WWF: Načrt za razvoj pristanišča nevzdržen VZS Mitja Čuk obhaja 25-letnico Madriz predsednik goriške Trgovinske zbornice
Primorski
št. 279 (20.907) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Bo vlada zdaj
res
močnejša?
Dušan Udovič
Če odmislimo ves teater, ki ga je Berlusconijeva desnica s premišljenim in načrtovanim stopnjevanjem uprizarjala več mesecev, italijanski senat včeraj v bistvu ni naredil nič nenavadnega. V skladu s svojo vlogo je »vzel v vednost«, da Vitez ni več senator, ker mu to onemogoča dokončna razsodba v tako imenovani »zadevi Mediaset«. Njegovi privrženci in parlamentarci so uprizorili demonstracijo, na kateri so ponavljali težke besede, ki jih vseskozi poudarja sam Berlusconi, Da je njegova izključitev iz senata »državni udar«, »umor in pogreb demokracije« in delo »komunističnih sodnikov«. To pomeni, da kdor spoštuje zakone v tej državi, dela državni udar.
Dejstvo je, da se je z včerajšnjim glasovanjem sklenil krog bitke, ki je trajala celo dvajsetletje in v kateri je Berlusconi, očitno v prepričanju, da mu nihče nič ne more in da mu je dopuščeno vse, na vse mogoče načine poskušal prepričati javnost, da je državni aparat v rokah pristranskih sodnikov in »komunistov«, katerih glavna žrtev naj bi bil prav on. Prepričal je veliko ljudi, večkrat zmagal na volitvah in po mili volji vedril in oblačil v italijanski politiki. Kako in s kakšnimi posledicami vemo, a tega se danes očitno zaveda še premalo ljudi, kajti Vitez, prodajalec iluzij in populist »par excellence« ima še vedno veliko privržencev. Takih, ki zaradi interesa preračunljivo še vedno jedo iz njegovih rok, in takih, ki so brezpravna, od njegovih televizij poneumljena raja, bolna od sindroma »velikega vodje«, kar je za Italijo, žal, zgodovinsko preizkušena značilnost.
Trditev, da je njegova pogreta Forza Italia šla v opozicijo samo dan pred njegovo izključitvijo iz v senata zaradi nasprotovanja zakonu o stabilnosti Lettove vlade, je dobesedno smešna. Berlusconi je s svojimi zvestimi privrženci tako v bistvu napovedal začetek volilne kampanje za evropske in upravne volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. Kako mu bo to uspelo, potem ko bo marca zaradi obsodbe moral pod okrilje socialnih služb, je seveda vprašanje.
Vprašanje je tudi, do kakšne mere drži trditev, da je Lettova vlada po razkolu na desnici močnejša. To bo šele morala pokazati, potem ko se je znebila Vitezovega izsiljevanja. Berlusconi jo bo, kolikor bo mogel, sesuval iz opozicije, kjer bo tekmoval v populizmu z Grillom. Da ga ne bo v senatu pa se itak ne bo poznalo, saj je bil tam kot absolutni prvak v absentizmu v tem mandatu le enkrat.
dnevnik
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu
ČETRTEK, 28. NOVEMBRA 2013 1 ,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
italija - Senat ga je izključil zaradi pravnomočne obsodbe v primeru Mediaset
Berlusconi ni več senator, a se iz politike ne umika
Za njegovo izključitev se je izreklo 197 senatorjev, proti jih je bilo 113
pogovor
Poslanka Tamara Blažina za naš dnevnik
RIM - Senat je v noči na sredo sprejel stabilizacijski zakon, ki ga je pripravila vlada Enrica Lette. Na zakon je vlada vezala tudi zaupnico, ki je bila izglasovana z dokaj prepričljivo večino. V maksi popravku, ki je bil sprejet v sklopu tega zakona, so tudi sredstva za slovensko manjšino. Pri tem je bil spet v celoti obnovljen sklad za dvojezično poslovanje javnih uprav, kjer velja zaščitni zakon in tudi povečana sredstva so namenjena Slovencem na Videmskem. O tem in tudi o položaju našega dnevnika je poslanka Tamara Blažina (na posnetku), ki je pripravila besedilo omenjenega popravka, spregovorila v pogovoru za PD.
Na 3. strani
gorica - Odprtje avtoceste A34
»Gemina« dokončana, na vrsti je tretji vozni pas

!	/13
RIM - Silvio Berlusconi je včeraj ob 17.43 izgubil status senatorja. Senat ga je namreč izključil zaradi pravnomočne obsodbe v primeru Mediaset. Podlaga za glasovanje je bil lani sprejet protiko-rupcijski zakon, poznan kot zakon Se-verino, ki določa, da osebe, pravnomočno obsojene na več kot dve leti zapora, ne smejo sedeti v parlamentu. Za 192 od 307 senatorjev, ki so se udeležili glasovanja, je šlo za preprosto izvajanje načela enakosti vseh državljanov pred zakonom, za 113 Berlusconijevih privržencev pa je šlo za pravi atentat na demokracijo, češ da je bil njihov voditelj v parlament izvoljen s podporo več milijonov volivcev. Sam Berlusconi je na protestnem shodu zunaj senata dejal, da je to »dan žalovanja za italijansko demokracijo«, sicer pa je poudaril, da se iz politike ne namerava umakniti.
Na 11. strani
Devin-Nabrežina: odobren zadnji rebalans proračuna
Na 4. strani
Putin v Trstu: varnostni aparat se je obnesel
Na 4. strani
Contemporary tango navdušil publiko SSG
Na 10. strani
V Tržiču protest obupanega Tunizijca
Na 12. strani
r Trgovina "KLASJE" klaöj b z zorno BIO WRAN0

Brezplačni vitaminsko mineralni lesi in analiza organov. Pregledamo še zakisanost, kosti, vpliv stresa na organizem, ožilje,... uuuuuj.biostile.org
V Sežani na GRADIŠČU 12 za Pošlo Odprto vsak dan od 8.30 do 18.00 ob sobotah od 8.30 do 12.00 fel. 00386 5 7341007 - GSM. 00386 41552 545 splef: uAMJu.frgovinaklasje.si - e-pošfa: inlb@fpgovinakla2je.si
9771124666007
2
Četrtek, 28. novembra 2013
ALPE-JADRAN
/
slovenija - Iskanje Stepišnikovega naslednika (ce)
S kandidati za gospodarskega ministra premierka Bratuškova prihodnji teden
LJUBLJANA - Premierka Alenka Bratušek naj bi se s kandidati za gospodarskega ministra srečala v drugi polovici prihodnjega tedna. Med kandidati se omenja tudi Alenka Avberšek z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki uradnega vabila še ni dobila. Za STA je poudarila, da je najpomembnejša naloga novega ministra oblikovanje ekipe za dokončanje razvojnih dokumentov in druge urgentne naloge.
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za zakonodajo in politike Alenka Avberšek meni, da mora minister za gospodarski razvoj in tehnologijo najprej vzpostaviti komunikacijo za izvedbo že oblikovanih predlogov za rast, oživitev in konkurenčnost gospodarstva, ki so že na vladi. Ob tem je poudarila, da mora biti gospodarski minister v prihodnje boljši zastopnik interesov gospodarstva kot doslej. Predvsem pa je poudarila pripravo razvojnih dokumentov, s katerimi Slovenija že močno zamuja. »Pri pripravi strateških dokumentov že go-
Alenka Bratušek
arhiv
ri voda. Če ti ne bodo pametno usklajeni, lahko pozabimo na črpanje evropskih sredstev iz naslednje finančne perspektive že sredi leta 2014,« je opozorila Avberškova.
Prepričana je, da ima gospodarski minister prav v teh kriznih časih zelo veliko vlogo. »Če hočemo ponovno zagnati gospodarstvo in se
razvijati, brez česar si ne predstavljamo ekonomske suverenosti Slovenije, mora novi gospodarski minister to ustrezno zastopati tudi znotraj vlade. Tako v razvojnem delu, kot pri realizaciji vseh ukrepov, s katerimi se krepi konkurenčnost poslovnega okolja, da bodo naša podjetja delala v primerljivih okoljih kot države, s katerimi konkuriramo,« je poudarila.
Pred tednom dni je minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik odstopil s položaja ministra. Vzrok je bila državna subvencija EMO Orodjarni, katere delni lastnik je Stepišnik. Subvencijo je odobrilo gospodarsko ministrstvo, čeprav je Stepišnik zatrdil, da se je iz postopkov izločil in nanje ni vplival.
Med kandidati za njegovega naslednika se poleg Avberškove v medijih omenja še Roberta Goloba iz družbe Gen-I, državno sekretarko Andrejo Kert, Ivana Novaka iz Rail Carga Austria, Andreja Ribiča iz Elektra Ljubljana in Krištofa Mlakarja iz Vodovoda kanalizacije. (STA)
slovenija - Upokojenci postavljajo pogoje
DeSUS vztraja pri novi koalicijski pogodbi, nasprotuje pa tudi trenutnemu predlogu zakona o SDH
LJUBLJANA - Izvršni odbor DeSUS je včeraj soglašal s stališčem vodstva stranke, da ne podpre predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) v obliki, določeni na petkovi seji Eko-nomsko-socialnega sveta. V stranki si želijo, da Kapitalska družba (Kad) ostane samostojna pravna oseba znotraj SDH, je po seji dejal predsednik stranke Karl Erjavec. Stranka bi predlog, kot je po seji dejal Erjavec, podprla, če bi bile upoštevane njihove pripombe. Erjavec zato upa, da tudi vlada ne bo obravnavala zakona, dokler ta ne bo usklajen z njihovimi predlogi.
Ekonomsko-socialni svet je na petkovi seji sicer dosegel pomembno zbli-žanje glede predloga zakona, saj je finančni minister Uroš Čufer pristal na željo sindikatov, da Kad ostane samostojna pravna oseba. Kljub temu pa je nedorečeno ostalo vprašanje pri enem od členu zakona, vezanih na upravljanje. V DeSUS si prizadevajo, da bi tudi vodenje in nadzor Kada ostala samostojna. Predsednik najmanjše koalicijske partnerice meni, da bi bil zakon o SDH kljub trenutni neusklajenosti lahko sprejet do konca leta, če bo pravočasno usklajen.
fjk - Statistični podatki na dan 31. 12. 2012
Zbornik Dežela v številkah od danes na razpolago na spletu
TRST - Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je včeraj predstavila statistični zbornik Dežela v številkah 2013. Pri tem je poudarila, da so statistični podatki v zborniku »osnova za prihodnje strateške izbire, istočasno pa omogočajo, da lažje razumemo vse hitrejše spremembe, do katerih prihaja, in ki bistveno vplivajo na naše življenje«.
Gre že za 43. izdajo zbornika, ki je najstarejša tovrstna publikacija v Italiji. Od danes je na razpolago na spletni strani www.regione.fvg.it, 3.300 izvodov pa bodo razdelili na šolah, v knjižnicah, javnih uradih in statističnih raziskovalnih ustanovah ter združenjih industrialcev in uradih za odnose z javnostmi. V njem so zbrani podatki o Furlaniji-Julijski krajini, v njem pa je tudi več grafikonov, ki omogočajo hitrejše »branje« številk. Zbornik je razdeljen v več delov, v katerih je govor o ozemlju, infrastrukturah, gospodarstvu in zaposlovanju, javni upravi, družbenih in mednarodnih odnosih.
Tako lahko iz zbornika na primer izvemo, da je v FJK 218 občin, v katerih je na zadnji dan lanskega leta živelo 1.221.860 ljudi, kar je 0,3 odstot-
ka več kot leto prej. V Trstu se sicer število prebivalcev zmanjšuje, zato pa narašča drugod. Tujcev s stalnim prebivališčem je bilo 102.568, kar predstavlja 8,4 odstotka celotnega prebivalstva.
Na predstavitvi je Serracchianijeva posebej poudarila tudi pomen, ki ga ima primerjanje statističnih podatkov FJK z deželami (italijanskimi) in državami, na katere meji. V zvezi s tem je še dejala, da lahko ta primerjava omogoča, da se izboljšajo razmere pri čezmejnem delu. Spregovorila pa je tudi o nesmiselnosti dvojnikov pri univerzitetni ponudbi in je kot primer dobre prakse navedla sistem sodelovanja med tržaško in vi-demsko univerzo ter Sisso, kar omogoča zmanjšanje stroškov ob istočasnem povečanju učinkovitosti storitev in kakovosti ponudbe.
Med zanimivostmi je predsednica dežele posredovala podatek, da prebivalci Furlanije Julijske krajine veliko raje poslušajo radio kot gledajo televizijo in so po številu poslušalcev radia na tretjem mestu v Italiji po Venetu in Dolini Aoste, medtem ko so manj vztrajni TV gledalci samo še v Dolini Aoste, Laciju in Liguriji.
Predsednica FJK Debora Serracchiani
dežela
videmska pokrajina - Spomladi volitve tudi v številnih občinah, kjer živijo Slovenci
Županske volitve po novih pravilih
Določilo o omejitvi mandatov zadeva le špetrsko občino, kjer župan Manzini ne bo mogel več kandidirati
ČEDAD - Spomladi naslednje leto bodo številni prebivalci občin v vi-demski pokrajini, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost, volili svoje župane. Na volišča se bodo odpravili upravičenci iz Srednjega, Špe-tra, Podbonesca, Sv. Lenarta, Grmeka, Prapotnega, Tipane, Barda, Ahtna, Na-borjeta-Ovčje vasi in Rezije. Na naslednjih upravnih volitvah pa bodo že prišla v poštev nova pravila, ki jih je deželni svet sprejel 20. novembra in s tem uresničil eno izmed predvolilnih obljub leve sredine. V prvi vrsti gre za omejitev županovanja na samo dva mandata, ki bo veljala tudi za male občine, v katerih so bili lahko doslej župani izvoljeni trikrat zapored.
Nova pravila bodo pravzaprav vplivala samo na volilno preizkušnjo v Špetru, kjer sedanji župan Tiziano Man-zini ne bo mogel ponovno kandidirati.
Tiziano Manzini
arhiv
Giuseppe Sibau
arhiv
Špetrski župan se sicer z omejitvijo na dva mandata strinja: »Mislim, da je po desetih letih upravljanja, nujno potrebna zamenjava. Potrebni so nova energija, nove ideje, nov zagon. Preprečiti je treba tudi neke vrste sindrom vsemogočnosti, ki lahko v nekaterih primerih
prevzame človeka, ko vodi občino dolgo časa. Res pa je, da je včasih v manjših občinah težko najti kandidate. Rešitev bi bila po mojem kaka oblika združitve uprav.«
Med tistimi, ki omejitvi nasprotujejo, pa je opozicijski deželni svetnik in
bivši župan Podutane (Sv. Lenarta) Giuseppe Sibau. Slednji je bil na čelo beneške občine izvoljen trikrat, svoji funkciji pa se je moral odpovedati, ko si je spomladi letos zagotovil mesto v deželnem svetu. »Omejiti županovanje le na dva mandata tudi v majhnih občinah je po mojem mnenju napaka. Izbira bi morala biti prepuščena volivcem, ki župana gotovo ne bi potrdili, če je ta slabo upravljal občino. Proti spremembi volilne zakonodaje pa sem glasoval tudi zato, ker večina ni sprejela predloga Združenja občin (Anci) in Odbora za krajevne avtonomije (Cal), ki sta želela, da bi omejitev veljala tudi za deželne svetnike. Pravilo dveh mandatov naj velja za vse, ne samo za župane. Poleg tega pa bi bilo bolj smiselno, da bi omejitev veljala za svetnike, saj so župani majhnih občin pravzaprav prostovoljci, ki prevzemajo veliko odgovornost, poudarja Sibau« (NM)
Karl Erjavec pa tudi pričakuje, da bo stališče do SDH opredeljeno tudi v spremenjeni koalicijski pogodbi, ki jo DeSUS pričakuje do konca leta. »Odgovornost ministra je, da zakon uskladi in spravi skozi proceduro,« je poudaril.
Vodja poslancev DeSUS Franc Jur-ša pa je ponovil, da si v stranki prizadevajo za samostojnost Kada, kot je to določeno v sedaj veljavnem zakonu o SDH. Vztrajajo tudi pri zahtevi, da se deset odstotkov sredstev od prodaje državnega premoženja namenja pokojninski blagajni. »Ne zahtevamo nič takšnega, kar ni dosegljivo in kar ni pripadalo sedanjim in bodočim upokojencem,« je poudaril vodja poslanske skupine. Pojasnil je, da predloga zakona v DZ uradno še niso prejeli.
Izvršni odbor tudi podpira zahtevo Erjavca, da koalicija potrebuje novo koalicijsko pogodbo za obdobje do jeseni 2015. DeSUS bo vztrajal, da se v tem času pokojnine ne znižajo; da ostane dodatek za rekreacijo za upokojence, ki prejemajo nižje pokojnine; želijo pa tudi, da je v koalicijski pogodbi zapisano, da ima Kapitalska družba samostojen status v sklopu Slovenskega državnega holdinga.
Fuzija Čedajske ljudske banke s Čedajsko in Nordest banko
ČEDAD - Skupina Čedajska ljudska banka bo na izredni skupščini 8. decembra letos potrdila fuzijo s Čedaj-sko banko in bančnim zavodom Nordest banca. Skupščino je sklical predsednik Lorenzo Pelizzo, ljudska banka pa je že doslej imela nadzor nad obema bankama. Da je to mogoče, je ljudska banka od zavoda Credito Val-tellinese najprej odkupila delež v Če-dajski banki. Z vključitvijo obeh nadzorovanih bank pod okrilje ljudske banke se edina ljudska banka v Furla-niji Julijski krajini, ki je bila v Čedadu ustanovljena leta 1886, na trg spet podaja v svoji izvirni obliki. Pelizzo je v
pismu približno 13 članom banke tudi zapisal, da se dela pri izgradnji novega sedeža banke bližajo h koncu in naj bi se selitev začela že v začetku leta 2014.
Iz sodne dvorane v Ljubljani pobegnil zapornik
LJUBLJANA - Na ljubljanskem okrajnem sodišču so potrdili, da je v torek med glavno obravnavo iz dvorane pobegnil obtoženi Urban Prelac, ki sicer na Dobu že prestaja zaporno kazen. Prisotne v dvorani je vanjo zaklenil. O dogodku so obvestili policijo, vodstvo zavoda na Dobu je že izdalo tiralico, so pojasnili na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Prelac se na ljubljanskem okrajnem sodišču zagovarja zaradi obtožb o tatvini. Obtoženega sta na obravnavo pripeljala paznika z Doba, kjer je na prestajanju več kot dve leti dolge kazni zaradi kaznivih dejanj velike tatvine ter neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Obtoženi je med sojenjem pobegnil iz dvorane. Kot so pojasnili na sodišču, je pobegnil tako hitro, da se paznika nista uspela pravočasno odzvati. Pri tem je sodnico, zapisni-karico in oba paznika zaklenil v raz-pravno dvorano, saj je bil ključ dvorane v ključavnici na zunanji strani vrat. Na sodišču so pojasnili, da je na okrajnih sodiščih običajna praksa, da obtoženi na obravnavah niso vklenjeni, četudi se jih pripelje iz zapora. Če je obtoženi begosumen, pazniki sodnika na to opozorijo, in sodnik razmisli, ali obtoženega odkleniti, kar se v tem primeru ni zgodilo.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 28. novembra 2013
pogovor s poslanko tamaro blažina - Za Primorski dnevnik nujno sodelovanje vse manjšine dežela fjk
3
»
Vlada Enrica Lette je manjšini zelo naklonjena«
Sklic skupščine izvoljenih slovenskih predstavnikov
RIM - Italijanski senat je v noči na sredo sprejel stabilizacijski zakon, ki ga je pripravila vlada Enrica Lette. V zakonu so tudi sredstva za slovensko manjšino, sprejet pa je bil tudi popravek, ki je precej povečal razpoložljiva sredstva za dvojezično poslovanje javnih uprav z območja, kjer velja zaščitni zakon za slovensko manjšino, in tudi sredstva, ki so specifično namenjena Slovencem na Videmskem. Besedilo popravka je pripravila poslanka Tamara Bla-žina. O tem in še nekaterih stvareh, ki zadevajo Slovence v Italiji, smo se z njo pogovorili.
Vlada je ponoči v senatu dobila prepričljivo zaupnico na stabilizacijski zakon. Glasov podpore je bilo več, kot jih je bilo na papirju. Kaj to pomeni?
Izredno pomembno je, da je istega dne, ko je obnovljena Berlusconijeva Naprej Italija izstopila iz vladne večine, Let-tova vlada prejela zaupnico za najpomembnejši vladni ukrep, to je zakon o stabilnosti in državnem proračunu. To je zelo važno, če upoštevamo, da je bil zakon predmet mnogih pomislekov in nasprotovanj. Gre pa dodati, da je vladni popravek vnesel kar nekaj izboljšav, predvsem v smislu večje socialne pravičnosti. Poleg kompaktne podpore sedanje vladne večine so vladi priskočili na pomoč dosmrtni senatorji in nekateri člani ostalih političnih skupin, najbrž tudi zaradi lastnih koristi. Nezaupnica vladi bi namreč pomenila krizo in po vsej verjetnosti predčasne volitve. Mislim pa, da so zadnji dogodki, in sicer nočna zaupnica, izstop stranke Naprej Italija iz večine in nato še glas za izključitev Berlusconija iz senata dobra popotnica za prihodnost vlade, čeprav so pasti postavljene vsepovsod.
V zakonu je bil potrjen tudi amandma, ki ste ga pripravili vi, v proračunski komisiji pa ga je nato predstavil senator Francesco Russo. Čeprav je po podpori v komisiji kazalo, da je vse rešeno, so se stvari nato zapletle. Kako ste jih rešili in kaj prinaša popravek?
Kot je znano, vsebuje popravek, ki sem ga pripravila v dogovoru s sen. Russom, dodatna finančna sredstva za 8. (dvojezično poslovanje krajevnih uprav) in 21. (družbeno gospodarski razvoj Slovencev videm-
CANKARJEVA ZALOŽBA
V knjigi zbrana 101 podoba Slovenije
LJUBLJANA - Pri Cankarjevi založbi je v zbirki Izven izšlo delo Ivana Stoparja Slikovite podobe Slovenije. Knjiga prinaša 101 veduto slovenskih krajev, kakršni so bili pred dobrim stoletjem in več. Kot je na včerajšnji predstavitvi dejala urednica Nina Žitko Pucer, je namenjena tako strokovni kot tudi širši javnosti. Knjigo vpelje uvod, v katerem Stopar povzame razvoj vedutne umetnosti na Slovenskem. Osrednji del prinaša reprodukcije vedut s spremnimi besedili. Sledijo življenjepisi vedutistov in viri.
Stopar je sprva za knjigo izbral 140 vedut, a so nato njihovo število zmanjšali na 101. Kot je pojasnila Žitko Pucerjeva, je imel 40 odstotkov gradiva že na diapozitivih, ostale vedute pa je poiskal v zasebnih zbirkah, muzejih, knjižnicah. Največ jih je iz grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, nekaj pa jih je našel tudi izven meja Slovenije.
Poslanka Tamara Blažina je prepričana, da mora za Primorski dnevnik najti skupno rešitev vsa manjšina
arhiv
ski pokrajini) člen zaščitnega zakona. Iz te postavke je namreč lani vlada črpala sredstva za povišanje sredstev za 16. člen, to je za delovanje slovenskih organizacij. Zato je bilo potrebno zagotoviti to, kar je zapisano v zakonu št. 38, in sicer 2,9 milijona za 8. in pol milijona evrov za 21. člen. V celotnem postopku je bilo ključnega pomena, da sta amandma v soboto zvečer podprla poročevalca, kar je omogočilo, da je bil vključen v maksi popravek, za katerega je vlada zahtevala zaupnico. Odločilno je bilo tudi, da sva bila skupaj z Russom ves čas v stiku z podministrom Bubbicom, podtajnikom Legninijem in poročevalcem iz vrst Demokratske stranke Santinijem. Vsekakor gre izpostaviti, da je bila doslej Lettova vlada zelo naklonjena slovenski manjšini.
Kako je z ostalimi sredstvi za manjšino?
Naj povem, da velja gornji popravek za triletje (2014, 2015 in 2016). Kar pa zadeva 16. člen zaščitnega zakona št. 38 je predvidena vsota 5.571.000 evrov in tudi za leti 2015 in 2016 prispevek presega pet milijonov. Če k temu dodamo podatek, da bomo v kratkem začeli končno koristiti sredstva, ki so namenjena za delovanje deželnega šolskega urada (13. člen), saj bo kmalu popolnjen nov organigram delovnih mest, smo lahko kar zadovoljni. Odprto ostaja še vprašanje glasbenega šolstva, kjer nismo uspeli izkoristiti sredstev, ki jih predvideva 15. člen. Glede na ugodne spremembe na pristojnem ministrstvu se odpira možnost - in na tem delamo, da bi se stvari primerno rešile.
Precej nejasne so perspektive, ki zadevajo manjšinski tisk in še posebej Primorski dnevnik. Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da se stvari premaknejo in se Primorskemu dnevniku zagotovi stabilno prihodnost in tudi možnosti za dodatni razvoj?
V vsej tej zgodbi je Primorski dnevnik poglavje zase, predvsem zaradi drugačnega sistema financiranja. Žal je afera okrog javnih prispevkov za založniške dejavnosti in s tem povezano javno mnenje, negativno vplivalo tudi na naš dnevnik. Nepravilna poslovanja nekaterih so namreč spravila v negativno luč celoten sektor. Zato so bila razpoložljiva sredstva v zadnjih letih znatno zmanjšana in le delno se je pri tem upoštevalo specifičnost manjšinskega tiska. Izgledov, da bi se ta položaj izboljšal, zaenkrat ni, saj so tudi v prihodnjem finančnem zakonu zadevne postavke nižje, v perspektivi pa naj bi postavko iz zakona št. 278 celo ukinili. Zato je treba vso zadevo dobro premisliti in poiskati najboljše rešitve, ki bi prispevale k večji stabilnosti, predvsem pa k razvojnim možnostim. Sama imam nekaj predlogov, kot. n.pr. vključitev tega poglavja v zaščitni zakon, ali »zapečateno« vsoto v nastajajočem novem zakonu za založništvo, vendar menim, da bi morali to vprašanje obrav-
navati znotraj manjšine. Dnevnik je namreč nezamenljiv dejavnik za celotno slovensko narodnostno skupnost in odločilen za njeno prisotnost in rast v tem prostoru. Zato je prav, da se skupno najdejo najprimernejše rešitve, za katere moramo nato poiskati pri vladi potrebno soglasje. Zdi se mi, da bi morali izkoristiti njeno sedanjo naklonjenost.
V Demokratski stranki se bližajo primarne volitve za tajnika stranke. Koga podpirate?
Kot sem že večkrat povedala, sem tokrat precej odmaknjeno sledila pri-
marnim volitvam Demokratske stranke, saj se v zadnjem obdobju nisem strinjala z marsikatero potezo stranke in potekom predkongresne faze. Po drugi strani se mi zdi primerno, da prve vrste prepustim mlajšim slovenskim kolegom v stranki in počasi nanje tudi prenesem posamezne odgovornosti. Marsikdo med njimi je dokazal sposobnost, znanje in seveda navdušenost, zato je nujno, da se jim v večji meri zaupa. Zaradi vsega tega doslej nisem podprla nobenega kandidata, pa čeprav bom 8. decembra glasovala za Cu-perla. Navkljub dejstvu, da se v celoti ne strinjam z njegovim programom, sem ga izbrala zaradi resnega in odgovornega pristopa, zaradi njegovega zavzemanja za državljanske pravice in ne nazadnje zaradi njegovega spoštljivega odnosa do preteklosti stranke in do vsakogar, ki je v tej stranki deloval in mogoče tudi napravil kakšno napako.
Kakšno prihodnost napovedujete stranki?
Na italijanskem političnem prizorišču je Demokratska stranka edina, ki lahko nudi neko gotovost in neko kohe-zijo v tem težkem času. Zato nosimo veliko breme in odgovornost. Prepričana sem, da bomo še posebno po primarnih volitvah sposobni to uresničiti na najboljši način, v prvi vrsti s podporo Lettovi vladi. Vse to ni zgolj v korist stranke, ampak celotne države.
R. G.
TRST - Predsednik deželnega sveta Franco Iacop je za 3. december sklical skupščino izvoljenih slovenskih predstavnikov v krajevnih upravah na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki bodo izvolili tri člane in tri namestnike v deželni posvetovalni komisiji za slovensko manjšino. Komisija je predvidena v 8. členu deželnega zakona št.26 iz leta 2007 o zaščiti slovenske manjšine, sklic skupščine pa je predviden v državnem zakonu št. 38/2001 v zvezi s Paritetnim odborom za slovensko manjšino.
Na skupščini lahko sodeluje 138 izvoljenih Slovencev, vsak udeleženec skupščine pa bo lahko glasoval za tri člane in tri namestnike, in sicer za vsako pokrajino po enega. Skupščina bo z dvigom rok izvolila predsednika in tajnika, ki bosta vodila volitve. V skladu s pravilnikom je mogoče vložiti kandidature za obe mesti v tajništvu deželnega sveta do vključno 13. ure 2. decembra 2013.
4 Četrtek, 28. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Odobritev na včerajšnji občinski seji
Po rebalansu proračun »lažji« za 677 tisoč evrov
Včerajšnja seja devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta se je za levosre-dinsko upravo župana Vladimirja Kukanje iztekla s polovičnim uspehom. Občinska skupščina je z glasovi večine odobrila zadnji rebalans proračuna, na predlog samega predlagatelja, podžupana in odbornika za urbanistiko Massima Veroneseja pa je preložila dokončno odobritev variante k prostorskemu načrtu in sklep o uvedbi območij za določitev novih katastrskih rent.
Rebalans je predstavil odbornik za finance Lorenzo Corigliano. Uprava je znižala predvideni proračun za 677.087 evrov, tako se bo ob koncu leta izravnal pri 20 milijonih 883.983 evrov.
Odbornik je pojasnil, zakaj znižanje stroškov. V prvi vrsti je to odvisno od manjših prihodkov, uprava se je odločila nadalje za varčevanje, kar je v sedanjem težkem gospodarskem obdobju trezno. Odločila pa se je tudi za vrnitev nekaterih neizkoriščenih sredstev. Corigliano je v prvi vrsti omenil deželni prispevek v višini 74 tisoč evrov za »povečanje varnosti v občini«. Dejan-
posvet - Kriza
Diaco: leto
dopolnilne
blagajne
Z uvedbo izredne dopolnilne blagajne za 12 mesecev se je zaključila težka pot, ki so jo morali prehoditi uslužbenci farmacevtskega podjetja Diaco. Tovarna je prenehala delovati julija, ker je ostalo lastništvo brez dovoljenja za delovanje, denarja za prilagoditev obrata pa ni imelo. Še zadnji poskus za rešitev podjetja in 34 delovnih mest se je torej izjalovil.
Spomnimo naj, da je pred meseci po prihodu novih vlagateljev kazalo na bolje. Toda julija je državna agencija za zdravila Aifa odredila prekinitev proizvodnje biomedicinskih pripomočkov zaradi prepotrebne posodobitve obrata, 34 zaposlenim pa so grozili celo s selitvijo v Potenzo, kjer je bil sedež novega lastnika, in sicer družbe S.M. Farmaceutici.
Predstavniki sindikatov kemijske industrije Filctem- Cgil, Femca Cisl in Uiltec Uil, Ugl chimici ter lastništvo so tudi podpisali sporazum za izvajanje solidarnostne pogodbe. Vendar je podjetje kmalu zatrdilo, da nima denarja za prilagoditev tovarne in da ni druge poti, kot prositi za mobilnost. Sindikati pa so bili mnenja, da je potrebno vsaj zagotoviti dopolnilno blagajno. Dogovor za izredno dopolnilno blagajno so, kot rečeno, podpisali na sedežu deželne direkcije za delo.
Glede na dogajanje bodo sindikati priredili tudi posvet, ki bo jutri popoldne v Novinarskem krožku na Korzu Italia ob 16.30. Srečanje bo posvečeno farmacevtskemu sektorju in perspektivam za njegov razvoj. Govorili bodo sindikalist Filctem-Cgil Michele Piga, pokrajinska odbornica za delo Adele Pino in pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, medtem ko bo Tiziana Neri predstavila zgodovino družbe Diaco.
kroma
sko gre za sredstva, ki bi morala prvotno služiti za namestitev številnih videokamer za video nadzor nad javnimi poslopji. Ta sredstva je predvidela Tondova deželna vlada, prejšnja Retova občinska uprava jih je pridobila, a z namestitvijo ni bilo nič. Co-rigliano je pojasnil, da je takrat predvideni sistem videonadzora tehnološko že za-
starel, zato bi ne bilo smotrno izkoristiti tista sredstva, kar je - seveda - izzvalo protest desnosredinske opozicije, češ da se sedanja uprava odreka že pridobljenim in nakazanim sredstvom.
Corigliano je po svoje izpostavil, da je levosredinska uprava znižala davek na nepremičnine IMU, ki ga je bila Retova uprava povišala, in ni - edina v deželnem merilu - uvedla dodatka na davek Irpef
V razpravo je med drugimi posegel tudi svetnik Slovenske skupnosti Edvin For-čič, ki je ocenil, da bi bilo treba storiti »kulturni preskok« pri uporabi in upravljanju javnih sredstev.
Občinski svet je imel na dnevnem redu tudi dokončno odobritev zadnje variante k prostorskemu načrtu. Deželna uprava je urbanistični dokument pože-gnala, brez dodatnih ugovorov ali predpisov. Po krajši prekinitvi seje pa so se vodje svetniških skupin levosredinske večine odločili, da preložijo zadevo na prihodnjo sejo. Podžupan Veronese je pojasnil, da je bilo to potrebno, ker bi morali pred do-
politika - Dosedanji tajnik Fulvio Vallon ne bo več kandidiral
Kmalu nov tajnik SEL
Na kongresu izvolili člane pokrajinske skupščine, ki bodo imenovali novega pokrajinskega koordinatorja
»Dosegli smo zastavljene cilje in smo poleg v Trstu in v Miljah prisotni tudi v deželni upravi. Na državni ravni so se stvari spremenile. Po prvotni zavezi z Demokratsko stranko smo zdaj v opoziciji, o prihodnjih korakih in strategijah pa bodo odločali na deželnem in državnem kongresu.« Kaj pa Trst, boste spet kandidirali? »Ne. Tržaško stranko sem pripeljal do zastavljenih ciljev, vsekakor bom še vedno aktiven v okviru deželnega in državnega kongresa«.
To nam je povedal pokrajinski koordinator Levice, ekologije in svobode SEL Fulvio Vallon, ki je imel glavno poročilo na nedeljskem strankinem kongresu na Pomorski postaji. Na srečanju so med ostalimi pozdravili tržaški
župan Roberto Cosolini, pokrajinski podpredsednik Igor Dolenc, tržaški občinski odbornik Umberto Laureni, milj-ski župan Nerio Nesladek in številni predstavniki sindikalnih in stanovskih organizacij, med katerimi tudi SDGZ, in strank DS, SSk in PSI.
Na kongresu so podrobno razpravljali o političnem dogajanju na Tržaškem in v deželi FJK v zadnjih treh letih, nato so izvolili delegate za deželni in državni kongres, ki bosta v decembru oz. januarju. Izvolili so tudi člane pokrajinske skupščine, ki bodo v kratkem imenovali novega pokrajinskega koordinatorja.
A.G.
končno odobritvijo urediti še nekatere zgolj tehnične in pravne malenkosti, ki pa ne posegajo v vsebino prostorskega dokumenta. Občinska uprava je iz njega črtala celo vrsto zazidljivih območij, ki jih je bil predvidel prvotni načrt Retove uprave. Ta del variante bo obveljal in bo dokončno odobren na prihodnji občinski seji, 11. decembra.
Takrat bodo odobrili tudi uvedbo območij za določitev novih katastrskih rent. Tudi to vprašanje je bilo na dnevnem redu včerajšnje občinske seje. Sklep pa je bil neposredno povezan z odobritvijo variante prostorskega načrta, zato ga bo mogoče odobriti šele potem, ko bo odobrena varianta.
Pač pa je občinska skupščina soglasno odobrila sklep (predložil ga je odbornik Corigliano) o preložitvi plačila zadnjega obroka davka na odvoz odpadkov Tares, in sicer z 31. decembra letos na 28. februar 2014. Na ta način bodo imeli občani več časa na razpolago za plačilo tega davka.
M.K.
Razstava ob 140-letnici Poštnega urada v Dolini
Poštni urad v Dolini praznuje letos častitljivo obletnico - 140 let delovanja. Že daljnega leta je bil tam pod ranjko av-stroogrsko ustanovljen CK Poštni urad oz. KUK Postamt Dolina bei Triest. Jubilej bodo proslavili danes ob 17. uri v Poštnem in telegrafskem muzeju Srednje Evrope na Trgu Vittorio Veneto 1 v Trstu (pri glavni pošti) z dokumentarno razstavo, ki sta jo uredila Chiara Simon in Marco Manin.
Podlonjer: obletnica Avnoja
V Jajcu je 29. novembra 1943 potekalo drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (Avnoj) in ustanovitve federativne Jugoslavije. Tržaška Stranka komunistične prenove prireja srečanje ob 70-letnici zgodovinskega dogodka, na katerem bo priložnost za razmislek o takratnem dogajanju pa tudi o sedanjih razmerah in družbenih težavah. Pobuda, pri kateri sodeluje tudi neprofitno združenje Non bombe solo caramelle, bo jutri ob 18.30 v Ljudskem domu Giorgio Canciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Obenem si bo mogoče ogledati razstavo partizanskih dokumentov iz tega obdobja.
TPPZ na poti v Jajce
Vse je nared za jutrišnji odhod proti mestu Jajce v Bosni in Hercegovini, kjer se bo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v soboto udeležil proslave ob 70-letnici drugega zasedanja Avno-ja. Pevci in številni prijatelji bodo gostovanje izkoristili tudi za tridnevno zgodovinsko potepanje, ki jih bo najprej vodilo na ogled koncentracijskega taborišča Jasenovac - takrat del Neodvisne države Hrvaške. Tam so ustaši od leta 1941 načrtno iztrebljali Srbe, v njem pa je umrlo tudi večje število Hrvatov, Romov, Judov in Slovencev. Skupno naj bi življenje izgubilo okoli 500.000 oseb. Pot bodo nadaljevali proti nacionalnemu parku Kozara, kjer se bodo poklonili ob spomeniku žrtvam ustaško - fašističnega terorja na Mrakovici. V Jajcu bodo v soboto s partizansko pesmijo sodelovali na proslavi tako ob spomeniku kot v muzeju, kjer so postavili temelje družbeni ureditvi takratne Jugoslavije. Domov se bodo vrnili v nedeljo, med potjo pa bodo obiskali še Bihač, kjer je potekalo prvo zasedanje Avnoj.
italijansko-ruski vrh - Kvestor Padulano zadovoljen, zahvala Debore Serracchiani
Varnostni aparat kot naoljen stroj
Policisti pirotehničnega oddelka v torek dopoldne med drugim preiskali zapuščen avtomobil med Opčinami in Repnom: bil je ukraden
Ko sta v torek na ronškem letališču vzleteli letali italijanskega predsednika vlade Enrica Lette (ob 18.30) in ruskega predsednika Vladimirja Putina (tik pred 19. uro), so se odgovorni za varnost gotovo oddahnili. Zahtevni dan itali-jansko-ruskega vrha v Trstu je minil brez incidentov in presenečenj. Zvečer so središče Trsta spet odprli, trgovine in gostilne okoli Velikega trga so spet začele
Torkova prizora s strogo varovanega Velikega trga (desno specialec na oknu prefekture)
kroma
obratovati. Kvestor Giuseppe Padulano je izrazil zadoščenje: »Varnostni aparat je deloval brezhibno in tudi demonstracija za gejevske pravice je potekala brez težav. Zadovoljni smo.« Zahvalil se je vsem, enako je naredila tudi deželna predsednica Debora Serracchiani s pismom prefektinji Adelaide Garufi.
V torek je bil varnostni aparat dejaven tudi na Krasu. Dopoldne je po-
zornost pritegnil avtomobil Volkswagen passat, ki je po navedbah policije sameval ob cesti med Opčinami in Repnom. Na manj kot kilometer oddaljenem mostu nad avtocestnim priključkom so patrulje policije nadzorovale sprevod avtomobilov italijanske in ruske delegacije. Po telefonskem klicu so si policisti ogledali avtomobil, vrata so bila odprta. Ključavnica na voznikovih
vratih je bila poškodovana, ključavnica za vžig motorja tudi. Avto so prvi preiskali policisti deželnega pirotehničnega oddelka, ki so zagotovili, da v vozilu ni eksplozivnih naprav. Njihovi kolegi so ugotovili, da je passat ukraden, neznanci so ga v noči na torek odpeljali z Ulice Commerciale. Vozilo so vrnili lastniku, ki je opazil, da so tatovi iz prtljažnika odnesli vrtalnik.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 28. novembra 2013
5
pristanišče - Stališče organizacij WWF in Legambiente
»Razvojni načrt nevzdržen«
Pristaniški prostorski načrt je po mnenju okoljevarstvenikov nepopoln in so nujne nove študije, tudi glede na predvidene naložbe za 1,9 milijarde
Projekti za povečanje pristaniške infrastrukture, ki jih predvideva pristaniški prostorski načrt (PPN), in napovedan porast prometa v tržaškem pristanišču so nevzdržni in niso okolju prijazni. Zaradi tega je nujno nadgraditi regulacijski načrt in ga obogatiti z novimi raziskavami in študijami. Glede na predvidene naložbe v vrednosti 1,9 milijarde evrov je namreč tudi potrebno razumeti, ali je razvoj prometa zares vzdržen iz okoljskega in iz gospodarskega vidika.
To je mnenje naravovarstvenih organizacij WWF in Legambiente, ki so včeraj v daljši tiskovni noti opozorili, da je treba pozorno analizirati posledice, ki jih bo imel razvoj pristaniških dejavnosti na okolje. Svoje pripombe so člani WWF in Legambiente posredovali tudi ministrstvu
za okolje in ministrstvu za kulturne dobrine ter Deželi Furlaniji-Julijski krajini v okviru postopkov za izdajo ocene vpliva na okolje (it. VIA) in strateške okoljske presoje (VAS).
WWF in Legambiente poudarjata, da predvidevajo dela za povečanje pristanišča, ki bodo razdeljena na dve fazi, gradnjo dodatnih 174 hektarjev velikega območja za obdelavo kontejnerjev. Po predvidevanjih naj bi v prihodnosti beležili letni promet 5.269 ladij oziroma 83,3 milijona ton blaga. Poleg tega, ugotavljajo okoljevarstveniki, bi morali pred tem na morskem dnu pri Miljah izkopati več kot 2,7 milijona kubičnih metrov blata. Toda morsko dno je hudo onesnaženo, so še poudarili predstavniki naravovarstvenikov, od zakona predvidene bonifikacije pa se morajo šele začeti.
trst-milje - Proga 20
Z avtobusom v nakupovalna
■ • v v
sredisca
Prihodnji teden bo začela obratovati podaljšana linija 20 mestnega javnega avtobusnega prevoza. Proga 20 bo po novem v določenih urah dneva peljala tudi mimo miljskega nakupovalnega središča Montedoro Freetime, trgovskega centra na Rabujezu in trgovskega središča Flavia (Brico Center). To sta na včerajšnji novinarski konferenci sporočila pokrajinski odbornik za promet Vittorio Zollia in župan Občine Milje Nerio Nesladek, ki pričakujeta, da se bo s podaljšanjem proge povečalo tudi število potnikov in da se bodo zmanjšale dnevne migracije avtomobilov v smeri nakupovalnih središč.
Na srečanju sta govornika poudarila, da bo ta novost konkretizirala tudi sporazum o sodelovanju, ki sta ga ti dve ustanovi podpisali s prej omenjenimi trgovskimi centri. Gre namreč za to, da je to območje miljske občine v zadnjih letih doživelo pravo preobrazbo, ki med drugim zahteva tudi učinkovitejši in prijaznejši mestni prevoz. Nova podaljšana proga 20 bo zaenkrat poskusno delovala med 2. decembrom in 31. januarjem 2014, v tem času pa bi radi preverili, kako bodo novost sprejeli uporabniki mestnega javnega prevoza.
Po novem bo avtobus številka 20 vozil po nekdanji cesti SS15 (mimo komercialnega centra Montedoro) in cesti SP15, ki pelje mimo parka pri Ra-bujezu in Flavii. Mestni avtobus pa bo vozil tudi po Ulici delle Saline, so sporočili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so tudi povedali, da bo nova storitev prevoznika Trieste Tra-sporti velika pridobitev za vse prebivalce tamkajšnjih predelov, saj bo z novo progo mogoče doseči celotno območje Pri Orehu. Podaljšana proga 20 bo v veljavi med 9. in 12. uro ter med 14. in 19. uro, vožnja iz Trsta do Milj pa bo v tem času trajala približno pet minut dlje.
V kolikor bo odziv s strani uporabnikov dober, načrtujejo podaljšano progo 20 obdržati tudi v bodoče, kar pomeni, da bodo avtobusi številka 20 na leto prevozili 50 tisoč kilometrov več. Včerajšnji govorniki so tudi povedali, da proga 20 sodi med najdaljše na območju tržaške pokrajine, saj prevozi več kot 1 milijon kilometrov na leto, pomembna pa je tako za Tržačane kot za Miljčane. Spremembe v povezavi z novim potekom tras so uporabnikom dostopne tudi na spletni strani tržaškega prevoznika, ki je novo podaljšano progo označil s črko G. (sč)
zunajzakonske zveze - Tudi v Trstu v soboto »dan odprtih vrat«
Pravna zaščita je možna
Notarji bodo informirali občane o pravnih instrumentih za zunajzakonske partnerje
Da zunaj zakonska skupnost oz. zunajzakonska zveza v Italiji nikakor ni izenačena z uradno priznano zakonsko zvezo, je splošno znano, nekoliko manj znano pa je, da je zunajzakonsko zvezo s partnerjem mogoče formalizirati tudi s tako imenovanimi sporazumi o skupnem življenju. O tem bo tekla beseda na dnevu odprtih vrat v soboto v avditoriju muzeja Revoltella, kjer bodo člani tržaškega notarskega sveta odgovarjali na vprašanja občanov in občank. Dan odprtih vrat je sicer uokvirjen v vsedržavno kampanjo, v sklopu katere bodo tega dne po celi Italiji seznanjali pare o možnostih in prednostih pogodb o skupnem življenju.
Več o tržaškem delu kampanje je na včerajšnji novinarski konferenci v družbi župana Roberta Cosolinija, ki je v imenu občinske uprave pristopil k akciji, povedala predsednica tržaškega notarskega sveta Paola Clarich, ki je pojasnila, da parom, ki živijo v zunajzakonski partnerski zvezi, lahko notarji pomagajo pri različnih rešitvah
pravnih problemov, ki se pojavljajo pri zunajzakonskih zvezah. Tam, kjer italijanska zakonodaja ni jasna, lahko s praktičnimi nasveti pomagamo notarji, je povedala govornica, ki je spomnila, da tudi v Trstu število parov, ki živijo v zunajzakonski partnerski zvezi, iz leta v leto narašča. Po vse-državnih statističnih podatkih naj bi v Italiji leta 2011 živelo skoraj milijon parov (2 milijona posameznikov), ki svoje ljubezni niso kronali z zakonsko zvezo. Te številke so zadosten dokaz, da je potrebno te zveze pravno fomalizirati ali jim vsaj olajšati skupno življenje.
Na sobotnem srečanju, ki se bo začelo ob 10. uri, bodo zainteresirani izvedeli, kakšne rešitve na pravne probleme lahko ponudijo notarji. Kot nam je zagotovila notarka Claricheva, lahko notarji pomagajo urediti problem skupnega stanovanja ali skupnega premoženja, pomagajo tudi v primerih, ko mora eden od partnerjev skrbeti za drugega, in takrat, ko v zvezi pride do nepričakovane smrti ene-
Notranje stopnišče prenovljenga stanovanjskega poslopja v Ul. del Prato, ki ga je podjetje Ater včeraj predalo namenu
kroma
Bolzoni v Narodnem domu
V zborni dvorani šole za prevajalce in tolmače v Narodnem domu v Ul. Filzi prireja združenje Libera danes ob 17. uri ob avtorjevi prisotnosti predstavitev knjige Attilia Bolzoni-ja Uomini soli.
Pomoč Siriji
ga od partnerjev. Slišali smo tudi, da lahko pari v zunajzakonski zvezi z notarji podpišejo tudi sporazum o delitvi osebnega premoženja, dogovorijo pa se lahko tudi o plačevanju najemnine za stanovanja. Gre torej predvsem za ureditev premoženjskih razmerij, ki so pogosto bistvenega pomena v primeru, da se par razide ali pa v primeru smrti.
Na vprašanje, koliko denarja morajo pari potrositi za nasvet notarjev, nam notarka ni znala konkretno odgovoriti, saj je treba, kot je pojasnila, od primera do primera presojati, kakšne želje imata partnerja. Vsekakor pa gre za dobro investiran denar, je prepričana notarka, ki je ob tem poudarila, da se lahko s pogodbami o skupnem življenju pari izognejo mnogim nevšečnostim.
Vsi, ki bi radi izvedeli, kako bi zunajzakonski skupnosti dali večjo veljavo, so vabljeni na sobotno srečanje v avditorij muzeja Revoltella, kjer bodo notarji poskusili razjasniti številne dileme. (sč)
ater - V dveh poslopjih v Ul. del Prato in Fogazzaro
Prenovili 24 stanovanj
Stanovanjska kriza v Trstu kljub temu pereč problem - Jutri odprta skupščina mreže ^SC pri Pončani
Podjetje za neprofitne stanovanjske gradnje ATER je včeraj predalo namenu še 24 novih oziroma prenovljenih stanovanj v dveh poslopjih v Ul. del Pra-to 4 in v Ul. Fogazzaro 6, ki so ju povsem prestrukturirali. V obnovitveni poseg je podjetje investiralo 2,7 milijona evrov, ki so jih črpali iz lastnih skladov in delno iz deželnih prispevkov na osnovi zakona 47/91. V prihodnjih dneh naj bi izročili ključe novim stanovalcem.
Kljub novi pridobitvi ostaja stanovanjska kriza v Trstu pereč problem. Tudi v Trstu deluje združenje ASC (As-semblea sociale per la casa), katerega člani se zbirajo vsak četrtek med 18. in 20. uro v Domu kultur v Ul. Orlandini 38. Jutri napovedujejo ob 12. uri v zelenici na Pončani, tik za poslopjem v Ul. Orlandini 31, odprto skupščino s krajani in vsemi družinami, ki se soočajo s problemom izgona iz stanovanja, iskanja nove namestitve in podobnimi problemi. Na skupščini bodo razpravljali tudi o pravni pomoči za primere ti. sa-mododelitve oz. samostojne prenove opuščenih poslopij in predstavili prvi tak konkreten primer na Pončani.
Združenje @uxilia bo danes v avditoriju bivše ribarnice na Nabrežju Na-zario Sauro 1 ob 17. uri predstavilo prve pošiljke humanitarne pomoči za Sirijo, ki so jih zbrali na Tržaškem. Že ob 11. uri pa bo v dvorani Cacciaguerra oddelka za politične vede tržaške univerze na Trgu Europa 1 srečanje o sirskem spopadu.
Knjiga Hackove in Ramelle
V	dvorani knjigarne Minerva v Ul. San Nicolo 20 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Margherite Hack in Mas-sima Ramelle Stelle, pianeti e galassie. Viaggio nella storia dell'astronomia dall'antichita ad oggi. Z Ramello se bo pogovarjal docent matematike in fizike Armando Pisani.
Cesare Cetin tajnik IDV
Občinski svetnik Cesare Cetin je novi tajnik stranke Italije vrednot v Trstu. Soglasno so ga izbrali člani na skupščini v torek. Cetin si je zadal nalogo, da spet pritegne razočarane volivce in somišljenike. Stranka bo v Trstu »antiteza« desnosredinskemu bloku, ki jje vladal dolga desetletja in se danes obnavlja z dogovarjanjem nekdanjih nasprotnikov Roberta Di-piazze in Giulia Camberja, je ob imenovanju naglasil Cetin.
Kanizsa Lecture
V	konferenčni dvorani v stavbi H3 Univerze v Trstu na Trgu Europa 1 bo danes ob 16.30 potekala t.i. Kanizsa Lecture, predavanje, ki ga od leta 1993 tržaška univerza prireja v počastitev ustanovitelja tržaške šole eksperimentalne psihologije Gaetana Kaniz-se. Letošnji predavatelj bo Dejan To-dorovic z Univerze v Beogradu, ki bo govoril o pomenu varljivega videza v teorijah o percepciji. Srečanje bo potekalo v okviru simpozija o percepciji in kognitivnem, ki bo danes in jutri v Trstu in v okviru katerega bodo podelili tudi nagrado Tabossi.
V Ubiku o avstrijski mornarici
V	knjigarni Ubik v galeriji Tergesteo na Borznem trgu 15 bo danes ob 18. uri Roberto Coaloa predstavil svojo knjigo Mediterraneo imperiale, v kateri piše o avstro-ogrski mornarici.
Knjiga Sabrine Gregori
V	knjigarni Borsatti v Ul. Ponchielli 3 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Sabrine Gregori Qualche piano oltre.
Trgovinska zbornica: srečanje
V	veliki dvorani Trgovinske zbornice bo danes ob 14.45 okrogla miza na temo Civilna in komercialna mediacija ter industrijska in intelektualna lastni-
Ameriški film
V okviru 33. pregleda ameriškega filma, ki ga prireja Italijansko-ameriško združenje, bodo danes v kinodvorani v Ul. Fabbri 2/A ob 14. in 16. uri ter ob 18.30 in 21. uri predvajali film Malika Benjelloula Searching for Sugar Man.
Acegas: poseg v Istrski ulici
Delavci podjetja AcegasAps bodo danes v Istrski ulici med Trgom Pestalozzi in Ul. Rivalto med 7. uro in 14.30 čistili pritočne odprtine obcestne kanalizacije.
na.
e
Četrtek, 28. novembra 2013
TRST
/
vzs mitja čuk - Danes in jutri praznovanje obletnice
Petindvajset let dela v korist oseb s posebnimi potrebami
Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk že 25 let deluje v korist oseb s posebnimi potrebami, katerim s pomočjo najrazličnejših dejavnosti in programov omogoča, da se počutijo del širše družbe. Pomembno obletnico bodo obeležili z dvodnevnim praznovanjem, ki se bo začelo danes dopoldne ob 10.30 v prostorih VZS na Kontovelu (Kontovel 255), kjer bo potekal dan odprtih vrat s proslavo in pozdravom gostov, odprtjem razstave varovancev, pesniškim kotičkom in glasbenim utrinkom, medtem ko bo jutri v Kulturnem domu na Proseku ob 11. uri na sporedu predstava Barvane klape z naslovom Ali bo imela Greta novo majčko?, na katero so organizatorji povabili širše občinstvo, šole in tudi pripadnike drugih vzgojno zaposlitvenih središč.
VZS Mitja Čuk je začelo delovati leta 1988 kot hčerinsko društvo Sklada Mitja Čuk, ko je na pobudo takratne krajevne zdravstvene enote sprejelo šest varovancev s posebnimi potrebami, ki jih je bila poslala Slovenska socio-psihopedagoška služba. Sprva je središče delovalo na Opčinah, pozneje pa se je preselilo na Col, v Dolino in nazaj na Opčine, dokler ni leta 2004 dobilo prostor v nekdanjem javnem kopališču na Kontovelu, ki ga je bila dala preurediti tržaška občinska uprava. Danes tam deluje dnevno središče, kjer biva štirinajst varovancev, ki prihajajo iz občin Trst, Zgo-nik, Milje in Dolina in katerim so namenjeni skupinski in individualni programi. Med dejavnostmi v okviru skupinskih programov velja omeniti šport z gojenjem atletike, košarke, balinanja, teka, kolesarstva in plavanja, pri čemer VZS Mitja Čuk sodeluje tudi na Specialni olimpijadi Slovenije, dalje so tu še gledališka dejavnost s skupino Barvana klapa, ročno delo, likovni laboratorij in mizarstvo. Individualni programi se izvajajo glede na specifične potrebe posameznikov, med njimi gre omeniti hipoterapijo, muzikoterapijo, posebne gibalne vaje, vaje za razvoj avtonomije, gibalnih in ročnih spretnosti ter vaje za razvoj oz. ohranitev določenih sposobnosti.
Poleg tega pa je v načrtu še ureditev bivalne skupnosti za odrasle s posebnimi potrebami, ki niso samostojni: šlo bi za nekakšen »bed & breakfast«, kjer bi lahko domovale osebe, ki dan prebijejo v vzgojno zaposlitvenih središčih in kjer bi jih družine lahko pustile za daljše obdobje.
V okviru VZS Mitja Čuk deluje tudi gledališka skupina Barvana klapa
kroma
pokrajina - Urad za zaposlovanje
Na razpolago je 51 novih delovnih mest
Pokrajinski urad za zaposlovanje obvešča, da bodo v uradu na stopnišču Scala dei Cappuccini št. 1 zbirali prošnje za skupaj 51 novih delovnih mest. Prošnje sprejemajo od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45. Na prvem razpisu, ki bo zapadel jutri ob 12.45, bodo zaposlili 41 ljudi, v drugih dveh pa je predvidena zaposlitev 5 plus 5 delavcev.
Gre za pogodbe, ki jih bo sklenila tržaška občinska uprava in so namenjene izključno za delavce, ki so v izredni dopolnilni blagajni oziroma v mobilnosti. Občina Trst bo 41 novih ljudi zaposlila 36 ur tedensko v okviru 13 različnih projektov, od delovanja javne kopalnice v Ul. Paolo Veronese (tri delovna mesta izključno za ženske) do vzdrževalnih del na stadionih Roc-co, Grezar in Palatrieste (2 delovni
mesti), generičnih vzdrževalnih del (1 delovno mesto), delovanja občinske knjižnice Hortis (2 delovni mesti), mestnih muzejev (18 delovnih mest).
Poleg tega bodo zaposlili 5 oseb v tržaškem zdravstvenem podjetju, vedno na področju socialno koristnih delovnih mest. Razpis je ravno tako namenjen za ljudi v izredni dopolnilni blagajni oz. v mobilnosti. Ljudi bodo zaposlili za 52 tednov in po 36 ur tedensko, rok za vlaganje prošenj pa bo zapadel v petek, 13. decembra, ob 12.45. Tretji razpis je tudi namenjen za delavce v izredni dopolnilni blagajni ali v mobilnosti in ima iste pogoje od prejšnjega, pet oseb pa bodo zaposlili za 52 tednov v javnem podjetju ITIS. Rok za vlaganje prošenj bo v tem primeru do torka, 10. decembra, ob 12.45.
občina trst - Pobuda
Tečaji italijanščine za tuje državljane
V občinski knjižnici Quarantotti Gambini v Ul. Lodole 6 pri Sv. Jakobu bodo drevi ob 19.30 uradno predstavili brezplačne tečaje italijanskega jezika za tuje državljane, ki jih Občina Trst v sodelovanju z združenjem Arci in Centrom kultur prireja z namenom krepiti integracijo tujih državljanov, ki jih je v tržaški občini na skupno 208 tisoč prebivalcev skoraj dvajset tisoč.
Tečaji, ki jih bodo vodili prostovoljci Centra kultur s pomočjo združenja Arci, se bodo začeli 3. decembra in bodo potekali v knjižnici Quarantotti Gambini, oblikovali pa so jih na podlagi zahtev in kompe-tenc udeležencev ter upoštevajoč, da gre za odrasle osebe. Tako bodo lekcije za opismenjevanje ter dosego osnovne in vmesne stopnje znanja jezika potekale dvakrat tedensko po eno uro in sicer med 19.15 in 20.15 v prostorih oddelka za odrasle knjižnice Quarantotti Gambini, trajale pa bodo do maja leta 2014. Tečaji so brezplačni in namenjeni vsem ter ne predvidevajo fiksnega števila udeležencev, zato lahko zainteresirani pristopijo kadarkoli v teku šolskega leta. Ob koncu bodo udeleženci prejeli potrdilo o obiskovanju tečaja.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 28. novembra 2013
JAKOB
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.03 - Luna vzide ob 1.51 in zatone ob 13.37.
Jutri, PETEK, 29. novembra 2013
RADIVOJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 20 km na uro jugo-vzhodnik, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 16 stopinj C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. novembra 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1 - 040 308982.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
občina trst - Ločeno zbiranje
Več kot 14 tisoč kosov odpadkov
Nagradno ločeno zbiranje odpadkov vse bolj vabi Tržačane. Po uspešnem oktobrskem debiju so občani tudi novembra nadaljevali z zglednim zbiranjem odpadkov.
V obdobju od začetka meseca do 26. novembra so v odpadne centre prinesli kar 14.018 različnih odpadkov iz raznih materialov.
Tako je končalo v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov 1.943 kosov raznih električnih in elektronskih naprav; nadalje 1.476 kosov pohištva in žimnic, 1.431 veder gradbenega odpadnega materiala, 1.108 večjih lesenih kosov, 1.044 kosov železa in drugih kovin, 764 kosov fluorescentnih aparatur in 589 litrov odrabljenega olja.
Nadalje so občani prinesli na odpad 1.034 50-litrskih vreč in 342 20-kilogramskih butar zelenja, listja, vejevja in drugih zelenih odpadkov.
Prireditelja natečaja, tržaška občinska uprava in podjetje AcegasAps bosta konec meseca objavila seznam najboljših udeležencev natečaja. Prvim sto uvrščenim bodo podelili nagrado, med tistimi, ki bodo zbrali več kot 50 točk, pa bodo sodelovali pri žrebanju za krajše potovanje v eno od evropskih mest (na izbiro med Stokhol-mom, Amsterdamom, Dunajem, Parizom, Berlinom in Barcelono.
litario«; 15.45, 18.15, 21.00 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.20, 18.50, 21.40 »Hunger Games - La ra-gazza di fuoco«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Checco Zalone - Sole a cati-nelle«; 16.30, 19.00, 21.20 »Thor - The dark world«; 21.40 »Thor - The dark world 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Fuga di cervelli«; 20.10, 22.15 »In solitario«; 16.20 »Disney - Planes«; 16.20, 18.15 »Free Birds - Tacchini in fuga«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La mafia uccide solo d'estate«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«; Dvorana 3: 17.00, 19.45 »Thor - The dark world«; 22.00 »Thor - The dark world 3D«; Dvorana 4: 17.15 »Free Birds -Tacchini in fuga«; 20.00, 22.00 »Chec-co Zalone - Sole a catinelle«; Dvorana 5: 22.15 »Fuga di cervelli«; 20.00 »An African election«.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.45, 19.15, 21.45 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«.
ARISTON - 18.45, 21.00 »Come il ven-to«.
CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana.
FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Venere in pelliccia«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.30 »Il passato«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote sce-mo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.10 »La mafia uccide solo d'estate«; 18.20, 22.00 »Don Jon«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.50, 20.30 »Dostavljalec«; 16.30, 18.30, 20.00 »Gremo mi po svoje 2«; 15.45, 17.20, 20.10 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 15.45 »Jaz, baraba 2«; 15.30, 17.10 »Jelenček Niko 2«; 15.50, 17.45, 21.00 »Konec je tu«; 18.40 »Legende v Vegasu«; 20.20 »Odvisnik od seksa«; 18.00 »Svetovalec«; 20.50 »Svinjarija«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Thor - The dark world«; 16.30, 20.15 »Lunchbox«; Dvorana 2: 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Chec-co Zalone - Sole a catinelle«; Dvorana 3: 20.10, 22.00 »Fuga di cervelli«; 16.45, 18.30 »Free Birds - Tacchini in fuga«; Dvorana 4: 18.20, 22.15 »In so-
LETNIKI 1964 - srednja šola Fran Levstik - dvodnevni izlet v Madrid v aprilu/maju. Info in prijave do 10. novembra na tel.: 348-3464815 ali 3478579872.
SPDG organizira v nedeljo, 1. decembra, v sodelovanju s Kraškimi krti in Plan. družino Benečije, spust v brezno Labodnica pri Trebčah. Prijava na sedežu SPDG danes, 28. novembra, od 19. do 20. ure ali na tel. 3408247660. Obvezen plezalni pas, čelada, čelna svetilka, primerna obutev in obleka. Kdor se ne spusti v jamo, se lahko udeleži sprehoda po Krasu.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse člane na jesenski sprehod, ki bo v nedeljo, 1. decembra. Zbirališče ob 9.30 na parkirišču Resseljeve pešpoti v Bazovici, sledi sprehod do Lipice, kjer si bomo ogledali kobilarno. Povratek je predviden ob 15. uri. Obvezna oprema: primerna obutev, dežnik, pelerina, kosilo, rutka. Za dodatne info obrnite se do vodnikov družin. Taborniški srečno!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 (Marija).
SPDT prireja v nedeljo, 15. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod avtobusa ob 8.00 s Trga Oberdan, ob 8.20 iz Bazovice (zbirališče na Vagi). Predvidene so približno 3 ure prijetne in nenaporne hoje. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Nujen veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno torka, 10. decembra. Tel.: 040-413025 (Marinka).
H1 Osmice
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št.: 040-299453.
OSMICO je odprl Mario Pahor v Jam-ljah št. 8.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni. Tel. 040-229270.
V SALEŽU N'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Lepo vabljeni!
prej do novice
www.primorski.eu1
SiVince Tutto27 novembra 2013 Super Enalotto
7 11 21 30 51 77
Nagradni sklad	961.255,00 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
1 dobitnik s 5 točkami	320.674,67 €
64 dobitnikov s 4 točkami	1.261,64 €
1.990 dobitnikov s 3 točkami	189,25 €
23.711 dobitnikov z 2 točkama	7,72 €
St. 210
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 28. novembra 2013
7
ii Čestitke
Včeraj je naša FLORENCIA KLARIČ uspešno zaključila študij iz španskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njo se veselimo in ji iz srca želimo še veliko nadaljnjih uspehov ter razigranih cavatarskih trenutkov. Vsi iz kla-pe cavata.
Naša sopranka FLORENCIA je uspešno diplomirala na Filozofski univerzi v Ljubljani. Želimo ti še veliko življenjskih uspehov in ustvarjanja toplih harmonij skupaj z nami. Tvoj DPZ Kraški slavček.
V Ljubljani je diplomirala naša članica FLORENCIA KLARIČ. Vsi pri SKD Igo Gruden ji iz srca čestitamo.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v petek, 29. novembra, skupne govorilne ure (roditeljski sestanek), in sicer ob 17.30 za bijenij in ob 18.30 za trijenij obeh smeri. Vabimo starše, da se govorilnih ur udeležijo v polnem številu. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru vabimo na odkritje kamnite plošče umetnika Petra Škabarja in na poimenovanje šolske knjižnice po Antonu Fakinu, ki bo v petek, 29. novembra, ob 11. uri v šolskih prostorih. OŠ A. GRADNIKA NA REPENTABRU vabi na proslavo ob 140-letnici ustanovitve šole na Repentabru in 40. obletnici poimenovanja šole po pesniku Alojzu Gradniku, ki bo v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Repnu. DIJAŠKI DOM S. KOSOVELA Trst in Slov.I.K. prirejata delavnice za starše »Učenje slovenščine - Kako lahko starši pomagamo otroku?«. 2. del: Kateri psihološki vidiki vplivajo na us-vajanje jezika? Kolikšen napor terja učenje jezika od otroka? V torek, 3. decembra, ob 17.30 s psihologinjo in psihoterapevtko Suzano Pertot. Info: info@slovik.org ali 040-573142. ELEKTRO IN POMORSKA ŠOLA PORTOROŽ, Pot Pomorščakov 4, vabi vse dijake nižjih srednjih šol na dan odprtih vrat v torek, 3. decembra, ob 17.30. Predstavili vam bomo programe: plovbni tehnik, ladijski strojni tehnik, logistični tehnik in elektrotehnik.
Ü3 Obvestila
DELAVNICA POLSTENJA: društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras vabi na delavnico, ki bo potekala danes, 28. novembra, od 9. do 12. ure v Domu upokojencev Sežana. Na delavnici, ki jo vodi etnologinja Marjeta Malešič, bodo udeleženci izdelali polsteno milo in nakit. Prijave na tel.: 031-351830 ali 041-267597.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se sestane na sedežu, Prosek 159, danes, 28. novembra, ob 20. uri. Dnevni red: Krožna pot Napoleonske - ilustracija s strani Društva Monte Grisa Insieme; sporočila; vprašanja in interpelacije; pravilnik za dodelitev prispevkov in ek. ugodnosti na podlagi 12. čl. zakona 241/90 in za sodelovanje pri prireditvah ter pravila za pokroviteljstvo - mnenje; brezplačna uporaba dvorane s strani WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru; prošnja za gradbeno dovoljenje (širitev stavbe, Obalna cesta št. 128) -mnenje; snežne razmere; javna dela na teritoriju rajonskega sveta - vključitev v predračun 2014.
SRENJA DOLINA vabi člane, da se danes, 28. novembra, udeležijo vzdrževalne akcije pri »Cjempetu«. Zbirališče ob 8.30. Posekana drva bodo porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba.
TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA DRUŠTVA TIGR Primorske vabi na občni zbor danes, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu I. Gruden v Na-brežini: razprava o preteklem in bo-
dočem delovanju, volitve novega odbora in vodje.
ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 29. novembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com.
DELAVNICA AROMATERAPIJE: Društvo Finžgarjev dom in izvedenka Barbara Lokar vabita v petek, 29. novembra, ob 17. uri na delavnico unikatnih daril iz naravne kozmetike. Udeleženci bodo sami izdelali: masa-žno ploščico, parfem in milo, ki jih bodo odnesli tudi domov. Prijave so obvezne in število mest omejeno, zato pohitite. Za prijave in dodatne informacije se obrnite na info@canangao-dorata.si ali na tel.: 329-3525878, od 19. do 20. ure.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v petek, 29. novembra, ob 6.00 odhod avtobusov iz Padrič za gostovanje v Jajcu. V torek, 3. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV iz Devina - Nabrežine in Križa vabi v petek, 29. novembra, ob 17. uri v Kam-narsko hišo Iga Grudna v Nabrežino, na predavanje Alessandre Chermaz o zdravilnem vrtnarstvu. Pokrovitelja pobude sta Občina Devin - Nabreži-na in ženska koordinacija SPI-CGIL.
JUS - MEDJA VAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do 30. novembra. Obrazci so na razpolago na sedežu in v vaški gostilni.
SKD VALENTIN VODNIK, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v sodelovanju s kulturno ustanovo J. Pangerc in filatelističnim klubom L. Košir, vabi v soboto, 30. novembra, na obeležitev 140-letnice dolinskega poštnega urada. Ob 10.00 v Šanci protestni shod proti kršenju Poštne uprave občinskega odloka in zavlačevanju z vrnitvijo izvirnega imena poštnemu uradu ter žigu. Sledi v društvenih prostorih otvoritev razstave in predstavitev priložnostne publikacije. Nastopa MoPZ V. Vodnik.
SKD VESNA, v sodelovanju z Nastjo Milič, vabi na tečaj dekoracije sladic »Christmas cupcake design«, ki se bo odvijal v Križu v sredo, 11. decembra, od 18. do 21. ure. Vpis do 30. novembra na tel. št. 340-7908707 (Liliana) ali preko Facebooka (Vesna Skd).
SLOVENSKA SALEZIJANSKA SKUPNOST z Opčin vabi na počastitev relikvij sv. Janeza Boska z molitveno uro v slovenščini v cerkvi Salezijancev, Istrska ul. 32, v soboto, 30. novembra, ob 18. uri.
AŠD MLADINA vabi vaščane in sim-patizerje v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri v dvorano bivšega ljudskega doma v Križu, na družabni večer ob zaključku rolkarske in začetku smučarske sezone.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do nedelje, 1. decembra. Info: 342-0730513 (Sabina).
SKD LIPA vabi na predstavitev koledarja »Bazovica 2014«, ki so ga izdale SKD Lipa, AŠD Zarja in Zadružni pašnik in na razglasitev zmagovalcev fotonatečaja »4 letni časi v Bazovici« ob sodelovanju Fotovideo Trst 80. Gosta večera bosta Marjan Miklavec in Jadran Sterle ob predvajanju filma Kraškega dediščina Marjana Miklav-ca - režija Jadran Sterle. Srečanje bo v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici.
SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 1. decembra, od 18. ure dalje v kletne prostore Parka Hribenca v Zabrežcu na Veselo martinovanje s srečelovom, glasbo v živo, tipičnimi jedmi in s po-kušnjo novega vina domačih vinogradnikov.
KRU.T IN NŠK vabita, v sklopu vseži-vljenjskih aktivnosti, na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 2. decembra, ob 17. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne info na sedežu, Ul. Cicerone 8. Tel.: 040-360072.
KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 2. decembra, ob 15. uri na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, delavnica »Izražanje preko barve« z umetnico in likovno terapevtko Luiso Tomasettig. Dodatne info in prijave na društvenem sedežu. Tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure. Tel.: 340-5814566 (Valentina).
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi predstavnike vasi, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo v torek, 3. decembra, ob 20.30 v domu Brdina.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. Košir« vabi slovenske filateliste in prijatelje na zadnje letošnjo srečanje, ki bo v sredo, 4. decembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ - SKD Tabor Opčine: znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (čokoladni tartuf in jabolčni krambl). Tečaj se bo vršil v soboto, 7. decembra, od 8.30 do 15.00 na Brdini na Opčinah. Vpis v društvenih prostorih na Opčinah. Info na tel. 040211997 in 340-2426069 (Olga).
VSI PETDESETLETNIKI od Milj do Šti-vana: v soboto, 7. decembra, ste vabljeni na večerjo z glasbo v Zagradcu. Info in prijave: 340-2417429 (Robert) ali 349-1420610 (Nataša).
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija).
81 Prireditve
140 LET POŠTE V DOLINI v Mittelev-ropskem Poštnem in Telegrafskem Muzeju v Trstu, s sedežem v glavni Poštni palači (Trg Vittorio Vene to -Poštni Trg 1) bo danes, 28. novembra, ob 17. uri slovesna otvoritev edinstvene dvojezične razstave ob visokem jubileju dolinske pošte. Zgodovinsko razstavo sta pripravila Kulturna ustanova »Josip Pangerc« in Mittelev-ropski Poštni in Telegrafski muzej v Trstu - Poste Italiane.
SKUPINA 35-55 - SKD France Prešeren iz Boljunca prireja danes, 28. novembra, ob 20. uri v društveni dvorani v občinskem gledališču, večer o kulturni dediščini slovenske Istre s člani Študijskega krožka Beseda slovenske Istre, ki nam bodo predstavili novo brošuro »Prehojena pot«. Vabljeni.
VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na ogled razstave ročnih del v Vilo Prinz na Greti, ki bo odprta do danes, 28. novembra, ob delavnikih od 15.00 do 18.30, v nedeljo od 10. do 18. ure.
ALEKSANDRINKE - 7. izvedba Travelling Africa. Tržaško združenje ACCRI vabi do 29. novembra na ogled gostujoče razstave Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. V Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14, od ponedeljka do petka, od 13. do 19. ure. Za šole so možni, po dogovoru, tudi dopoldanski ogledi. Info: www.accri.it.
OBČINA ZGONIK vljudno vabi v petek, 29. novembra, ob 18. uri v osmico pri Justu Fabjanu v Saležu na predstavitev knjige »Osmize illustrate: Trieste e il Carso di frasca in frasca«. O publikaciji bosta spregovorili avtorici Eli-sabetta Bonino in Alessandra Cossu.
PRIMORCI BEREMO 2013 Narodna in študijska knjižnica in Občinska knjižnica v Saležu, prirejata zaključno srečanje, ki bo v petek, 29. novembra, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. Na njem bo fotografinja Meta Krese spregovorila o svoji sestri, pisateljici in pesnici Maruši Krese.
SKD BARKOVLJE prireja »Predbožični čar« - bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Otvoritev v petek, 29. novembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa Matej Emili - diatonična
harmonika. Urnik: sobota in nedelja od 10.00 do 13.00, ostali dnevi od 15.00 do 19.00. Zaključek v četrtek, 5. decembra.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev pesniške zbirke Alojza Gradnika »Eros-Thanatos«, v sklopu prireditve Gradnikovi dnevi. O italijanskem prevodu Gradnikovih pesmi bosta spregovorili urednica in prevajalka zbirke prof. Fedora Ferlu-ga Petronio in doc. dr. Ana Toroš. Vabljeni na grad Dobrovo, v petek, 29. novembra, ob 19.30.
PESEM JESENI 2013 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo v Športnem centru Zarja v Bazovici v soboto, 30. novembra, ob 20. uri. Nastopajoči: ZeCPZ Rojan, ŽePZ Prosek-Kontovel, ZeCPS Zgo-nik, MoPZ Fantje izpod Grmade, MoVS Lipa, MoPZ Sv. Jernej, MePZ Igo Gruden, MePZ Lipa, MePZ Mač-kolje, MeCPZ Sv. Jernej, MePZ SkalaSlovan, Združeni MePZ Repentabor.
SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Open-ski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji.
DSMO K. FERLUGA vabi na predstavo »OnaOn« v nedeljo, 1. decembra, ob 18.30 v dvorani Roma v Miljah. V njej igrata študenta AGRFT Patrizia Ju-rinčič in Lovro Finžgar. Pred in po predstavi bo potekal Miklavžev knjižni sejem v sodelovanju s Tržaško knjigarno.
GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 1. decembra, na sporedu predstava »Duh po cekinih«, ki jo bo izvedla skupina Slovenski oder iz Trsta. Prva predstava bo ob 16. uri (red Pingvin), druga ob 17.30 (red Tjulenj). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
OB PRAZNOVANJU SV. ANDREJA vabimo na koncert godbenega društva Viktor Parma iz Trebč v nedeljo, 1. decembra, ob 17. uri v cerkvi Sv. Andreja.
UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 040-2602395.
SKD VIGRED - Veseli december v Šem-polaju: 3. decembra v Štalci ob 18.00 predstavitev koledarja in otvoritev sejma ročnih del in knjig ter razstave slik Vesne Benedetič, izdelkov članov Kruta, božičnih obeskov Taddea Sedmaka in nastopom mladinske glasb. skupine Vigred - Kraški Fenomeni (do 15. decembra ob delavnikih 15.30-18.30; 5. decembra do 17.00; nedelja 9.30-11.00 in 15.00-18.00). Na sejmu sodeluje krajevno Združenje staršev; 5. decembra v gostilni Gruden ob 18.00 Miklavže-vanje z nastopom OPS in otroške gled. skupine Vigred z igrico »Postal bom pilot«; 9. decembra, ob 17.30 ponovitev igrice in gostovanje ODS J. Štoka z igrico »Na čajanki«; 11. decembra ob 20.00 koncert in predstavitev cd-ja božičnih ljudskih pesmi »Ena svetla luč gori« z ZPS Stu ledi; 12. decembra, ob 18. uri nastop gojencev Glasbene Matice; 13. decembra ob 18.00 na Placu Božični-ca (otroški vrtec, COŠ S. Gruden, OPS, mladinska glasb. in plesna skupina Vigred, pevski zbor Združenje staršev, mladinski orkester GD Nabre-žina, Božiček, Dedek Mraz in duo Egon in Norman); 20. decembra ob 20.00 koncert Srečno.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Bolečina: zakaj bi trpel, ko se temu lahko izogneš« v torek, 3. decembra, ob 17.30 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2, Opčine. Predavala bo Rita Marson, didaktična koordina-torka paliativne oskrbe v Avianu. Zagotovljen parkirni prostor ZKB.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN »Do svobodnega giba«, v organizaciji ZSKD in DSMO Kiljan Ferluga, bo v četrtek, 12. decembra, ob 19.30 v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Večer sodi v okvir božičnih prireditev, ki jih prireja Občina Milje. Toplo vabljeni!
POŠTNA RAZSTAVA ob 140. obletnici pošte v Dolini v Mittelevropskem
Poštnem in Telegrafskem Muzeju v Trstu. Na izvirni zgodovinski razstavi so izloženi originalni predmeti in dokumenti dolinskega poštnega urada rodbine Pangerc iz 19. stoletja. Urnik do 28. februarja: od ponedeljka do sobote, od 9. do 13. ure; ob četrtkih tudi od 15. do 18. ure. Za šole je za-željena rezervacija na tel.: 0406764293.
S Poslovni oglasi
POGREBNO PODJETJE NUJNO IŠČE delavca s pogodbo za določen čas, ki naj bi se ukvarjal, poleg dela v mrtvašnici, tudi z dokumentacijo.
Prosim pošljite življenjepis na e-mail: iof.trieste@gmail.com
ŠPORTNO DRUŠTVO IŠČE osebo za tajniško delo part-time.
Poslati curiculum vitae na
info@tpkcntsirena.it
0 Mali oglasi
RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, nujno išče zaposlitev. Tel. št.: 3293831585.
BOX ZA AVTO dajem v najem v Ul. Trissino 15 (v bližini bolnice Burlo), 14 kv.m. z elektriko in vodo, 130,00 evrov mesečno.
DAJEM V NAJEM na Opčinah, Ul. de-gli Alpini 85, prostor, 40 kv.m. Tel. 333-1129574 ali 331-4494670.
DAJEM V NAJEM na Proseku stanovanje, 55 kv.m. (dve sobi, kuhinja, kopalnica, balkon, parkirišče in samostojno ogrevanje). Tel. 333-1129574 ali 331-4494670.
NOV PLUG, zelo močan, primeren za traktorje od 20 do 35 CV prodam za 390,00 evrov. Tel. št.: 340-9722510.
POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem. Večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250.
PRODAJAM v Gabrovcu nezazidljivo zemljišče, 6.021 kv.m., 18.000 evrov. Tel. št.: 329-4068919.
PRODAM APPLE IPAD 4, 64GB spomina, Wi-Fi, Retina zaslon, črn, november 2012. Naložen je zadnji operacijski sistem iOS 7.0.4. Tablica je v brezhibnem stanju in v garanciji, priložen je preklopni usnjen etui, 480 evrov; tel. 347-0191587.
V DOLINI, zraven pokopališča, smo dobili malo mucko (siamese). Kdor jo pogreša naj pokliče na tel. 040228559.
Prispevki
V	spomin na Desi Prašelj darujejo Giordano, Marija, Andrej in Betty 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel.
V	spomin na drago Dezi Prašelj darujeta Marina in Savino Brus 50,00 evrov za FC Primorje.
Verska skupnost in pevci Svetega Vincencija
izrekajo sožalje svojcem ob izgubi zveste pevke
SANDRE MOČNIK.
Ob smrti drage mame Aleksandre Mahnič izreka iskreno sožalje odvetniku Petru Močniku in sorodnikom
Agrarna skupnost jusov-srenj
Sandri Močnik v hvaležen spomin
odbor
Slovenske prosvetne matice Trst
8
Četrtek, 28. novembra 2013
TRST
/
narodni dom - Jutri na pobudo NŠK
Večer o Maruši Krese ob koncu projekta Primorci beremo
Nobena skrivnost ni, da Slovenci v Italiji čedalje pogosteje sežemo po knjigi v italijanščini, ki je močno prisotna v našem vsakdanjiku, in tudi na tak način izgubljamo stik z živim slovenskim jezikom. Nemalokrat slišimo, da je italijanščina bolj tekoča, ra-zumljivejša, »lažja«.
S pobudo Primorci beremo so primorske knjižnice želele približati bralcem slovensko sodobno književnost, v našem prostoru pa je igralo pomembno vlogo tudi spodbujanje branja v slovenskem jeziku.
Letos so obiskovalci Narodne in študijske knjižnice že četrtič spoznavali pretežno sodobna slovenska literarna dela. Po odzivu sodeč se je pobuda usidrala med bralci s Tržaškega, saj se jim je letos pridružilo tudi deset članov zgoniške občinske knjižnice v Saležu. Sodelujoči so izrazili so mnenje, da je bil letošnji izbor privlačnejši od prejšnjih in to dokazujejo tudi številke: k pobudi je pristopilo 84 bralcev, ki so v šestih mesecih prebrali
nekaj manj kot 550 naslovov, predpisano število knjig pa je prebralo 53 bralcev.
Narodna in študijska knjižnica bo jutri, 29. novembra, ob 17.30 njim na čast priredila srečanje v Narodnem domu. Na njem bo spregovorila novinarka in fotografinja Meta Krese, sestra nedavno preminule pesnice in pisateljice Maruše Krese, katere romaneskni prvenec Da me je strah? je bil na letošnjem seznamu knjig akcije Primorci beremo in je požel zanimanje in odobravanje bralcev. Naj navedemo le nekaj mnenj, ki so jih o njenem romanu zapisali tržaški in saleški bralci: pretresljivo, ne pusti te neprizadetega, presunljivo, branje, ki me je obogatilo, čudovit roman, knjiga, ki me je prevzela. Jutri bodo torej lahko pobližje spoznali lik pisateljice, pesnice, psihiatrinje, svetovne popotnice, pogumne in občutljive ženske, katere prvenec je bil letos v najožjem izboru nagrade kresnik za najboljši roman leta.
tržaška knjigarna - Včeraj na Kavi s knjigo
Tradicionalno srečanje z zbirko Goriške Mohorjeve
Uredniki predstavili letošnji Koledar in tri knjige, ki ga spremljajo
Po enotedenskem premoru se je v Tržaško knjigarno vrnila bralna matineja, ki nam je tokrat postregla s predstavitvijo štirih knjig zbirke Goriške Mohorjeve družbe. Srečanje Na kavi s knjigo je odprl Marko Tavčar in udeležence srečanja kljub krizi, ki vlada tudi na področju založništva, navdal s precejšnjo mero optimiza. Govornik je poleg koledarja predstavil še tri dela. To so publikacija spisov Rada Bed-narika, kuharski priročnik urednice Mirjam Simčič in slikanica Anamarije Volk Zlobec in ilustratorke Nejke Selišnik.
V	Koledarju je mogoče prebrati prispevke o življenju Slovencev v Italiji ter o njihovem družbeno kulturnem delovanju. Zbornik ima tudi letos dve dodatni poglavji; slovensko bibliografijo v Italiji je zbrala in uredila knjižničarka NŠK Ksenija Majov-ski, Norina Bogatec iz SLORI-ja pa je pripravila prispevek Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji. Zbornik je tudi letos uredil Jože Markuža, za slikovne priloge pa je poskrbel goriški slikar Andrej Kosič.
V	delu Nekdaj v starih časih so zbrani spisi Rada Bednarika in prispevki o
ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE
ponudba velja
od 28. novembra do 7. decembra 2013
tedesco
DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. - FAX 0039-040-8325039
TESTENINE IZ PSENICNEGA ZDROBA LEVANTE
Predstavitvi so sledili številni ljubitelji slovenskih knjig
kroma
njem. Eden izmed najbolj plodnih goriških piscev je v svojih delih zajemal predvsem iz primorske domače zgodovine in narodopisja. Knjigo so uredili Marija Češčut, Milan Jarc in Branko Marušič. O slikanici O polžku Izidorju in druge živalske zgodbe je avtorica Anamarija Volk Zlobec povedala, da gre za dvanajst zgodbic, v katerih si male in velike živalice prizadevajo, da bi ohranile lepoto in bogastvo narave. Ekološke zgodbice je likovno upo-
dobila Nejka Selišnik. Domače slaščice pa je naslov knjige, ki je namenjena ljubiteljskim kuharjem. Urednica knjige Mirjam Simčič je dejala, da je nova slovenska knjiga o peki nastala na osnovi pestre primorske tradicije, a nudi obenem tudi veliko praktičnih receptov tako za navadne kot tudi za praznične dni. Zanimiva kuharica tako na enem mestu prinaša zanimive recepte za tradicionalne piškote kot za sodobno pecivo ... (sč)
Blam! Superjunaki v uradniški pisarni
V Rossettijevem gledališču bo od danes do nedelje, 1. decembra, na sporedu Blam!, ena najodmevnejših gostujočih predstav v letošnji sezoni, ki prihaja v Trst po dveh letih ponovitev v Kjobenhavnu in po velikem uspehu na edinburškem festivalu ter množično obiskanih predstavah v londonskem Saddler's Wells. Blam! je razposajena porogljiva predstava o sivem dolgočasju uradniškega dela, ki ga na različnih področjih talentirani igralci s pomočjo preprostih uradniških potrebščin spremenijo v prizorišče dogodivščin priljubljenih superjunakov: svetilka se spremeni v ET-ja, svinčniki postanejo ostri Wolverinovi kremplji, obešalnik Rambov mitraljez v zabavnem sosledju citatov iz filmov, televizijskih nanizank, stripov, kot so E.R., Hulk, Iron Man, Die Hard, Apocalypse Now in Star Wars. Tako predstava brez besed, a polna sporočilnosti, z vsestranskimi gledališkimi prijemi navdušuje otroke in odrasle, gledalce, ki si želijo lahkotne zabave, in tiste, ki se poglabljajo v zgradbo pripovedi in gledališko tehniko. Predstava je nastala po zamisli Kristjana Ingimarssona, ki nastopa skupaj z Lar-som Gregersenom, Didierom Oberléjem, Janusom Elsigom.
univerza - V Ul. Monte Valerio
Nova pešpot
Odprl jo je rektor Maurizio Fermeglia in je namenjena vsem
do razprodaje zalog!
Včeraj so odprli novo pešpot
Rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia je včeraj v okviru krajše slovesnosti odprl novo pešpot. Ta se začne nad univerzo in se vzpenja z Ul. Monte Valerio, po obnovi, za katero je poskrbela univerza, pa bo odslej odprta za vse. Odprtja pešpoti so se udeležili tu-
kroma
di učenci prvega razreda osnovne šole Duca d'Aosta, ki so tudi posadili nekaj rastlin. S tem so tudi obudili navado iz 30. let prejšnjega stoletja, ko so v okviru praznika dreves učenci in učenke z vseh 18 takratnih tržaških osnovnih šol posadili različne vrste dreves.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 28. novembra 2013
9
GLOSA
John Fitzgerald Kennedy in Vladimir Putin
JoZe Pirjevec
Te dni sta se v mojih mislih prepletala dva predsednika: John Fitzgerald Kennedy, ki je bil pred petdesetimi leti žrtev usodnega atentata, in Vladimir Putin, zaradi njegovega nedavnega obiska v Trstu. Oba v določenem smislu predstavljata družbi, nad katerima je eden vladal, drugi pa še vlada, in sta zaradi tega vredna razmisleka.
Pravijo, da se večina Američanov, ki je doživela Kennedyjevo smrt, spominja, kje je bila, ko je izvedela za tragično novico. Tudi jaz se tega spominjam: stal sem na začetku ulice Giu-lia okrog osme ure zjutraj in čakal na tramvaj. Verjetno sem v bližnjem kiosku kupil časopis in na naslovni strani prebral, kaj se je zgodilo v Dallasu. Vest me je toliko bolj pretresla, ker je morilec predsednika, Lee Oswald, nosil priimek moje mame. Kot približno 60 odstotkov Američanov sicer tudi jaz mislim, da JFK ni padel pod streli enega samega atentatorja, ampak da je bil žrtev zarote, ki so jo skovale tajne službe, Pentagon, ameriška mafija, Fidel Castro ali kakšna druga temna sila. V tem me prepričuje tudi izjava Josipa Broza Tita, ki je takoj po predsednikovi smrti v pogovoru z veleposlanico Nemške demokratične republike ugotavljal: »Ker sem bil sam borec, vem, da je iz puške, kakršno so pokazali (na televiziji) v tako kratkem času nemogoče izstreliti na premikajoči se avto štiri točno usmerjene strele, ki bi tako dobro zadeli...«
Toda to so samo abstraktna ugibanja. Kar se mi zdi pomembneje, je dejstvo, da je v ameriški družbi mit o Kennedyju še vedno živ, čeprav vemo, da je v tekmi za predsedniško mesto neprepričljivo zmagal, zahvaljujoč se predvsem denarju svojega očeta, da je s ponesreče-
nim poskusom napada na Kubo skoraj sprožil tretjo svetovno vojno, da na polju notranje politike ni ničesar storil v prid zatiranih ameriških črncev, da je svojo deželo zapletel v vietnamsko vojno, ki je v naslednjem desetletju terjala na sto tisoče človeških življenj. Da o njegovem razvratnem zasebnem življenju in zatekanju k mamilom zaradi problemov s hrbtenico niti ne govorimo. Skratka, bilanca njegovega kratkega predsednikovanja je porazna, kljub temu pa ga Američani še vedno kujejo v nebo in gledajo na njegovo dobo kot na pravljično dobo kralja Ar-turja. Gre očitno za družbo, ki se ni sposobna kritično soočati s svojo zgodovino in še vedno veruje v »ameriške sanje«, ki pa niso bolj konkretne od milnih balončkov.
Vladimir Putin je v primerjavi s Kenne-dyjem dosti bolj pritlehna osebnost, čeprav ima njegov vzpon na oblast brez dvoma fantastične poteze. Svojemu narodu ne obljublja pravične družbene ureditve, kot je vladala v času okrogle mize kralja Arturja, zato pa je poskrbel, da milijoni ruskih upokojencev redno dobivajo pokojnine, ki so se nedavno celo zvišale. Tudi na zunanjepolitičnem polju je pravkar dosegel dva uspeha, ki se mi zdita pomembna: preprečil je vojaški poseg ZDA in njenih evropskih zaveznic v Siriji in odločilno prispeval k sporazumu velikih sil z Iranom glede raziskav slednjega na področju atomske energije. Moram reči, da me Putin s svojo KGB-ejevsko preteklostjo in av-tokratskim stilom vladanja prav nič ne navdušuje. Zamerim mu marsikaj, začenši s korupcijo, ki je endemična v ruski družbi, in s pre-ganjalsko politiko do oporečnikov. Toda, če bi moral izbirati med njim in Kennedyjem, bi verjetno izbral njega.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
VREME OB KONCU TEDNA
Nova višinska dolina s severnoatlantskim zrakom
DARKO BRADASSI
kI
Mrzel arktični zrak je po pričakovanjih v minulih dneh dosegel naše kraje in se še zadržuje nad nami. Temperature so se povsod občutno spustile. V primerjavi s preteklim dogajanjem so padle v povprečju za okrog 8 stopinj Celzija in se sedaj zadržujejo za več stopinj pod dolgoletno normalnostjo. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu namerila najnižjo vrednost -7,1 stopinje Celzija, kar je prav tako za okrog 8 stopinj Celzija pod dolgoletnim povprečjem, na višini 3000 metrov skoraj -20 stopinj Celzija, na višini 5500 metrov pa -33,5 stopinje Celzijia. Prizemna ohladitev je bila najbolj občutna v nočnih urah, ko se je živo srebro tudi marsikje pri nas spustilo pod ledišče.
Marsikje so bile temperature izmerjene na človeški višini rahlo pozitivne, medtem ko se je na tleh, kjer je bila voda, npr. v loncih ali posodah, že nabiral led. Tla so bila namreč v tokratnem dogajanju v nočnih urah zaradi izžarevanja ob povečini jasnem vremenu najbolj mrzla, medtem ko so bili že nekaj decimetrov višji sloji, zaradi prevetritve, nekoliko toplejši.
Kakorkoli že, se je živo srebro povsod v nižinah in na Kraški planoti spustilo do ničle ali za kakšno stopinjo nižje, le ob morju so bile vrednosti tudi ponoči pozitivne. Predvidoma pa bi morala biti ravno tokratna noč tista najhladnejša, ker so vetrovi oslabeli. Najnižjo vrednost v Furlaniji Julijski krajini pa je deželna meteorološka opazovalnica namerila včeraj ponoči na Višarjah, kjer se je živo srebro spustilo do -13,7 stopinje Celzija.
Ob dotoku suhega severnega zraka ni bilo posebnih presenečenj, razen občasne zmerne oblačnosti. Povečini sončno vreme se bo nadaljevalo tudi danes in jutri, ko bo zlasti čez dan nekoliko topleje, noči pa bodo še mrzle. Živo srebro se bo na Kraški planoti še spuščalo do ledišča ali le malo višje.
V	soboto pa pričakujemo novo spremembo. Proti nam se bo namreč od severozahoda spuščala, sicer ne ravno globoka, višinska dolina s se-vernoatlantskim zrakom. Zračni tlak bo vseeno popuščal, naše kraje pa bo vsaj obrobno oplazila oslabljena vremenska fronta.
V	soboto se bo vreme poslabšalo, povečala se bo oblačnost, mestoma bodo možne manjše krajevne padavine. Ker se bo v prizemlju zadrževal še razmeroma hladen zrak, bo meja sneženja na višini okrog 500 metrov. Kakšna snežinka pa bi lahko padla tudi nekoliko nižje. Zapihala bo šibka do zmerna burja.
V	nedeljo bodo padavine že mimo, toda se bo od višinske doline, podobno kot pred dvema tednoma, odcepil ciklon, ki se bo nato zaustavil nad osrednjimi in južnimi predeli italijanskega polotoka. Poslabšanje bo tam, kot kaže, ponekod lahko spet zelo izrazito. Pri nas pa se bo vreme prehodno izboljšalo. Prevladovala bo jasnina ali zmerna oblačnost in bo pihala šibka do zmerna burja. Zlasti noči bodo še razmeroma mrzle. V ponedeljek in torek bo, kot kaže, občasno in obrobno na vreme pri nas vplival omenjeni ciklon. Povečala se bo spremenljivosti. Zlasti v ponedeljek zvečer kaže na večjo oblačnost in na možnost manjših krajevnih padavin.
Na sliki: nad nami se še zadržuje anticiklon
sng maribor - Sledilo bo še osem ponovitev, januarja premiera in štiri ponovitve še v Cankarjevem domu v Ljubljani
PISMA UREDNIŠTVU
Rojstna hiša Sigismunda Clemensa Zoisa
Ko se je 23. novembra 1747 rodil Žiga Zois, hiše v Trstu še niso bile oštevilčene. Zato je nemogoče s stoodstotno gotovostjo ugotoviti, v kateri hiši se je rodil ta veliki mož. Pred več desetletji sem si v Ljubljani ogledal Zoisov arhiv in našel podatke o treh hišah. Toda v Trstu so v zemljiško knjigo vpisali 21. oktobra 1803 samo dve njegovi hiši: s hišnima številkama 141 (stara št. 181) in 170 (stara št. 182). V Trstu smo imeli konec 18. stoletja tri oštevilčenja hiš: prvo izhaja iz popisa prebivalstva leta 1765, ko je občinska gostilna na velikem trgu nosila hišno številko 240, drugo izhaja iz popisa pre-
bivalstva leta 1775, ko je ista gostilna nosila hišno številko 514, in tretje izhaja iz vpisov v zemljiško knjigo, ko je ista gostilna zapisana pod hišno številko 491.
Labirintu hišnih številk se pridružuje še dejstvo, da leta 1775 natisnjen seznam hišnih lastnikov pripisuje Michel Angelu Zoisu kar sedem hiš: h.št. 149, h. št. 158, h.št. 159, h.št. 160, h.št. 181, h.št. 182 in h.št. 183. Rokopis popisa prebivalstva iz istega leta pa pripisuje hišo s številko 160 vdovi Desella. Mogoče se bo našlo kupoprodajne pogodbe, na osnovi katerih bo mogoče ugotoviti, katero hišo je Michel Angelo Zois že imel leta 1747. Za utemeljitev domneve, da bi bila rojstna hiša Žige Zoisa stavba, ki se danes uradno imenuje Zoisova palača, sta

vredni upoštevanja sledeči dejstvi: star opis stavbe navaja v pritličju kamnite posode za olje (kar nakazuje poslovno stavbo), velikost stavbe dopušča domnevo, da je bila prebivališče barona Zoisa, ko se je zadrževal v Trstu. Stavba na fotografiji v Primorskem dnevniku 26.11.2013 (str. 7) je palača Ci-vrani Eisner, ki meji na zahodni strani na Zoisovo palačo.
Samo Pahor
Jutri premiera Verdijeve Aide
Operna sezona v Slovenskem narodnem gledališču Maribor bo s premie-ro znamenite Verdijeve Aide doživela enega od vrhuncev. Predstava pod taktirko Francesca Rose in v režiji Piera Francesca Maestrinija je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, premiero pa bo doživela jutri v Veliki dvorani SNG Maribor. V Ljubljano se seli januarja.
V naslovni vlogi Aide se bo mariborskemu občinstvu na premieri predstavila Elena Lo Forte, v še osmih ponovitvah ter nato s premiero 11. januarja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bodo nato še štiri ponovitve, pa se bosta v tej vlogi izmenjevali z Beatrice Greggio. Vlogo Radamesa si bodo delili Renzo Zulian, Janez Lotrič in Miro Solman, vlogo Amne-risa pa Guadalupe Barrientos in Irena Petkova. V predstavi bodo sodelovali še drugi solisti, zbor, balet in orkester domače operne in baletne hiše.
Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je na predstavitvi povedal, da gre pri tem projektu za velik zalogaj, ki ga sami ne bi zmogli. Zato je sodelovanje predlagal Cankarjevemu domu, s katerim so za zagotovitev uprizoritve odšteli vsak po 100.000 evrov. S tem se po 12 letih kot koproducenti vračajo v ljubljanski kulturni hram. »Prepričan sem, da je Aida res velika predstava, opera vseh oper, ki jo bo uprizoril odličen umetniški team. Na odru se bo zvrstilo 200 ljudi, pomagali nam bodo tudi člani zbora iz zagrebške opere. Odlični sta tudi scenografija in kostumografija. Na petkovi premieri bo mogoče videti vrhunski skupek vseh ustvarjalcev,« je še dejal prvi mož ma-
riborskega gledališča in dodal, da so že prejeli tudi vabilo za gostovanje na Japonskem oktobra prihodnje leto.
Eno najbolj priljubljenih velikih oper o ljubezni med zmagovalnim egiptovskim poveljnikom in zasužnjeno etiopsko princeso je Giuseppe Verdi napisal na vrhuncu ustvarjalnih moči, po naročilu egiptovskega kediva Ismaila Paše v počastitev odprtja Sueškega prekopa leta 1871. Zgodbo za opero je prispeval francoski egiptolog Edouard Mariette Bey, libreto pa Antonio Ghislan-zoni. Med Verdijevimi operami zavzema posebno mesto tudi zaradi vključevanja baletov, koračnic, mogočnih zborov in pom-poznih sprevodov, pri čemer se mehki italijanski lirizem idealno spaja s spektakelskim aspektom francoske velike opere. Ob vsem zunanjem sijaju pa skladatelj ni pozabil na psihološko globino in posledično prepričljivost svojih likov.
Kot je povedal režiser Pier Francesco Maestrini, ga je pri ustvarjanju predstave bolj kot recikliranje standardnih klišejev, ki po navadi »preganjajo« sleherno novo produkcijo Verdijeve Aide, zanimalo raziskovanje takratnega življenja, ki danes kljub vsem razpoložljivim zgodovinskim virom še vedno ostaja velika skrivnost.
Aido bo dirigiral mednarodno priznani dirigent Francesco Rosa, ki se ga slovensko operno občinstvo spomni iz oper Lakme in La Traviata. Scenograf je Alfredo Troisi, kostumograf Luca DallAlpi, oblikovalec luči Pascal Merat, koreograf Edward Clug, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, koncertni mojster Saša Olenjuk, asistentka režije Tanja Lužar.
10
Četrtek, 28. novembra 2013
KULTURA
/
ssg - Prva plesna predstava v sezoni
Contemporary tango za izpričevanje lastne biti
Gledalci navdušeno sprejeli skupino Balletto di Roma - Zvezda večera Kledi Kadiu
Contemporary tango, prva plesna predstava iz niza, ki sta ga za letošnjo sezono v tržaškem Kulturnem domu pripravila Slovensko stalno gledališče in Artisti Associati-Circuito Danza FVG, je predsinoči navdušila gledalce, ki so se v lepem številu odzvali vabilu. Vsekakor je tango ples, ki ima zaradi nekega posebnega čutnega naboja dandanes veliko privržencev tudi zunaj rodne Argentine in zaradi tega tudi posebno družabno in družbeno vlogo. Prav na to socialno funkcijo tanga se navezuje plesna predstava, ki jo je za rimsko baletno skupino Balletto di Roma postavila ko-reografinja Milena Zullo.
Predstava se namreč navezuje na tango, ki ni samo ples, temveč v njem udeleženci izpričujejo sami sebe, telesno in čustveno. Tako so drobci tanga, taki, ki so se vtisnili v spomin ne samo plesalcem, ampak vsem, ki so videli vsaj eno številnih tangovskih predstav, ki gostujejo po svetovnih odrih, v baletu Milene Zullo z rahlim prijemom dodani elementom sodobnega baleta, na katerih predstava sloni. Zlasti pa je nastop plesalcev prežet s tistim, kar kolektivni domišljijski svet pripisuje tangu: poudarjeni, skoraj naivni patos, izrazita čutnost, močna, izpričana čustvenost.
Dogajanje je postavljeno v dvorano, kjer bo plesni večer. Čistilka, ki je pripravila prostor, odhaja in vanj vstopajo plesalci v vsakdanjih oblekah, ki jih počasi snamejo, kot da bi si z njimi sneli vsakdanje življenje in njegove obveznosti ter se prepustili le svojemu intimnemu bistvu. Šele potem se pripravijo za plesni večer z elegantnimi oblekami in čevlji.
Plesalec Kledi Kadiu v predstavi Contemporary tango
kroma
Kot podlaga za ples se vrstijo sodobni tangi Astora Piazzolla in tangovski evergreeni, vsem znani, nekateri celo s šumenjem stare opraskane plošče. V solo točkah, v parih, trojicah in večji skupini s plesom plesalci izražajo medsebojno naklonjenost, a tudi mržnjo, prefinjeno, skoraj agresivno zapeljevanje, ljubosumnost, igrivo spogledljivost... Ko se večer konča, si spet nadenejo vsakdanje obleke in odidejo iz dvorane, nekateri sami, ne-
kateri v novih parih. Čistilka ugasne luči.
Predstava nežno govori gledalčevemu srcu in se mu prikupi, kakor dokazujejo tudi številne pozitivne kritike, ki jih je doslej požela. Zvezda nastopa je v Italiji zelo priljubljeni albanski plesalec Kledi Kadiu, ob katerem pleše dobro uigran ansambel.
Po predstavi je veliko gledalcev ostalo na milongi v foyeru parterja.
(bov)
filmski portret - Nocoj na TV
Zora Tavčar: v žarenju besede
Po nedavni predstavitvi v Društvu slovenskih izobražencev bo nocoj ob 20.50 na televizijski mreži RAI 3/bis na sporedu televizijski portret pisateljice in intelektualke Zore Tavčar, ki je nastal v počastitev njenega petinosemdesetega jubileja. V njem pisateljica v prvi osebi pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, ki se razvija vse od otroštva in zgodnje mladosti v rodni Loki pri Zidanem mostu, preko Maribora, Dunaja, Ljubljane in vse do Trsta. Prav v Trstu je avtorica dejansko tudi osmislila svoje življenje in udejanjila svoje družinsko in poklicno poslanstvo. Tokovi Save, Drave, Donave, Ljubljanice, sledovi tržaškega morja, Opčine s svojim živim utripom, tržaška radijska postaja in Društvo slovenskih izobražencev, revija in založba Madike....v žarenju njene besede se živahno prepletajo spomini in ljudje iz njenega življenja. Središčno vlogo in sumo celotnega portreta predstavlja seveda njena življenjska zveza z Alojzom Rebulo, ki v dokumentarcu tudi nastopa.
Z Zoro Tavčar je avtorica portreta Tatjana Rojc prehodila njeno življenje vse od otroških let do defini-tivnega povratka v Loko, kjer danes tudi živi in ustvarja. Za sliko in montažo je skrbel Edi Pinesich iz podjetja Videoreflex, pri snemanju so prijazno nudili gostoljubje Galerija uporabnih umetnosti iz Maribora, Nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom S.Kosovel z Opčin, Slovenska prosveta, Zavod Ljubljanski grad, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Deželni sedež RAI za FJK, ki je tudi produciral dokumentarnega portreta. V filmu nastopata tudi igralca Monika Jekler in Jure Galičič.
kulturni dom v gorici - Gostovanje amaterske skupine iz Genove
»Goslač na strehi« danes in pred štiridesetimi leti
V sklopu abonmaja italijanskih gledaliških predstav, ki jih prirejajo v dvorani Kulturnega doma v Gorici, je prejšnji teden gostovala gledališka skupina Gli amici di Jachy iz Genove. Gre za amatersko skupino, ki pa se lahko postavi s kar bogato gledališko dejavnostjo. Na odru Kulturnega doma so se Genoveža-ni predstavili z zahtevnih muzikalom oz. spevoigro. Gostje iz Ligurije so pred skoraj polno dvorano odigrali, odpeli in tudi odplesali znamenito odrsko delo »Goslač na strehi«, ki je leta 1964 nastalo v navezi scenaristov in glasbenikov, kot so bili Joseph Stein, Sheldon Harnick in Jerry Bock. V začetku sedemdesetih let je iz te zgodbe, ki jo je napisal pripovednik judovskega rodu Sholem Aleichem, nastal izjemen film, ki je tudi osvojil oskarja.
Zgodba se odvija v večji judovski vasi v carski Rusiji leta 1905. Do izraza pridejo zlasti zakoreninjene navade, ki se v stoletjih skoraj niso spremenile in ki so pomagale, da so se Judje ohranili v tujem in mnogokrat do njih sovražnem okolju. Pa tudi v sami vasi se marsikaj dogaja: veliko je zamer, ostrih besed, kreganj, pa tudi sklepanja prijateljstev, ljubezenskih zgodb in mešetarsko dogovorjenih porok.
Zakaj to pišemo? Pisec tega članka, pa tudi nekateri drugi Goričani smo si predstavo ogledali, da bi obudili spomin na podoben spektakel, ki smo ga v Gorici že videli pred kakimi štiridesetimi leti. Mojstrsko je takrat Goslača na strehi uprizorila gledališka hiša Komedija Zagreb, ki je v tistih letih veliko sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta. Ne več rosno mladi ljubitelji gledališča se bodo spomnili izjemnih glasbenih komedij, ki so jih na oder postavljali Zagrebčani. Takrat še ni bilo Kulturnega doma in so vse predstave potekale v gledališču Verdi v Gorici. Poleg dobro obi-
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
skanih predstav našega gledališča, smo si lahko ogledali tudi nepozabne muzikle, kot so bili »Jalta, Jalta«, »Dundo Maro-je«, »Goslač na strehi« in še katerega. Svoje izjemne predstave so hrvaški pevci in igralci kronali z enkratno rock opero »Gubec beg«, ki pa so jo morali zaradi premajhnega odra uprizoriti v tržaškem gledališču Rossetti. V operi je takrat zaslovela še zelo mlada Josipa Lisac, ki je kasneje nadaljevala uspešno pevsko kariero.
Če primerjamo hrvaškega in genovskega »Goslača na strehi«, ne bomo nikogar užalili, če se postavimo na stran Zagrebčanov, ki so se izkazali kot izjemni igralci in še boljši pevci. Šlo je pač za profesionalni gledališki ansambel na zelo visoki umetniški ravni. Ligurska skupina Gli amici di Jachy se je sicer zelo potrudila, toda amaterska raven njegovih članov je pač opravila svoje. Vsekakor si zaslužijo vse priznanje, da so se spoprijeli s tako zahtevnim in skoraj dve uri in pol dolgim delom. Vsi si kaj takega ne upajo. (vip)
V Trst se vrača festival Electroblog
Jutri in v soboto se bo Trst ponovno spremenil v prestolnico elektronske glasbe. Že 8. festival Electroblog bo letos nekoliko okrnjen (Dežela FJK je Kulturnemu društvu Etnoblog krčila prispevke) in bo zato potekal v Etn-oblogu na nabrežju (ob kopališču Au-sonia). Petkov program bosta uvedli Blond:ish, duo kanadski dj-ic, ki že nekaj let živita v Londonu. Glasbo bodo vrteli tudi Tržačani Oh my God, zvezda večera pa bo Tiefschwarz iz Stutt-garta, prava inštitucija evropskega »clubbinga«. V soboto bomo prisluhnili tržaški ekipi Enjoy The Sound, med gosti pa bo tudi Monoloc (Frankfurt). Electroblog si prizadeva za promocijo zabave, vendar varne, zato bodo na festivalu prisotni tudi operatorji projekta Overnight.
La mafia uccide solo d'estate a
Italija 2013
Režija: Pierfrancesco Diliberto "Pif" Igrajo: Pif, Cristiana Capotondi, Ginevra Antona, Alex Bisconti, Claudio Gioé, Ninni Bruschetta in Barbara Tabita Ocena: ★★★★
Arturo se je rodil v Palermu v začetku sedemdesetih let. Pravzaprav je do njegovega spočetja prišlo na dan poroke njegovih staršev, točno v trenutku, ko se je v bližnjem stanovanju zgodil mafijski pokol.
Filmski prvenec televizijskega voditelja, režiserja in pisatelja, ki ga dobro poznajo navdušenci oddaje Le Iene in gledalci postaje Mtv, je tako v celoti posvečen si-cilijski mafiji in dogodkom, ki jih je sam Pif doživel od svojega otroštva do začetka devetdesetih let. Hudomušna komedija s prikupnimi sestavinami naif pravljice je v resnici zgodba o mafiji, kakršne ni v Italiji še nihče predstavil. Celovečerec nam namreč predstavlja palermski vsakdan v očeh malega dečka Artura, od dneva, ko so ubili policijskega vodjo Borisa Giuliana, do dne, ko se je mafija znesla nad Roccom Chinnicijem in kasneje še generalom Carlom Albertom Dalla Chieso. Vse to Pif pripoveduje v posebnem slogu in dokaj običajnem okviru življenj in ljudi, ki o mafiji nočejo slišati.
Režiserjev alter ego Arturo je tako deček, ki zvesto sledi vsemu, kar se dogaja okrog njega in se nadvse navduši nad predsednikom vlade Giuliom Andreotti-jem: to do take mere, da si nad posteljo obesi celo njegov poster. V resnici pa je Arturo noro zaljubljen v plavolaso sošolko Floro in je pripravljen res na vse, da bi pritegnil njeno pozornost. Leta minevajo in ob Arturovem odraščanju se kopičijo tudi mafijski pokoli, vse do tragičnih dni pomladi in poletja 1992, ko najprej umorijo Giovannija Falconeja in nato še Paola Boresellina. Čeprav se filmski ritem nekoliko upočasni v drugem delu zgodbe, je najnovejše delo Pierfrancesca Diliberta simpatična zgodba, ki je ne gre zamuditi in kljub navidez lahkotnemu slogu o mafiji spregovori iskreno, občuteno in tudi globoko. Do take mere, da na koncu celo gane. (Iga)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 28. novembra 2013
senat - Zaradi pravnomočne obsodbe v primeru Mediaset z glasovi 197 senatorjev, proti 113
11
Berlusconi izključen
Forza Italia: To je smrt demokracije - Berlusconi: Iz politike se ne nameravam umakniti
RIM - Senat je včeraj izglasoval izključitev nekdanjega premiera Silvia Ber-lusconija. Berlusconi, ki je dve desetletji krojil italijansko politiko, je bil iz senata izključen po pravnomočni obsodbi zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Iz politike se kljub temu ne namerava umakniti.
"Sklepi imunitetnega odbora so bili potrjeni, s čimer je bila razveljavljena izvolitev senatorja Silvia Berlusconija," je po glasovanju sporočil predsednik senata Pie-tro Grasso. Za izključitev Berlusconija je glasovalo 192 senatorjev, proti 113, dva pa sta se vzdržala. Šlo je pravzaprav za zavrnitev zadnjega izmed devetih stališč, ki so jih njegovi privrženci iznesli proti predlogu imunitetnega odbora.
Rezultat glasovanja je bil sicer pričakovan, saj sta vladajoča levosredinska Demokratska stranka premiera Enrica Lette in opozicijska poslanska skupina Gibanja petih zvezd že dalj časa vztrajali, da Berlusconi ne sme obdržati sedeža v senatu. Podlaga za glasovanje je bil lani sprejet protiko-rupcijski zakon, ki določa, da osebe, pravnomočno obsojene na več kot dve leti zapora, ne smejo sedeti v parlamentu. 77-le-tni Berlusconi je bil avgusta v primeru Mediaset obsojen na štiri leta zapora. On sam in njegovi zavezniki sicer trdijo, da zakon ne bi smel veljati za dejanja, storjena pred njegovo uveljavitvijo. Prav tako v skladu z zakonom Berlusconi šest let ne bo smel kandidirati na parlamentarnih volitvah. V parlament se tako ne bo vrnil najmanj do svojega 83. rojstnega dne.
Berlusconijeva hči in prva dama njegovega holdinga Fininvest Marina Berlusconi je po glasovanju v sporočilu za javnost zapisala, da bi se morala Italija sramovati tega, kar je moral pretrpeti njen oče. "Italija si ne zasluži človeka, ki so ga s svojimi glasovi volili milijoni Italijanov, a je bil iz parlamenta izključen zaradi absurdne obsodbe brez dokazov," je poudarila 46-letnica, ki jo številni vidijo kot naslednico njenega očeta tudi na politični poti.
Da je bil včeraj "dan smrti demokracije v Italiji", je menil vodja poslancev Forza Italia v senatu Paolo Romani. Solidarnost z Berlusconijem pa je izrazil tudi njegov dolgoletni zaupnik in tesen sodelavec Angelino Alfano, ki je sicer svojega političnega očeta zapustil in ustanovil svojo stranko Nova desna sredina. "Danes smo doživeli slab dan za parlament in Italijo," je menil.
Z izključitvijo iz parlamenta pa je Berlusconi tudi izgubil parlamentarno imuniteto. Tako se je špekuliralo, da bi ga lahko nemudoma po glasovanju aretirali, kar pa so Berlusconijevi odvetniki označili kot "absurdno", češ da je že moral oblastem prepustiti svoj potni list in zanj ne obstaja nevarnost bega.
V nagovoru svojim privržencem je Berlusconi včerajšnji dan še pred začetkom glasovanja razglasil za "grenak dan žalovanja za demokracijo". Ob tem pa je napovedal, da bo ostal v politiki. "Ne bom se zaprl v samostan," je zagotovil in dodal, da se lahko tudi zunaj parlamenta "borimo za našo svobodo". V Rim je sicer Berlusconi-ja prišlo podpret več tisoč ljudi iz vse Italije. Oboroženi z zastavami in plakati z napisi, kot je "Ljubim Silvia, ljubim svobodo', so številni nosili tudi maske z Berlusconi-jevim obrazom. V središču Rima so veljali poostreni varnostni ukrepi, oviran je bil tudi javni promet. Takoj po glasovanju se je sicer Berlusconi umaknil v svojo vilo v Arcoreju pri Milanu.
Izključitev iz senata pa ni edini udarec za Berlusconija. V primeru Mediaset mu je milansko prizivno sodišče izreklo tudi dveletno prepoved opravljanja javne službe. Ta odločitev sicer še ni pravnomočna.
Drugi proces, v katerem je bil Berlusconi obsojen, je proces bunga bunga, ki se vrti okoli maroške plesalke Karime El Ma-
Senatorke stranke Forza Italia so se na včerajšnji seji predstavile v črnih oblekah v znak "žalovanja"; desno
Silvio Berlusconi na včerajšnjem protestnem shodu v Rimu
ansa
hroug, bolj poznane kot Ruby. Prvostopenjsko sodišče v Milanu ga je zaradi zlorabe položaja in spolnih odnosov z mladoletnico junija obsodilo na sedem let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. Berlusconi se je na razsodbo pritožil.
Berlusconiju je doslej sicer uspevalo, da je kljub pogostim obiskom sodišč ostajal eden najbolj priljubljenih italijanskih politikov. Je tudi eden najuspešnejših - edini, ki mu je po drugi svetovni vojni uspelo na položaju predsednika vlade ostati celoten petletni mandat, in sicer med letoma 2001 in 2006. Prvič je bil premier že v letih 1994 in 1995, na položaj pa se je po vmesni vladavini levice s svojim Ljudstvom svobode znova povzpel leta 2008 in zdržal dobra tri leta. Trikratni italijanski premier je v vladni palači Chigi tako preživel 3340 dni, kar je najdaljši premierski staž po drugi svetovni vojni.
Berlusconi je obenem eden najbogatejših Italijanov: ameriška revija Forbes je lani ocenila, da je s premoženjem 5,9 milijarde evrov šesti najbogatejši Italijan. Na Forbsovi lestvici najbogatejših Zemljanov je zasedel 169. mesto.
politika - Drugega obroka davka Imu ne bo treba plačati
Letta izključil možnost preoblikovanja vlade po umiku Berlusconijeve stranke
RIM - Predsednik vlade Enrico Letta se ne obremenjuje z izstopom stranke nekdanjega premiera Silvia Berlusconija iz koalicije, saj ima vlada dovolj podpore, da nadaljuje delo, je včeraj dejal na novinarski konferenci. V prihodnjih dneh načrtuje posvet s strankami, ki podpirajo vlado, možnost njenega preoblikovanja pa je izključil.
Kot je dejal Letta, vlada po oblikovanju nove stranke Nova desna sredina pod vodstvom notranjega ministra Angelina Alfana ni več odvisna od glasov podpore Berlusconi-jeve stranke Forza Italia. Napovedal je, da bo vlada na položaju ostala naj-

Enrico Letta
manj do leta 2015 in izpeljala pomembne reforme.
Možnost preoblikovanja vlade zaradi odhoda stranke Forza Italia je Letta odločno izključil. Vseh pet Berlusconijevih ministrov je namreč
prestopilo v Alfanovo stranko in bo tako nadaljevalo delo v vladi. Državni sekretarji iz vrst Berlusconijeve stranke pa morajo predložiti odstopne izjave, je dejal. Letta je tudi spomnil, da je pri glasovanju o zaupnici in proračunu v senatu vlada ponoči prejela 171 glasov podpore. "V parlamentu razpolagamo z zadostnim številom glasov, da lahko še naprej vladamo," je zagotovil.
Letta je sinoči po hitrem postopku sklical sejo vlade, da je sprejela nekaj pomembnih ukrepov, povezanih z državnim proračunom. Predvsem je preklicala plačilo drugega obroka davka Imu za prva stanovanja.
javne finance - Kljub umiku Berlusconijeve stranke iz vladne večine
Senat z zaupnico vladi sprejel osnutek stabilizacijskega zakona
RIM - Senat je v noči na sredo potrdil osnutek stabilizacijskega zakona za prihodnje leto in ob tem izglasoval zaupnico vladi premiera En-rica Lette. Za zakon je glasovala večina senatorjev, kljub temu da mu je podporo odrekla stranka Forza Italia nekdanjega premiera Silvia Berlusco-nija, ki je s tem tudi potrdila najavljen odhod iz vladajoče koalicije.
Za stabilizacijski zakon je glasovalo 171 senatorjev, proti njemu pa 135. Vlada je dobila potrebno večino glasov s podporo senatorjev, ki so zapustili Berlusconija in pod vodstvom notranjega ministra Angelina Alfana ustanovili stranko Nova desna sredina (Nuovo centrodestra). Letta je na glasovanje o stabilizacijskem zakonu vezal zaupnico, da bi tako pospešil sprejetje proračuna, ki ga mora parlament potrditi še pred koncem leta.
Berlusconijeva stranka je v torek napovedala, da bo glasovala proti predlogu proračuna in naznanila tudi svoj odhod iz koalicije. Ta bo kljub te-
mu lahko nadaljevala z delom, čeprav bo imela v senatu tesnejšo večino, v spodnjem domu parlamenta pa bo še naprej uživala prepričljivo podporo. Odločitev je Forza Italia sprejela pred včerajšnjim glasovanjem o izključitvi Berlusconija iz senata.
Kot rečeno, bo v senatu sprejeti osnutek stabilizacijskega zakona zdaj romal v poslansko zbornico za dokončno potrditev. Besedilo prinaša več pomembnih novosti, ki pa bi lahko pred dokončno odobritvijo lahko doživele še kako spremembo, podobno kot je sam senat v precejšnji meri spremenil prvotni vladni predlog. V tej zvezi naj omenimo, da je bil vladni predlog "težak" 12,4 milijarde evrov, medtem ko je po obravnavi v senatu 15 milijard evrov. Naj vsekakor povzamemo nekatere izmed najpomembnejših novosti.
Po novem se bo občinski davek na nepremičnine imenoval Iuc (Imposta unica comunale), obsegal pa bo tri sestavine: 1. davek Imu, ki pa ne bo
veljal za prva stanovanja, 2. davek na odpadke Tari in 3. davek na nedeljive javne službe Tasi.
Povečali se bodo odbitki davkov na dohodke od dela, ki bodo po novem znašali do 225 evrov in bodo največji pri dohodkih do 32 tisoč evrov letno. Poleg tega bodo prvič poskusno uvedli minimalne dohodke za vključitev v svet dela na velikih metropolitanskih območjih. Finančno kritje za to naj bi zagotovila obdavčitev pokojnin nad 90 tisov evrov letno.
Državna hranilnica in posojilnica bo z državnim jamstvom lahko odkupovala delnice podjetij vseh razsežnosti, s čimer naj bi pomembno prispevala k preseganju kriznih stanj.
Zmanjšali se bodo javni prispevki za politične stranke, in sicer za 68 milijonov evrov, ki bodo na razpolago za dežele, ki jih bodo prizadele naravne nesreče. Volitve bodo po novem potekale samo en dan, in sicer ob nedeljah od 7. do 23. ure, glasovnice pa bodo manjšega formata kot doslej.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
29.291,50 -89,89 SOD NAFTE
(159 litrov) 110,88 $ -0,11
EVRO
1,3596 $ +0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
27. novembra, 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 27. 11. 21. 11.	
ameriški dolar	1,3596	1,3472
japonski jen	138,43	135,83
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,341	27,197
danska krona	7,4586	7,4589
britanski funt	0,83405	0,83500
madžarski forint	299,08	297,46
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7029	0,7027
poljski zlot	4,2036	4,1923
romunski lev	4,4376	4,4518
švedska krona	8,9100	8,9353
švicarski frank	1,2305	1,2318
norveška kron	8,2530	8,2065
hrvaška kuna	7,6433	7,6503
ruski rubel	44,8979	44,3825
turška lira	2,7499	2,7200
avstralski dolar	1,4952	1,4536
braziljski real	3,1311	3,1130
kanadski dolar	1,4382	1,4109
kitajski juan	8,2839	8,2082
indijska rupija	84,5060	84,7930
južnoafriški rand	13,8377	13,6700
1 2 Četrtek, 28. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Gianluca Madriz namesto Emilia Sgarlate
Po 15 letih prevetrili vrh Trgovinske zbornice
Goriška Trgovinska zbornica ima novega predsednika. Mesto 74-letnega Emilia Sgarlate, ki je ustanovo s sedežem v Ulici Crispi v Gorici vodil celih petnajst let, je nadomestil Gianluca Madriz, 45-letni trgovec iz Podturna, ki je od lanskega leta na čelu goriškega združenja Ascom-Conf-commercio. Madriza, ki upravlja trgovino z usnjenimi izdelki na Korzu Italia, so za predsednika imenovali včeraj popoldne na umestitveni seji upravnega sveta zbornice, ki šteje 23 članov. Njegova izvolitev je bila pričakovana, potem ko je Sgarlata sprejel mesto predsednika goriškega univerzitetnega konzorcija in je glavnemu favoritu Arianu Medeotu, sicer predsedniku industrijskega konzorcija in konzorcija za upravljanje goriškega letališča, sodnik odredil sojenje zaradi suma kaznivih dejanj, povezanih z bančnimi posojili.
»Moje vodilo bo dialog. Vse sile našega prostora, ki ni obširen, a je kljub temu poln priložnosti, bom skušal spodbujati k sodelovanju. Goriška pokrajina razpolaga z marsičem, od podjetništva in industrije do pristanišča, obrtništva na visoki kakovostni ravni, trgovine in kmetijstva, ki je v svetu poznano po svojih vrhunskih proizvodih in pridelkih. Značilnost naše pokrajine je tudi lega, ki jo moramo izkoristiti, da v deželni evropski politiki pridobimo vodilno mesto,« je povedal Madriz, ki se dobro zaveda, da vodenje Trgovinske zbornice v tako težkih časih ne bo lahko opravilo. »Vodstvo ustanove, ki je zame velika čast, sem sprejel z občutkom odgovornosti in z željo, da bi ustvaril enotno ekipo. Tu ne predstavljam samo svoje kategorije; želim si, da bi vsak prispeval svoje in da bi delovali čim bolj usklajeno, a tudi odločno, ko bo treba sprejemati odločitve,« je poudaril predsednik.
Madriz je bil lani imenovan tudi na čelo goriškega združenja Ascom-Confcom-mercio, ki ga - vsaj za zdaj - ne namerava zapustiti. »Funkciji nista nezdružljivi, kolegi na zvezi Confcommercio pa so mi potrdili, da imajo zaupanje vame in da si ne želijo mojega odstopa. Zato bom ohranil predsedniško mesto,« je povedal Madriz, ki je prepričan, da bodo med njegovim petletnim mandatom delovanje Trgovinske zbornice zaznamovali novi prijemi in nove ideje, kar pa ne pomeni, da odklanja delo prejšnjega predsednika. »Vse dobre pobude - le-teh je bilo veliko - bomo ohranili, kjer je mogoče, pa se bomo skušali izboljšati,« je poudaril Madriz, ki pravi, da je časopisna polemika, v katero se je pred časom zapletel z Emiliom Sgarlato - šlo je za podražitve kave in nakupovalni center Tiare - mimo. »Vsak ima svoja stališča, Sgarlate ne obsojam,« je povedal Madriz, ki se bo kot predstavnik Trgovinske zbornice zelo verjetno udeležil tudi odprtja nakupovalnega središča v Vilešu, čeprav se je v preteklosti večkrat kritično izrekel o njem. »Problem ni podjetniška pobuda, potrebujemo pravila, saj brez njih uničujemo mesta,« pravi predsednik.
Madriz je bil imenovan soglasno: zanj je glasovalo 21 svetnikov, eden je bil upravičeno odsoten, sam pa se je vzdržal. Med člani upravnega sveta, ki je bil v dobri meri obnovljen, je tudi predsednik družbe KB1909 Boris Peric, ki ga je predlagala zveza Confindustria. (Ale)
Gianluca Madriz
Obupani moški pred sedežem ustanove INAIL Bonaventura
tržič - Protest Tunizijca
Iz obupa
Gladovna stavka »do smrti« - INAIL mu bo prisluhnil
Tunizijski delavec, ki je bil zaposlen v podjetju v podizvajalskem razmerju s krajevno navtično družbo in je bil pred dvema letoma od-slovljen, se je odločil za ekstremno obliko protesta, zato da bi javnost opozoril na svoj položaj. Včeraj zjutraj je manifestiral pred sedežem ustanove INAIL v Tržiču, v Drevoredu Cosulich, da bi poudaril svoj obup, pa si je 46-letni Saafi Najah zašil robova ust in si nadel kartona, na katera je med drugim zapisal, da bo gladovno stavko izvajal »do smrti«.
Obupani moški je na kartonih, ki jih je imel na sebi, obrazložil tudi razloge za svojo stisko in protest. Povedal je, da si je na delovnem mestu poškodoval koleno, a da mu pri zavodu INAIL ni uspelo pridobiti priznanja o delni invalidnosti. Enkrat je že bil operiran na kolenu, sedaj čaka na drugi kirurški poseg. Nekaj časa sta se z njegovim primerom ukvarjala tržiška odvetnika s podporo družinskega zdravnika, po njegovem navajanju pa so ga v težave spravile domnevne lažne izjave njegovih nekdanjih kolegov pa tudi trditve podjetja in zdravnika zavoda INAIL. Po izgubi delovnega mesta leta 2011 se je dodatno zapletlo tudi njegovo družinsko življenje, kar ga je privedlo do včerajšnjega protesta.
Obvestili so odbornico Cristiano Morsolin, ki je takoj aktivirala sanitarno službo, okrog poldneva pa so moškega sprejeli na sedežu INAIL in ga pomirili z obljubo, da ga bodo v prihodnjih dneh poklicali na razgovor.
sovodnje-zagraj - Pokrajina objavila razpis
Pokrajinsko cesto št. 8 bodo utrdili in zaščitili pred plazovi
Goriška pokrajina je objavila razpis za izbiro podjetja, ki bo poskrbel za utrditev in preprečevanje plazenja zemlje na pokrajinski cesti št. 8 Gorica-Sovodnje.
Dela bodo potekala v dveh sklopih. V okviru prvega bodo utrdili breg reke in cestno bankino z postavitvijo manjših stebrov, ki bodo izdelani iz armiranega betona, drugi sklop del pa predvideva namestitev dveh inklinometriskih cevi za merjenje vodoravnih in navpičnih premikov plazu. S pomočjo cevi bodo lahko sproti preverjali, ali ob cesti prihaja do plazenja zemlje, kar bo omogočilo ta-
kojšnje in učinkovitejše ukrepanje. Meritve bo izvajal tehnik, ki ga bo imenovala pokrajina. Le-ta bo s pomočjo posebnih naprav pregledoval inklinome-triski cevi v rednih časovnih presledkih.
Na pokrajini poudarjajo, da bodo vsa dela izvajali na zemljiščih, ki so v pokrajinski lasti, kar pomeni, da ne bodo razlaščali, med deli pa bodo zaprosili za začasno zasedbo nekaterih parcel v zasebni lasti. Skupna vrednost sanacije pokrajinske ceste št. 8 je 230.000 evrov. Dražba bo potekala v ponedeljek, 9. decembra.
Pokrajinska cesta v smeri Zagraja
gorica - SSk
»Občina zanemarja stoletnico vojne«
Bližajoča se stoletnica prve svetovne vojne je bila ena izmed tem, o katerih je tekla beseda na zadnji seji goriškega občinskega sveta, ki je potekala v ponedeljek. Svetniško vprašanje sta vložila svetnika SSk Marilka Koršič in Walter Ban-delj, ki menita, da občinska doslej še ni naredila dovolj, da bi bila Gorica »pripravljena« na počastitev obletnice dogodka, ki je tragično zaznamoval naše kraje.
»Pred vrati so spominske proslave ob stoletnici prve svetovne vojne. Goriški čezmejni prostor je prava zakladnica zgodovinsko-kulturnih spominov iz tistega obdobja,« je povedala Koršičeva in spomnila, da je zgodovinski turizem v Evropi - predvsem v Franciji in Angliji - zelo donosen. »Tudi za Gorico in pokrajino bi lahko zgodovinski turizem postal uspešna dejavnost, nujna pa je strategija, saj moramo svoje bogastvo - ob zgodovini spadajo vanj tudi gastronomija, vinarstvo, naravne lepote, rekreacija, ipd. -znati tržiti. Na tem področju smo v deželi in predvsem v Gorici na ničli. Premalo je gospodarskih dejavnosti, ki bi bile v to usmerjene,« pravita svetnika SSk, ki sta prepričana, da bi morala na tem področju več narediti ravno občinska uprava. » Goriška občina je prejela prispevek v višini 70.000 evrov, s katerim bi morala urediti območje Kalvarije. Kako to, da ni še nič ukrenila?« sta vprašala svetnika, Romoli pa je odgovoril, da je bil manjši del načrta po njegovih informacijah že izpeljan. Koršičeva in Bandelj sta omenila tudi prispevek za ureditev parkirišča ob vojaški cesti, ki iz Štmavra pelje na Sabotin, ki naj bi ga občina izgubila, Romoli pa je odgovoril, da je za to prvič slišal, zadevo pa bo preveril. »Z odgovori nisem bila zadovoljna, zato sem zahtevala pisni odgovor,« je povedala Koršičeva.
Bandelj je Romolija opozoril tudi na amandma k deželnemu zakonu št. 1/2011, ki omogoča ustanovitve šestih rajonskih svetov. Zupana je spodbudil, naj čim prej sproži razpravo na to temo. V nadaljevanju je spregovoril o problemu družine iz Štmavra, ki po sanaciji plaza ob hiši, za katero je civilna zaščita poskrbela v minulih letih, čaka na popravilo telefonskih drogov, ter o luknji, ki je nastala na dvorišču pevmskega vrtca. »Občinski funkcionar mi je zagotovil, da bodo problem kmalu rešili,« pravi Bandelj.
gorica - Ukrepi v primeru naravnih ujm
V stanju pripravljenosti
»Če se aktiviramo in se nič ne zgodi, nam javnost očita alarmizem, če pa se ne aktiviramo, tvegamo ovadbo zaradi opustitve uradne dolžnosti«
Včerajšnja tehnična seja na goriškem županstvu
Zaradi tragičnega dogajanja na Sardiniji, kjer je ciklon pred kratkim povzročil osemnajst smrtnih žrtev in ogromno materialno škodo, so se aktivirali tudi na goriškem županstvu, zato da bi bili organizirani in pripravljeni, če bi se kaj podobnega pripetilo pri nas. Odbornik za okolje Francesco Del Sordi se je v ta namen včeraj sestal z občinskimi funkcionarji in tehniki. Skupaj so preučili občinski plan civilne zaščite, ki ga je potrebno neprestano posodabljati - tako je bilo poudarjeno -, poleg tega je treba vnaprej določiti osebe, ki so v primeru naravne ujme pristojne za posamične ukrepe. Ugotavljali so tudi, da v preteklosti je bil alarm zaradi napovedi vremenoslov-
cev v večini primerov odveč: »Če se aktiviramo in se nič ne zgodi, nam javnost očita pretiran alarmizem, če pa se ne aktiviramo, kot bi bili morali, in se pripeti kaj hudega, potem tvegamo ovadbo zaradi kaznivega dejanja opustitve uradne dolžnosti.«
Včeraj so torej preučili načine za komuniciranje nevarnosti in presodili, katera javna poslopja so primerna, da jih po potrebi uporabijo kot zavetišča. V primeru velike potrebe bi priklicali v službo celotno občinsko osebje, pomembno pa je tudi koordiniranje z vsemi službami, ki se ob naravni ujmi aktivirajo. Sledila bodo še druga podobna operativna srečanja, je napovedal odbornik Del Sordi.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 28. novembra 2013
13
gorica - Ob zaključku gradnje avtoceste A34
»Gemina« sodobna in varna, na vrsti je tretji avtocestni vozni pas
»Danes se veselimo zaključka gradnje odseka avtoceste, ki ima mednarodni pomen in dokazuje, da zna dežela FJK dosegati cilje, ki si jih zastavlja. To pa je le del načrta, ki ga je treba izpeljati v celoti: zato smo se v teh sedmih mesecih trudili, da bi nadoknadili petletno zamudo na področju izgradnje tretjega pasu avtoceste A4. Ko smo prevzeli vodenje dežele, smo se znašli pred težko nalogo, saj za nekatere sklope del sploh ni bilo finančnega kritja. Da bi si jih priskrbeli, smo nemudoma stopili v stik z raznimi ministrstvi. Z ekipnim delom nam je naposled uspelo prepričali vlado, da je projekt avtoceste A4 podprla.«
Predsednica FJK Debora Serracchia-ni je na slovesnost ob odprtju avtoceste A34, ki je potekala včeraj v natrpani dvorani družbe SDAG, prišla s spodbudnimi novicami. Po izgradnji odseka avtoceste, ki povezuje Vileš z Gorico in Slovenijo, lahko deželna uprava danes z večjim optimizmom gleda tudi na ureditev tretjega voznega pasu avtoceste A4, ki se kljub večletni komisarski upravi še ni začela. »Ravno danes ponoči so v Rimu odobrili t.i. "maksi-amand-ma" k zakonu o stabilnosti, v katerem je za avtocesto A4 predvidenih 130 milijonov, 30 prihodnje leto in 100 leta 2015,« je povedala Serracchianijeva in dodala, da gre le-tem prišteti še 160 milijonov, ki jih je obljubil minister Lupi, in 150 milijonov iz sklada za depozite in posojila. »Na tej podlagi lahko posodobimo finančni plan in v prihodnost gledamo z zaupanjem. Računamo,
Debora Serracchiani včeraj v Gorici (levo) in nova avtocesta (zgoraj)
bumbaca
da bomo kmalu lahko dobili bančna posojila,« je povedala Serracchianijeva.
Glavna »protagonistka« včerajšnje slovesnosti, ki so se je udeležili mnogi predstavniki oblasti in upravitelji (med njimi ni bilo predsednika pokrajine Videm Fonta-ninija, ki je užaljeno izjavil, da ni prejel vabila), pa je bila avtocesta A34. »To ni le krajevna prometnica, ampak prava povezava med Zahodom in Vzhodom. Gre za sodobno in varno avtocesto, ki je tudi okolju prijazna,« je povedal predsednik družbe Autovie Venete Emilio Terpin in spomnil, da je bilo v fotovoltaično napravo v So-vodnjah in sistem za odvajanje odpadnih voda vloženih kar nekaj milijonov. Terpin je omenil polemike glede podražitev oz.
uvedbe »virtualne« cestnine, ki je marsikoga vznemirila, poudaril pa je, da se zanjo ni odločil koncesionar. »Povezana je z državnimi zakoni in finančnim načrtom, ki je bil predstavljen ped leti,« je pojasnil.
Zadovoljstvo je dalje izrazil župan Et-tore Romoli, po katerem je bila Gorica še pred kratkim »odrezana« od prometnih in tovornih tokov na relaciji FJK-Ljubljana, zdaj pa lahko konkurira s Fernetiči. »Deželo prosimo, naj promovira našo novo avtocesto in tovorno postajališče SDAG,« je na Serracchianijevo apeliral Romoli, ki je prepričan, da je še vedno izvedljiv tudi predlog izgradnje avtocestnega izvoza pri Fari. Goriški župan v svojem govoru ni omenil prejšnje deželne uprave, bivšemu
odborniku Riccardu Riccardiju pa se je -kljub različni politični barvi - zahvalil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, po katerem ima ob družbi Autovie Venete in izvajalcih tudi predstavnik Tondove uprave zasluge za uspešen zaključek del, ki so stekla leta 2010. »Kjer imamo velike prometnice, imamo več možnosti za razvoj gospodarstva,« je o pomenu nove avtoceste povedal Gherghetta, ki upa, da se bodo tovornjaki v Gorici tudi ustavljali. Predsednik pokrajine je dalje izrazil navdušenje nad novim videzom štandreškega krožišča, saj meni, da bi lahko s časom postal nekakšen »zaščitni znak« Gorice. »Tudi Parižani sprva niso marali Eifflovega stolpa,« je dejal Gherghetta.
Župan Romoli je spomnil na pobudo časopisa Isonzo-Soča, ki je pred časom predlagal novo ime za avtocesto. Namesto A34, menijo urednik Dario Stasi in sodelavci, bi lahko avtocestni odsek postal »Gemina«: takole se je namreč imenovala stara rimska cesta med Oglejem in Emono, današnjo Ljubljano. Kot je Primorski dnevnik že poročal, je družba Autovie Venete to možnost zavrnila. »Zakon ne dopušča uradnega preimenovanja, seveda pa lahko avtocesto neuradno imenujemo tudi z drugim imenom,« je povedal Terpin. Na papirju bo torej avtocestni odsek ostal A34, kar pa ne izključuje, da bi se lahko s časom na Goriškem in širšem območju udomačilo tudi ime »Gemina«. (Ale)
goriška brda - Oljke
Včeraj stisnili dvestoto tono
Obiranje oljk
foto km.
Dobro letino oljk je bilo sicer pričakovati, a v briški oljarni se vseeno niso nadejali tako rekordne letine. Včeraj popoldan so prevzeli dvestoto tono oljk, s čimer se oljarna na Dobro-vem uvršča v sam slovenski vrh. Sezone stiskanja oljk pa še ni konec. »Gre la rekordno letino. Lani smo namreč prevzeli 80 ton, v letu 2011 pa 130 ton. Letos smo pričakovali med 150 in 200 ton, kar pa bomo do konca sezone očitno presegli,« pravi Kristijan Radikon, agronom Vinske kleti Goriška Brda in odgovorni za prevzem oljk. Včeraj pa so v omenjeni oljarni zabeležili še eno okroglo številko: opravili so tisoči prevzem pridelka v letošnjem letu. To število sicer ne sovpada s številom strank, saj nekatere pridelek pripeljejo večkrat.
Dobra tretjina oljkarjev, ki svoj pridelek stisne v oljarni na Dobrovem, prihaja iz sosednje Italije, najvišji odstotek olje-vitosti je doslej dosegel oljkar is okolice Čedada z 21 odstotki. V briški oljarni pa svoj pridelek stiskajo tudi oljkarji iz zgornje Vipavske doline in okolice. V Brdih so sicer pričeli z obiranjem oljk že konec oktobra in bodo predvidoma zaključili konec tega meseca. (km)
kostanjevica - Skozi Komjančev nasad teče državna meja
Nič več oljkarski laik
Po grozdju pridejo na vrsto oljke. Martinovo je mimo, obdobje trgatve in posledičnih postopkov se je zaključilo, kar še ne pomeni, da ni dela v vinskih kleteh, a kdor goji oljčne nasade, se ob koncu novembra in začetku decembra premakne med oljke in torklje. Ta članek ni strokovne narave, kje pa! Želi pa posredovati nekaj vtisov in opisov, ki jih lahko mimogrede vsrka najbolj nebogljen oljkarski laik.
Kostanjevica s samostanom, Burboni, knjižnico in razgledom privlači mlado in staro, sprehajalce in izletnike. Obstaja pa še en vidik: spoznanje, da kostanjev pravzaprav ni ali jih je zelo malo. Po najbolj na jug izpostavljenim pobočju raste oljčni nasad. Za seznanitev z značilnostmi gojenja oljk bi lahko šli v Brda. Kmetija Aleša Komjanca na Jazbinah jih goji prav tam, a domenil sem se, da pridem raje na Kostanjevico, kjer raste 330 dreves na okrog 6.000 kvadratih. Nasad se po pobočju spušča na levi strani kolovoza, ki s kostanjeviškega parkirišča vodi proti Ulici Cappella v Gorici; na desnem robu Kom-jančevega oljčnika je dobro viden bel državni mejnik, zemljišče pa se nadaljuje na italijanski strani.
Kombi, traktor s prikolico, kompresor, črne plastične kadi in talne mreže. Najbolj nenavadno orodje so čeljustne grablje, ki stresajo veje in vejice, da padajo sadeži na mrežo, z nje pa jih nabirajo v kadi, ki jih stresajo v keson traktorske prikolice. Preden sem sledil traktorju na Jazbine, sem povprašal nekaj podrobnosti. Tako sem izvedel, da v oljčnem nasadu na pobočjih Kostanjevice gojijo štiri vrste oljk: pendolino, maurino, grignano in ca-saliva. Prva vrsta je hkrati opraševalnik, se pravi, da je nujno potrebna za tiste vrste dreves, ki se ne oplodijo same po sebi. Navadno nasadijo en opraše-valnik na dvajset drugačnih dreves. Izkoristek, se pravi povprečna količina olja, ki so iztisnejo iz sadežev, znaša devet do deset litrov na sto kilogramov. Ko je izkoristek višji, vsekakor nikoli več kot petnajst litrov, je v torklji praznik. Seveda so prejšnje faze bolj utrudljive. Kot v vinogradih je potrebno obrezovati in škropiti, namesto okopavanja pa je potrebno zemljišče okrog oljk kositi, sicer bomo oljke iskali kot igle na seniku ...
Aleš Komjanc med delom v svojem kostanjeviškem nasadu oljk (desno) in v torklji na družinski kmetiji na Jazbinah (spodaj)
fotoa.r.
Priznam: doslej mi ni bilo jasno, da pomeni beseda torklja lahko le stroj, ali pa ves prostor, kjer poteka postopek ločevanja listov od sadežev, pranje, mletje, centrifugiranje, izcejanje in vlivanje v sode. Zanimivo se mi zdi, da priteka olje iz centrifuge v zelo podobni količini in hitrosti kot žganje pri žganjekuhi. Gospodar in sinovi so me kot šolarčka vodili po nasadu in nato skozi postopek v torklji. Sansa je nekakšen oljčni gost »iztrebek«, ki ga uporabljajo kot gnojilo v vinogradih, sicer pa tudi v lepotilni industriji. Listje odlagajo na gnojišče, pri Komjančevih na Jazbinah ga tudi stresajo prašičem.
Da je Oče Aš - steklenice imajo nalepko s tem imenom - odlično jedilno olje, ne more biti dvoma, sam pa ga uživam kot zdravilo. Po eno žlico vsako jutro za umiritev želodčnih sten, ki bi sicer rade zaradi stresnih ritmov prekomerno proizvajale svojo kislino.
Aldo Rupel
14
Četrtek, 28. novembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
štandrež - Podelitev bo v nedeljo
Božidar Tabaj prejemnik klasa za predanost domačemu kraju in izjemne gledališke dosežke
Klas 2013, ki ga bodo v nedeljo že enajsto leto zapored podelili v Štandrežu, prejme letos Božidar Tabaj »za veliko ljubezen in prizadevnost do domače skupnosti, za navezanost na vrednote kulturne dediščine in za izjemne dosežke na ljubiteljskem dramskem področju«. Utemeljitev nam je včeraj posredoval Marjan Brescia, predsednik društva sKultura 2001, v katerem se prepoznavajo domala vsa štan-dreška združenja in ki s klasom nagrajuje zaslužne domačine. Svečana podelitev klasa bo v nedeljo ob 11. uri na glavnem vaškem trgu ali pa, če bo vreme nenaklonjeno, v župnijski cerkvi. Računajo tudi na udeležbo župana Gorice.
Božidar Tabaj se je ob pomoči babice Pine Miščeve rodil na družinskem domu na Pilošču v Štandrežu materi Mariji in očetu Lojzetu 20. aprila 1946. Družina se je nato povečala ob rojstvu Miloša in Raj-ka. Božidar, oziroma Božo, kot ga vsi poznamo, je osnovno šolo obiskoval v domačem kraju, študij pa nadaljeval v Gorici. Zaposlil se je kot elektromehanični vajenec pri podjetju Ribi, pri istem je nato skrbel za poštne prevoze. Leta 1975 je ustanovil zadrugo Traspost in jo vodil, kot predsednik, do upokojitve. Avgusta 1968 se je poročil z Nadjo Montini; rodila sta se jima sinova Robert in Marko. Od ustanovitve dalje je bil aktiven član stranke Slovenske
skupnosti. Bil je član prvega štandreškega rajonskega sveta in dva mandata tudi njegov predsednik. Pod njegovim predsedovanjem so začeli prirejati Dan miru, poletno središče, srečanja za starejše vaščane in dobrodelno baklado. Vaške probleme pozorno spremlja kot goriški občinski svetnik že štiri mandate. Bil je tudi dolgoleten pevec mešanega zbora društva Štandrež in cerkvenega zbora; za delovanje na pevskem področju je prejel zlato Gallusovo značko.
Že več let je član odbora Prosvetnega društva Štandrež, najbolj pa ga veseli dramska dejavnost. Pod njegovim mentorstvom je štandreška dramska skupina dosegla vrhunske dosežke. Uspešno je odi-
Božidar Tabaj
gral skoraj sto vlog, nekaj predstav je tudi režiral. Prejel je številne nagrade in priznanja za vloge v različnih predstavah, najbolj prestižni pa sta nagrada sklada Staneta Severja za leto 1999 in prva nagrada za najboljšo predstavo iz Slovenije in zamejstva na Linhartovem srečanju v Šoštanju
bumbaca
leta 2004. Je tudi pobudnik uspešne gledališke abonmajske sezone v župnijski dvorani Anton Gregorčič.
Pri svojem delu se Božo drži Gregorčičevega navodila: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar zmore, to mož je storiti dolžan.«
goriška - Ajdovci ponovno odločajo o usodi regijskega odlagališča
»Projekt lahko pade«
Usoda projekta izgradnje regijskega centralnega odlagališča za ravnanje z odpadki (RCERO) v Stari Gori še vedno visi na nitki. Država je trinajstim občinam, katerih projekt se je že znašel na seznamu »rizičnih«, določila zadnji rok za ureditev vsega potrebnega. Do 31. decembra mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje, s strani ajdovske občine pa mora biti podpisan odlok o ustanovitvi javnega podjetja RCERO in sprejet investicijski program zanj. V Ajdovščini bodo o tem odločali danes. »Če odloka in investicijskega programa ne sprejmejo, projekt pade,« opozarja novogoriški župan Matej Ar-čon. »Večja težava kot gradbeno dovoljenje je po mojem mnenju Ajdovščina. Področje ravnanja z odpadki ni predvideno v naslednji evropski perspektivi, to zna postati velika težava. Če do 31. decembra letos vprašanje odlagališča ni rešeno, projekt ne pade v novo perspektivo, torej pade,« opozarja Ar-čon. »Iz tega razloga je pomembno, da se vsi zavedamo, da je projekt nujen, take investicije nismo sposobni speljati sami - ne trinajst ne več občin,« pristavlja vodja projekta RCE-RO Mitja Trtnik, ki je glede današnje odločitve v Ajdovščini optimističen.
47 milijonov evrov vredno investicijo, toliko znaša skupaj z DDV-jem, naj bi v višini skoraj 25 milijonov sofinanciral kohezijski sklad Evropske unije, država bi primaknila 4,4 milijone evrov, trinajst severnoprimorskih občin pa skupaj 18 milijonov evrov. Največ med njimi bi vložila novogoriška - 2,8 milijona, za njo ajdovska - 1,4 milijona. Časa za ureditev vseh potrebnih dokumentov pa je le še mesec dni. Do 31. decembra je namreč država podaljšala rok, sicer se bodo dodeljena evropska sredstva prerazporedila drugam. »RCERO in centralna čistilna naprava sta dva edina projekta zahodno od Ljubljane v tej perspektivi. Res je, bili smo na seznamu ri-zičnih projektov, želeli so nam že odvzeti odločbo, zato smo takrat aktivirali vse sile županov, poslancev ..., da so prepričali ministra, da nam rok podaljša do konca leta,« dodaja Arčon, ki upa, da bo projekt evropska sredstva vseeno ohranil. Župani preostalih občin so ga tudi pooblastili, da v imenu vseh sodelujočih občin proti ajdovski vloži tožbo, če bi zaradi njihove odločitve projekt padel.
V Ajdovščini bodo o vsem naštetem odločali danes. Že na izredni seji v začetku novembra so imeli svetniki na mizi podobno gradivo, a tedaj niso izglasovali niti dnevnega reda, s čimer so zavrnili ponovno odločanje o RCERO. Bili so namreč mnenja, da so o tem že dovolj razpravljali, in izpostavili, da so že izglasovali, da pri gradnji RCE-RO ne bodo več sodelovali, saj so menili, da je projekt predimenzioniran in da bi prinašal izgubo. (km)
gorica - Praznične pobude združenja InCorso
Vabljivi nakupi
Popusti in druge promocijske pobude - »Goričani, podpirajte mestno trgovino!«
Popusti, spletna stran, promocijski material, praznična okrasitev mesta. Združenje trgovcev InCorso si je zavihalo rokave in za letošnji december pripravilo vrsto pobud, s katerimi želi promovirati Gorico in vanjo priklicati čim več kupcev.
»Trgovci in gostinci želimo ovrednotiti mesto, v katerem delamo. To je naš glavni cilj. Zato smo se odločili, da bomo v predprazničnem času izvedli vrsto pobud,« je povedala Antonella Pacorig, ki je članica vodstva združenja InCorso. Le-to je natisnilo 35.000 letakov v italijanskem jeziku, ki jih bo v teh razdelilo po goriški pokrajini, 15.000 letakov s slovenskim besedilom pa so poslali v Slovenijo. Letaki bodo dali pravico do popustov (največ 20%) v vseh goriških trgovinah, ki imajo v izložbi simbol združenja InCorso. »Popusti v predbožičnem času niso lahka odločitev, sklenili pa smo, da pokažemo vso našo dobro voljo,« je povedala Paco-rigeva. Direktorica zveze Confcommer-cio iz Gorice Monica Paoletich je povedala, da so vse informacije in novosti ob-
javljene na spletni strani www.incorso.go-rizia.it, ki je povezana s portalom www.letsgo.gorizia.it, med razne pobude pa so vključili tudi solidarnostno akcijo. Trgovci so zbrali 1000 evrov, ki jih bo Lions klub iz Gorice preko goriške občine ponujal družinam v stiski za kritje položnic in drugih stroškov.
»Ko je goriška trgovina doživljala boljše čase in so trgovce mnogi imeli za privilegirance, ni bilo vsega tega sodelovanja. Danes so razmere res težke, trudimo pa se, da bi ostali na površju,« je povedal predsednik zveze trgovcev za goriški okraj Benedikt Kosic, goriška odbor-nica Silvana Romano pa je apelirala na goriške družine. »Za svoje božične nakupe izberite Gorico,« je povedala predstavnica Romolijeve uprave, ki dobro pozna stisko trgovcev v teh kriznih časih.
Praznični projekt združenja InCorso je skupno vreden 36.000 evrov. 25.200 evrov je prispevala dežela FJK, 3.600 evrov je občinskih sredstev, preostalo pa je zbrala zveza Confcommercio.
Korzo v prazničnem času lani
nova gorica - Vodja županovega kabineta
Zoper Klauta vložili ovadbo za kaznivo dejanje goljufije
Odvetniška pisarna Polanc je včeraj v imenu novogoriškega Stanovanjskega sklada vložila kazensko ovadbo zoper Simona Klauta, ki je bil desna roka župana. Ovaden je bil za kaznivo dejanje goljufije.
»Sklad je čakal še zadnjo informacijo s strani banke, da bi zbral čisto vse informacije v smeri te kazenske ovadbe. Banka teh podatkov ni želela dati, so pa ostali podatki, s katerimi razpolaga stanovanjski sklad, dovolj za vložitev kazenske ovadbe. Manjkajoči podatki, t.i. direktni podatki - mi razpolagamo samo z indirektnimi -, jih bo pač pridobilo tožilstvo, policija ... na podlagi zakonskih pooblastil,« je včeraj povedal odvetnik Silvester Polanc in pojasnil, da je vsak državljan in državni organ ali katera-
koli pravna oseba na podlagi zakona dolžna vložiti kazensko ovadbo, če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. »To dolžnost ima vsakdo. Tudi Stanovanjski sklad je bil dolžan vložiti ovadbo. Ali je bilo dejansko kaznivo dejanje storjeno ali ne, bo odločilo sodišče. Mi pa smo presodili, da so bili elementi kaznivega dejanja podani,« pojasnjuje odvetnik Polanc.
Simon Klaut se je leta 2010 z družino preselil v neprofitno stanovanje novogoriškega Stanovanjskega sklada. Za 70 kv. metrov veliko stanovanje plačuje neprofitno najemnino 208 evrov. Situacija pa se je spremenila, ko je lani poleti Klaut postal vodja županovega kabineta s skoraj 1.600 evri neto mesečne plače. Na skladu so ugotovili, da
Klaut zaradi višjih dohodkov ne izpolnjuje več pogojev za neprofitni najem, zato so mu lani septembra izdali odločbo, po kateri bi moral za določen čas treh let plačevati tržno najemnino, ki znaša 312 evrov. Če bi po tem času njegov materialni status ostal višji, torej bi presegal pogoje za neprofitno najemnino, bi mu pogodbo na skladu odpovedali. Klaut pa se je na to odločbo pritožil drugostopenjskemu organu - mestni občini, ki je pritožbi ugodila -, zadevo so obravnavali v pravni službi, podpisal jo je župan Matej Arčon. Zaradi tega je župana skupina No-vogoričanov prijavila protikorupcijski komisiji, Klaut pa je čez nekaj dni županu vročil svojo odpoved delovnega razmerja. Trenutno mu teče odpovedni rok. (km)
Adventni venci na Vrhu
V	pričakovanju na božič društvo Danica prireja dvourni tečaj za pripravo adven-tnih vencev, ki bo potekal nocoj ob 20. uri v kulturnem športnem centru Danica na Vrhu; na razpolago je še nekaj mest, obvezna je predhodna najava v dopoldanskem času na tel. 339-7484533 (Dolores).
Celsu Macorju v spomin
V	spomin na furlanskega književnika Celsa Macorja ob 15-letnici smrti prirejajo danes ob 17.30 v dvorani palače Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici študijsko srečanje na temo novih perspektiv in zgodovinske vloge Goriške ter medgeneracijskega, medkulturnega in medverskega dialoga. Prebirali bodo izbrane odlomke iz Macorje-ve zapuščine.
Basaglia in rojstvo manjšine
Na sedežu kulturnega Foruma v Ascoli-jevi ulici v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Non ci scusiamo per il disturbo«, delo skupine sardinskih mlade-ničev, ki so preizkušali učinke Basaglio-ve revolucije. Jutri ob 18. uri bodo na istem mestu predstavili še knjigo Glorie Nemec »Nascita di una minoranza - Istria 1947-1965: storia e memoria degli italia-ni rimasti nell'area istro-quarnerina«.
»Ko polno je noči srce«
Katoliška knjigarna v sodelovanju z Goriško Mohorjevo in Feiglovo knjižnico prireja danes ob 17. uri v galeriji Ars na goriškem Travniku predstavitev štirijezične pesniške zbirke Viljema Černa »Ko po-uno noči je sarce / Ko polno je noči srce / Co plen di gnot al e il cur / Quando pie-no di notte e il cuore«.
Nov sedež dekanijske Karitas
V	spodnji dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu bo drevi ob 20. uri odprtje razstave rezbarsko-intarzijsko-restavratorskega društva Solkan. Jutri ob 18. uri v Gregorčičevi ulici 27 pa bo odprtje in blagoslov novega sedeža dekanijske Karitas.
Dialog med Iranom in Evropo
V	konferenčni dvorani Best Western Palace hotela v Gorici bo danes ob 17.30 javnosti odprto srečanje na temo »Iran in Evropa: dialog v razvoju«; prireja ga Evro-peistična akademija.
Uradi prefekture jutri zaprti
Uradi goriške prefekture bodo jutri zaprti za javnost zaradi periodičnega usposabljanja osebja. Iz istega razloga bodo zaprti tudi 9. in 13. decembra.
GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 28. novembra 2013 1 5
/
gorica - V soboto
»Classica for Dummies« z Androm Merkujem in skupino Microband
V soboto, 30. novembra, ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu glasbeno-komični dogodek »Classica for Dummies« s tržaškim komikom in imitatorjem Androm Merkujem ter skupino Microband. Prirejajo ga v okviru 23. gledališkega festivala Goriški grad 2013, ki poteka na pobudo združenja Terzo Teatro. Posebna gosta večera bosta komika in glasbenika Luca Domenicali in Danilo Maggio. Andro Merku je že znano ime na vsedržavni komični in imitatorski sceni. Na TV programu La7 je na primer »modroval« z Vendolo in Follinijem v izposojeni Tremontijevi koži. Tokrat bo goriška publika lahko ponovno uživala ob njegovi iznajdljivosti. Andro Merku je bil namreč leta 2005 med prvimi dobitniki priznanja, ki ga podeljujejo na goriškem trijezičnem festivalu komičnega teatra Komigo. Predprodaja vstopnic poteka v knjigarni Antonini na Korzu Italia v Gorici ali v Kulturnem domu (redni 12 evrov, znižani 10 evrov).
Učenci Glasbene matice se pripravljajo na nastop
gorica - Napovedujejo dva koncerta
Prvih petdeset let Glasbene matice
Glasbena matica iz Gorice praznuje letos petdeset let delovanja. Jubilej bodo obeležili z nizom prireditev, ki jih bo okronala osrednja proslava v soboto, 14. decembra, v goriškem Kulturnem domu.
V okviru praznovanja bodo priredili tudi glasbeni dogodek z naslovom »50 glasbenih spominov«. Koncert, ki bo v torek, 3. decembra, ob 20. uri v palači Attems Petzenstein na goriškem Kornu (Trg De Ami-cis), bodo oblikovali profesorji goriške šole. V raznih sestavah bodo skladbe znanih avtorjev izvajali Ambra Cossutta na violino, Beatrice Zonta na klavir, Iris Risegari na flavto, Matjaž Remec in Franko Reja na kitaro, Manuel Figheli na harmoniko in Patrik Quaggiato na tolkala. Profesorji Glasbene matice koncert podarjajo Gorici pa tudi svojim učencem.
Glasbeni dogodek, ki bo potekal v dvorani plemiške palače, kjer imajo sedež Pokrajinski muzeji, prireja Glasbena matica s finančnim prispevkom Fundacije Goriške hranilnice in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine, omogočil pa ga je Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. (vip)
Ciganski orkester je pred leti že uspešno nastopil na goriškem odru
SEZONA ZDRUZENJA LIPIZER
V centru Bratuž ciganski orkester iz Budimpešte
Jutri, 29. novembra, ob 20.45 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici tretji letošnji večerni koncert v organizaciji združenja Rodolfo Lipizer. Nastopil bo ciganski orkester iz Budimpešte, ki ga vodi violinist-solist Antal Szalai in ki se je pred leti že uspešno predstavil v Gorici. Tokrat bo postregel s programom delno posodobljenih skladb iz ciganske glasbene tradicije, ki jih bodo izvajali v godalnem sestavu (violine, viole in kontrabas) in z značilnimi madžarskimi inštrumenti, med katerimi so panflavta, zimbalon, tarogato itd. Za šole iz goriške pokrajine so organizirali matinejo.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel.
0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel.
0481-76025.
~M Gledališče
1. REVIJA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA
»Non ci resta che ridere!« v organizaciji društva za ovrednotenje ljudskih običajev v Podturnu poteka v župnijski dvorani v Podturnu ob nedeljah ob 17.30: 1. decembra »Cjase d'arint« Giannija Gregoricchia, nastopa gledališka skupina Agnul Di Spere.
»ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 8. decembra ob 18. uri komedija »Lahkokrilec« (Pavel Lužan), nastopa KUD Svoboda - Zalog.
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 30. novembra »Voglio la luna«, nastopa gledališka skupina Teatro Pirata (za otroke od 4. leta starosti); 14. decembra »Il gioco del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'airone e il grande fiu-
me«, 15. februarja 2014 »La grande fo-resta«, 22. februarja 2014 »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.0014.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo danes, 28. novembra, ob 20.45 gledališka predstava »Quando la moglie e in vacanza« (George Axelrod), nastopata Massimo Ghini in Elena Santarel-li; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 28. novembra, ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic); informacije pri blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.30 »Il passato«; 19.45 - 22.00 »Thor - The Dark World« (digital 3D).
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.00 - 19.45 »Thor - The Dark World«; 22.00 »Thor - The Dark World« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 »Free Birds - Tacc-hini in fuga«; 20.00 - 22.00 »Sole a ca-tinelle«.
Dvorana 5: »Gli occhi dell'Africa« 20.00 »An African Election« (vstop prost); 22.15 »Fuga di cervelli«.
~M Koncerti
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na
Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo v petek, 29. novembra, ob 20.45 v sklopu niza »Jazz in Progress« nastopil Sandro Satta trio (Sandro Satta, Giovanni Maier, Zlatko Kaučič). V nedeljo, 1. decembra, ob 11. uri bo nastopila har-fistka Lara Macri (niz »Musica in Cor-so«); več na www.ilcarsoincorso.it.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 30. novembra, ob 20.15 bosta nastopila Gal Gjurin in simfonični orkester Cantabile; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013.
S Izleti
SPDG IN KRAŠKI KRTI s sodelovanjem Planinske družine Benečije organizirata spust v brezno Labodnico pri Trebčah v nedeljo, 1. decembra. Zbirališče ob 8.30 pri avtocestnem postajališču v Devinu. Spust v jamo ob 9.30 (5-6 ur trajanja skupaj z vzponom). Obvezna primerna obutev in obleka, plezalni pas, čelada s svetilko. Kdor se ne spusti v jamo se lahko udeleži sprehoda po bližnjih gmajnah; informativni sestanek bo na sedežu SPDG danes, 28. novembra, med 19. in 20. uro; informacije po tel. 340-8247660.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse člane na jesenski sprehod, ki bo v nedeljo, 1. decembra. Zbirališče na parkirišču Resseljeve pešpoti v Bazovici ob 9.30, nato sprehod do Lipice z ogledalom kobilarne. Vrnitev ob 15. uri. Obvezna oprema: primerna obutev, dežnik, pelerina, kosilo, rutka; informacije pri vodnikih družin.
23 Obvestila
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja družabno srečanje v agriturizmu Malovš-čevi v Vitovljah v nedeljo, 1. decembra. Poskrbljen bo prevoz z avtobusom, odhod izpred sovodenjske telovadnice ob 12. uri, predvidena vrnitev na istem mestu ob 18. uri. Otroci do vključno 12. leta se kosila in družabnosti udeležijo zastonj. Vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob torkih od 17. do 18. ure ali po tel. 329-40069255 (Vincenza) in tel. 340-3423087 (Paola).
SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro.
0 Prireditve
KD DANICA vabi na miklavževanje v četrtek, 5. decembra, ob 18.30 v društvenih prostorih na Vrhu. Nastopili
bodo društveni otroci; informacije uro pred predstavo v ŠKD Danica.
KD SOVODNJE vabi otroke sovodenj-skega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje, da se udeležijo obiska Sv. Miklavža v Kulturnem domu v Sovod-njah v četrtek, 5. decembra, ob 18.30.
ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara, 11) prireja danes, 28. novembra, ob 20.30 predavanje odgovornega za biološko varnost pri centru ICGEB Decia Ripandellija z naslovom »OGM. La tecnologia, i rischi e i benefici, le normative e il ruolo del Centro Internazionale d'Inge-gneria Genetica e Biotecnologia«. V četrtek, 5. decembra, od 21. ure dalje bo kot vsak prvi četrtek v mesecu observatorij odprt publiki, potekali bodo vodeni ogledi s teleskopi; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost.
MLADINSKI CENTER NOVA GORICA IN MESTNA OBČINA NOVA GORICA v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti Nova Gorica organizirata v mesecu novembru, nacionalnem mesecu preprečevanja zasvojenosti, predavanja za starše: danes, 28. novembra, ob 17. uri v OŠ Solkan »Kako vzgojiti motiviranega otroka« (Borut Kožuh, defekto-log in ravnatelj Mladinskega doma Jarše); v petek, 29. novembra, ob 17. uri v OŠ Frana Erjavca Nova Gorica »Kako biti starši najstniku« (Leonida in Albert Mrgole, avtorja najnovejše knjige »Izštekani najstniki in starši, ki šte-kajo«). Predavanja so brezplačna in trajajo 90 minut.
DRUŠTVO HUMANISTOV GORIŠKE IN GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA vabita na sklop predavanj »Zimske urice literature« (pri klavirju) v Goriški knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici ob 18. uri: 29. novembra bo Katja Perat govorila na temo »Dežela pesnikov in kmetov«.
NA GRADU DOBROVO bodo 29. in 30. novembra potekali »Gradnikovi večeri 2013«: v petek, 29. novembra, ob 19. uri zaključek fotografskega natečaja »Briška zemlja«; ob 19.30 predstavitev pesniške zbirke »Eros-Tha-natos«, prevodi poezije Alojza Gradnika v italijanščino. V soboto, 30. novembra, ob 18.30 slikarska razstava LD Dablo »Duhteče vino sladkih trt« (Alojz Gradnik); ob 19. uri predstavitev monografije »Brda in Brici«.
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 29. novembra, ob 18. uri bo predstavitev knjige »Il Pas-so« Fabia Favretta, z avtorjem se bo pogovarjal direktor državne knjižnice v Gorici Marco Menato; več na www.leg.it, vstop prost.
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH bosta v sklopu prireditve »Au-tunno da Sfogliare... e da Ascoltare« potekali dve srečanji z avtorjem: 29. novembra ob 18.30 bo Roberto Covaz govoril o svoji knjigi »Amianto, i polmoni dei cantierini di Monfalcone« in 6. decembra bo Paolo Rumiz predstavil svojo knjigo »L'insieme dei miei viaggi«.
V	SPOMIN NA MARKA WALTRITSC-
HA prirejajo SKGZ, Knjižnica Damir Feigel, Primorski dnevnik, ZSKD in Kulturni dom v Gorici srečanje ob 10. obletnici smrti. V petek, 29. novembra, ob 18. uri bo v prostorih knjižnice Damir Feigel v Gorici (KB Center, Verdijev korzo 51) o Waltritschevem liku in delu spregovoril novogoriški zgodovinar Branko Marusič.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA vabi na predstavitev zgoščenke »Mlin na smeh« otroškega pevskega zbora Veseljaki iz Doberdoba v petek, 29. novembra, ob 19. uri v palači Attems Petzenstein v Gorici in v soboto, 30. novembra, ob 18. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
SKRD JADRO iz Ronk vabi v ponedeljek, 2. decembra, ob 18. uri v ronško občinsko sejno dvorano na predstavitev 15. številke društvenega zbornika.
BOŽIČNI DECOUPAGE:dvodnevni tečaj o krasenju izdelkov s tehniko decoupage na božično temo bo 4. in 12. decembra od 20. do 22.30 na sedežu društva Briški grič v Števerjanu. Obvezna prijava (tel. 334-2825853; bri-skigric@gmail.com).
V	ŽUPNIJSKI DVORANI V ŠTANDRE-ŽU bo miklavževanje v četrtek, 5. decembra, ob 19. uri.
V	PRIČAKOVANJU MIKLAVŽA organizirajo Kulturni dom Gorica, Dijaški dom, športno združenje Dom in OK Val v četrtek, 5. decembra, ob 17.30 v Kulturnem domu v Gorici srečanje za otroke v družbi čarodeja Romana Freliha. Ob zaključku predstave bo Miklavž obdaril vse otroke, zato je zaprosil za predhodno najavo prisotnosti; informacije in rezervacije: Kulturni dom Gorica, Ul. I. Brass 20; tel. 048133288, info@kulturnidom.it.
KC LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita na »Srečanja pod lipami« v četrtek, 5. decembra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Gost srečanja bo France Pibernik, literarni zgodovinar, največji poznavalec dela Franceta Balantiča in drugih zamolčanih avtorjev. Predstavil bo dokumentarno monografijo o Francetu Balantiču in dopolnjeno izdajo »Zbranih del«, ki sta izšli pred kratkim ob 70-letnici pesnikove smrti.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.30, Maura Turra por. Zampar iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Duha in na pokopališče.
DANES V PEVMI: 9.10, Walter Sosol (iz goriške splošne bolnišnice ob 9. uri) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V LOČNIKU: 11.00, Romana Marchi vd. Gabrielli (s pokopališča v Gradežu) v cerkvi, sledila bo upepe-litev.
DANES V KRMINU: 15.00, Maria Gio-vanna Alseni (sestra Lanfranca) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču.
16 Četrtek, 28. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Tini je všeč proga za SP 2015
BEAVER CREEK - Zvezdnice alpskega smučanja so na torkovem treningu lahko prvič preizkusile novo smukaško progo v ameriškem Beaver Creeku, prizorišču za hitre discipline svetovnega prvenstva 2015. «Proga je zelo, zelo zahtevna in z njo sem imela ob prvem stiku kar nekaj težav. Bila sem zelo presenečena nad veliko hitrostjo, zato sem večkrat na silo zavirala. Definitivno bom na tej progi potrebovala nekaj več treninga,« je povedala Tina Maze.
Poraz Maniajeve Modene
MODENA - Po tretjem mestu reprezentance na Grand pri-xu se je v Italiji sinoči nadaljevalo državno prvenstvo. Mo-dena Števerjanca Lorisa Maniaja je s 3:0 izgubila proti Tren-tino. Mania je sprejel 16 žog s tremi napakami. V tekmi kroga pa je Piacenza s 3:1 premagala Cuneo. Izidi: Citta' di Ca-stello - Ravenna 3:2, Casa Modena - Trentino 0:3, Vibo Valentia - Macerata 0:3, Piacenza - Cuneo 3:1, Molfetta, Perugia 0:3, Verona - Latina bo danes.
nogomet - V Ligi prvakov sinoči tudi rekordna 10. zmaga Bayerna
Juventus prvič zmagal
TURIN - Juventus je v Ligi prvakov dosegel sinoči šele prvo zmago, vendar je kljub temu zdaj zelo blizu uvrstitvi v osmino finala. Po zmagi s 3:1 proti Kopenhagnu mu namreč v zadnji tekmi skupine B 10. decembra v Istanbulu proti Galatasarayu zadostuje osvojitev točke. A bo šlo za hud boj, saj bi ga turško moštvo trenerja Roberta Mancini-ja z zmago prehitelo in izločilo.
Kopenhagen se je po svojih močeh dobro postavil po robu Juventusu, a je bil pač slabši tekmec. Do prvega gola je Juventus prišel šele v 29. minuti, ko je branilec Jacobsen povzročil enajstmetrovko, tako da je v kazenskem prostoru dobesedno ujel žogo z rokama. Vidal z bele točke ni zgrešil. V začetku drugega dela so gostje nepričakovano izenačili po gneči v kazenskem prostoru Ju-ventusa. Navijače na tribuni je zajel strah, ki pa ni trajal dolgo, saj je Melberg v 16. minuti zrušil Llorenteja, Vidal pa je novo najstrožjo kazen spet izvedel brezhibno. Dve minuti kasneje je vratarja Dancev ugnal še z lepim lobom z glavo. Ker je Galatasary izgubil v Madridu, je bilo veselje po tekmi popolno, a Juventus še ni kvalificiran. Dobro sta sinoči igrala tudi Pogba in Pirlo.
Nogometaši nemškega Bayerna so premagali CSKA s 3:1 in tako v tej sezoni elitnega tekmovanja še ne poznajo poraza, skupno pa so neporaže-ni že na desetih zaporednih tekmah li-
Arturo Vidal je dosegel tri zadetke, v prihodnji dneh pa naj bi z Juventusom tudi podaljšal pogodbo
ansa
ge prvakov.Zadetki Arjena Robbna,	desetimi zmagami v nizu - začel ga je
Maria Götzeja in Thomasa Müllerja so	aprila v četrtfinalu prejšnje sezone pro-
Bavarcem	ti Juventusu - izboljšal stari rekord, ki ga
prinesli nadaljevanje stoodstot-	je imela Barcelona iz let 2002 in 2003,
nega izkupička v skupini D. Bayern je z	ko je slavila na devetih tekmah zapored.
Skupina A Leverkusen -
Manchester United 0:5, Šahtjor - Real Sociedad 4:0 Manchester U. 5 3 2 0 11:3 11 Šahtjor	5 2 2 1 7:5 8
Leverkusen 5 2 1 2 8:10 7 Real Sociedad 5 0 1 4 1:9 1 ZADNJI KROG (10.12.) Manchester United -Šahtjor, Real Sociedad - Leverkusen
Skupina B Real Madrid -
Galatasaray 4:1, Juventus - Kopenhagen 3:1
Real Madrid	5	4 1	0	17:5 13
Juventus	5	13	1	9:8 6
Galatasaray	5	1 1	3	7:14 4
Kopenhagen	5	1 1	3	4:11 4
ZADNJI KROG (10:12.) Galatasaray - Juventus, Kopenhagen - Real Madrid
Skupina C Anderlecht - Benfica
2:3, Paris St. Germain - Olympiacos 2:1
PSG	5 4 10 15:3 13
Olympiacos 5 2 1 2 7:7 7
Benfica Anderlecht
5 2 1 2 6:7 7 5 0 1 4 3:14 1
ZADNJI KROG (10.12.) Benfica Olympiacos - Anderlecht
PSG,
Skupina D CSKA Moskva -
Bayern 1:3, Manchester C. - Viktoria Plzen 4:2 Bayern	5 5 0 0 15:2 15
Manchester C. 5 4 0 1 15:8 12 CSKA	5 1 0 4 7:15 3
Plzen	5 0 0 5 4:16 0
ZADNJI KROG (10.12.) Bayern - Manchester City, Plzen - CSKA Moskva
smučanje
Zuzulova bo izpustila celo sezono
BRATISLAVA - Slovaška alpska smučarka Veronika Velez Zuzulova, specialistka za slalom, bo zaradi poškodbe kolena izpustila celotno olimpijsko sezono. Kot je sporočila prek svoje spletne strani, je v zadnjih šestih tednih poskušala vse, da se na sneg vrne vsaj do olimpijskih iger, a je uvidela, da je ves trud zaman, tako da se je morala po operaciji 2. julija predati. 29-letna Slovakinja je nekdanja mladinska svetovna prvakinja, lani pa je bila tretja v skupni razvrstitvi slaloma in zmagovalka slaloma v Semmeringu ter paralelnega slaloma v Münchnu.
KOŠARKA - Evropski pokal: Union Olimpija - Asvel 86:48. Peta zmaga Ljubljančanov
TRENER - Gianluca Zam-brotta (36 let), nekdanji reprezentant in član zmagovite zasedbe s svetovnega prvenstva v Nemčiji leta 2006, je zaplul v trenerske vode. Za strokovni prvenec si je izbral drugoli-gaško švicarsko moštvo Chiasso.
NAJBOLJŠI - Japonec Juto Nagatomo, igralec Interja, je bil izbran za najboljšega azijskega nogometaša leta 2013. V izboru azijske nogometne zveze je prehitel rojaka in člana moskovskega CSKA Kei-sukeja Hondo, tretji pa je bil Južno-korejec Son Heung Min, ki igra za Bayer iz Leverkusna.
MILIJARDE - Vodstvo severnoameriške hokejske lige NHL je z družbo Rogers Communications podpisalo 3,8 milijarde evrov vredno televizijsko oziroma multi-medijsko pogodbo, tako da bo imelo po novem, od sezone 2014/2015 do 2025/26, pravice prenosov v Kanadi zgolj eno podjetje. Pogodbo morajo sicer odobriti lastniki klubov NHL.
zsšdi - Tiskovna konferenca
Jutri v Ljubljani tudi Tea Ugrin, Andraž De Luisa in košarkarji ŠZ Jadran
V	organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez
in Komisije za zamejski šport bo jutri v sejni sobe hale Tivoli v Ljubljani tradicionalna tiskovna konferenca o slovenskem športu zunaj slovenskih meja. Medijem iz Slovenije se bodo na pobudo Združenja slovenskih športnih društev v
Italiji, Slovenske športne zveze s Koroške ter Zveze Slovencev na Madžarske iz Porabja predstavili različni športniki. Od naših bodo to gimnastičarka Tea Ugrin, uspešen orientacijski tekač Andraž De Luisa ter predstavniki košarkarskega Jadrana. Za Koroško bodo nastopili predstavniki Športnega društva Zahomc (smučanje) in Posojilnice Aich Dob (moška odbojka).
V	okviru pobud novega odbora ZSŠDI pa je bilo v torek dopoldan na sedežu Združenja v Trstu srečanje s slovenskimi mediji v Italiji. S predstavniki našega dnevnika, slovenskega radijskega in televizijskega sporeda Rai ter splentih strani slosport in slo-media sta se pogovarila predsednik ZSŠDI Ivan Pe-telrin in članica izvršnega odbora Loredana Prinčič.
odbojka - Najmlajši na Tržaškem
Med odmori so tudi risali
več fotografij na www.primorski.eu
Tekmovalno sezono za odbojkarsko mrežo so začeli tudi najmlajši. Po formuli, ki jo je tržaška odbojkarska zveza izvedla že lani, se bodo najmlajši odbojkarji v mikro- (2006 in mlajši) in mini-volleyu (do 2004) pomerili na šestih jutranjih srečanjih v dvorani PalaCalvola. Na prvem turnirju, na katerem se je zbralo rekordnih 180 otrok, so nastopila tudi vsa slovenska društva z več ekipami. Zaradi velikega števila otrok so najmlajši odigrali nekaj manj tekem kot sicer, kljub temu pa je bilo športno jutro nadvse uspešno. Čakalno dobo so deklice in dečki potešili z risanjem, po tekmovanju pa so bili vsi tudi nagrajeni. Vzporedno je potekalo tudi prvo srečanje mi-krovolleya za najmlajše, ki so se v bistvu pomerili v enostavnih igrah z žogo. Naslednje srečanje bo že 1. decembra, nato še 19. januarja, 23. februarja, 23. marca in 4. maja. Zveza še napoveduje mednarodni turnir na začetku junija.
Vzporedno z enkrat mesečnimi srečanji mikro- in minivol-leya bo letos potekalo tudi pokrajinsko prvenstvo Under 12. Osemnajst ekip bo na šestih sre-
čanjih nabiralo prve odbojkarske izkušnje, z razliko od lani pa bo šlo za srečanja štiri proti štiri (ne več šest proti šest) na nekoliko manjšem igrišču. Od slovenskih društev sta se v prvenstvu prijavili dve ekipi Brega, Kontovel in Sokol pa z eno ekipo.
Na prvem srečanju je obe odigrani tekmi zmagal Breg A, Kontovel in Sokol pa sta vknjižil po
S turnirja v dvorani Palacalvola
kroma
eno zmago, kot Breg B, ki pa je igral samo eno tekmo.
Pri Sokolu trenira U12 v delovni skupini z mminivolleyem, s tem da starejša dekleta trenirajo
nekoliko dlje. Pri Kontovelu so vključene v delovno skupino U13, pri Bregu pa prav tako trenirajo z mlajšimi. Večinoma trenirajo od dvakrat do trikrat tedensko.
UNDER12
Breg A: Katja Biekar, Ilaria Hrovatin (Obe 2001), Nika Lovriha, Nicole Maurel, Lara Olenik (Vse 2002); Breg B: Maja Biagi, Alija Bandi, Valentina Livieri, Margherita Maccarone, Jana Salvi, Ines Racman (vse 2002). Trenerka: Irina Pertot, Samoa Mauro In Eva Stepančič.
Kontovel: Martina Bole, Tina Hussu, Margherita Emili (vse 2002), Giorgia Zaccai, Carolina Salotto, Batrice Rosca (vse 2003). Trenerka: Ilenia Cassenelli, pomočnica Caterina Simeoni.
Sokol: Martina Zidarich (2002), Miriam Manasreh, Petra Doglia, Maja Grilanc, Zdenka Pupis, Megan McGrath, Hana Cravagna, Tina Žbogar, Shanti Rizzarelli (vse 2003). Trenerki: Lajris Žerjal in Norči Zavadlal.
MIKRO IN MINIVOLLEY
Sokol: Nataša Močnik, Tinkara Vidoni, Sofia Umek, Martina Ferfolja, Anja Skabar, Gaja Rebula (vse 2004), Alice Cappelli (2005), Jara Manasreh, Cecilia Olivotti, Sara Komar (vse 2006), Altea Volčič (2007). Trenerki: Lajris Žerjal in Norči Zavadlal
Kontovel: Carolina Salotto, Mateja Martini, Alice Svab, Beatrice Rosca, Tereza Marochini, Martina Sosič, Alesandra Sincovich (2003), Mila Vattovaz (2004), Caterina Bonetta, Giada Vesnaver, Caterina Antonini, Ivana Blason, Angelica Burolo, Marika
Bortolus, Giulia Martellotti, Ivana Verginella, Caterina Lanza, Diana Bratus (vse 2005), Denise Pianta, Julija Viler, Aurora Salotto, Sara Milos, Teresa Prochilo (vse 2006). Trenerka: Nicole Starc, pomočnica: Petra Sossi.
Sloga: Denis Stefani, Erik Smeraldi, Sameul Sancin, Eva Nacson (2003), Sebastjan Pečar, Varonika Šuber, Samantha Carli (2004), Lejla Cunja, Ksenija Štekar (2005), Niam Budin, Noemi De Vincenzi, Alisa Matussi, Ennea Sardo Gabrijel Smeraldi, Katerina Marc (2006), Gal Leonard Kalc, Devan Kralj, Patrik Smeraldi (2007). Trenerja: Ambrož Peterlin in Sara Cenrich.
Breg: Asja Rapotec, Sara Mahnič, Nicole Richter (obe 2003), Gabrijel Balde, Giulia Di Nicuolo, Anja Glavina, Dana Mahnič, Emma Millo, Thomas Zerjal, Petra Zobec, Vanessa Rovarotto, Gaja Salvi, Nika Starec, Tanja Olenik (vsi 2004), Nika Cocevari, Jana Coretti, Kim Locatelli, Karin Lovriha, Tea Strani, Tessa Zeriali (vsi 2005), Isabel Biekar (2006), Alena Rapotec, Lisa Mahnič (obe 2007). Trenerka: Irina Pertot, Samoa Mauro in Eva Stepančič.
Bor: Giorgia Meton (2002), Irene Cristofoletti, Nina Imperi (obe 2003), Caterina Di Vitto, Aurora Gasperini, Luca Geremia, Gaia Meton, Elena Puppin, Silvia Toncich (vsi 2004), Davide Conteddu, Vanessa Marchione (oba 2005), Sofia Andlovic (2006), Alice Gasperini (2007). Trenerka: Daniela Ciocchi, pomočnik Franco Puppin.
/
ŠPORT
Četrtek, 28. novembra 2013
17
nogomet - Tržaški sodnik A-lige Piero Giacomelli
»Tehnologija?
Ne, hvala!«
Nogometni sodniki so povsod po svetu zavezani k molčečnosti. Tržačan Piero Giacomelli, ki pri 36 letih starosti že sodi v italijanski A-ligi, pa je zelo zgovoren. Morda preveč. Tako je po srečanju z njim, ki ga je na ronškem letališču organiziralo deželno vodstvu organizacije športnih novinarjev USSI, ugotavljal marsikateri kolega.
Giacomelli sodi v A-ligi šele drugo leto. V tem času se je že prikupil nogometašem. Pred nedavnim so ocenili, da je za Riz-zolijem drugi najboljši med 21 sodniki A-lige. »To me je izjemno razveselilo. A vem, da so ocenjevali tudi po simpatiji. In jaz sem nogometašem simpatičen. Oni so stari mački. Ko vidijo mladega sodnika, skušajo nanj vplivati. Ampak jim takoj pokažem, kje so meje. A skušam biti korekten, dialoški, zato z igralci nimam težav,« pravi Tržačan, doma iz sv.Alojzija.
Giacomelli je bil prejšnji teden na tekmi med Udinesejem in Atalanto v Berga-mu protagonist nenavadnega dogodka. Dosodil je enajstmetrovko za Udinese, Di Natale je že postavil žogo na belo točko, vendar je Giacomellija tedaj poklical njegov stranski pomočnik, z njim se je pogovarjal kar nekaj časa, naposled pa svojo odločitev preklical in se opredelil za ofsajd napadalca, nad katerim je bil storjen prekršek. Kasnejše analize so pokazale, da je pomočnik zavedel Giacomellija. Šlo je za napačno interpretacijo najnovejšega pravila o nedovoljenem položaju, ki se ne začne več v trenutku zadnje podaje, temveč šele, ko se napadalec v ofsajdu morebiti dotakne žoge ali je manj kot dva metra od branilca, ki žogo morebiti prestreže. »Spremembo so uvedli, da bi zmanjšali število prekinitev,« je pojasnil Giacomelli. Na omenjeni tekmi je žoga letela daleč nad glavama v prekršek vpletenih igralcev, zato je bila prva Giacomel-lijeva odločitev o najstrožji kazni pravilna.
»Ko se akcija konča, jo je za nas sodnike zelo težko rekonstruirati, ker smo vsi fo-kusirani na podrobnosti. To je bila borderline situacija, skoraj neponovljiva. O njej so razpravljali vsi sodniki v Evropi,« je pojasnil Giacomelli. Zelo ga je veselilo, da mu po tej epizodi nihče ni oporekal, da Tržačan oškoduje Furlana. Giacomelli kljub temu nasprotuje uvedbi počasnih posnetkov, kot jih imajo na tekmah ragbija. »Nogometna pravila so stvar interpretacije. Spornih dogodkov ne moreš razrešiti v kratkem času. Sicer pa o čem bi pisali novinarji, če bi vse razrešila 'moviola,« se je pošalil Gia-comelli, sicer po izobrazbi diplomirani ko-munikolog.
Tržaški sodnik je tudi popolnoma ovrednotil vlogo sodnika ob vratih, ki se ne-poznavalcem zdi morda nepotreben. »Sodnik ob vratih na vsaki tekmi oceni najmanj 20 različnih situacij. Lani sem v tej vlogi osemkrat sprejel ključno odločitev. Med drugim sem v Palermu edini od petih kolegov na tekmi opazil igranje z roko v kazenskem prostoru. In to z drugega konca igrišča, 100 metrov daleč, vendar pod pravim zornim kotom,« je pojasnil Giacomelli.
Vsi sodniki med tekmo ves čas med sabo komunicirajo preko mikrofonov. »Točno je določeno, kdo in kdaj lahko govori z mano, včasih pa se glasovi vendarle prepletajo, vse pa moram odločati v par sekundah. Stvar ima tudi svojo neprijetno plat. Zadnjič je moj pomočnik Orsa-to ves čas kašljal, da sem imel po tekmi uho kot slonček Dumbo,« je bil duhovit Giacomelli.
Formalno to niso, dejansko pa so sodniki v Italiji profesionalci. Vsak dan trenirajo s trenerjem za kondicijo (na vsaki tekmi pretečejo povprečno 13 km, kilometer več kot igralci), vsak teden sodijo v različnih vlogah, vsak drugi teden, 25-krat na leto, se srečajo v Covercianu. Vse analizirajo. Gia-comelli se spominja na tisoče epizod. Seznama simulantov nimajo, se pa v Cover-
cianu pri analizah simulacij pojavljajo vedno isti igralci. »Predsodkov ne smeš imeti, seveda pa takim tipom, ko imajo žogo, sledimo še bolj pozorno...«
Sojenje na tej ravni je izjemen stres, pravi Giacomelli. Vsak sodnik doživlja tekmo na svoj način. O sebi trdi, da je med njo sproščen (»očitajo mi, da sem preveč nasmejan«). Zato pa se mu v telesu kopiči adrenalin. Še dve noči po tekmi ne more za-tisniti očesa, v sredo je OK, v četrtek, ko izve, na kateri tekmi bo sodil, pa je že spet kaos. »Kličejo prijatelji, kolegi, sorodniki, jaz pa sem že povsem osredotočen na tekmo.«
Trdi, da je podrejenost sodnikov do močnejših klubov mit brez osnove. »Smo tako zbrani, da ne slišimo gledalcev, ne ločimo igralcev. Zame so le figure na šahovnici. Mi verjamete, če vam povem, da včasih pred strelom s kota vprašam pomočnika, katera ekipa pravzaprav napada?«
Če sodnik, ki zakuha hudo napako, nekaj tednov miruje, to ni kazen, temveč le načrtno izogibanje medijskemu pritisku. Pred prvo sezono v A-ligi je Giacomelli v pogovoru za naš dnevnik sanjal o sojenju na svetovnem prvenstvu. Zdaj je bolj rea-
Pešci, pozor!
Stranski sodnik od B-lige navzgor težje oceni ofsajd, ker zaradi večjega šumenja ne sliši udarca podajalca na žogo. Zato mora imeti na tej ravni še bolj izostren periferni vid. Kako ga izboljšuje Giacomelli? »Tudi tako, da po Trstu vozim s sku-terjem, glavo imam obrnjeno naprej, gledam pa vstran. Zgodi se, da ne opazim rdečega semaforja, vidim pa starko na pločniku... «
PLANINSKI SVET
Joža Mihelič predava za tržaške planince
»Etika obiskovanja gorske narave« je tema zanimivega predavanja, s katerim se znani gornik in alpinist Joža Mihelič predstavlja tržaškim planincem. Predavanje, ki ga je avtor opremil z bogatim izborom izrednih fotografskih posnetkov, nastalih v vseh letnih časih po večkratnih obiskih Vzhodnih Julijcev in Karavank, njihovih vrhov, grebenov in dolin, predstavlja uvod v novo predavateljsko sezono SPDT. Predavatelj Joža Mihelič se ne omejuje samo na prikazovanje izključno gorskega sveta, ampak svoje izvajanje bogati tudi s prikazom rastlinske in živalske narave in kulturnega okolja, v katerega spada tudi človek. Miheličevo predavanje je namenjeno zlasti alpinistom in smučarjem, zato je v doživljanje gora vključil tudi prikaz, z bratom Tinetom opravljenih najlepših plezalnih smeri, in opis svojih izkušenj visokogorskega turnega smučarja, kar bo nedvomno zanimalo naše ljubitelje skalnatih navpičnic in zasneženih gorskih pobočij in poljan. SPDT vabi na predavanje tudi vse ostale člane in ljubitelje gora. Joža Mihelič se bo predstavil jutri, petek, 29. novembra, v predavalnici Za-
list. Njegov cilj se glasi: ostati v družbi najboljših čim več časa.
»Sodnikov je v Italiji 35.000, jaz sem med 21 izbranci. Med nami je kompeti-tivnost izjemna. Vsako leto izpadeta iz seznama dva. Postati mednarodni sodnik, to je zadetek na enalottu. Morganti je bil izjemno dober sodnik, toda nikoli ni prestopil državne ravni. Sanje? Ko sem bil majhen, sem želel soditi na derbiju Roma - Lazio....«
A. Koren
»Prednost« nepoznavanja angleščine...
Tržačan Giacomelli se zaveda, da je športna kultura v Italiji zelo pomanjkljiva. Vse drugače, tako se mu zdi, pa se italijanski nogometaši obnašajo, ko nastopajo v mednarodnih pokalih. »To je tako, kot če najprej nastopaš v Trstu pri nas v Mieli, naslednji dan pa v milanski Scali. Zdi se jim, da so prestopili prag drugega sveta,« si spremembo v obnašanju razlaga Giacomelli. Navedel pa je tudi bolj »praktično« razlago. »Italijani ne poznajo angleščine. Ne morejo se kregati ne s sodnikom, ne z nasprotniki... «
Giacomellijevih osem
FAIR-PLAY - Med igralci je Gastaldello (Sampdoria) pravi gospod. V anketi smo ga prav vsi sodniki uvrstili na prvo mesto. Tudi po krivični izključitvi nič ne reče, sodniku stisne roko in gre. Je neverjetno fer.
NOR - Diamanti (Bologna) je simpatičen in nor hkrati. Ko izgubi glavo, jo izgubi zares. In tega se tudi sam zaveda. Zaleže že, ko ga opozoriš...
OBJEMI - »Objeme« v kazenskem prostoru vse pogosteje kaznujemo. Potrebna je postopnost, a jih bo vedno manj. Kot v Evropi.
POŠKODBE - Igro zdaj prekinemo le, ko teče kri oz. gre za udarec v glavo. 'Padlih' je zato vse manj, tudi zato, ker vedo, da ko vstanejo, morajo iti z igrišča...
BONTON - Profesionalci ne preklinjajo. Zaradi bogokle-tja že leta nihče ni bil izključen.
BRCAJO DOBRO - Tri četrt mojih kolegov solidno igra nogomet. Rocchi, Rizzoli in Or-sato so najboljši. Ko igramo med sabo imamo vsi odličen pregled nad igro. Dober sodnik je namreč tisti, ki zna oceniti, kako se bo akcija razvila. Ta-gliavento pa je zelo neroden.
DARILA - Dragih Role-xov ne dobivamo več. Kaj lahko klub podari sodniku, je zdaj strogo določeno. Običajno dobimo majico in kakšno malenkost.
KLOP - Prekršek pred klopjo odmeva trikrat več kot na drugi stranici igrišča. Tam so rezervni igralci, TV kamera, pa še kak novinar se najde ...
družne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio. Začetek ob 20.30.
Izlet v neznano
V	prvi polovici decembra, preden zima pokaže svoje ostre zobe, prireja Slovensko planinsko društvo Trst vsakoletni avtobusni »Izlet v neznano«. Odbor se ob tej priliki odloča za zanimive in obiska vredne cilje, ki jih poleti, ko si želimo predvsem osvajati vrhove, običajno zanemarjamo. Lažji zimski pohod pa nudi priliko za obisk ali odkrivanje posebnih območji, za njihovo spoznavanje in za uživanje ob njihovi enkrat-nosti, istočasno pa je tudi prilika za prijetno prijateljsko druženje. Tokrat nas bo avtobus peljal proti prikritemu cilju v nedeljo, 15. decembra 2013. Odhod avtobusa ob 8.00 uri s trga Oberdan, oziroma ob 8.20 iz Bazovice (zbirališče na Vagi) Predvidene so približno 3 ure prijetne in nenaporne hoje. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno torka, 10. decembra, pokličite na telefonsko številko 040 413025 (Marinka).
Prijetno in vsestransko
zanimivo martinovanje SPDG
V	nedeljo po Martinu smo goriški planinci obiskali Banjšice, se povz-
peli na najvišji vrh planote, 1071 metrov visoki Lašček ter se v Srednjem Lo-kovcu seznanili z bogatim izročilom kovaštva, ki je še pred nekaj desetletji pomenilo dodatno možnost za preživetje na planoti, kjer traja zima pet mesecev in kjer je kmetijske zemlje zelo malo.
Prav te okoliščine so verjetno botrovale dejstvu, da na planoti ni večjih strnjenih naselij, ampak veliko manjših zaselkov. Nekateri so oddaljeni tudi uro ali dve hoda od »centra« Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu, cerkvi ki je posvečena sv. Petru in Pavlu, čisto blizu pa je, v nekdanjem župnišču, urejena muzejska zbirka posvečena škofu Pirihu, v gornjem nadstropju pa predmeti, ki govore o kovaštvu v prejšnjih desetletjih in stoletjih. V kletnih prostorih farovža, kjer je urejena domača kovačija, videli, v živo, kako iz kosa železa nastane fouč.
Os cerkve do vrha Laščka je slabi dve uri hoda, mimo starih in podi-rajočih se hiš in manjših zaselkov z zanimivimi in značilnimi imeni. Tu poleg Gorice in Raštela naletimo še na Novo mesto, Rezijo itd.
Razgled z vrha ni bil najboljši, saj so se proti Julijcem in Bohinjskim goram raztegovale megle, bolj jasno pa je bilo proti jugu in jugozahodu.
odbojka
Sloga Tabor v Repnu tokrat že v soboto
Odbojkarji Sloge Tabor Televita domače tekme igrajo običajno ob nedeljah. Ta konec tedna bodo izjemoma igrali že v soboto. Zaradi zasedenosti telovadnice v Repnu so namreč tekmo 6. kroga proti Prati an-ticipirali za en dan. Dvoboj proti enemu od favoritov za napredovanje, ki sicer sezone zaradi poškodb svojih igralcev ni začel ravno po pričakovanjih, se bo začel ob 20. uri.
ŠAH
Uspešni nastopi dijakov naših šol
Na sedežu tržaškega društva SST 1904 je bil v soboto in nedeljo drugi turnir šolske mreže, ki jo vodi zavod Žige Zoisa. Nastopilo je 30 mladih šahistov iz šol vseh stopenj cele tržaške pokrajine, med temi tudi veliko Slovencev. Med višješolci je zmagal Enrico Genzo (Stefan, 6/7) pred Filip-pom Camano (Oberdan, prav tako 6/7) in Matejem Grudnom (5,5/7, Stefan). Četrti je bil Gabrijel Žetko (Zois, 4,5/7), najboljša predstavnica nežnega spola pa je bila Pre-šernovka Urška Petaros (4/7), ki je za las prehitela Ajlin Visentin (Stefan, 4/7).. Sedmi pa je bil najboljši predstavnik Zavoda združenega sveta z Devina Murat Titiz s Turčije (4/7).
Med srednješolci gre tokrat zabeležiti slavje šole Stoch, ki je posegla po prvih treh mestih z Albertom Semerarom (6/79, bratom Riccardom (5/7) in Alessiom Pi-sanijem (5/7). Kristjan Milič (Kosovel) je prav tako dosegel 5 točk in pristal na 4.me-stu zaradi Bucholz količnika.
Med osnovnošolci je bil najboljši Se-bastjan Pieri (7/7) pred Martino Gruden in Stefanom Taucerjem (l.maj 1945, oba 5/7). (Marko Oblak)
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 1. decembra. Info: 342-0730513 (Sabina). AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Za dodatne informacije lahko pokličete sledeči telefonski številki: 338-2888339 (Walter) in 040-8327146 (Boris, od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 od ponedeljka do petka).
Povratek na izhodišče, smo opravili po drugi stezi in tako spoznali še nekaj novega sveta.
Prijeten in zanimiv izlet, program smo pripravili v sodelovanju planinskih prijateljev Lidije in Tonija, smo sklenili z druženjem na Batah.
Januarja tradicionalni
smučarski tečaji
Začetek tedna je bil v znamenju hladnega vala, ki je v višjih legah prinesel tudi precej debelo snežno odejo. Dober znak za začetek zimsko-šport-ne dejavnosti. Smučarski odsek SPDG se že kakšen teden ukvarja s pripravami na izvedbo tradicionalnih nedeljskih smučarskih tečajev. Tudi v tej sezoni bodo potekali v Forni di Sopra, predvidoma pa se bodo pričeli 19. januarja.
V prvi polovici decembra bodo na osnovnih in nižjih srednjih šolah posredovali točne informacije glede poteka tečajev, vpisa in pogojev.
Primorski dnevnik ste tudi vi!
Letošnjo naročniško akcijo opremljajo vaši posnetki s Primorskim dnevnikom.
Ne odnehajte! Vse najizvirnejše bomo objavili.
Tokrat je fotografijo prispevala manicam
100 odtenkov vsakdana
Vsak dan, zgodaj v jutru, pred vašim pragom. Za le 0,76 evra. _ Samo Primorski dnevnik!
_naročniška akcija 2014
Celoletna naročnina: 230 €, to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost vplačila naročnine v dveh obrokih (2 x120€)
- za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko.
Če se za naročnino odločite takoj, boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno do konca leta 2013.
Celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov.
Nekomercialna sporočila
in čestitke boste v Primorskem dnevniku
lahko objavljali brezplačno.
Primorski
"	dnevnik
info:
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
(Zadruga
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 28. novembra 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Zora Tavčar, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
Canale S
in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Serija: Una grande fa-miglia 23.25 Aktualno: Porta a porta
21.10 Film: Anche se è amore non si vede (kom.) 23.30 Super Cinema
O Italia 1
6.35 Risanke 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 In-sieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 LOL - Tutto da ride-re 21.10 Show: Tutte le strade portano a... 23.30 Aktualno: Il grande cocomero
7.00 Nan.: Friends 7.30 Nan.: La vita se-condo Jim 8.20 Nad.: The Middle 9.10 Nad.: Royal pains 10.10 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Le regole dell'amore 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: CSI - New York 22.05 Nad.: The Following 23.55 Show: Le Iene
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.05 Tgr Piazza Af-fari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole
La l
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico
^ Tele 4
21.05 Film: John Q. (dram., ZDA, '02, i. D. Washington) 23.10 Gazebo
u Rete 4
6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Air Force - Aqui-le d'acciaio 18.55 Uefa Europa League: Le-gia Varšava - Lazio 21.00 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.30 Film: C'era una volta il West (vestern)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.00 Dnevnik
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2016.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
|lf- Slovenija 1
6.10 Kultura 6.15 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.40 Kviz: Male sive celice 11.25 Odd.: Razred zase 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.10 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.20 Dobra ura 11.40 Dobro jutro 14.40 19.00 Točka 15.35 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 16.00 Evropski magazin 16.25 Dok. serija: Village folk 16.35 Točka preloma 17.05 Mostovi - Hidak 17.45 Nogomet - evropska liga: Rubin Kazan - Maribor, prenos 20.10 Žrebanje deteljice 20.15 Slovesnost ob 75-letnici SAZU 21.35 Nad.: Scott in Bailey 22.25 Film: Ponarejevalci denarja
iT Slovenija 3
6.00 9.00, 19.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno
8.00 Poročila 9.10 Žarišče 9.40 Slovenska kronika 10.40 19.30 Kronika 12.00 Odbor za pravosodje, prenos 16.00 Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, prenos 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.30 Žarišče 21.50 23.05 Kronika 22.00 Odkrito 23.10 Odmevi
Koper
14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 L'appuntamento 15.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 K2 17.00 Alpe Jadran 17.30 Pogovor z... 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 School is cool 19.45 Ora musica 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Nogomet: Rubin Kazan - Maribor 22.30 Lynx Magazin 23.20 Med valovi
Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Žogarija Trst, super finale 18.00 21.30 Preverjamo kakovost 18.30 Naš čas 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Predstavljamo: Esimit Europa 2 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 6.55 16.45 Nad.: Vihar 7.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 8.35 15.50 Nad.: Rožnati diamant 9.30 10.45, 12.00, 13.00 Tv prodaja 9.45 11.00 Nad.: Ko listje pada 12.15 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.10 Serija: Tv Dober dan 14.00 Serija: Pod eno streho 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Je bella cesta 22.30 Nad.: Zvit in prebrisan 23.25 Nad.: Zaščitnik
Kanal A
7.00 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.30 Nan.: Mladi zdravniki 9.00 13.10 Faktor strahu Južna Afrika 9.5017.00 Nan.: Alarm za kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 14.05 19.30 Nan: Dva moža in pol 14.35 Film: Legenda 16.3018.00, 19.50 Svet 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.00 Nan.: Blažen med ženami 20.00 Film: Pre-našalec 2 21.35 Film: Možje v črnem 2 23.20 Nad.: Spartak - Bogovi arene
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence - 23. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-
H|| Četrtek, 28. novembra Lm Raimovie, ob 10.10
Ginger e Fred
Italija 1986
Režija: Federico Fellini Igrata: Giulietta Masina, Marcello Mastroianni in Franco Fabrizi
Amelija in Pippo, ki se predstavljata javnosti z umetniškim imenom, Ginger in Fred, sta polnila dvorane malih gledališč konec štiridesetih let. Po več letih, ko v resnici nista vedela veliko drug o drugem, se spet srečata v oddaji, posvečeni prav starim zvezdnikom, ki jo je priredila neka privatna televizijska postaja. Protagonista sta namreč gosta znane oddaje v kateri obujata spomine iz njune slavne mladosti.
Dogodek kot tak, doživljata precej klavrno, vseeno pa jima omogoči, da po dolgem obdobju, spet preživita nekaj simpatičnih trenutkov skupaj. Cinična kritika televiziji, velja tudi za nekakšno Fellinijevo avtobiografsko zgodbo. V njej sta poslednjič nastopila Giulietta Masina in »Federicov alter ego« Marcello Mastroianni v svojstvu starejših plesalcev Gingerja in Freda.
menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice.
SLOVENIJA 3
7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f|
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MID AS ^j/
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 P
etek, 29. novembra 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
1020 c
1030
Iznad zahodne sega nad srednjo Evropo, severno Sredozemlje in severozahodni Balkan območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda doteka k nam mrzel in dokaj suh zrak.
1010
1000 , 990 980
970
C
970
Prevladovalo bo zmerno oblačno vreme; le na obalnem območju bo še nekaj oblačnosti. Sprva bo pihala okrepljena burja, ki bo tekom dopoldneva oslabela. V hribih bo po kotlinah ponoči mrzlo; čez dan pa bodo temperature porasle v vseh slojih in vetrovi bodo oslabeli. Zvečer se bo visoka oblačnost pomikala od severa proti jugu.
Danes bo pretežno jasno, proti večeru pa se bo od severa oblačnost prehodno povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, v alpskih dolinah s snežno odejo do -12, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
Po vsej deželi bo jasno vreme. V nižinskem pasu bo ponoči zmrzovalo. V alpskih dolinah bo mrzlo s temperaturnimi obrati. Veter bo šibak tudi v visokogorju.
Jutri bo pretežno jasno, jutro bo še mrzlo.
2000 m .
2500 m ...........-8
2864 m..........-10
UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 1.
nemčija - Vodstva CDU, CSU in SPD uspešno sklenila dolgotrajna pogajanja
Pogodba za veliko koalicijo nared
Od 6. do 12. decembra naj bi jo potrdili člani SPD na strankarskih volitvah -17. decembra nova vlada pod vodstvom kanclerke Angele Merkel?
Sigmar Gabriel (SPD), Angela Merkel (CDU) in Horst Seehofer (CSU)	ansa
BERLIN - Vodstva nemških krčan-skih demokratov (CDU), krščanskih socialistov (CSU) in socialdemokratov (SPD) so po 17-urni maratonski seji včeraj zjutraj dosegla dogovor o veliki koaliciji. Če bo šlo vse po načrtih in bo pogodbi pritrdila tudi članska baza SPD, bo Nemčija tako tretjič v zgodovini dobila črno-rdečo vlado.
Koalicijska pogodba pravi, da novih davčnih obremenitev ne bo in da se bo Nemčija z letom 2015 prenehala zadolževati. Obenem sta se unija in SPD zedinila glede finančnega okvirja za dodatne izdatke in investicije do l. 2017, ki naj bi znašali 23 milijard evrov. Gre predvsem za naložbe v infrastrukturo, šolstvo in raziskave ter za olajšave za zvezne dežele in občine.
Stranke so se obenem dogovorile za uvedbo zakonsko določene minimalne urne postavke - uvedli jo bodo že z letom 2015, a z dvoletnim prehodnim obdobjem, znašala pa bo 8,50 evra. To je bila osrednja zahteva SPD in v uniji so nanjo preprosto morali pristati. Kompromis, ki so ga strani sklenile glede pokojnin, predvideva, da bodo Nemci v prihodnje s 63 leti starosti in 45 leti delovne dobe upravičeni do polne pokojnine. Obenem se bo izboljšal položaj mater, ki so otroke rodile pred letom 1992. Za prvo si je prizadevala SPD, za drugo pa CDU. Leta 2017 naj bi uvedli t.i. solidarnostno oz. minimalno pokojnino za vse, ki bi znašala 850 evrov.
Glede dvojnega državljanstva je SPD dobila večji del tega, kar je zahtevala - v Nemčiji rojenim otrokom tujih državljanov se ne bo več treba do 23. rojstnega dneva odločiti za eno od državljanstev.
Poleg tega se glede na dogovor med strankami očitno obeta uvedba avtocestnih cestnin za tujce, a načrte glede tega tega stranke ocenjujejo različno. Medtem ko CSU meni, da je pri zahtevah dosegla svoje, v CDU in SPD opozarjajo, da bo vlada vprašanje cestnin preučila, uvedla pa jih bo le, če bodo te obremenile le tujce in bodo obenem skladne s pravili EU.
T.i. energetski preobrat se nadaljuje. K popolni odpovedi jedrski energiji do leta 2022 se je zavezala že odhajajoča vlada, koalicijska pogodba pa vsebuje cilj, da Nemčija do leta 2030 doseže od 55- do 60-odstoten delež obnovljivih virov energije. Unija je pred tem govorila o 50 ali 55, SPD pa o 75 odstotkih.
Stranke pa se medtem do včeraj še niso dogovorile glede porazdelitve ministrstev. Konkretna imena bodo, kot so napovedale, razkrile šele po odločitvi članstva
SPD glede vstopa v koalicijo. Jasno je zaenkrat le, da bo SPD v vladi dobila šest ministrov, CDU pet ministrov in generalnega sekretarja vlade, CSU pa tri.
Koalicijska pogajanja med konservativno unijo kanclerke Angele Merkel in SPD so sicer trajala natanko pet tednov. Že v naprej je bilo jasno, da bodo naporna in da bo SPD v njih postavljala visoko ceno. Skupaj s CDU/CSU so namreč socialdemokrati vladali že tudi v prvem kancler-skem mandatu Merklove v letih 2005-2009, a so za to plačali visoko ceno - na volitvah 2009 so zabeležili zgodovinsko slab rezultat, od česar si še vedno niso povsem opomogli. Zato mnogi v SPD vnovičnemu pak-tiranju z močno in priljubljeno kanclerko odločno nasprotujejo.
A vodstvo SPD se je odločilo drugače in je - prepričano, da se je dobro pogajalo - 475.000 članov stranke včeraj soglasno pozvalo, naj na glasovanju, ki bo potekalo od 6. do 12. decembra, koalicijsko pogodbo podpre. Če bo baza res sledila vodstvu, bi naj bundestag Merklovo 17. decembra že tretjič zapored potrdil na položaj kanclerke.
Vodja SPD Sigmar Gabriel je na novinarski konferenci po podpisu koalicijske pogodbe izrazil prepričanje, da bo večina pritrdila vstopu v veliko koalicijo. "Člani SPD bodo ponosni na to, kar smo v teh koalicijskih pogajanjih dosegli za ljudi v Nemčiji," je dejal. S tem se strinjajo pri tedniku Spiegel. "SPD se je dobro pogajala, koalicijska pogodba ne odraža volilnega rezultata, ampak se prej zdi, da sta za mizo sedela dva enako močna partnerja," so za-
pisali in dodali, da se očitno tudi Merklo-va in prvi mož CSU Horst Seehofer bojita članske baze SPD in sta ji zato želela čim bolj ustreči. Tudi tednik Zeit ocenjuje, da nosi koalicijska pogodba "presenetljivo močan klasičen socialdemokratski pečat" in obljublja 'dobra dela' za ljudi, ne le gospodarstvo.
Z oceno, da bo Nemčija znova postala bolj socialna država in se bo izboljša-
lo življenje malih ljudi, se strinja večina, a obenem je - še posebej iz gospodarskih krogov - slišati glasne kritike. Gre predvsem za svarila, da ni jasno, kako misli prihodnja vlada vse v pogodbi obljubljene projekte plačati. Poleg tega so tarča kritik napovedana uvedba minimalne urne postavke ter uvajanje nekaterih omejitev na trgu dela.
Kot opozarjajo ekonomisti, bo velika koalicija očitno odpravila nekatere tržne reforme, ki so bile uvedene pred desetletjem s t.i. agendo 2010 tedanjega kanclerja Gerharda Schröderja in so ključno prispevale h gospodarskemu čudežu Nemčije. Po drugi strani v koalicijski pogodbi ni sledu o načrtih, kako v prihodnje spodbujati gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest.
Vodstva strank nasprotno vztrajajo, da je dogovorjeni kompromis dober. Mer-klova je sodržavljanom zatrdila, da bo Nemčija imela veliko koalicijo, ki bo sposobna velikih nalog. Gabriel pa je poudaril, da so uskladili koalicijsko pogodbo "za male ljudi" in "velike naloge". Kanclerka je poleg tega kritikom odgovorila, da so vse v koalicijski pogodbi skrbno preračunali ter da ji je finančni minister Wolfgang Schäuble zagotovil, da je dogovorjeni program s finančnega vidika "izvedljiv".
Jasna Vrečko (STA)
Protivladni protesti na Tajskem se širijo
BANGKOK - Protesti proti vladi tajske premierke Yingluck Shinawatra so se včeraj razširili tudi na druga tajska mesta. Glasni protestniki še naprej oblegajo vladne urade v Bang-koku, zbrali pa so se tudi pred uradi lokalnih oblasti v številnih drugih mestih, predvsem na jugu države, ki je v rokah opozicije.
V tajskem parlamentu se medtem nadaljuje razprava o nezaupnici vladi premierke Yingluck, ki jo je zahtevala opozicijska Demokratska stranka. Največji protesti po letu 2010 za zdaj v glavnem potekajo mirno, se pa mnogi bojijo, da bo v državi znova izbruhnilo poulično nasilje, kot že večkrat od odstavitve Thaksina Shi-nawatre, starejšega brata sedanje premierke, v letu 2006.
V Belgiji se obeta pravica evtanazije za mladoletne
BRUSELJ - V Belgiji - eni redkih držav, kjer je evtanazija dovoljena -se obeta razširitev te pravice, tako da bi bila ob odraslih tudi na smrt bolnim otrokom dovoljena pomoč pri umiranju. Predlogu zakona, ki bi dovolil to, kar se sicer po mnenju mnogih že dolgo dogaja, sta včeraj pritrdila pristojna odbora belgijskega senata.
Belgija je bila leta 2002 za Nizozemsko druga država, ki je dovolila medicinsko pomoč pri umiranju za bolnike, ki trpijo neznosne bolečine. A v Belgiji lahko iz usmiljenja pomagaš umreti le polnoletni osebi, medtem ko je na Nizozemskem meja postavljena že pri dvanajstih letih starosti.
ZN določili 2. november za dan zaščite novinarjev
NEW YORK - Odbor Združenih narodov za človekove pravice je v torek določil 2. november za mednarodni dan za zaščito novinarjev. S tem dnem naj bi opozarjali na vse večje število novinarjev, ki so vsako leto ubiti pri opravljanju svojega dela. Resolucijo je podprlo več kot 70 držav. Po podatkih organizacije Novinarji brez meja je bilo leta 2012 pri opravljanju dolžnosti ubitih 89 novinarjev, kar je najvišja številka v zadnjih dveh desetletjih. Letos je bilo ubitih 52 novinarjev, je povedal generalni sekretar organizacije Christophe Deloire. (STA)
eu - Vzhodno partnerstvo
Jalov vrh po porazu z ruskim medvedom
VILNIUS - Štiri leta in pol po rojstvu preživlja Vzhodno partnerstvo krizo v obliki boja EU in Rusije za vpliv v bivših sovjetskih republikah. V takšnem vzdušju bo danes in jutri v litovski prestolnici Vilnius vrh EU in njenih šestih vzhodnih sosed. Od prvotnih ambicij je ostalo bore malo, a v EU trdijo, da Vzhodno partnerstvo živi naprej.
EU je razočarana. Po njenem mnenju - in sodeč po množičnih protestih, največjih od oranžne revolucije leta 2004 - so razočarani tudi Ukrajinci. Zagotovo je zelo razočarana Litva, ki je želela svoje šestmesečno predsedovanje uniji izkoristiti
predvsem za zbližanje unije s šestimi bivšimi sovjetskimi republikami: Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, Belo-rusijo, Armenijo in Azerbajdžanom.
Osrednjega dogodka tega vrha, tretjega vrha Vzhodnega partnerstva od njegove ustanovitve, namreč očitno ne bo. Vse kaže, da Ukrajina ne bo podpisala "zgodovinske" krepitve vezi z unijo - pridružitvenega sporazuma in sporazuma o prosti trgovini. Oba skupaj sta po navedbah unije najbolj ambiciozna ponudba za sodelovanje tretji državi doslej. A vmes se je postavila Rusija, ki hoče Ukrajino pritegniti v svojo carinsko unijo.