveto vojno krščanskega sveta proti bogataj-skemu komunizmu. Nadškof je v Italiji pač ne podajajo takih okiicev proti papeževi volji, čeprav mu ni vse všeč, kar počno v svojem navdušenju za osišče. Tudi irski primat kardinal Macrory je podal prilično jamo sliko, v katere smeri piha veter katoliške hierarhije. Dne 14. oktobra je dejal, da so sedaj za sklenitev "pravičnega miru" sijaj m» priložnosti, torej čemu odlašati? Iz njegove izjave bi bilo med vrsticami čitati tole: Ali ne bi bilo za Anglijo in Zed. države pametno, ako s Hitlerjem sklenejo dogovor, ki mu bo dovoli? obdržati plen v Rusiji, v povračilo pa bo popustil v drugih deželah, ki si jih je podjarmil? Kaj je nam sploh mar za komunistično Rusijo? Krščanstvo bo pridobilo, ako se jo porazi! Kardinal sicer ni rabil teh besed, a iz onih, ki jih je, at lahko sklepa, da je tako mislil. Katoliška hierarhija v Zed. državah misli in deluje enako. Kardinal O'Çonnell je že v začetku te vojne določno pokazal, da je veliko bolj proti Angliji kot zoper Nemčijo, čeprav se v Angliji katoliška cerkev popolnoma svobodno giblje, dočim morajo katoliški škofje in kardinali v Nemčiji molčati, ali pa govoriti tako, da je Hitlerju po godu. v Nadškof Francis J. L. Beckman v Dubuque, la., je naslovil na ameriške katoličane in ostalo javnost minuli teden apel, da naj delujejo proti Rooseveltovi vnanji »politiki, ki nas šiloma "tira v vojno", in posebno ie naj protestirajo proti podpiranju Sovjetske Unije. Neki odbor v New Yorku je nedavno naalovil katoliškim duhovnikom v tej deželi med drugimi aiedeče vprašanje: "Ali soglašate, da bi Zed. države pomagale komunistični ruski vladi?" 11,860 jih je odgovorilo protivno in ta 967 duhovnikov je izjavilo, da ¿o za ameriško pomoč Rusiji. Enako velika večina duhovnikov je izjavila, da so proti temu, da se bi Zed. države zapletle v oborožen konflikt s Hitlerjem. Osišče ima torej v katoliški cerkvi povsod po svetu močno oporo, kar je razumljivo. Kajti to je cerkev, ki je bila na strani fašizma, ko je udaril po delavcih v Avstriji, bila je s fašizmom v civilni vojni v Španiji in odobravala je Mussolinijevo invazijo v Etiopijo. Neglede, da fašizem tudi nji przadsva izgube, ona js z njim, ker v svojem bistvu ne more biti z onimi silami, ki delujejo za pošteno, socialno preureditev sveta. Ne krščanstva, ne demokracije ni v nji. C ora j« im »lik« Upaka. • kakriaiai m v SavjaUkl Unij« bodr«. da "ako ¡m vsa ¿«fublj.no, morda ai ia m U-gabljeno." (Ivan Caakar, "Kralj aa Batajaovi".) So»jat »ka Uaija »a bori aa sivljaaja in .«rt. Bilka ¡s««blja, a obanem klica: Sa vrmmmml Saj vaak dni ai sa koaac. Saj Jo (tome¡ja »koro do kraja smagala tadi v prajsaji vojai, a končno m iagabila. Tudi Ukrajiao, ki jo imm sada j spat pod »abo j, pa »a bo ism dobilo, da jo bo morala prepustiti aaaaj Sovjetski Uniji. OBZIDANA MESTA ZA POLJSKE ŽIDE Nemška vlada je dovolila osemindvajsetim inozemskim časnikarskim poročevalcem, da so si smeli ogledati enega izmed obzidanih mest, kamor je vlada spravila 600,000 poljskih Židov, kakor se poroča iz Kra-kova, ki leži na poljskem ozemlju, zasedenem po Nemcih. Poročevalci so prišli iz Berlina na 2,500 milj dolgem potovanju pod vodstvom nemških vojakov, da vidijo, kako ravnajo naciji s podjarmljenim ukrajinskim in poljskim ozemljem. Kakor jim je povedal Hans Frank, ki je zastopal guvernerja, morajo vsi Židje — kakih 2,100,000 — v takšna židovska bivališča. Nemški uradniki za-metujejo izraz "ghetto — židovsko četrt". Policija straži obzidje Policija straži 9 čevljev visoko obzidje v Krakovu. Kakor so povedali Nemci, upravljajo za zidov jem Žid je sami svojo pošto, redarstvo in druge javne pode. fcidje, ki so na delu zu- naj obzidja, smejo iti ven in noter, ali vsak mora nositi modro zvezdo Davida na rokavu svojega suknjiča. Med izipremembami v Krakovu je tudi poljski narodni muzej na starem mestnem trgu, ki so ga prekrstili v trg Adolfa Hitlerja. Tisti muzej so »spremenili v tržnico, premeni-ii tek reke Visle in iznova obdali z masivnim obzidjem vrh griča, koder leči truplo maršala Jožefa Pilsudskega. Poljaki ne smejo imeti radijev, ali lahko pa poslušajo nemške radijske novice s pomočjo zvočnikov opoldne na trgu Adolfa Hitlerja. veljstvu dovoljenje za to in preden so stavili kako vprašanje, je bilo tudi treba uradnega dovoljenja. Na vožnji skozi Slezijo so poročevalci opazili francoske vojne ujetnike, kako so delali na polju nemških kmetov, ki so bili poklicani na fronto. Sladkorna pesa je na kupih čakala, da jo spravijo v cukrarne in kopanje krompirja se je bližalo svojemu koncu. Vozili so se tudi skozi cele gozde dimnikov, ki so se dvigali iznad bogatih zalog železa in premoga. Oblaki dima so pričali, da se dela tamkaj s polno paro. Trideset milj na daleč so videli ob državni cesti Glivice-Katovice tiste dimnike tako na gosto, kakor so na gosto posejana dvigala po oljnih poljih v vzhodnem Texasu. Ameriški družinski koledar izide s pestro vsebino Vslic vojni in višanju stroškov bo prihodnji letnik Ameri-skega družinskega koledarja vreden naslednik svojih prednikov. Kakor smo le poročali, bodo v njemu tudi starokrajski so-trudniki častno zastopani, med drugimi L. Mrzel, avtor knjige "Bog v Trbovljah", Mile Klopčtč, I na Slokanova in več drugih Zanimiv v prihodnjem letniku bo posebno daljši zgodovinski opif o šivi jen ju in razmerah v stari Ljubljani, z ozirom na sedanjo Ljubljano, kot je bita pod Jugoslavijo, in sedaj ko si jo je vzela Italija. V slovenskih prevodih bodo od drugih avtorjev v prihodnjem letniku povesti "Hvalafcogu, ladja »e je potopila" (Bruno Eys)| Zgodovina človeštva je še kratka (H. W. van Loon); Ladja s sužnji (HeinricK Heine). Popolnejši seznam prevodov, ki bodo v prihodnjem letniku koledarja, objavimo v kratkem. Izmed tukajšnjih sotrudnikov je napisal za v prihodnji letnik zanimivo poglavje nalih podpornih organizacij z naslove m "šestdeaetletnica slovenskega fraternalizma v Ameriki", Ivan Molek. Prihodnje leto mine namreč 60 let, od kar je bilo tstanovljeno prvo slovensko podporno društvo v tej deželi. Zvociko Novak je prirsdil selo informativen spis o borbi človeka za hrano od njegovih pradavnih dni, pa do sedanje dobe. Ta spis bo bogato ilustriran. Dalje bo v koledarju daljši članek o tekmi za zavladanje nad Balkanom. Frank Zaitz je priredil pregled dogodkov v sedanji vojni, dalje članek "Spremembe oblik in števila držav od leta 1914 do sedaj" ter več drugih stvari. Poleg omenjenih so bili sa sotrudnike v prihodnjem letniku povabljeni Ivan Jontez, Milan Medvešek, Matt Petrovich, Frank Česen, Katka Zupančič, Anton Garden, Joško Oven, Joseph Chesarek, Janko Zega, Louis Beniger, Anton Slabe, Etbin Kristan, Anna P. Krasna, Frank Kerše, Leo Zakrajšek. Anton Zaitz, F. S. Tauchar, Fred A. Vider, Anton Shular, Wm. Rus in Mirko Kuhel (da napišeta zgodovinski pregled SSPZ in njeno zdrvšitev s SNPJ), Stanley 2ele in več drugih. Ta imena pričajo, da bo vsebina res to sa kar jo označujemo v uvodu tega poročila. Vsi, ki so pripravljeni pomagati prihodnji letnik koledarja razproda jati, so prošeni, da naj upravništvu sporoce, koliko iz. vodov šele. Kajti potrebno je, da vsaj približno vemo, koliko jih naj naročimo v tiskarni, kot že pojasnjeno na prvi strani V tej številki. Cena posameznemu izvodu koledarja je ista kakor lani, namreč $1, dasi je vreden več kot te vsote. Posebne določbe ža poročevalce Poročevalci so odšli iz Berlina na dveh velikih potniških Ob jubileju "Zarje avtih ali omnibusih in fprem-Ijala sta jih dva nemška arma-dna oficirja. Ob svojfcm ogledovanju so se morali ravnati po tehle določbah: Preden ho posneli kako sliko, so si morali pfre^krbeti pri vrhovnem po- // Japonci v skrbehj za usodo Nemčije ■■ —" •. . r Učenjaki vseh narodov želijo mir. Ce bi se v tem zedinili tudi bedaki in norci, bi bilo najbrž -učinkovitejše. Japonska je zaveznica osi-*ča. Ako se bi pogodbe z njim točno držala, bi morala biti sedaj že v vojni z Rusijo. Pa je zaposlena na Kitajskem in s prodiranjem v Indokino ter v druge kraje proti jutetf. { Japonska je bila arogantna proti Angliji dokter je šlo slednji slabo na vseh bojiščih'v Evropi in v Afriki in na morju, Zed. države pa so bile tedaj strogo nevtralne. Toda od kar si je Velika Britanija opomogla, rn so Zed. države na njeni strani, se vlada v Tokiu obotavlja nadaljevati politiko aro-gantrw>»ti. Kajti zdi se ji, da šim napravi Še kak izzivalni korak, bo v vojni z dvema najmogočnejšima pomorskima silama. Vsled tega so na Japonskem navdušeno pozdravljali vsako zmago Nemčije in njenih zaveznic, dobro vedoč, da bi pomenil poraz Velike Britanije zmago n« samo za Hitlerja nego tudi za Japonsko in ji dal prosto pot v Aziji. Roosevelto-va vnanja politika pa je Japoncem ohladila to upanje. Še bolj pa se Japonci vznemirjajo ob pomisli, da se morda Nemčija v vojni z Rusijo iz- črpa predno bo mogla Angliji zadati smrtni udarec in s tem razsokati imperij Velike Britanije. Vplivni japonski žurrvalist Teiichi Muto je že meseca junija pisal, da je Nemčija storila napako, ko je udarila v Rusijo. Dne 2. oktobra je na Nemčijo apeliral, da naj sklene s Stalinom čimprej kolikor mogoče ugoden mir in se osredotoči potem na poraženje Velike Britanije. JaipOncl menijo tako: "Le kako se jie mogel Hitler toliko zmotiti, da se je vrgel na Rusijo I Mar naj bi bil najprvo porazil Veliko Britanijo, pa bi potem tudi z Rusijo zlahka opravil, ker ji ne bi mogel nihče pomagati." Omenjeni žumalist nič ne skriva. Čemu so Japonci v skrbeti. Ce se Nemčija v vojni z Rusijo izčrpa in Anglija ostane pomorska velesila, bo potem Japonska na vrsti. Nov red v Ali ji ne bo narekovan iz Tokia, tiegK) iz Londona in Wash-ingtona in morda z njima yr§d tudi iz Moskve. A vojne ni še konec in na Ja • potiske m upajo, da Hitlerjeva zvezda ne bo zatonila. Cleveland, O. — Zahvalni dan bo zopet prazničen, posvečen lepi pe-'mi in. napredni misli. Pevrko društvo "Zarja" slavi tega dne svoj srebrni jubilej. Ustanovljena je bila 4. aprila 1916 kot pevski odsek kluba št. 27 JSZ. Med ustanovnimi člani so bili Mugrli, Jack Kocjan, John Frluga, Frank Mikše, Andy Bogatay, Louis Stegovec in še ve5 drugih. Prvič je zbof javno nastopil na priredbi soc. klubov 4. julija 1916 s pesmijo "Jaz bi rad rdečih rož". Pozneje je pričel prirejati svoje lastne koncerte in »icer po dva tetno. Spomladi leta 1919 je skupno s klubom vprizoril Kristanovo dramo "Samosvoj". V ietu 1920 se je zboru pridružil tudi nežni spol. Leta 1923 je zbor nastopil skupno z "Jadranom" na Debso-vem shodu v mestnem avditoriju pred množico 8000 ljudi. Ob desetletnici je vprizoril opereto "Kovačev študent" in naslednje leto "črnomeljski škric", leta j?28 pa Ivanushe-vo opero "Turjaška Rozamun-da"; 1. 1929 opero "Urh, grof QsUskT, leta 1930 socialno dramo "Grobovi bodo spregovorili", 1. 1931 šaloigro "Snu-bač", leta 1932 pevski prizor "Gostilna pri rdeči kolerabcl", 1. 1933 spevoigro "Srce in denar", I. 1943 igri "Kdo je bla-zen" in "Black EU", in skupno z "Vojanom" opero "Prodana nevesta", l. 1935 igro "Na lahke obroke" in opereto "It cant' be done*. Nastopil je tudi na Debsovem memorialu v Cantonu, O. L. 1936 je vprizo-rila opereto "Čevljar baron", 1. 1937 igro "Doktor Kramp" in. opereto "Pri zlatem sod- čku", 1. 1938 opereto "Slamnati vdovec", 1. 1939 opereto '«Ponočnjaki" in socialno dra-mo^In Heaven and Earth", 1. 1940 "Venček narodnih" v prizoru in Molekovo igro "Nevtralni amor" in 1. 1941 pa opereto "Povodni mož" in pevsko sliko Josephine Turk: "Prizor na vasi". Ob začetku sta poučavala zbor John Gombač in Popia Malem, od leta 1920 do 1933 John Ivanusti, pozneje pa Joseph Krabec. Zbor je gostoval dvakrat V Detroitu. Mich., gost "Svobode"; dvakrat v Girardu in dvakrat v Bridge^rtu. O.; v Cantonu, Barbertomi in Sa-lemu, O. Pevci so nastopili tudi v Chicagu, 111., Strabanu in Pittsburghu, Pa. Obratno je . "Svoboda" iz Detroita parkrat gostovala .pri "Zarji", kakor tudi somišljeniki in prijatelji iz drugih naselbin so biH velikrat ziborovi gosti. Pred najštevilnejšo avdijenco je "Zarja" pela leta 1919 na priredbi Jugoslovanskega rep. združenja v navzočnosti deset tisoč ljudi. Zbor je sodeloval na majskih proslavah in drugih delavskih aktivnostih, nastopal na prireditvah in jubilejnih slavno-ttih raznih društev in bil pri krstiji Slov. nar. doma Jn petih drugih domov v naselbini. Nastopal je v radiu in pa ?b sfrirti sOpevcev in sotrudnikov. Na Zahvalni dan 20. novembra ta zbor proslavi svoj jubilej s posebno zamišljenim slavnostnim programom, o katerem poročamo pozneie. Kot 1 gostje tega dne bodo ¿eški pevski zbor "Vojan", kateri poda plese in izčrpke iz "Prodane neveste", .pevci "Svobode" n Detroita in zastopstvo drugih pevskih zborov. t V goste ste povabljeni tudi vi, vsi ki «te sta|i "Zarji" vsa ta leta ob strani in ki vam je pri srcu lepa pesem. V Leo Poljšak. Kako se je zadržala konvencija SNPJ glede načelnih vprašanj? Chicago — Na vsaki konvenciji SNPJ se polet? o njenem notranjem delu in zavaro-valninskih zadevah razpravlja tudi o delavskem gibanju, o politični akciji, socialni zaščiti in drugih stvareh, ki jih med seboj označujemo za družabne probleme in delavska načela. Ali se je delegacija SNTJ in SSPZ na prošli konvenciji izmaknila v tem pogledu v brezbrižnost? Ali je morda načelno stvar celo zanemarila^ Ako ne, kak?no stali?5e je Nastopala večina navzočih? O tem bo podan referat i n prihodnji seji kluba - 1 JSZ ta pst^k, 24. okftcTia -J, *. večer, V Slov. delavskem centru. Vsi člani in somišljeniki > vabljeni, da se je udeleže. 70. obletnica čikaškega požara Dne 9. oktobra je minuo 70 let, odkar je požar v Chicapu PopeM 17.000 hri vzel življenje v plamenih 300 \\v \crx\ in napravil $275.000,000 kode. 90,000 ljudi jo bilo ob a-novanja. Tole nji ne gn v glavo? Angleški vojni stroški 53,000,000 na dan Artgleftka vojna prizadevanja stanejo sedaj «koli 53 milijonov dolarjev na dan. Lani so Hala 38 milijonov dolarjev vsak dan. Vojska, mornarica In zračna sila so sktvpaj stale povprečno k sikih $47,OQO.OOO na dan v prvih enajstih dneh letošnjega leta. Drugo je šlo za obresti in upravo, za narodni do kg in redne izdatke. Cemu toliko duhovnikov tat ko zelo sovraži Rusijo in «»m-patizira • Hitlerjem, da*i ob enem trdijo, da je v Hemiip cerkev in duhovščina zatiran* enako brezobzirno? IGNAZIO SILONE: lOVIWIAItA ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE SOVJETSKA ARMADA NI SE UNIČENA Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T ALP A %................... »i............................. • » (Nadaljevanje, Mesto Vznemirjenja, ki jih je doživela v usodni noči, so vrgla EK-viro na bolniško posteljo. lYavkar je dobila nekoliko volne v barvanje in tkanje in močno jo je mučilo, da ni mo-jrla delati. Po vojni je tkalstvo v na ¿i h krajih propadlo in^El-virine statve so bile še izmed tistih, ki se še niso popolnoma hoče pač, da ga hraniš za poroko/' sem se upal reči. Elvira je močno zardela, Be-rardo pa me je pogledal, kakor bi hotel skočiti vame. • - Tu se ne da nič napraviti, sem si mislil.Berardo ni človek, da bi se poročil. Naslednje jutro pa je prišla Maria Vincenza, Berardova babica, in je vprašala: "Ali si kaj videl Berarda? "Kaj? Kaj sinoči ni prišel ^fHI uit a vile. Pa 'tudi t. «o imele l, ^^ M „ ^a. Kmalu nato je stopil na moj prag. ne da bi voščil dobro ju- še redko kaj dela. Le tu pa tam je dobila nekaj kil volne v predelavo. V sosednih vaseh so pole uril i že skoro vse statve, ki so na njih sto let j a in stoletja tkali. V zroki propadanja te industrije so bili mnogoteri. Domače sirovine so izginile, začelo se je uvajati blago, ki so ga izdelovali v mestu, razen tega pa je bila vzrok tudi naraščujoča beda kafonov. Ker si ni znala drugače pomagati, je Elvira vprašala Berarda. ali bi ji ne hotel pomagati pri sekanju drv. Ne da bi mislil na plačilo, je radevolje privolil in ni cepil samo drv, nego je »pod njenim nadzorstvom barval tudi volno. Ker je Elvira radi presta-nega strahu nekoliko shujšala shujšala, je postala s §vojim o-kroglim, rjavim obrazom, črnimi očmi in lasmi, gibčnim telesom morda še lepša. Ležala je na slamnjači v kotu, zapovedovala je in Berardo jo je ubogal kakor otrok, ki se uči nekaj novega. Cesto ji je stavil tudi vprašanja, ki so jo zmedla, kakor na primer, zakaj postane rumenkasto blago temnomo-dro, če ga pomočimo v indigo. ' Drugače ne more biti," je rekla. "Toda zakaj?" je vztrajal. "Ker je pač tako," in da bi izigrate trumf, je vprašala: "Zakaj pa ne pridejo iz semen sončnice čebule?" "Ne blebetaj neumnosti," jo je poučil Berardo; "saj je ven- tro. Stal je brez besed. Ko sem hotel na polje, je rekel: "Potrebujem nasvet. .." Prvič v svojem življenju je prosil ta človek za nasvet. "Gre za poroko. Ko si včeraj o tem pričel, se mi ni zdelo nujno, toda sedaj je nujno." v* v I nato pa odšla "naprej po »vetu", naj prvo v metropolo ameriških Slovencev, v Cleveland, i kjer so ju radostno sprejeli vsi j prijatelji. Konvencija mu je brez ugo-| vora dovolila, da jo nagovori pred odhodom, kar je Toni na ! kratko in zelo jedrnato storil, i Bil je delegaciji res dobrodošel gost. Obljubil je agitirati paprej za SNPJ, za naše liste in napredne ideje, in podpisani 4/ve-I čni popotnik" bi bil šel najraj- še z njim, ko je ob slovesu dejal, da bo s svojo karo prepotoval še par tisoč milj, predno bo zopet doma. Upam, da sta imela Tone in njegova soproga na tej doLgi poti čimveč užitka, kajti obiskala sta prijatelje vsepovsod, kjer sta se vozila. Nadejam se, da bo Tone svoje potovanje Uidi opisal, kar bo zanimalo vse čitatelje. "Big"Tonyja in njegovo soprogo iskreno pozdravlja "večni popotnik Anton Jankovič in Cilka Jankovič. Zapisnik konference Prosvetne matice in JSZ za vzhodni Ohio in W.Va. Vilic trditvam namiltt vlad«, da J« Sov jat »k« Rusije, kot ftltiil«, aa imerom konec, j« v borbi s njo im vedno kakih pet milijonov nemških vojakov, a vso njihno ogromno mehanično silo. Na gornji sliki jo oddelek sovjetskih vojakov, poslanih v To j, da uničijo nacijslu» topniško katorijo. spal to noč Berardo pri Elviri. "Moje mnenje je, da nič ne izgubiš, če Elviro takoj poročiš, pač pa vse ipridobiš... Boljše ne dobiš v vsej Fontamari." "Nisi me razumel," je pojasnjeval Berardo. "Ali sem si mar kedaj želel boljše žene. .. Nasprotno, kaj pa sem jaz?. .. Kafone brez zemlje, črv brez zemlje. Krt brez krtine. Lisjak brez lisičine. Ali bo zadovoljna s Človekom, ki nima zemlje? .. . To ne gre. če ona nima pameti, jo imam jaz. če stradam sam ali z babico, to nič ne de. Toda, če -bi bila Elvira pri meni... Da bi delal za mezdo danes pri tem, jutri pri onem, tudi ni nič. Toda ali naj bo njen mož dninar? .. . Ali sme sploh vzeti kafona brez zemlje za moža?" "Čemu nisi tega preje premislil? čemu se nisi tega sinoči domislil, preden si legel k njej?" "Nisi me razumel," je ponovil Berardo nepotrpežljivo. "Jaz kar nič ne mislim na to, da bi se je odrekel. ... Nikoli no, se je zavedel trde resničnosti. V Fontamari je bilo malo kafonov brez zemlje. Bili so zaničevani in pri vseh slabo zapisani. Povsod so veljali za posebno nezmožne, za posebno nevedne, za posebno neumne, za posebno lene in v mnogih IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ dne 3. oktobra 1941. \ Zborovanje okrajne organizacije društev in Klubov Prosvetne matice, z delokrogom v vzhodnem Ohiu in W. Virgini-ji, se je vršilo v Bartonu. Ohio, pri J. škofu dne 28. sept. 1941. Tajnik Jose.ph Snoy otvori »taji v nji sejo ob 10:30 dopoldne s kratkim. primernim nagovorom. Za predsednika seje bil soglasno izvoljen Nace Žlember-ger, za zapisnikarja pa John ! Vitez. Druš. št. 54 SNPJ je poslalo pisane poročilo, ker se zastopnik vsied bolezni seje ni mogel udeležiti. Za druš. št. 258 je poročal Učenič. So v Prosvetni matici in upa, da b^o tudi o-v nji. Pogačič od druš. št. 275 obširno poroča o raznih zadevah in aktivnostih; omeni, da je zadnja konvencija SNPJ Prosvetno matico znova indorsi-rala. Tedaj sem razumel, da je ^slučajih so to sodbo res apravi- dar jasno, da ne more iz pra- ne bi dopustil, da bi jo dobil vih semen sončnice nič druge-1 drug..." ga vzrasti kakor sončnice.' To je bil »pristni Berardo. Ves Taki pogovori so ju morali dan si se lahko prepiral z njim, zbližati. Kadarkoli sem prišel do konca mu nisi prišel. v barvarnico, da bi ponudil svojo pomoč, sem našel že Berar To pot pa je bilo vprašanje zelo enostavno in menil sem. da tam; našel sem ga pred dve- da bom vse mogoče ugovore ma zidanima pečema, ki sta zavzemali skoro polovico sobe. Prostor je bil napolnjen z gosto paro, Berardo pa je s črnim drogom mešal ali dvigal blago, ki se je kuhalo v kotlih, aLi pa je podgrebal «genj. Neki večer je ob moji prisotnosti Elvira poizkušala vsiliti Berardu nekaj lir za plačrlo. presekal: "Ali jo nameravaš poročiti aH ne?" "Ničesar nisi razumel in nikoli ne bo6 ničesar raizumel!" Nato je odšel. Berardovo razipoloženje se ni izboljšalo. Vzrok njegovega nemira je 'bilo v bistvu pomanjkanje zemlje. Doslej je skušal Toda na njemu lasten način jo to zakriti z neprestanim govo- je ofsorno zavrnil, "če Berardo noče denaria. ričenjem; toda radi nujne nujnosti. da bi si ustanovil druži- NJENE OČI so se povrnile s počitnic Luč, ki je / pravilna! jg^ I E. S. svetilka i« študija brea bleščobe Eden iimed mnn* Jfih milnih vior-oev v t,aobširni ta logi teh znanstveno prikrojenih «vetilk. SKOZI celo poletji» w> mlade oil počivale. Toda »daj jih *ol«ki «vonec kliče naxaj in osredotočiti *e bodo morale na delo od blitu ponoči In podnevi. Ne zanemarjajte mladih oči. Ako opailte kake bolečine, ali peAaJoč vid, poave-tujte te takoj s očeanlm ape-cialiatom. Toda predvaem dajte otrokom »adoatl rat-«vetljav* Glejte, da Jim bo ivetilka dajala pravilno ra*-«vetljavo po celi »obl. PUBLIC SERVICE COMPANY oi Northern Illinois čevali. Toda v poslednjih letih se je vse izpremenik). Noben mali kmet ni v naših krajih pomnožil zemlje in noben dninar si je ni pridobil; nasprotno, bilo je mnogo malih posestnikov, ki so jih upniki razlastili m jih napravili za ljudi, ki nimajo nič. Celo bogati kmetje so propadli do kafonov. O iJerardi Violi je lahko rekel kdo, kar je hotel, toda nihče ni mogel zanikati, da je po moči in pameti ostale Fontamareze prekašal, če se mu ni posrečilo, da bi zbral tisto malo vsoto, ki je potrebni za nakup zemljišča, je to enostavno pomenilo, da so minuli časi. ki so v njih lahko |>ostali posestniki kafoni, ki so bili brez zemlje. Berardovo usodo je delila večina mladih ljudi v Fontamari. Čeprav so se izpremenili časi. se pa javno nvnenje vendar ni Spremenilo. Kafone brez zemlje je bil zaničevan in Berardo se v tem ni mogel znajti. Zmeraj je upal, da si bo z dol-igoletnim bivanjem v Ameriki ali z delom v drugih italijanskih krajih pridobil zemljo, toda to se mu ni nikoli posrečilo. Spričo prožeče in neizogibne poroke je čutil, da bo za vse življenje prisiljen k bednemu životarenju. Drugega izhoda ni bilo. \ O edinem izhodu, o delu v mestu, nas je prav nepričako* vano poučil nekdo, ki se ga nihče izmed nas ni v Fontamari nadejal. Bil je grbast starec, napol kafone, napol meščan, aH bolje povedano, kafone, ki se je v mestu privadil mestnim navadam ; ko je prispel s kovčegom na hrbtu na trg v Fontamari, smo ga vsi smatrali za potujočega pridigarja, ki se klati po svetu, prerokuje o žetvi, odvrača kužne bolezni, zdravi živino in ženske od hudega pogleda in prodaja pravo zdravilo zoper kurja očesa. "Od kod prihajaš in kaj boš povedal?" ga je vprašal Generale Baldissera, ki je stopil iz radovednosti takoj za njim, ko ga je videl iti mimo svoje delavnice; poklical je še Mariet-to Sorcane.ro, Michela Zompo, Berarda Violo in mene. Starec se je zvlekel na sredo trga, »postavil tja kovčeg, sedel nanj kakor človek, ki ne namerava več vstati, in je odgovoril: ,ANihče ni prerok v svoji domovini. .." Nismo takoj razumeli, kaj je hotel s tem reči. Po videzu je bil prav čuden. Imel je otroško glavo, dvoje preplašenih oči, staromodno francosko ibrado, orjaški, gobast pijandurski nos, ki bi priteklo iz njega vino najrazličnejših letnikov, če bi ga iztisnili. Na «Javi je nosil trd klobuk; oblečen je bil v suknjič * 4vilenim ovratnikom, z dvema vrstama bliščečih gumbov, razen tega pa je imel sive vojaške hlače. "Prerokuj nam kaj, toda zastonj," ga je prosil Michele. (Dalje prihodnjič.)% Predseduje Fred A. Vider, Navzoči Filip Godina, Kristina Turpin, F. A. Vider, Frank Zaitz, F, S. Tauchar, Anton Zaitz, Ivan Molek, John Kak, Angela Zaitz in tajnik Chas. Pogorelec. Odsotna Alice Ar-tach in Joško Oven. pal) enotno in pa da so bili brez vodstva. Pravi, da so načela toliko važna, da se bi sodrutfi ob takih priloinostih morali zediniti in delati skupno. Frank Zaitz meni, da na o-menjeni konvenciji ni bilo gle- ■■■■ mM Nace Z lemberger od št. 176 Zapisnik prejšnje konferen- ^pj prav¡> da ^ v omenje„ ce sprejet kot čitan. Tajnik-blagajni)! Snov poroča, da je v konferenčni blagajni $23.27. Nato nadzorni odbor ugotovi, da so račune in knjige nem društvu res mednarodni, ker imajo za člane poleg Slovencev tudi Špance, Italijane itd. So tudi v Prosvetni matici. Androina in Smrdel poroča- pregledali in so v redu. Pred-¡ta za druš. št. 333 SNPJ; za št. de načelnih vprašanj sploh ni- log, da se tajnikovo poročilo in j 562 pa Joe Skoff in Louis Ber- Zapisnik prejšnje seje spre- kakih pomembnih sporov. Glav- poročilo pregledovalcev računa tekma je bila za mandate v nov sprejme, soglasno sprejet. jet kot predložen. JDTD. — O stanju Proletar-ca in o naših publikacijah v splošnem je poročal Chas. Pogorelec sledeče: Glede lista naj omenim to, da so bili zadnji trije meseci izredno dobri, kar se naročnine tiče, Prejeli smo jo julija $327.43; avgusta $311,85 in septembra $381.S5. Vsekakor dobro znamenje, ki pokazuje, da bi se dalo narediti za list mnogo več kot se, ako bi bilo več voljnih delavcev za agitacijo. To ne velja le «a zunanje naselbine, pač pa tudi za našo domačo, v kateri imamo lepo število zastopnikov, toda ne zadosti agitacije. Zdi se mi, da se vse prerado prepušča vse to delo upravi in uredništvu, ki ga pa ne zmore, ako hoče, da bo delo v uradih pravilno o-pravljeno. Torej bi tudi doma malo reforme ne škodovalo. Na zadnji seji je bilo zaključeno, da gre upravnik v času konvencije SNPJ v interesu J. S. Z. In lista v Pktsburgh. To se je izvršilo. Agitacija za list je bila povoljna ne samo od moje strani, pač pa tudi od strani urednika, sodr. Angele Anton Jankovich piše Zaitz in mnogih drugih naših izvršnem in v glavnem odboru. Tu pa je enotnost težavna, če je kandidatov za taka mesta preveč in se jih mnogo smatra poklicanim, a izvoliti jih je mogoče le določeno število. Anton Zaitz vzlic temu smatra, da ni bilo prav, ker se nismo v ničemer domenili za enoten, skupen nastop. Razprave se nato udeleže vsi navzoči. Seja zaključena ob 11:15 zvečer. Dne 1. novembra zabava v Moxhamu Johnstown, Pa. — V soboto 1. novembra zvečer priredi veselico Slovansko samostojno podporno društvo Moxham. na katero vabimo vse rojake tu in v okoliških naselbinah. Vršila i se bo v Slovenskem domu na Moxhamu. Igral bo fin orkester, ki bo s svojimi glasbenimi komadi ustrezal starim in mladim. Vstopnina je samo 30c. Torej na svidenje v soboto 1. novembra zvečer. John Polenta, tajnik. Poročilo organizatorjev: s. John Vitez pravi, da stori v prid konference in njenih aktivnosti kolikor je v pjegovi moči. Deloval je, da bi ta konferenca uspela čimboljše. V e-nakem smislu poročata sodru-ga Joe Skoff in Frank Matko. Za njimi poroča bolj obširno J. Snoy. Omenja o pionirskem delu socialistov, ki so se borili za delavstvo od početka in sedaj tudi zvezna vlada črpa iz socialističnega programa, kadar skuša koristiti ljudstvu. Socialisti so lahko med seboj tu in tam v navzkrižjih, toda njihov program je soliden in se morajo nanj opirati tudi nasprotniki vselej, kadar hočejo dati kako koncesijo delavstvu. Nace Žlemberger pravi, da smo se odločili širiti socialistične ideje s tem, ko smo se pridružili temu gibanju in je naša naloga, da socialistične nauke širimo dalje. Poročila zastopnikov: J. Vi- gant. Jennie Cotnikar je poročala za drušavo št. 640. Društvo št. 407 SNPJ je poslalo pismeno poročilo. Vsa poročila delegatov in pismeno poslano vzeta na znanje. Rasno. — J. Snoy predlaga, da naj ta konferenca izjavi so-glaAanje z akcijo slovenske sekcije J PO za (pomoč ljudem v staremu kraju, toda s priporočilom, da ob enem deluje za «preureditev jugoslovanskih dežel v pravo, svobodno, demokratično zvezno državo. Sprejeto. Sklenjeno, da naj čas in prostor za prihodnjo konferenco določijo odborniki v soglasju z odborom kluba Naprej JSZ. Predsednik Žlembenger pravi, da ker vsi vemo, kako zelo se s. Jos. Snoy trudi za prospeh našega gibanja in konferenčne organizacije še posebej, je nič več kot prav, da mu izrečemo priznanje s tem, da vstanemo s sedežev. Vsi vstanejo. Nato je predsednik konstati- n ^.„l,, KT__. T™ ral, da je dnevni red s končan tez poroča o klubu Naprej JSZ, <. ,.. ... , tin ni^v. JE1 JL« zaključil sejo ob 12:30 po- poldne. somišljenikov. Dobili smo 34 novih naročnikov in 10 ponovljenih v skupni vsoti $126.50, poleg tega se je zbralo listu v podporo $83.15, ali skupaj $209.65, zraven tega se je zbralo tudi na shodu JSZ $32.10. Shod je bil povoljno obiskan in razprave na njem stvarne^ JSZ: O stanju zveza^PTaj-nik poročal: Pri Zvezi ni posebne spremembe. Kot že omenjeno, smo začasa konvencije SNPJ v Pitts-burghu. Pa., sklicali shod v Slovenskem domu, za katerega nam dom ni računal najemnine. Tajništvo je dalo natisniti 1000 komadov našega /programa, ki je bil razdšljen na shodu in med delegate; kar ga je še ostalo, se bo dal uporabiti pri naši agitaciji za nove člane, kot smo to že zaključili pred nekaj meseci. Prosvetna matica. — Knjiga "Pomlad čiloveštva" je v delu in bo kmalu izšla. Imela bo 122 strani, ali 10 strani več kot knjiga "Senca preko pota", ki smo jo izdali lani. Poročilo tajnika sprejeto na znanje. Rak predlaga, da se upravi Slovenskega doma v Pittsbuir- Clevelend, O. — Ko sem prišel na konvencijo SNPJ, ki se je pozneje razvila v združevalno konvencijo s SSPZ, sem se sestal z mnogimi prijatelji. Veliko delegatov od vsepovsod je bilo takih, ki sem jih osebno poznal. Z marsikom smo si znani še iz časov, ko sem potoval po naselbinah. Na tej konvenciji sem se sni-del tudi * "Big" Tonyjem Tomšičem iz Californije in z njegovo soprogo. Kot znano, je Toni avtor, predloga za finančno pomoč Proletarcu. Spodaj podpisani se je z njegovim nasvetom strinjal, ga podpiral in nabiral. Pa bo še ob priliki. S Tonijem sva si kot stara znanca dopiso- i vala že prej, posebno še kot so-1 delavca za SNPJ in JSZ, za Prolet are a in Prosveto, še pre- i dno se je konvencija pričela, mi je pisal, da se "prifura" v Pittsburgh, ako bo šlo vse po-1 sreči. Slo je in prišel je. Kot veste, pravijo Tonetu "Big" Tony. Jaz sem tudi Anton, ampak za "big" me nihče ne označuje. Moram biti tiho, kadar sem med veliki ljudmi. Ko mi je "Big" Tony naročil, da naj bom o tem in o tem, kar da so njegove seje stvarne, in da se Člani resno zanimajo za dane jim naloge. Sifoy dodaja, da so člani kkfeba raztrešeni po vseh naselbinah tega okroižja, zato se mnogim radi oddaljenosti ni mogoče udeleževati vseh klubovih sej. Pomagajo pa za Prosvetno matico, razpe-¿avajo Majski Glas in Ameriški družinski koledar in so aktivni v raznih drugih naših akcijah, na «primer za Protetarca itd. Poročevalci za društva: — Peter Kroflič, A les. Cotnikar in J. Snoy pravijo, da društvo zelo deluje na vseh poljih, da je v Prosvetni matici in dokler bo pod takim vodstvom kot je sedaj, se napredno gibanje lahko zanaša nanj tudi v bodoče. Vabili so tudi na prireditev tega društva, ki bo v nedeljo 25. oktobra. Nace Žlemberger, predsednik. John Vitez, zapisnikar. Dolga vožnja brez nezgod in srečen povratek Anton Tomšič iz Oaklanda, Calif., piše, da je na svojih obiskih s pacifičnega obrežja na vzhod prevozil 6,984 milj in da na vsi tej dolgi poti ni imel nikakršne nezgode, ali kot pravi on, "no car trouble". Baje je zelo ponosen nase, ker je uvi-del, da je ne samo dober muizi-kant, nego tudi vešč voznik. Komaj sta dospela on in soproga domov, že sta šla spet na -zabavo, oziroma na "ohcet" A. Lekšanove hčeTke. Z ničemer ne koriatite Proletarcu bolj kakor • pridobivanjem novih naročnikov. mi je pripovedoval, o svojih po tovalskih nakanah itd. "tiho"; ghu pošlje pismeno zahvalo za pa Äem g>a prav pridno ubogal. Ali je vaše društvo ie Prosvetne matice? dvorano, ker nam jo je dala brezplačno za shod. Soglasno sprejeto. • Razno. — Urednik poroča o sporu, ki je nastal zaradi pomožne akcije za Jugoslavijo. Iijavlja, da je naš list sam na sebi priča, da taki nalogi ne samo da nismo nasprotovali, nego jo vrftili še predno se je kdo domislil, da se je bi podvzelo v organizirani obliki. Anton Zaitz izvaja, da socia-član | linti na konvenciji SNPJ in SSPZ v Pittsburghu niso naato- Naj torej le on govori. Ko je prišel s svojo soprogo na konvencijo, in potem v Slovenski dom na Butlerju, je bilo vse živo okroig njega. Mnogi so ga osebno poznali že prej, drugi pa le po imenu, pa so rekli: "A, to je 'Big' Tony?' Jo se je dogajalo ob vsaki priložnosti, ko sem ga predstavljal. Poleg žene je imel tudi svojo koncertino vedno s seboj in igral nanjo ako je le bila priložnost. Na konveniciji «ta se Toni in soproga mudila par dni, SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndóle Ave., Chicago Proletarec, October 22, 194!. —i KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • s r KOMENTARJI Slavonic Bulletin je propa-j Kamina publikacija. Izhaja vi New Yorku. Poučuje ameriško i javnost o borbi Slovanov proti j hitlerizmu in o barbarskem početju Nemcev, oziroma njihovega gc tapa in njihovih armad v »'ovanskih deželah. To je hvale<žna naloga. Dobro je tudi priznanje, da vlada v Beogradu ni nikoli zastopala niti Srbov . . . To se bo mdrda članom z:;m2jne (ubežne) jugoslovanske vlade čudno zdelo, ker po nasledniki tiste vlade. aH pa %bili v nji že prej. Ampak v diktaturah sploh ni potrebno, da bi vlada zastopala 5e koga drugega nego sebe. Charles A. Lindbergh je morda že kdaj čul o pregovoru, da vrč hodi po vodo toliko časa, drkler se ne razbije. Ali pa, da kdor posega v žerjavico, se c peče. Peter B. Bernard Ambrožic poreča, da je dal National Catholic Welfare Council $40,000 v pomoč trpečim v Sloveniji. Denar je baje že poslan tja, o-zirerna nakazan v New Yorku na račun Vatikana, ta pa je poslal tja lire. Ob enem pater Bernard apelira, da naj sedaj tudi na3 narod pokaže svoje dobrohotno srce. G. pater Bernard je tajnik in upravitelj pomožne akcije, ki so jo ustanovili slovenski duhovniki pod vodstvom patra Kazimirja Za-krajška. Začela se je bombastično, a se že po prvem grmenju spremenila v fiasko. V New Yorku so imeli 19. oktobra protestni shod Jugoslovan-kih društev "proti nemškemu divjanju"; glavni govornik je bil dr. Josip Goričar, ki je bil do nedavna zastopnik neke pmerifke korporacije v Beogradu. V času prejšnje vojne je bil v tej deželi avstrijski konzul. Težko je verjeti, da je on za boj proti nemškemu divjanju prava oseba, čeprav se Še tako ponuja v tako službo. Father Jager je dosegel svoj nameh. Slovenska župnija v Barbertonu, O., dobi novo cerkev, farani pa težko breme. Vzelo bo dolgo, predno ga bodo izplačali. Dne 19. novembra so imeli otvoritev graditve. Slovesno pridigo je imel pater Kazimir Zakrajšek. Ljudje, kivso ga pcslu&ali se je bodo dolgo v.cminiali vsled dolga, Y\ so si ga naložili. "Ameriška Domovina" je kopirala po nekem uredniški Članek, ki Citro prijema Anglijo, ker ^e nikamor ne gane. V nje-rau pravi med drugim: RAZDEJANJ^ DNJEPROSTROJSKEGA IEZA Ev rop* ae potrebuj« bodrilnih be ••d proti nacijvm. Pogum« im« sam« dovolj. Kar potrebuje i« tankov, topov in loUl. T« aaj pripelje Anglij« sad j v Evropo in po Hitlorju bo. i Franc Snoj, ki je član jugoslovanske vlade v Londonu, in dr. Boris Furlan o Angliji tudi nekaj vesta, kajti prišla sta od tam nedavno. Iz pomenkov z njima človek razvidi, da ni težko igrati stratega na St. Clair-ju v Clevelandu, ali na Lavvn-dale v Chicagu, za Angleže pa stvar ni tako lahka. Omenjena rojaka sta bila tudi v Palestini in v Egiptu, kjer tabori močna artgleška armada. Predno ta armada kam more, ji je treba letati, tankov, nabojev, topov in Še marsičesa. Vse to ji dovaža-jo ladje. Toda v vojni marsika-ka ladja nikoli ne pride do cilja. Tanki, letala in vse drngo kar vozi, se z njo vred pogre-zne na dno. Možno si je predstavljati, da bi Angleži že sedaj lahko poskusili invadirati evropski kontinent. A predno bi vrgli na celino milijon vojakov in vetf, in jim navozili tankov in topov, nabojev in drugo kar armada potrebuje, bi jo nemška armada bržkone prehitela, ker je na celini. Ves prometni sistem v Evropi je pod njeno kontrolo. Angleži imajo skušnje v Grčiji, na Kreti, na Norveškem in v Dunkirku, da je beg armade silno težavna vtvar. Anglija naj invadira Italijo ter jo porazi! Ta klic ponavljajo zelo resni ljudje ne samo / Zed. državah nego tudi v Angliji. Za uspešen vpad v Italijo bi morala imeti Anglija kak milijon mož in jačjo mornarico kot Jo ima sedaj v Sredozemlju. Predno pa bi mogla Anglija izkrcati tolikšno armado in !«o opremiti, bi jo tam čakala Že iačja nemška armada. Aogle-lem 'bi ne kazalo drugega kot znova bežati. To pa v vojni ni slava. Jugoslavija je imela v času nemške invazije le 300 modernih bojnih letal in 70 tankov, pripoveduje Franc Snoj. Njena armada je bila prvovrstna, toda le za vojevanja po starih metodrh: mož z možem, nož na nož. In pa s topništvom. A tudi V tem ozfru je bila jugoslovanska armada v primeri z nemtko zelo primitivna. Anglija jI je obljubovala pcmoč, a j fe niti Grčiji ni mogla dati. S I manj pa bi megla pomagati A-merika, ki je tudi bodrila in ob-1 ljubovala. "Revolucija" (str- Da bi bilo prodironj« nemikih let v Ukrajini «istavlj-ono, so inienirji generala Budjennija pognali dajopro strejtki je«, ki jo bil ena največjih takik sgradb na sveta, v srak. — Na sliki Jo videti nacijtkega oficirja, kako gloda i pomočjo daljnogleda ali kukala na raadojaai je«, med tem ko gorijo iadastrijsko tovarne aa lovi. slavija mejo z Nemčijo le na severu (pri Jesenkah in Mariboru) ji ni bila nevarna in jugoslovanski gen. štab js bil uverjen. da mu je ne bo težko braniti. A padla je Cehoslova-ška, Madžarska se je udinjala Hitlerju, padla je Rumunija in Bolgarija se je podala. Nemška armada je prišla Jugoslaviji za hrbet. Tudi če bi bila njena armada moderno opremljena, se bi nemški premoči ne mogla dolgo upirati. Saj ima Še celo ogromna ruska armada silovite težave. SDZ (Slovenska dobrodelna zveza) bo imela dne 26. oktobra v Clevelandu izredno konvencijo, da ukine svoj penzij- ski sistem. To mora izriiti po manj na e i naročilu zavarovalniškega komisarja države Ohio. Vzrok je, ker bi bila vplačila v ta sklad v primeri z dajatvami nezadostna. Velja pač tudi v tem slučaju staro pravilo, da tudi podporna organizacija ne more dati več kot dolar za dolar. Hrvatski ban dr. iubasic, ki je pred par tedni dospel v Severno Ameriko, ima v hrvatskih naselbinah v Zed. državah precej težko delo. Ameriški Hrvaati so bili namreč Že pred to vojno proti "srbski vladi" in za samostojno Hrvatsko. Izjema so bili le "režimski" Hrvati in njihovo glasilo, ki je prejemalo subvencijo iz Becffrada. Dr. Subašič mora Hrvate v Ameriki na kak način Njegovo glasilo "Hrvatski narod" z dne 7. avgusta piše: "V svesi • komunUticnim napadom na straio vetaiko vojno tole 4. avgusta t. I. so kili odkriti te drugi •oudoles«nci in intelektualni sansao-valci tega aločiua. Prodani so bili poroti potujočega hitrega sodiica. ki jo 87 iidov in komunistov obsodilo aa smrt. Obsodba so jo isvriilo s uetro-litvijo. —*> |> ministrstva sa ootr. aa-d«v«, ¿t. 17070-41/' Amerikanski Slovenec je zvišal naročnino s $5 na $6 na leto. Pravi, da je bil v to primo-ran vsled višanja cen in ob enem pojasnuje. da tudi Pro-sveta in Glas Naroda računata $6 letne naročnine; izhajata petkrat v tednu, kot Am. Slovenec, ki je doslej računal $1 aročLnlne. Vse se dviga v cenah. ARo se bo tudi Čtfvo v Am. Slovetifru sorazmerno z/boljšalo, tedaj je zvišanje naročnine res upravičeno. Louis Dobnikar, doma iz Cle-velanda, je eden izmed enajstih pogrešanih mornarjev a-meriške bojne ladje Kearny, ki jo je napadla nemftka podmor niča. Pogrešani z iste ladje so tudi S. G. Larriviere, I. W. Stote, in med težko ranjenimi sta S. R. Kurtz in LeonatV^ Frcntskovsik. Vsa imena teh žrtev pričajo, da je ameriAka armada mednarodna, pa če-nrtv *e čuti še tako narodno. Nfcm'ka podmornica, ki je spustila torpedo v Kearny, je sicer jeklene oklepe dobro zadela, s ob enem podrezala v narod, moglavljenje vlade v Beogra« An&lijn. tvoja ura za rapad je je bilo delo mladih častni- «dftji Pctnejo bo proposnoi Sed«,!^ fc] g0 sicer pravili, da se C« ji gre .sme «a to, dn obv.mjo ^^ ^ ^ a bili SO breZ prO- uveritf, da je Hrvatom mogočo!ki je mešanica narodov. Za m o sobe. potem dela prav. Samo ¿o bi ostalemu svetu to tudi povrdalo. grama. Dokler je imela Jugo- PRISTOPAJTE K ♦ ..» i (., .> SLOVENSKI NARODNI I .1 s. PODPORNI JEDNOTI fc USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET S ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NCVO DRUŠTVO fc — I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA t g Naročnina sa Zdroieno drftav« (lavoa Ckieaga) ia Kanado $«.00 k ta lotot $3 00 sa pol letai $1.80 aa četrt lotaf aa Ckkaffo la Cicero ^ $7.SO sa calo lotot $3.7S sa pol lotaf aa hiosomstvo tt.OO. Naslov zo list in tajništvo je: y 20.17 Ko. Lowndnle Avenue ^ Chicago, Illinois J živeti svobodno le združeno z drugimi «lovan^kimi narodi na jn*Q Evrope in da bodo vsi skupaj svobodni edino ako se premaga osišče. Slovenska zastopnika jugoslovanske vlade SnOj in Furlan imata laglje delo, ker ameriški Slovenci niso nacionalisti in "izolacionisti" kakor ¿o Hrvati. Več otepanja pa ima pater Zakrajšek, ker je ob prihodu v Ameriko hvalil Italijo, češ, kako lepo ravna « Slovenci in pa da slovenske duhovnike Witi, dočim jih Nemčija kruto preganja. Toda Za-krajškov načrt, da se Slovencem pod Italijo takoj denarno pomaga i posreeovanjem Vatikana, ni dobil kaj prida za-slpmbe, razen ako je res, da je prispeval v ta namen CWC $40,000. S to vsoto bo lahko škof Rožman ubežnim in drugim duhovnikom v Ljubljani in po Dolenjskem veliko pomagal. Tiskovni biro poslaništva kraljevine Jugoslavije v Wash-ingtonu poroča v depeši z dne 11. oktobra, da so od začetka maja Paveltčevi vstaši ubili o-krog 350,000 Srbov in "jugoslovansko mislečih Hrvatov". Pri pokoljoi jim pomaga gesta-po ter nemška redna vojdea. To, da "vstaši" koljejo Srbe, je resnica. Težko pa, da bi jih kar takole tebi nič meni nič pobili blizu pol milijona. SAj srbski četntki tudi niso od muh in znajo vračati «oh za zob. Tudi poflavnik Pavelič veruje v "fftreamline" procedure. Nemčijo to ni dobro. Kcngresnik Dies bi si lahko vzel počitnice, kajti če mu ni za drugega kot za čvrkanje po komunistih, naj bi ga veselilo to, da tudi tam čez označijo za "kemunista" marsikoga, ki ni, in ga vsled tega tudi tebi nW meni nič ubijejo. Ameriški komunisti — kolikor jih je — niso sedaj nikomur nevarni. Po 22. juniju so pripravljeni iti z američko vlado čez drn in strn in «e'hudujejo le zato, ker Sovjetski Uftiji bolj ne pomaga. 0 konvencijah, bdlincanju n drugem DetroU, Mick. — V angleški sekciji Prosvete sem čitala dopis Albine L. Furlan, članice št. 568 SNPJ iz Waukegana. 111.. v katerem pravi, da se njej zdi, da Je bilo število delegatov na zadnji (12: redni) konvenciji SNPJ zapeljanih ftricked) od skupine "cheap Mltišnov", ali pa niso pravočasno pomislili, da-li bodo gotove spremenjene tofcke novih pravil koristile SNPJ in v sploišnem Članstvu iste. ali samo nekaterim posa* meznFkom. " '' ' * Potem kritizira nekatere spremembe, s katerimi se tudi podpisana ne strinja, ter hočem na tem mestu tudi jaz spregovoriti par besed o njih. Kajti bila sem pri razpravljanju fcftfh tudi sama navzoča in tudi meni se je zdelo, da mora biti nekaj narobe, aH trikaflja. Ker sem že Zgoraj za»pi«ala, da sem bila sama navzoča, naj mi bo dovoljeno opisati, kako in počemu sem prišla tja. Ko je brat mojega soproga, Matt Junko, ki Živi blizu Piitsburgha, opazil v imeniku priobčenih delegatov, da pride na konvencijo kot delegat društva št. 121 tudi moj ioprog, sta on in njegova boljša polovica zahtevala, da tudi japz pridem z njim, ter mi po-rlala denar za vožnjo. Jaz sicer nisem mogla «priti tja pred 22. septembrom, ker me je kot društveno tajnico zadrževala društvena seja, katera se. je vršila 21. sept. In ker je bil namenjen iti na konvencijo tudi Slovencem dobro znani Peter Benedict s svojim sinom Rudolfom, je pobral na svoj voa tudi mene, mojo hčer Izabelo in Slovencem dobro znano dopisovalko Mary Bernik rz Detroita. V Pitsburgh smo prišli dne 22. »ept. po tretji uri popoldne in io ubrali naravnost v hotel Fort Pitt, kjer se je vršila konvencija. Torej sem imela priložnost poslušati in opaizovati delegacijo dva dni in dve uri, na kateri, kot že zgoraj omenjeno, se mi niso kretnje in obnašanja nekaterih delegatov in njih zaključki prav nič dopadli. In sicer pri razpravi za nastavitev \e enega urednika za angleško az vpna-Šam one delegate, kateri so v tem oziru hoteli spremembo, ali so pri tem kaj pomislili, predno to volili za spremembo in Jo naredili članstvu v kvar? Nadalje, ali so kaj pomislili, preden so glasovali, da se prihodnjo« konvencijo zanese na severezapad namesto v sredino veČine Članstva tsr mu s tem naložili tisočake nepotrebnih •stroAkfcV? Tudi ja* ne mislim z gornjimi vrstami nikogar žaliti. Pa še nekoliko o naših aktiv- I nostih. Na kulturnem polju še j precej gibljemo. Z agitacijo za I dobre stvari pa smo bolj leni. i Najbolj trmo zainteresirani v i balincanje. Posebno pa v zad-! nji letni sezoni. Ustanovili amo , balincarsko ligo s šestimi ien-fikimi in oemimi moAkimi tirni, ; ki so je kosali med seboj za pr-i venstvo. Na tem polju so nas podpirala in tudi finančno pomagala napredna društva kot SND, njegov žen.-ki odsek, dru-ttvo M. 121 SNPJ, dr. št. 564 SNPJ, društvo ABZ in tudi A. Grum je prispeval par dolarjev ter izjavil, da se bo skušal prihodnje balincarske tekme tudi on udeležiti. Dobro nam došel! V imenu balincarske lige vsem prispevateljem hvala. Upamo, da se v prihodnji sezoni udeleže tekme še ostali balincarji, katerih je na vzhodni strani mesta nič kaj mak). S tem se med seboj zabavamo in prijateljsko družimo ter obenem pomagamo domu. V letošnji sezonski tekmi sta dobila največ •igemov" rzmed ženskih grup tim pevskega zbora Svobode, in izmed moških ipa tim društva it. 121 SNPJ. Vsega denarja se je nabralo okoli $120. Igralci lige so pri vsaki igri plačevali po 10c v "kitty", in s prispeva-lum denarjem omenjenih društev smo si priredili veselico ali banket in se dne 11. t. m. pozno v noč prav dobro zabavali. Ob tej priliki smo se spomnili tudi našega starega prijatelja lista Proletarca, ter mu zbrali v tiskovni sklad vsoto $11.50. I*rispevateljem se prav lepo zahvalim. Njihova imena bodo objavljena v tozadevnem rzka-zu. Po konvenciji smo s soprogom in hčerjo še par dni ostali tam ter obiskali tudi drugega brata mojega soproga, Franka Junkota, njegovo hčer Genove-fo in njegovega sina Franceta v VVashingtonru, Pa., ter mesto Canonsburg m Strabane, kakor tudi starega znanca Mike Gr-Čarja na farmi v Midway, Pa. bora (NLKB) odlok, da m-ira-jo delavci plačevati a-enmcnt AFL namesto CIO. To pa zato, ker so trije delavci iz dotične' ga oddelka naredili nekakšen sklep s kompanijo in pudi,Uali kontrakt, ki jim ne da noben t starostne pravice, ne počitnic in ne «povišanja, in najvišja mezda ne sme presegati $5.00. AFL Skuša tudi jeklarje organizirati skozi zadnja vrata, kot pri Fordu in drugih kompa-nljah in ker je bila ravno sedaj njih konvencija, se večkrat čudim, če bodo spremenili «red-njo besedo, da se bo glasilo American Scabarashion of La-bor. Ker sem že pri konvenciji, naj omenim še zadnjo združevalno konvencijo v Spicburgu. Kot dober član SNPJ se strinjam z dopisom v Prosveti, ki pravi, da delegatje ibi morali iz svojega žepa plačati za slikanje. čeprav so vsi delegatje iz naselbine moji dobri prijatelji, vseeno jaz ne maram, da bi mi drugi člani plačevali za njihovo slikanje. X. Lepa hvala vsem za postrežbo in vožnjo ipo naselbinah. Posebej pa še hvala Matt Junkotu in njegovi izvrstni kuharici za fino postrežbo v času rva&ega bivanja pri njih. Prav lepa hvala tudi Peter Benedictu za vb ž njo iz Detroita v Pitts-buiUrh. Pozdravljam vse balincarje in balincairke. Ksthjr Junko. Puebelski dim V tukajšnji jeklarni je organiziranje delavcev v CIO v polnem ra-zmahu. Kot se čuje, je z Organiziran jem sedaj boljši uspeh kot je bil kedaj prej. Dno 28. sept. jo bil javen shod v mestnem avditoriju. UdeleŽib «e iTa je 1500 ljudi. Ni veliko, toda če pomislimo, da je bilo v ?sti dvorani kakih 300, katerim ie govoril Philip Murray, in še tfstl so bili v veliki večini pre-mogarji iz vseh krajev države Colorade, je u?peh naravnost sijajen za na Jo dimasto naselbino. Na shodu je govoril tttd| župnik Higffins iz toke katti-Hike cerkve, ki je precej naklonjen organiziranim delavcem. Organizatorji so šli tudi do drugih cerkvenih voditeljev, da si pridobe naklonjenoirt.M TiSdi pri g. Hojcu so se oglasili. K«-* ko so uspeli pri njemu mi ni znano, pač pa si lahko mislim, ker mladi Roje je imel dobrega učitelja v ostebi starega Cirila, ki uživa sedaj svoj nezasluženi "perrzijon" v Canon Cttyju. V nekem oddelku tukajšnje ieklame so bili delavci stoodstotno organizirani v CIO, pa je prišla AFL in je izposlovala od Narodnega delavskega od- Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) bi bilo treiba še angleških, da jim bi pomagale! Farmar Neal Cahoon v Van- daliji, lil., je v smoli, ker ima mlado ženo. Njemu je 62 let, nji samo 19. Tam blizu so popravljali železniško progo. Farmar Je na delavce postal ljubosumen, ker so jo ogovarjali, pa jo je zaprl v sobo, potegnil za-itore tia okna Iti jo priklenil k postelji za noge in roke. Ko je prišel na njuno farmo po o-pravku šerif, je vpila iz sobe, 4a mu ne more odpreti v teh o-kolščinah, in še brez obleke je. šerif je šel poiskat njenega moža in ga aretiral. Mož pravi, da mu je žal, toda tisti delavci so ra ujezili, pa se je Spozabil. Morda je vzrok temu tudi pre-velHca razlika v njuni starosti, ieSar palni hotel priznati. '»i . t j j .' Belgijski znanstvenik Hou-bert Chartier je pred nacijtkimi vpad-niki. Večina jih dela v ozadju, na kmetijah v tovarnah in uradih. Tcda na tisoče jih je na ne samo za par mesecev, nego navadno za zmeraj. Razporoka je postavno lahka reč, ali ženska, ki se raz poroči, ni v bog-ve kakih čisiih. čegfo ljudje s prstom kažejo nanjo. Ravno taka je dekletom, ki ljubimku- Italija je zasužnjena dežela v kleščah krute nacijske vojne mašine in Nemci iztiskajo življenje iz laškega ljudstva. Tako je povedal David Edge, ki je bil priiprt tamkaj, ko so ga osiščne sile ujele v Jugoslaviji. Edge se je vrnil v Anglijo z bivšim poslanikom Campbel-lom za Jugoslavijo. Tudi tega so Italijani pridržali nekaj časa. Kakor je «pripovedoval Edge, ga je nekj laški general tik pred njegovim odhodom prosil, naj po svojem povratku na Angleško skuša pregovoriti angle-Iki narod k temu, da vpade njegova vojska v Italijo, ker bi se Italija le tako mogla otresti nemških klešč, s katerimi iztiskajo Nemci življenje iz laškega ljudstva. "Mi bi radi," je Edgu dejal tisti general, "da bi bil fašizem popolnoma uničen v Italiji. Radi bi se znebili Mussolinija, da bi tako mctrli spet dvigniti glave ter zreti svetu v oči." Italijani sovražijo vojno in Nemce, pa se vprašujejo, zakaj Anglija ne vdre v Italijo, da bi tako rešila Lahe iz Hitlerjevih krempljev. Laški vojaki in častniki so do grla siti vojne. V Italiji je že jako občutno pomanjkanje živil. Ljudje stradajo. Vsi poljski pridelki, vse olje, vse, kar potebuje laški narod sam, gre čez Drennerjev prelaz za Nemce. Surovega masla več ne poznajo v Italiji in kruh je neužiten. Vpad v Italijo je Angležem Mkoro nemogoč, kakor tudi ne morejo pomagati Rusom z vpadom v to ali ono deželo, ki je v nemških rokah. Preden bi bili Angleži s kako večjo vojaško :premo v Italiji, bi Hitler ie poslal svoje oklopne divizije reko Brcnnerja. m Italijani so v nemških kleščah, iz katerih bi jih mogla rešiti edinole zavezniška zma-sra, ki pa je ¿e precej daleč, zlasti še, če s; Hitler podvrže Kusijo, kar ni izključeno. In udi potem bi morali Lahi no-iti posledice, ki jih bo imelo zanje sedanje Mu*solinijevo pajdaltvo s Hitlerjem. ur na dan, preden bi naštel en bilijon ali milijardo, kakor imenujejo to številko ponekod v Evropi. """"Bilijon se predoči z eno edni-co in devetimi ničlami. Po enem zadnjih preraču-. nanj vz VVaahinUtona potrošijo Združene države samo za vojaške namene sedaj več kakor 29bilijona dolarjev na leto. To pride na vsako osebo v tej deželi po Seve ne bo i o plačali vsi enako. Toda nihie od 132 milijonov Amerikancev se ne bo izognil svojemu deležu v tem računu v obliki «posrednih in neposrednih davkov. a "Herrenvolk Nemška propaganda proglaša svoj narod za "herrenvolk", torej za gospodujoče, poveljujoče ljudstvo, za gosposki narod, izvoljeni narod ali kakor že ga označuje v svojih slavo-spevih. Pa se bodo Nemci uka-nili, kajti svet si želi sodelovanja, ne pa tirana. fronti, kjer opravljajo neborbe- je vsekrižem. Od deklet se pri- na opravila rdeče vojske. Armadni zdravniki zbor je poln zdravnic. Veliko žen^k je v armadnih zalagalnih enotah, v obČilnrh četah in med inženirji. Tisočere druge služijo za letalne pilote, na letečih ambu« lancah, na prevoznih letalih itd. Nobenih žensk pa ni v eno- čakuje, da imajo ljubezen za nekaj resnega, se omožijo, vzgajajo otreke in posvetijo vso c stalo moč svojim službam. Kadar povije delavka — teh je na kmetijah 19,000,000, a v tovarnah , pa pisarnah 11,000,-000 — kakega otroka, dobi počitnice s plačo. Ce se vrne na delo, pusti svoje dete v otroški tah, ki se dejansko bojujejo, oskrbovalnici med delom in ga Vesti, ki jih je tiak s tako sla- vzame s sabo ponoči. stjo prinašal o "smrtnih bataljonih" in "rdečih Amazon-kah", so bile gole izmišljotine. Vendar pa so ruske ženske videle dosti bojevanja, odkar so se Nemci privalili v Ruaijo. Prvi nacijski napadi so zadeli stražnike, ki so živeli prav tik za mejo s svojimi ženami in družinami. Zene so začele nemudoma opravljati občilne posle m zalagati svoje, v boj zapletene može. Ko so vpadniki drveli naprej, so šle mnoge žene s svojimi možmi v gozde t2r jim pomagale pri četovanju. Z vsem tem so ruske ženske že napisale dramatično in edinstveno poglavje v agodovim moderne vojne. Kmetice so ujele nacijske padalce. Obkoljene Poleg dela in porajanja otrok se pečajo sovjetske ženske tudi s politiko. Dandanes je 500,000 žensk v krajevnih vladah. 27 7 v vrhov nem sovjetu, ki sliči našemu kongresu. V A. F. L. ostane v bodoče vse tako kakor je bilo vzlic željam na boljše "»•li •* . ' V." * (Nadaljevanje s 1. strani.) "nepristranskimi kabinetne krize proti koncu r^eče enote so podpirale in za- zadnjfija tedna prav takrat, ko je bilo skoro pričakovati padca glavnega ru-kega mesta Moskve. Ministrski predsednik Ko-naj je pedal ostavko celokupnega kabineta, ker se niso mogli njeni člani zediniti glede japonskih odnošajev do Združenih držav in Rusije. Japonska vojaška klika spet prosteje diha ter upa, da se sti z bami. ose- NEVTRALNOST ZED. DR2AV BILA ZMOTA 00 POČETKA (Nadaljevanje s 1. strani.) ga in ameriškega imperializma. Toda Zed. države so v obrambi Kitajski proti Japonski že toliko pomagale in prispevale, da je na kakšno trajne pomirjenje med Tokiom in Washingtonom v teh okolšči-nah nemogoče upati. Z Japonsko smo ekonomsko že v vojni, dalje smo v vojni z njo zato, ker zalagamo kitajsko armado in podpiramo Anglijo. In sedaj tudi Rusijo. Vlada v Tokiu, ki je resigni-rala minuli teden, je to storila pod pritiskom tistih v svoji državi, ki io proti "cincanju". Pravijo, da ako je sporazum z Rooseveltom nemogoč, tedaj naj pride, kar itak mora priti, in Japonska naj proglasi, da belopoltni imperialisti v Aziji nimajo ničesar več iskati. Kitajska mora postati japonski "življenski prostor" in nato še drugi kraji Azije, tudi Indija, n pa Sibirija. Širjenje vojne Vse to priča, da se vojna bolj in bolj širi, da ni nikjer več še kake nevtralne dežele, in da se Zed. države Adi sedanji svetovni vojni ne bodo magile ogniti, pa tudi če nikamor ne pošljemo ekspedicijske armade. Njih na vojna mornarica je na svoj način že v nji in pa ekonomsko smo v vojni toliko, da jo vsi čutimo. Bilijon prešteješ v 31 letih po $1 vsako sekundo Bilijon je številka, ki je razen matematikom in uradnikom v zakladniškem oddelku v Washingtonu le malokomu razumljiva. Ce vzameš svojo žepno uro v roko ter šteješ po 1 vselej, kadar se premakne kazalec, ki kaže sekunde, bi moral šteti tako 11.574 dni ali 31 let in 259 dni neprestano, 24 I» It I IC I I» IIL KLUBOV J* S» z. NOVEMBER CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-je" na Zahvalni dan r četrtek 20. no-rtmbra v SND na St. Clair Ave. CHICAGO, ILL. — V nedelj» 30 novembra koncert Save v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL.—V »redo 31. de-cembra novoletna sabara kluba it. 1 JSZ. MAREC 1942. CHICAGO, ILL. — V nedeljo IS. marca 1942 prireditev v korist Prole* tarca v dvorani SNPJ. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. lagale ženske ter jih celo spravile na varno. Zdravnice in inženirke so pokazale svoje junaštvo v bojnem ognju. V Lvovu so ženske jokale, ko so naciji vzeli tisto mesto na svojem bojnem pohodu v «red- vc'icn oglasno, enako vsi dru- Valic vsemu važna konvencija Konvencija AFL v Seattlu je bila torej zelo konservativna stvar, a vendarle važna zato, ker je zastopala okrog pet milijonov najboljše plačanih delavcev v tej deželi. Takozvanih na\adnih delavcev je v AFL malo. W m. Green je bil znova iz- vih, ki jih je debila komunistična stranka v zadnjih /predsedniških volitvah, moramo kar <■ rlkrito priznati, da je njena ircni rtr; "vi ko kilava. Seve se sko vojno silo, se Japonska prav gotovo zakadi v Sibirijo in vojna med Združenimi državami pa Jnponrko je potem neizogibna, čerav no trdi senator njo Rusijo. Ali po poročilih a-| meriMcih vojnih parcčevalcev je kaj malo jokajočih žensk za rovjetekimi bojnimi črtami. Dvajsat let pričakovale vojno, *e pripravljale na njo in sedaj branijo svoje domove. Značilna vloga, ki jo ženske igrajo v ustroju ruske vojne, fc naiavna pcdedica staleža, ki era zavzemajo v sovjetskem tudi ? ocia I isti ne morejo bogve i Wheelcr». da ™ ?rav ™>bene Kako postavljati s svojimi volilnimi uspehi. To je kajpak v e^a obžalovanja vredno in daje kaj malega upanja na zMjSanje teh žalostnih razmer na nnlit cnem polju amerfrke-ra delavstva v tej deželi. Razdvojene ?t m razcepljenost že t'*ko in tako šibkih delavskih i' v demokraciji, ki ima še vedno vžig kapitalistične oblasti na svojem čelu, more imeti za posledico |e to, da se politična 'Mavska moč še bolj drobi, a •ipifaliVtična pa jača in krepi, kar mere delavstvo naposled nr»v lahko spraviti ob vse pridobitve, priborjene v težkih '»"jih delavske vzajemnosti. Konjrre^nik Dies je imel jjrav, ko je rekel v čikaški Tri-da je komunintkfna stran-v tej deželi šviga švaga in da se cijreva danes za to, če-«e je z vsemi štirimi upi-ral včeraj. Toda nikakor pa ne ^ore iti razsodnemu .človeku v tflavo, počemu je to omenil v *Ve7-' z vprašanjem o verski lobodi v Sovjetuki Rusiji, in J>ntv zdi se mi, da ni na* vneti sporna trike, ki bi upravičeva-la kaj takega. PISKAVA RAZBORITOST IMmfkokatoliŠka cerkev se ima v veliki meri zahvaliti za svojo obsežno in premišljeno organizacijo jezuitom. Brez teh bi jo prejkone že zdavnaj vrag vzel, kar bi bilo popolnoma prav in dobro. Tu v tej deželi je tudi že dokaj jezuitov. Toda ti niso bog-ve kaj. Tiste premišljene pret-kano?rti In zvitosti, ki ju svet pripisuje svetim 'možem v jezuitskih sutanah na splošno, jim manjka, če mi je to soditi po njihnih pisanjih in besedah. V Ameriki izhaja jezuitski tednik "Amerika". Ta teden je v njem članek, v katerem se njegov «pisec, ki se podpisuje z imenom Pulton J. Sheen in nosi gi odborniki večinama brez o pozicijo. A vendarle ta konvencija tudi ivojemu lastnemu vod tvu ni bila po gedu, ker ji is manjkalo nekaj, čemur pra-. imo življenje. Ga bo pa imela toliko vc} konvencija GlO. Madež raketirstvm Zelo neprijetno je 'bilo vodstvu konvencije in večini dele-življenju. V rdečo vojsko vattj**^® to» da 8e ie one na" pajo v smislu določbe, ki velja Pred poroto v New Yorku za njihno delovanje v miru: et*en podpredsednikov enakopravnost, ki ustreza fflavar unije Internation- zdravju. al Alliance of Theatrical Sta^e Sovjetska ustava dela ženske Eropkyeea, George E. Browne ^nake z moškimi "politično, družabno in gospodarsko", ali ne more pa jih izenačiti fizično. Niso šibkejše; različne so. V nekaterih «ozirih imajo večjo vztrajnost, ali nenadna na.por-nost jim prav lahko hudo škoduje. Vsaka ženska si lahko izbere svoje delo, če ji zdravnik ali zdravnica ne reče, da bi bilo tako delo škodljivo zanjo. ()-prš vila, ki so v zvezi s svincem, so ženskam prepovedana, ker je zaatrupljenje s svincem še posebno škodljivo za ženake in. nerojene otroke, ženskam je prepovedano vzdigovati težk* reči. niti ne morejo biti zapo- dokaj visok naslov cerkvenega I ^arTce^al St velt, uslužbenih pri trgovski moma- dostojanstva, peča z vprašanjem o ameriški pomoči za Rusijo. Sveti mož je seveda proti ruskemu komunizmu in če bi bilo po njegovem, bi ta dežela prav gotovo odklonila Rusiji vsakr-1 inženirjev nci, kjer je že več žen*k častnikov. Vsak poklic, ki zahteva rzšolanja. Jim je odprt. Med zdravniki na kmetih Je 60 od-atotkov žensk in 37 odstotkov k,i*tian¿z X^xasa z ozirom na šno pomoč. Nadalje se potegu-! Skoro ro impmi, in r. njim njegova desna roka Willie Rioff. ki sta obtožena izsiljevanja. Ga filmskih magnatov sta namreč iztisnila okrog pol milijona do-larjev. s pretnjo, da če ne bosta dobivala podkupnin, bosta uničila njihova podvzetja s stavkami. Vzlic temu škandalu, ki je bil v unijskih krogih že več let znan, a ga je v širšo javnost razglasil šele kolonar West-brook Pegler. pa si konvencija ni upala vreči Browneja iz eksekuthre direktno, nego je znižala število glavnih podpredsednikov na 12, Browne je bil trinajsti. Njeigiova unija ga je vseeno nominirala. in le ona je glasovala zanj. Niti ni konvencija sprejela nobene res ostre resolucije proti raketirjem. Pravijo, da je bil vzrok temu to, ker je bilo na konvenciji preveč takih delegatov in odbornikov, ki imajo maslo na vse sovjetske ženske George Marčan vabi na proslavo osme obletnice svoje radio ure Li»ten to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycle« (Top of the Dial) BARETINCIC & SON f * »T v* i' ' • • i J ,»▼ POGREBNI ZAVOD Tel. C0-3G1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. : SLOVENSKI i PODPORNI NAlíoei TK SI UXKVNIK ; i "PHOSVI'T.V i I: V nedeljo 26. oktobra ko v Bohemian-American Hall, U3a Utk St. oém*m obletnica C. Marjanove ju(oaloran»ke redi o «re. Na tomji »liki je Don Norman, ki ko vodil »porod. i'itisi oi'A-1 ri h NARODNI .IEDNOU Steno m celo leto $t>.(H», pol lete $3.00 UfttaiiAvljujU- nov» JruAlv*. Deset članov(ic> je tieUa s.« novo dmfttvo. Naslov ra Iml in trn tajništvo je: 2657 S. Lhare against the Nasis in former Czechoslovakia. Poland and proclaiming that not one bullet will be fired against our Slav brothers. The »udden flare-up of the Gestapo firing squads in Czechoslovakia has again shown the detested "protectors" that this Slav country is anything but part of the Hitler's Reich and that its brave men and women do not fear to pay the supreme price in untiring struggle against their oppressors. As Dr. Eduartl Benes said recently in London—"A state of emergency is proclaimed and ttte most sanguinary It's All Right to Defend What One Has—But— It is altogether understandable when Socialists, like most other people, agree with the general proposition of national defense. To defend what one has is somewhat more than merely human; it is an instinctive reaction. manifested by lower animals as well as by man. It is. however, the manly thing to take stock account with an eye to better things, rather than merely to accept the proposition that merely holding fast to what one has is of primary importance. A dog, no less than man. will defend a bone if that is all he has. But men should ask why it \n that the meat is missing from the bone and, since they understand the natural law of cause and effect, should establish and maintain as their chief task the business of advancing from a bone economy to a meat civilization. (From Reading Labor Advocate.) To Whom The Victory "/ am not a tabor leader. I do not want you to follow me or anyone lish people, the dsr-ing guerilla sttacks of the Russians and Ukrainians that came under the rule of bloodsoaked swastika, all these are certain signs that the day complaints c^inst anti-union activities were uppermost in the minds of American workers. Two-thirds of tihe eluded in most written collective agreements. It is not the worker alone who benefits through submis- . • . - „.J sion of all shop problems to a signed ,s*ue* presented to the Board in May | docum#nt Employers with long ex- perience under contracts rarely desire to return to the uncertainties of «ritten document embodying the pledge of mutual responsibility. The writen contract has the virtue shining example of the people s hero- j of jttdf«ment for Nasi tyranny is get-ism and desire to trample that "new tinR nearer anm. More and more cm- and working conditions." The Sup-ployers have therefore come to ac- reme Court has interpreted the a*'t eept the act, not only as a matter of to mean that the terms of any labor compliance with law but in the affir- contract, provided it is mutualy mative belief that collective bargain- agreeable to the employer and to the ing alone can maintain fair and union, should be reduced to writing stable relations between American and signed by both forties, workmen and management. - ---- A NEW book: Germans Plan to Win TWO-WAY PASSAGE The Ukroine By LOUIS AllAMIC This an unscheduled publication. #j In Mein Kampf. Hitler clearly de-Tbe idea for the book occured to j <™<\ the object of German Eastern Louis Adamic in July. He completed Policy in tb- following words: the script in three weeks, delivering "The object of our future policy is it to Hsrper and Brothers in mid- not to have a Western or an Eastern August. It was read at once and the orientation, but it is to be an Eastern editor» felt that the book contained policy in the sense of winning a na-an idea of such vital importance for (tive soil for the German nation." this time that they decided to rush it The indispensable step toward thv through for immediate publication. I achievement of that policy was thr A JOLLY JUNKET Always anxious to be helpful, we have drafted the resolution which appears below, all ready for introduction in Congress by some servant of the peepul. If any crudities or deviations from the traditional recipe for resolutions are detected, please excuse, as we are not lawyera (a fact which the reader may deplore or thank God. according to taste). Here goes: ••Whereas, it has been charged by dignitariea of the highest rtapfft-ability and obesity that the Christian church is not sufficiently honored in the domain of our noble ally, Joe Stalin, and "Whereas, in the interests of national unity among the American people, «omo diversion is desirable for the purpose of getting their minds off the high cost of liging snd increased taxes; therefore be it "Resolved, that a joint congressional committee consisting of i>6 senators and 96 representatives be appointed to investigate on the ground the status of religion in Russia, especially to learn whether or not a mon- Foreign Language Press Campaign for Defense Savings Bonds At a conference af the foreign language press editors, called recently by Norman B. Collin», State Administrator of the Defense Saving» Staff of the United State» Treasury, plans were made for co-operation by the press with the government's defense sa^ngs program and a perma- ■ nent committee formed, headed by strous attempt has been made to put Christianity in practice; and be it John R. Palandech of the Foreign further language Press Association, chair- "Resolved, that an appropriation of $1.000,000 be made to cover the man. and Mrs. J. F. Govan, of the ijvjnjC ami traveling expenses of such committee; and be it further Defense Savings Staff, vice-chair-man. John G. Gallaher, Deputy State Administrator, addressing the meeting putting special stress on Secretary Henry Morgenthau's plan to encourage savings from current income, sell cititens « part of their own defense, put a check to inflation and build a bulwark against financial stringency after the emergency passes. Approximately 85% of the national bank in Illinois, and «6 out of the 67 state banks, are not only selling these bonds as a voluntary patriotic service, but themselves pay for advertising and otherwise promote the nale of the bonds," said Mr. Gallaher. "Go to your bank for Defense Savings Bonds." Resolved, that accredited servants of God be employed by aforesaid committee, to-wit: Two such servants of Italian extraction who shall be commissioned to inapect and purchase wines of the Caucusus and Crimea for use of the committee: and two such servants from hard-liquor drinking states of the Corn Belt who shall be commissioned to inspect and purchase vodka for use of the committee; and be it further, "Resolved, that due to reliable information the Soviet Union hn> He graded women by denying them full rights in choice of occupation, namely by abolishing the world's oldest profession, maintained from time ¡«memorial in Christian land», chairman of »aid committee »hall set an example to the nation under investigation by having the committee accompanied by free women, and to this effect shall recruit and employ at Hollywood, Ca'if.. and transport to Vladivostok, one female companion of attractive fate and figure for each and every member of said committee; and be it further "Resolved, that the further sum of $600,000 be appropriated f»r \ purpose of employing a staff of men who can read and write to prepare report of aforesaid committee and publish the findings of same. A sense of urgency accompanied both the writing and the publishing of 'Two-Way Passaga", but it is not just another "emergency" book. destruction of Poland, This necessity was stated by Rosenberg in his book: Der Zukunftweg Einer Deutschen Aussenpolitik (The future road of Henry Canby calls it "exceed-1 German Foreign Policy) in 1027, in ingly provocative.' "As I see it," says Mr. Adamic, "the book is a picture, a story of the human innards of the United States _ H ^ from the viewpoint of the current' tween Kiev and Berlin, and the the following words: ". . . the destruction of the Polish State is for Germany the most important postulate, and an alliance be extreme crisis, which is one of intense drama. It is to have for this country and the world either the most tragic or the most triumphant conclusion; and I believe that out of the picture which I present springa-logically, Inevitably—the suggestion I offer. "f should like to emphasiie that what I have here is not a 'plan for world salvation' worked out in detail, but an idea, a concrete suggestion, a direction, n line of procedure. 1 shouldn't mind seeing it carried out rny way in its main phases, but of course all 1 can reasonably hope for is that it receive wide discussion. If that leads to the emergence of a better idea, I shall be more than satisfied." (Order this book from Proletarec, 2.101 fl. Lawndale Ave., Chicago, 111. Price $2.50J Administrator Approves 40 Cent Minimum for Shoe Industry An order establishing a 40 cent minimum wage in the shoe industry on and after November 3 will be issued shortly, General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, U. S. Department of Ijfthor .announced on October 10, The'order will Increase the hourly wavre rate of about 9C.000 workers. More thsn 250,000 workers are employed in the industry as defined for the purposes of fixing the minimum wage. This definition includes the manufacture of cut stock and find-But Rosenberg did not confine his ! jngs. views to the formulstion of the policy The 96,000 workers in the indus-to be pursuit, but proceeded to ex- try (the msjority of them women) plain why such a policy was nectary i now earning less than 40 cents an to Germany. He wrote: hour an* located as follow»: New "An alliance with the rich southern England, 36,000; Middle West, 24,-Ukraine will open tremendous poss*- 000; Middle Atlantic States, 30,000; bilities to the Reich in regard to the Southern States, 5,000. export of industrial and chemical The industry has been operating manufactures," and also will create under a 35 cents-nn-hour minimum conditions which "will give the Ger- wage order since April 2», 1940. mans territory, freedom, and bread." -1- ■ Just in case some incredulous person considers the above a slander upon our noble statesmen, we suggest he consult Carl Crow's book "Foreign Devils in the Flowery Kingdom" upon the subject of a certain congressional junket to China. achievement of a common frontier, is a national necessity of future German policy. REASON FOR ALARM # The squabble over Russia'» religion or irreligion is due to thr fact that the Soviets have relegated the church to the category of small busine and though they may have a considerable number of priests and rabbis In', the theologian is virtually extinct. The concern of our politicians is understandable, for just as the politician's job is to explain away pledges, campaign platforms and the promiws of immortal documents such as the Constitution, the theologian' bu*ine< is to explain away auch Biblical passages as verses 44 and 46 of the second chapter of the acts of the Apostles, to-wit: "And all that believed wrrr together and had all things common j mnd old their possessions and t^odt, and parted (divided) them to all men, as every man had need." (Slavonic Bulletin.) CLARIFICATION BY COURTS lfow about it, F. D. R.—making your next one a kitchen range chat _ JL J The National Lobar Relations Act | Prlsoner-4 don't know, sir.'What dealing with the savage aggressor* heaviest increases, the report said,! $29,350,000 for last year ha<< probably undergone more legal time do you get up? against the American grocery dollar? » were on homes inhabited by the poor, i $2*8,624,000 for thia year. Magistrate— Have you ever been up before me? The Hardest Hit Railroads Report 10-Year Profit Peak | CHICAGO. — The Association of The Bureau of Labor Statistics | American Railroads reported net (Dept. of Labor) published a report income for the first eight months of last week which showed rents In half 1941 broke all records for more than a dosen widely separated cities had 10 years and was 1,000 per cent risen from 14 tb 40 percent since the above the net Income for the same defense program was started. The | period last year. The totals were and He Was Hanged It is related that 8lr Nicholas Ba con was about to pass judgment upon a man who had been guilty of robbery, at that time punishable by death; hut the culprit pleaded for mercy on the ground that he was related to the judge. "How is that?" he was asked. "My lord," was the reply, "your name is Bacon, mine is Hogg, and hog an bacon have always been considered akin." "That Is true," answered Sir Nkh-olnn; "but ss hog i* not bacon until " " " .. t , it has hung, until you are hanged you of Ttrrc Haute, who lives in . are no relstion of'mine." Deb'i home, snd hss materwt » _____- __________________________________________________________sources not available to earliei b»< ........................ * EUGENE V. DEBS MEMORIAL DINNER SUNDAY, OCTOBER 26TH 6:80 p. m. YOUNKER'S RESTAURANT 51 East Chicago Avenue, Chicago. One Dollar Per Plate MAYNARD C. KRUEGER wll speak on "The H.ritage of Oeh, \ PROF. J R. SHANNON America's printing industry anu- ^"[¡^¡¡i. 'Drk*. Th# nualy uses about 260 million pounds ____ of printing and lithographing inks. $» + »»#«<11111