P A B I T E L J I
Bohu mil   Hrabal
Na klopci pred cementarno so sedeli starci, kričali drug na drugega, se grabili za ovratnike in si tulili v ušesa.
Po vsej okolici je mrgolel cementni prah in vse hišice in vrtovi 30 bili pokriti z drobno mletim apnencem.
Zavil sem na zaprašene njive.
Pod osamljeno hruško je drobnikast moški s srpom že) travo.
»Čujte, kaj pa pomeni tisto vpitje pri vratarnici?«
»A, pri glavnih vratih? To so naši upokojenci.:: je rekel drobnikasti moški in žel naprej.
»Tem je pa dobro na stara leta,« pravim.
»Kajne?« je rekel moški, strašno se že veselim, da bom čez nekaj let tndi sam posedal tamle.«
»Ce boste le dočakali tisto pokojnino!« Kajpak jo bom.   1 ole je sila zdrav kraj. Pri  nas živijo ljudje po sedemdeset let,« je rekel in z eno roko urno žel travico, iz katere se je kadil cementni prah kot dim iz vlažnega ogenjčka.
»Prosim, povejte mi,« pravim, zakaj pa se pričkajo tisti možje? Kar naprej vpijejo drug na drugega.
»To je zaradi cementarne. Mislijo, da bi oni bolje delali. In potem, ko se nakričijo. so zvečer bolj žejni! Veste, celo življenje so delali tam, tako da so zrasli s tovarno in pravzaprav brez nje ne morejo živeti.«
»Zakaj pa ne grejo raje gobe nabirat? Ali pa se ne odselijo v okoliške gozdove? \sak bi dobil hišico z vrtičkom!;
S hrbtom roke sem si otrl nos in na roki je ostala sluzasta črna črta.
»To je pa tako!« je rekel možic in nehal žeti, neki upokojenec, Mareček mu pravimo, se je odselil nekam na Klatovo v gozdove... Čez štirinajst dni ga je pripeljal rešilec. Od zdravega zraka je dobil naduho. Ampak v dveh dneh je bil spel fant in pol. Tisti, ki pri glavnih vratih najbolj kriči, je Mareček. Veste, pri nas je močan zrak, močan kot grahova juha.«
Grahove juhe pa nimam rad,« pravim in stopim pod hruško.
Po prašni poljski cesti je divjal par konj. kopita so vzvrtinčila cementni oblak in vanj je bil zavit voz. Voznik si je v oblaku veselo popeval, desni konj je tedaj nategnil uzdo. s hruške se je odlomila veja in stresla s sebe za cent cementnega prahu. Z izproženimi rokami sem se izmotal iz tega oblaka.
852
Cez trenutek sem se spomnil, da sera >el na pot v temni obleki, sedaj pa je bila ta obleka siva.
Pravim: »Gospod, bi bili tako ljubeznivi in mi povedali, kje stanuje tu Jirka Burgan?«
Možicelj je še naprej žel travo in z drugo roko lovil ravnotežje premikajočega se telesa.
Tedaj je zasekal s srpom v krtino, odskočil in se divje zakadil čez njive.
^Ose!« je zavpil.
In mahal s srpom okrog glave. Dohitel sem ga.
»Gospod,« pravim, »kje stanuje Jirka Burgan?« Njegov oče sem.«  je med  tekom  zaklical  možicelj in se  z  ostrim srpom kar naprej otepal napadajočih os.
>.Veseli me. da sem vas spoznal, jaz sem Jirkov prijatelj.« sem se predstavil.
»To bo sin vesel! Čaka vas že!« je kriknil gospod Burgan in se še bolj pognal.
Toda ko se je sabljal in mahal s srpom po osah. si je srp nesrečno zabil v glavo.
Z lahkoto me je prehitel in srp mu je štrlel iz lobanje kot petelinje pero. Pri hišnih vratih sva se ustavila.
Gospod Burgan ni niti trenil. Kri mu je curljala po zaprašenih laseh okrog ušes in se pod brado spajala v nagle kaplje.
;:Dajte. da vam izvlečem ta srp,« pravim.
»Nikar, mogoče me bo hotel naš fant naslikati. Tule pa gre moja žena!
In skozi vrata je stopila debela gospa, imela je zavihane rokave in mastne roke. kakor da bi ravnokar kuhala gos. Eno veko je imela niže od druge, spodnjo ustnico pa povcšeno.
»Končno si vas lahko ogledam, je rekla in mi gnetla dlan. »lepo pozdravljeni pri nas!<
Od vrat je pritekel  Jirka. rdečelaisi fant, z eno roko mi je potresel desnico,   z   drugo   razkazoval   pokrajino:   »To   je   krasota,   kaj.   kolega! Sem lagal ali ne? To so barve! To je landšaft! To je plener!« Krasota, toda poglej, kaj se je zgodilo atku!« pravim.
»Kaj?« se je ozrl Jirka.
»Kaj! Tole!« pravim in potresem srp. ki je kot ogromen kljun molel iz glave gospoda Burgana.
»Au!« je rekel gospod Burgan. A.  tole.«   je mahnil  z  roko  prijatelj,  »mislil  sem. da  je  bogvekaj.
853
Miiniica. le poglej, aiek je gotovo spet podil ose! Atek. atek! je pretil Jirka, se smejal in dodal: Pri nas nikoli ne manjka zabave. .Kradli so nam zajce, in atek. poboljševalec, je seveda tako spremo postavil deske na sekretu, da bi ponoči vsakdo štrbunknil v gnojnico, kdor bi samo malo zadel oblije. Seveda pa je atek na to pozabil in sani padel v  fekalije
Saj ni globoko.'   je reke!  gospod   Burgan.
Koliko?    je nastavi!  uho   Jirka.
I akole.    je rekel gospod Burgan in si šel s prstom por! brado.
No. vidite! se je režal Jirka in nato rekel: Včasih je atek nastopal tudi \ vlogi higienika. \ stranišče je stresel vedro karbida in na to iztrkai pipo. Grem ven in kaj vidim? Pok kot iz kanona. pet centoA fekalij v zraku in med njimi šest metrov nad zemljo atek preobrača. kozolce! Še dobro, da je padel na gnoj!
I lelielie . ... se je smejala gospa Burganova, da se ji je stresel trebušček.
»Ni res. ni bilo šest metrov nad gnojeni, je /are! gospod Burgan in kri okrog ušes se mu je strdila in se svetila kot emajl.
Koliko pa?    je nastavil uho Jirka.
»Metrov,  največ  kakih  pet-------in  listih  fekalij  naj  bo,  recimo,
štiri cente,    je rekel gospod Burgan in dodal.    on. ta  naš  fant. pa  kar naprej pretirava, ker je umetnik.
Ljudje, ne bodite hudi. pravim, ampak ta srp > iilavi me dela nervoznega!
["o je malenkost, revček,< je rekla gospa Burganova in prijela za ročaj, pocukala sem in tja ter izpulila srp  i/, rane.
Ali ne bo dobil gospod Burgan zastrupljenja krvi? sem se delal zaskrbljenega.
>Ne, in vse zdravimo s svežim zrakom,    je rekla gospa in ljubeznivo
stisnila   dlan   v   pest,   udarila   gospoda   Burgana   v   čelo   in   pojasnila:
Zmeraj je dobro dati atku  takoj zjutraj eno med  roge.  In zakaj?  Ker
je  falot.i   In  zgrabila je moža za  čop   las  in ga  odvlekla   na  dvorišče,
z eno roko tiščala  okrvavljeno glavo pod  pumpo in z drugo pumpala.
Kolega,« je rekel Jirek, naš atek je sila. Med letošnjim dopustom je popravljal napušč in. ne da bi bil privezan, hodil čisto po robu strehe in se smejal. Mamica je patruljirala po cementnem Itodničkti. da bi skočila po rešilca, če bi atek zletel dol. Ko se je štirinajsti dan atek privezal, je padel s strehe in obvisel ujet za nogo. Iz kabineta sem mu dajal pijače, medlem pa je mamica znosila vse pernice na cementni liodniček. Iu ko sem alka odrezal, le kako se je moglo to zgoditi? Padel je na glavo zraven listih pernic. Na cement!
854
>Hehehehe...,« se je smejala gospa Biirganova. »na cement, ampak tisti večer je bil že spet v oštariji!« je dodala in pumpala naprej.
»Naš atek se tudi vozi z motorjem.- je nadaljeval Jirka glasno, da bi ga slišal oče, »znani šoferji nam pravijo: Ne zamerite, ampak vas aiek se tako drži prometnih predpisov, da ga boste nekoč v košu prinesli domov! Hahaha! In ko nekoč ni prišel, smo vzeli oprtni koš in ga šli iskat. In prav na ovinku, kjer se gre mimo irnuljine goščave, je v grmovju   nekaj   zameketalo.   Pogledamo  in   -              -   mamica,  kaj  smo
videli'
llchehe.... se je smejala gospa Biirganova in kar naprej tiščala moževo glavo pod pumpo. »Naš atek je z motorjem vred tičal v tistem trnju!« se je dušil v smehu Jirka. ovinka ni zvozil, pa ga je zaneslo v grmovje... in tako je tam sedel na motorju z rokami na balanci in celi dve uri se ni mogel niti ganili, ker je bil od vseli strani lepo podprt s tistimi trnul jinimi trni in bodicami in bodičastimi vejicami ------------«
-In en trn sem imel v nosu, drugi pa mi je privzdigoval veko------------
in hotelo se mi je kihnili!.. je kričal gospod Burgan in dvignil glavo, toda gospa Biirganova ga je pograbila za čop in mu jo potisnila pod pumpo.
In kako ste atka dobili i/, trnja?«  sem trepetal.
»Najprej sem prinesel škarje za striženje ovc, potem vrtne škarje in v grmovju izvedel uiko imenovani carski rez ter veni uri atka izrezal,« je rekel Jirka. Gospod Burgan je holel nekaj dodati, toda ko je dvignil glavo, je udaril s tilnikom ob železno cev pumpe.
.Na   bližnjem   hribu   se  je   zabliskalo   in   slišati   je   bilo   detonacijo Deset je ura.;; je rekel  Jirka.
Razbojniki.;- je nežno rekla mati in gledala na vzpetino, kjer se je na poseki dvignil bel oblaček.
In med zaprašenimi borovci, tam na hribu, je bilo videti vojake, eden izmed njih je stopil na poseko, na znak zastavice odvil ročno granato, jo vrgel v sredino gozdne jase in se zavalil — — najprej eksplozija, nato mlečen oblaček. Prilisk zraka, ki je puhnil v dolino, je stresel z leskovih grmov in sončnic cementni prah.
»Razbojniki,« je ljubeznivo rekla  gospa Biirganova.
In za čop je odpeljala moža od pumpe. mu privzdignila lase in skrbno pregledala rano.
»Na zdravem zraku se ti bo to lepo zacelilo.« je rekla in me z vljudno kretnjo povabila naprej.
855
^   kuhinji so viseli ducati zaprašenih slik.
Gospa Burganova je pod vsako pristavila stol. težko zlezla nanj in z mokro cunjo obrisala platno: takoj so slepeče in kričeče vesele barve zažarele po kuhinji.
A sakih pet minut je stresla stavbo detonacija z vojaških vaj in v kredenci so zažvenketali vsi lončki in krožnički. Medeninasta postelja se je po vsakem tresku bombe po koleščkih zapeljala nekoliko naprej in gospa Burganova je vsakokrat pogledala v smer eksplozije in vsakokrat nežno rekla: ; Razbojniki-----------«
Gospod Burgan je s srpom pokazal na slike in govoril: Torej prosim, ko je naš fant slikal tale .Zahod sonca na južno-češkem ribniku', si je obul za številko premajhne čevlje, ko je slikal tale .Motiv  s  Karlštejna',  si je  skozi  čevelj   zadri  v  peto  žebljiček.
-----------Tule — ko je naš fant slikal .Bukov gozd v Litomvšlu'. ni šel
cel dan na malo potrebo — — — in tukaj prosim, ko je naš fant ustvarjal .Pasoče se konje na Pfibvslavi', je stal do pasu v smrdljivem močvirju... Ko je slikal .Na vrhu gore", pa se je pred tem tri dni postil ...«
Gospod Burgan je govoril in gospa Burganova je pod vsako sliko postavila stol. težko zlezla nanj. z mokro cunjo obrisala sliko in vsakih pet minut pogledala skozi steno v smeri eksplozije in vsakokrat nežno rekla: »Razbojniki----------«
Nato je zvonilo poldan iti medeninasta postelja se je na medeninastih kolesih pripeljala prav do druge stene.
Gospod Burgan je pokazal na zadnjo sliko.
; Prosim, tole je naš fant imenoval -Zimsko razpoloženje«, in ko je ustvarjal to sliko, se je sezul, si privihal hlačnice in eno uro stal v ledenem potoku-------—«
; Razbojniki.« je rekla gospa Burganova in zlezla s stola.
Nato je bilo tesnobno tiho.
Gospa Burganova je medeninasto posteljo prerinila čez celo kuhinjo. »Lepe slike in močno doživete.« pravim. 3vendar, zakaj si obuva Jirka za številko manjše čevlje, zakaj si pri slikanju zabada žeblje v peto, zakaj stoji bos v ledenem potoku?«
Jirka je strmel v tla in žarel.
; Veste,« pravi gospod Burgan, ;naš fant nima akademije — — — to pomanjkanje izobrazbe nadomešča z močnim podoživljanjem. namreč, da boste vedeli, zato smo vas povabili... radi bi vedeli, če bi naš fant lahko šel za umetnostjo v Prago ...«
»Jirka.«. pravim, »ti to pokrajino slikaš v pleneru? Kje jih jemlješ in kam hodiš po te čudovite barve? Kako znaš položiti  drugo poleg
856
druge, modro in rdečo? Impresionistom se ne bi bilo treba sramovati teh barv. Kam hodiš po vse to?«
Gospod Burgan je s srpom odgrnil zaveso, s katere ^e je usul droben prah.
A idite tole?« je vzkliknil, »vidite te barve? Skoraj vse te slike, ki so v kuhinji, vse je naslikal v teh krajih. Samo poglejte, kakšno razkošje barv!« Gospod Burgan je držal odgrnjeno zaveso in skupaj sva gledala pokrajino, ki je bila siva kot čreda starih slonov, kjer se je kaj samo malo premaknilo, pa je že dvigalo oblake cementnega prahu, kjer je po sivi njivi lucerne vlekel traktor kosilnico in se je za njo dvigal siv oblak kot za kočijo na prašni cesti, kjer so kakšne tri njive naprej stale lojtrnice in je kmečki fant podajal snope ovsa. in vsakokrat, ko je dvignil snop. vsakokrat se je valil iz njega siv prah in dim. kakor da je bil snop zažgal.
.Vidite te barve!   je gospod Burgan stresal srp.
In na čisto jaso je stopil vojak, odvil bombo in jo odvrgel daleč od sebe.
Medeninasta postelja se je spet popeljala.
Gospa Burganova  je prvikrat molčala. Razbojniki.« pravim.
Položila mi je roko na rokav, ena veka ji je visela kot mlinec. in mi materinsko prigovarjala: »Vi ne. vi. gospod, vi nikoli ne. Samo mi tukaj lahko zmerjamo. In mi ne zmerjamo, ampak se hočemo samo olajšati. To je nekakšna dogovorjena igra. Saj so ti vojaki vendar naši. To je tako. gospod, kot doma. \ družini si lahko marsikaj do\olijo. se zmerjajo, se pošiljajo nekam in si priporočajo to in ono. Ampak samo člani družine med seboj. In noben drug ne. bognedaj. Iz našega atka se lahko norčujeva samo jaz in Jirka .. . pa noben drug... no. in kaj mislite? Naj gre ta naš fant v Prago? Bo imelo češko slikarstvo kaj od tega?«
Tako je spraševala gospa Burganova in gledala z vsevednimi očmi. z očmi. ki bi bile sposobne uganiti, če bi se samo puliec premaknil na dnu moje duše.
Praga so porodne klešče.« pravim in zaprem oči. in tele slike, to ni nikakšen torzo. ampak delo. Mislim, da bi lahko šel slavi naproti ...«
Bomo videli.« je rekla gospa Burganova.
Gospod Burgan je odprl vrata v sobo in pokazal s srpom. Naš fant je tudi kipar, vidite?« je zaklical in s srpom potrkal po mavčni sohi, polni mogočnih mišic.
857
Čudovito!  Ti   bicepsi!    pravim,    Jirka.  kdo ti  je  bil  za   model? kakšen  dvigalec  uteži  ali   boksar  težke  kategorije?« Jirka je .strmel  \   tla in žarel.
Niti dvigalec uteži niti težka kategorija,   je rekel gospod Bnrgan, ampak jaz?   je rekel in pokazal s srpom nase. Vi?«
Jaz! se je veselil mali gospod Burgan, naš fant ima domišljijo. Če sliši kapljati vodovod, že vzame svinčnik in riše niagarske slapove. naš fant, če se zbode v prsi. gre že vprašat, koliko stane pogreb tretjega razreda. Minimalni vzroki, maksimalne posledice, je doda! gospod Burgan in pomežiknil z očesei.
Gospod   Bnrgan,   kako   da   se   tako   razumele   na   takšno   reči? pravim.
Saj srni iz Vršovic!« je vzkliknil in se popraskal s srpom po laseh. Ste videli Shakespearovega   Iroila  in Cressido? Torej  pred četrt  stoletja   sem   prav   v   tej   komediji   -talieaI   v   Vinohradskem   gledališču. V petem  prizoru   je  režiser  potreboval   na  polici  dva  lepa naga  kina Prvi   sem   bil   jaz.   natrl   z   bronzo.  drugi   pa  je  bila   deklica,   i ako  sva vsako   predstavo  v   petem   prizoru   nepremično   ležala   na   polici   na   a in v siju reflektorjev, od zgoraj so gledali na naju knliserji, v glavnem na to lepo deklico seveda ... in potem, ko  Iroila in Cresside niso več igrali, sem prosil to nago. z bronzo namazano deklico /a toku in ona je rekla da... in lako sva skupaj že četrt stoletja... lo  je tisti z bronzo namazani kip?    pravim. Gospod Burgan se je smehljal iti kimal. »Tista, ki je \  petem prizoru ležala na polici?« pravim. Gospod Burgan se je smehljal in kimal.
Ali ne bi spustili  noter malo svežega zraka?   je rekla gospa  Burganova.
Cementni prah je m igo tal nad preprogo. Ce   bi   si   hoteli   kdaj   pomirili   razrvano   živce,    je   rekla   gospa Burganova.    lahko pridete k  nam tudi za ves teden.-le  bombe,   ki  jih  kar  naprej   mečejo?    pravim. Ne.    je rekla gospa Burganova in vzela iz kredence sesalec,   samo od  ponedeljka do sobote in samo od desetih do treh. Nedelja pa je tu žalostna,  lako   neznansko  tiho je.  da   nas   ušesa   bolijo  od   te  tišine. Raje   odpremo   radio   in   Jirka   od   jutra   piha   na   helikon.   In   koma i čakamo, da pojdemo še enkrat spat. pa bodo spet tu  naši  vojaki... ,< je govorila gospa   Burganova.
»Sta   res   oba   ležala   na   polici   naga,   namazana   z   bronzo?   Res? pravim.
858
Res, je rekla gospa Burganova in se težko majala k svojemu možu. da mu je dala zvito žico z vtikačem.
Ank. je rekla, pojdi posesal prah na listi gredici aster pri zidu. potem pa napravim gospodu lep šopek! Razbojniki.... je nežno dodala in pogledala skozi okno v smer. kjer je na čistini zrasel bel oblaček kot grm cvetočega  gloga...
Prevedla   A da   Muha
859