Celje - skladišče
D-Per
581/1983
5000000293 3
COBISS 0
E ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
Št. 3 (115)	Marec 1983
Mladi iz Zdravilišča v Savi Kranj
Že dalj časa smo se dogovarjali z mladimi iz Save za sodelovanje. Tako se je 25. 2. 1983 osem mladincev Zdravilišča odpravilo v Savo Kranj in sicer sta iz vsakega TOZD in DS odšla po dva mladinca. Gostitelji so nas popeljali po proizvodnji, tako da smo spoznali proizvodnjo gum od začetka pa do zadnje faze.
V	razgovoru smo si izmenjali izkušnje pri delu v osnovnih organizacijah. Spoznali smo, da imajo mladi Savčani veliko stanovanjskih problemov, saj jih čaka na stanovanje okrog 250. To pa zaradi tega, ker večina mladih prihaja na delo v Savo iz drugih republik. Mi smo povedali, da imamo v Zdravilišču stanovanjsko vprašanje zeloi dobro rešeno.
V	spomin na prvo srečanje so nam mladi iz Save podarili knjigi: »BITKA, KA-
Smo v obdobju, ko sta za nami kongresa ZSM na republiški in na zvezni ravni. Prav tako se izteka leto našega delovanja in z njim program dela, ki smo si ga zastavili. Trudili smo se, da bi program uresničili, vendar nam to v celoti ni uspelo.
Na 1. sestanku predsedstva, ki smo ga imeli 30. 3. 1982, smo se dogovorili, da moramo za začetek organizirati nekaj takega, kar bi naše mladince pritegnilo k delu in jih zainteresiralo za njihovo orga-
KOR ŽIVLJENJE DOLGA.., je izšla ob 30. obletnici osvoboditve. Vsebina knjige so pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev. Druga knjiga »PU-TOKAZ ZA JUG« pa opisuje, kje vozijo njihove gume. Mi smo jim podarili knjigo »ROGAŠKA SLATINA«.
18. in 19. marca nam bodo Savčani vrnili obisk. Podrobneje jim bomo predstavili našo DO. Zanima jih tudi, kako nastaja steklo. Omogočili jim bomo, da si bodo lahko ogledali proizvodnjo stekla v Steklarski šoli.
Prepričani smo, da bo naše sodelovanje zaživelo, saj obstaja mnogo področij, kjer bi lahko mladi iz Zdravilišča in Save uspešno sodelovali.
nizacijo. Dogovorili smo se, naj bi to bil mladinski ples pri Bohorju in to v ponedeljek, ko drugje ni bilo plesa. Obveščanje je potekalo preko plakatov, vendar na plesu ni bilo zadovoljive udeležbe.
V mesecu aprilu smo se dogovarjali za akcijo čiščenja okolja. Tokrat nam je ponagajalo vreme, tako da smo akcijo prestavljali dvakrat. Tretjič nam je to le uspelo. Sicer nas je bilo na zbornem mestu le sedem mladincev. Kljub temu smo se odločili, da akcijo izpeljemo do konca.
Pri športnem parku smo pobirali kamenje in grabili ostalo navlako, tako da smo pripravili teren za sejanje trave.
Na kvizu Tito-revolucija-mir nismo sodelovali, ker smo zamudili s prijavami in je bilo premalo časa za študij gradiva. Smo pa bili soorganizator z OK Šmarje pri Jelšah in poskrbeli vse potrebno, da se je kviz odvijal v Zdraviliški dvorani.
V	programu smo imeli tudi ples mladosti' v mesecu maju, vendar nismo dobili dvorane, ker je bila zasedena. Zato smo ples planirali v jesenskem roku. Na sestanku smo se dogovorili, da mi organiziramo ansambel in povabimo enega od humoristov, s tem da kasiramo vstopnino. Seveda, zapletlo se je zopet pri dvorani, češ da dvorana ni za take plese in da bi s takim plesom Zdravilišču odvzeli zaslužek.
V	počastitev dneva mladosti je ekipa mladincev Zdravilišča sodelovala na turnirju v malem nogometu za »POKAL MLADOSTI«, ki ga je organizirala OK Šmarje.
Ker je bil naš centralni park v letu 1982 zelo razdejan zaradi gradnje hotela Sava, smo v mesecu juniju organizirali širšo akcijo. Na pomoč so nam priskočili udeleženci ZMDA Kozjansko 82, vojaki iz marbiorske garnizije ter slušatelji občinske politične šole. Tudi naši štipendisti so se vabilu odzvali v lepem številu, le nas mladincev je bilo med njimi bolj malo. Skupaj smo urejali park, trim stezo in ostale sprehajalne poti,
RMDA »BELA KRAJINA 82« so se z brigado XIV. divizije udeležili — 2 mladinca Zdravilišča in 2 štipendista. Udarniška značka in priznanje so dokaz za pridno delo na trasi in v naselju na interesnih dejavnostih.
Na dvodnevnem izletu, ki smo ga organizirali v mesecu oktobru, nas je bilo prisotnih 34. Ogledali smo si Jasenovac, Kozaro, Drvar, Bihač in Plitvička jezera. V Krškem smo imeli zaključek izleta z večerjo.
Ob dnevu mrtvih je delegacija mladincev Zdravilišča obšla partizanske grobove v Rogaški in na Boču, položila vence in prižgala svečke.
V	mesecu novembru se je tov. Antonič Alojz udeležil programsko volilne konference OO ZSMS Sava Kranj.
Na proslavi, ki smo jo imeli delavci Zdravilišča pred praznikom 29. novembrom, so nastopile štiri naše mladinke z recitalom.
Pomagali smo pri dekoraciji dvoran pred silvestrovanjem, vendar ne v toliki meri, kot je planiral tov. Slivnik.
Proti koncu decembra je od mladine KS prišla pobuda, da organiziramo silvestrovanje pri Bohorju, ker oni nimajo primernega prostora. Da bi jim ugodili, smo k predlogu sprejeli in se potrudili, da smo silvestrovanje pri Bohorju izvedli.
Kljub temu, da smo dejavnost OO ZSMS v zadnjem letu poživeli oziroma spravili iz nekakega mrtvila, ne moremo
Veronika Štefančič
Poročilo o delu OO ZSMS
biti z doseženim v popolnosti zadovoljni. In ne samo zaradi tega, ker nismo realizirali programa. Priča smo bili premajhni množičnosti, saj ni sprejemljivo, da se ob tako velikem številu mladih pojavljajo pri vseh akcijah ista imena.
Prav tako smo pogrešali sodelovanje z ostalimi OO ZSMS v KS, v katerih je kar precej in skupne akcije bi prav gootvo popestrile mladinski utrip v celotni KS. Zato podpiramo že več kot leto dni staro pobudo o ustanovitvi Sveta ZSMS v Rog. Slatini. Tu pa se bomo morali angažirati tako OO ZSMS v Rog. Slatin) kot tudi OK ZSMS Šmarje. Da pa se ne bomo le kritizirali pri izpolnjevanju naših nalog, lahko sebi v prid povemo, da je zastopanost mladincev v delegacijah SIS in samoupravnih organih kar dobra; 28 je delegatov SIS ter 15 članov samoupravnih organov. Seveda pri nekaterih pogrešamo
(FEBRUAR 1983 - FEBRUAR 1984)
Osnova za program dela OO ZSMS Zdravilišče v naslednjem letu bodo dokumenti 11. kongresa ZSMJ in ZSMS, programske usmeritve OK ZSMS Šmarje pri Jelšah ter konkretne možnosti za delo, ki se nam ponujajo v naši delovni organizaciji.
Prav tako bo naše delo potekalo v skladu z zakonom o združenem delu, v smislu politike gospodarske stabilizacije in večje produktivnosti, še posebej pa bomo izhajali iz specifičnega družbenoekonomskega položaja mladih. Iz tega se nam kažejo naše stalne naloge:
—	povečati akcijsko številčnost ter doseči večjo povezanost članstva (od najstarejših do najmlajših članov); - skušali bomo povečati interes mladih za svojo organizacijo;
-	več pozornosti bomo posvetili zaposlovanju in kadrovski politiki (borili se bomo za odpravo nadurnega in honorarnega dela kar se je v Zdravilišču v letu 1932 dogajalo — ter s tem pripomogli k zaposlovanju mladih kadrov, ki čakajo na
povezanost z OO ZSMS ter s tem premajhno prisotnost stališč OO ZSMS v samoupravnih organih in delegacijah.
Prav tako. je pohvale vredno, da imamo mladince, ki so si za svojo aktivnost v prejšnjih letih prislužili takšna ali drugačna priznanja. .Tako je dobil Kozman Rado v letu 1982 priznanje OK ZSMS za udejstvovanje na področju mladinskega prostovoljnega dela, Čoh Tone pa se je udeležil kongresa ZSS, kar je vsekakor vzpodbudno za pomladitev delegatske strukture in pohvala za OO ZSMS; vprašamo pa se lahko, kako je potekalo evidentiranje kandidatov za kongres. Torej — pohvalili smo se, pokritizirali smo se. Želimo si lahko le še več elana, večjo množičnost in veliko takšnih, ki bi si s svojim delom, požrtvovalnostjo in entuziazmom prislužili priznanja.
Veronika Štefančič
delo). Zavzemali se bomo da se bo spoštoval Samoupravni sporazum o zaposlovanju v občini Šmarje pri Jelšah 1983;
—	bolj bomo sodelovali pri kreiranju štipendijske politike v OZD, k delu OO ZSMS bomo skušali pritegniti čim več štipendistov;
—	povečati moramo sodelovanje z ostalimi OO ZSMS v KS;
—	želimo si večjo povezanost z ostalimi DPO v Zdravilišču ter možnost pripravljanja skupnih akcij (praznovanja, proslave, urejanje okolja . . .)
—	skušali bomo povečati sodelovanje pri akcijah, ki jih organizira OK ZSMS Šmarje pri Jelšah (zlasti na področju SLO in DS, obveščanja in propagande ter kulture).
Program dela po mesecih pa izgleda takole:
Februar:
—	pohod po poteh legendarne XIV. divizije
—	sodelovanje na problemski konferenci o zaposlovanju v šmarski občini
—	evidentiranje kandidatov za kviz Tito
-revolucija-mir
—	srečanje z OO ZSMS Savo Kranj
Marec:
—	čiščenje okolja z drugimi OO ZSMS Rog Slatine
—	evidentiranje brigadirjev za XIV. divizijo, ki odhaja na ZMDA Katlanovo — Makedonija
April:
—	akcija čiščenja (športni park, trim steza)
—	organizacija srečanja s štipendisti v sodelovanju z ostalimi DPO (vključevanje v delo OO ZSMS Zdravilišče — problematika zaposlovanja)
—	sodelovanje na občinskem tekmovanju Tito-revolucija-mir
Maj:
—	sodelovanje na majskih športnih igrah v počastitev dneva mladosti
—	poučna ekskurzija
Junij:
—	sodelovanje na LMDA v šmarski občini
Julij:
—	sodelovanje z brigadirji RMDA Spominski park Trebče (na udarni soboti, ali oni pri nas pri urejanju okolice Save)
Avgust:
—	sodelovanje v M DA XIV. divizija
September:
—	pohod po poteh Kozjanskega odreda
Oktober:
—	športno srečanje z ostalimi OO ZSMS Rog. Slatina
November:
—	obhod partizanskih grobov
—	proslava ob 29. novembru
—	sodelovanje na prireditvi Mladost v pesmi, besedi in spretnosti
December:
—	pomoč pri pripravah za dedka M ra za.
Finančni načrt za leto 1983
— naročnina za revijo Mladina	4.000,00
— razni materialni stroški	6.000,00
— srečanje z OO ZSMS Sava	
Kranj	30.000,00
— poučna ekskurzija	30.000,00
Skupaj	70.000,00
Veronika	Štefančič
Redna letna seja OOS tozd 1
Program OOS prilagajamo naslednjim zahtevam, ki nam jih nalaga aktualni družbeni trenutek. Na nas je, da sprotno spremljamo:
—	gospodarjenje v samem tozdu,
—	izvrševanje stabilizacijskih ukrepov,
—	položaj delavcev in njihovih družin,
—	delovanje delegacij, spremljanje njihovih odločitev in izvajanje sklepov,
—	varnostno politične razmere v tozdu.
Ekonomska stabilizacija in gospodarjenje
Pred nami je naloga, da sprotno analiziramo izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Analizirati moramo tudi vzroke morebitnih izgub in tako ukrepati, da do le-teh ne bi prišlo. Vso pozornost moramo posvetiti varčevanju z energijo in izboljšanju kvalitete naših ponudb, prav tako pa iskati možnosti za uvedbo novih ponudb oziroma popestritev že utečenih.
Delitev dohodka in sredstev za OD
Prizadevali si bomo za še kvalitetnejše
Ogled proizvodnje tovarne Sava
Program dela OO ZSMS
uresničevanje nagrajevanja po delu in za delitev v skladu z doseženimi rezultati.
Uveljavljanje samoupravnih pravic delavcev
Spremljali bomo, kakšen je dejanski vpliv delavcev na pomembne odločitve in ali se sklepi in odločitve samoupravno sprejemajo in izvajajo, ali so informacije sprotne in nasploh, kako poteka informiranje v tozdu.
Kadrovska politika in zaposlovanje
Vsled zaostrenih pogojev gospodarjenja in težje gospodarske situacije v tozdu bo potrebno sprotno kontrolirati in analizirati kadrovanje in zaposlovanje novih delavcev.
Socialna varnost delavcev
Prizadevali si bomo za uveljavitev zdravstvenega varstva, s posebnim poudarkom na interesu in odgovornosti delavcev za ohranitev lastnega zdravja. Večjo skrb bomo posvečali preventivnemu zdravljenju, rednim sistematskim pregledom; poskrbeli bomo za ustrezno prekvalifikacijo invalidnih oseb; zahtevali bomo poostren nadzor pri uporabi zaščitnih sredstev.
Varnostno-politične razmere
V OO moramo večkrat ocenjevati varnostno-politične razmere v tozdu, še posebej politično razpoloženje med delavci. Opozarjali bomo na razne prekrške, kot npr. malomarno ravnanje z družbeno lastnino, pojave šovinizma, slabega odnosa do gosta in podobno.
Formiranje novih OOS v tozdu
Vsled velikega števila članov sindikata v tozdu je potrebna analiza vseh DPO in njihov predlog za formiranje predlog in njihov predlog za formiranje več osnovnih organizacij v tozdu.
Na poročila o delu in o programu dela OOS ni bilo pripomb, razprava je potekala le o pobudi za formiranje naših OOS.	Božo Kolar
Družbena
samozaščita
Družbena samozaščita je funkcija samoupravne družbe, je dolžnost, katero morajo uresničevati vsi samoupravni in drugi družbeni subjekti, torej tisti, ki samoupravljajo in ki delajo v interesu samoupravnih socialističnih odnosov. V samoupravni družbi, v kateri postaja delovni človek izvirni nosilec vseh družbenih funkcij, se pojavlja tudi kot poglavitni nosilec družbene samozaščite. To svojo funkicijo mora izpolnjevati v vseh oblikah življenja in dela:
—	kot občan v svoji družini, krajevni skupnosti, občini itd.,
—	kot delavec vsveh oblikah združenega dela, v katerih sodeluje od svoje temeljne organizacije združenega dela naprej;
—	ko družbeno politični in družbeni delavec v organiizacijah v katerih sodeluje.
Kot nosilec družbene samozaščite uresničuje delovni človek in občan to zaščito kot svojo pravico in dolžnost (173. člen ustave SFRJ) z neposrednim ravnanjem in odnosov do vprašanj varnosti in zaščite, s svojim konkretnim reagiranjem na ogroženost; s sodelovanjem v različnih skupi-
nah in kolektivnih dejavnostih za zaščito posredno s tem, da vpliva na delo in obnašanje različnih samoupravnih in drugih družbenih organov in organizacij. To pomeni, da je od njega samega odvisno, kako bo živel in kako se mu bo godilo jutri. Če pa je tako, potem obstajajo tudi pogoji, da dgovarja za stanje na področju varnosti in zaščite, da deluje na tem področju kot samoupravni subjekt, ki izpolnjuje svoje neposredne in1 splošne družbene naloge in interese, deluje neposredno in se organizira z drugimi nosilci družbene samozaščite za uresničevanje tistega, česar sam ne more storiti, pri čemer daje naloge tudi različnim organom in službam, ki se ukvarjajo z družbeno samozaščito.
Drugi pomemben nosilec družbene samozaščite so temeljne samoupravne celice naše socialistične družbe: TOZD, KS in SIS. V temeljnih organizacijah združe-
Na dan 1. 1. 1982 je bil saldo članskih vlog
Med letom so bili ubrani iztržki iz naslova članarine
Izplačane vloge med letom Saldo dne 31. 12. 1982 znaša Med letom smo izplačali delavcem, ki so zapustilo delovno organizacijo ali zaradi odhoda v pokoj znesek 20.290,00 din, ki je približno enak kot v lanskem letu. Saldo vseh posojil na dan 1. 1. 1982 je znašal
Odobrena in izplačana posojila med letom Vrnjena posojila v letu 1982 Razlika — nevrnjena posojila na dan 31. 12. 1982 so
V letu 1982 je bilo naslovljeno na odbor za odobravanje posojil iz blagajne vzajemne pomoči 388 vlog. Vse vloge so bile pozitivno rešene.
Obroke za izplačilo posojila iz blagajne vzajemne pomoči odplačujejo delavci ob izplačilu osebnih dohodkov po enakem sistemu kot ostala posojila. Tako se vrne v blagajno vsak mesec približno 180.000,00 din.
Med letom je bilo zbranih nekaj več
Kadrovske novice
V mesecu februarju 1983 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci:
TOZD POLNILNICA
Vajdič Albin — upravljanje stroja za vlaganje steklenic, določen čas.
Zdešar Filip — opravila razvozov in opravila skladiščnika v skladišču Ljubljana, nedoločen čas.
Delovno razmerje je prenehalo v mesecu februarju 1982 naslednjim delavcem:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije
Koražija Valentini - natakarska opravila, starostno upokojena.
Šmit Mariji - čiščenje kuhinje, po sklepu invalidske komisije.
nega dela delovni ljudje ustvarjajo materialne In duhovne dobrine in tu je najmočnejša materialna podlaga dela in ustvarjanja. Družbena samozaščita mora biti sestavni del vsakdanjega dela tozda. V njem morajo razpravljati in odločati zbori delavcev neposredno, različni samoupravni in strokovni organi pa so lahko samo izvrševalci določenih nalog.
Delovni ljudje v tozdu organizirajo in izvolijo organe, ki vodijo delo na področju družbene samozaščite. Vrhovni organ je komite za SLO in DS, v katerega se vključujejo poslovodni organi, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tozdu. Komite organizira in nadzoruje priprave raznih načrtov s področja SLO in DS, civilne zaščite narodne zaščite ipd. O nalogah teh organov pa v nadaljevanju v naslednjih številkah našega lista.
Jože Herič
598.193.00	din
301.850.00	din
20.290,00	din
879.753.00	din
677.200.00	din
1.943.200.00	din
1.741.600.00	din
878.800.00	din
sredstev kot v; letu 1981, ker se je povečalo število članov. Po dosedanjih kazalcih predvidevamo, da lahko v letu 1983 povečamo vrednost posojil na 6.000,00 din, kar je glede na splošno stabilizacijo in padanje realnih osebnih dohodkov priporočljivo.
Sprejet je bil tudi predlog, da se mesečne vloge od 50,— din povečajo na 100,— din.
TOZD POLNILNICA
Kunstič Alojzija — upravljanje pralnega stroja, starostno upokojena,
Polajžer Ani — upravljanje pralnega stroja, starostno upokojena.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
Kidrič Ivanu — manj zahtevna vzdrž. opravila, (delovno razmerje miruje)
Podpečnik Danici — vodenje cvetličarne, sporazumno prekinila delovno razmerje.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Jankovič Bredi — opravila likvidatorja, starostno upokojena.
V mesecu februarju je rodila delavka Mikša Darinka iz TOZD Zdraviliška dejavnost — sina.
K. T.
Postanite član vzajemne pomoči
Poročilo o delu blagajne V. P.
V blagajno vzajemne pomoči je bilo v letu 1982 včlanjenih skupno 521 članov.
Kako smo pripravljeni na sezono
Splošne razmere na turističnem tržišču so se tudi v preteklih mesecih poslabšale. Nezadržno naraščajoča brezposelnost v zahodni Evropi, številni ukrepi, ki ukinjajo vrsto socialnih ugodnosti v teh deželah in posledično nazadovanje kupne moči prebivalstva, vplivajo na osipovanje turističnega povpraševanja.
Ljudje v teh navzven turistično usmerjenih deželah se neradi odrekajo počitnicam in drugim oblikam turističnega potovanja, zato vedno bolj skrbno preverjajo turistično ponudbo in izbirajo cilje, ki so najugodnejši, ne samo v cenovnem, ampak tudi in predvsem v kvalitetnem pogledu.
Čeprav veliki organizatorji potovanj še pred sezono zagotavljajo znižanje cen na turističnem tržišču, se interesenti bolj pozno odločajo za potovanje, saj pričakujejo, da se bodo cene potovalnih aranžmajev pred pričetkom glavne sezone še znižale.
Tudi v zdraviliškem turizmu se vrata iz zahodne Evrope vedno bolj pripirajo. Njihve bolniške blagajne ukinjajo vrsto ugodnosti, ki so jih odobravale za zdravljenje v inozemstvu, kajti zaradi tega sd’ njihova domača zdravilišča (n. pr. v zah. Nemčiji prazna). Pritisk le-teh na plačnike zdravljenja, da z različnimi ugodnostmi dajo pri odobravanju zdravljenja prednost domačim zdraviliščem, je velik.
Take namere na zunanjem tržišču, še bolj pa tiste na domačem tržišču, nam narekujejo, da vse naše moči usmerimo v plasiranje storitev in zagotavljanje njihove kvalitete.
Zdravilišče se ob tem dodatno srečuje s precejšnjimi obveznostmi in še ne-dokončne investicije v kompleks Sava in druge spremljajoče objekte.
Prodajna služba je že v preteklem letu navezale vrsto novih stikov z več organizatorji potovanj iz ZR Nemčije, Avstrije, Italije, Finske in Izraela. S tradicionalnimi partnerji je sodelovanje razširjeno. Ugotovimo lahko, da je z različnimi alotmanskimi pogodbami planirano med 30 in 40 odstotki hotela Sava, v ostalih
hotelih pa se je zakup v primerjavi s preteklim letom nekoliko zmanjšal - to velja za hotele B kategorije Slovenski dom, Soča idr.
V	hotelu Donat je v letošnjem letu zakupljeno enako število postelj kot v lanskem letu. Kakšen bo končen efekt prodaje, v tem trenutku še ni mogoče ugotoviti, ker so rezervacije še v teku. Kot je že omenjeno, se gostje letos pozneje odločajo za cilj potovanja kot so se v preteklih letih.
Izpad gostov na družbene stroške -- predvsem velja to za kategorijo VV invalidov (koristnikov zdravljenja po zveznih predpisih) - bomo skušali nadomestiti s spremenjeno politiko cene oskrbnega dneva, saj so osvojeni različno obsežni programi storitev za posamezno kategorijo teh gostov.
V	teku je vrsta predstavitvenih in pospeševalnih akcij na inozemskih in doma-
čih turističnih sejmih in borzah, sledijo še obiski posameznih strokovnih skupin in obdelava tržišča (posebni obiski pri pomembnejših obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjih).
Posebna delovna skupina, ki jo je imenoval strokovni svet Zdravilišča, pripravlja predlog programa aktivnosti za posamezne faze poslovnega procesa (priprava in prodaja storitev), ki bo v končni fazi opredelil takojšnje naloge in tiste, ki jih bo treba dolgoročneje izpolniti.
Lahko ugotovimo, da nas po dveh letih gradbišča v centru zdravilišča čaka s tega vidika mirnejše obdobje, ki ga pa moramo glede na opisane tržne razmere in gospodarske razmere v Zdravilišču, temeljito izkoristiti.
Nedvomno se moramo otresti nekaterih slabih poslovnih navad, ki so se udomačile v preteklih letih, ko smo bili še priča sorazmerno močnemu povpraševanju. Rod pripravo na sezono, ki se je pravzaprav že začela, torej ne moremo šteti samo novih objektov, različnih tehničnih izboljšav, ampak predvsem kvaliteten pre-
mik v aktivnostih in poslovnem obnašanju na vseh področjih našega delovanja.
Dobri učinki na tem področju so najboljša garancija, da bodo gosti, ki jih bomo letos privabili v zdravilišče, odhajali zadovoljni in prihodnje leto prišli še v večjem številu.
Milan Zagoda
PRIPRAVE NA SEZONO V POLNILNICI
Letošnje leto smo v TOZD Polnilnica dobro začeli. Imamo dve polnilni liniji s skupno kapaciteto 15.000 litrskih steklenic na uro. Na veliki polnilni liniji so bili v mesecu februarju opravljena večja popravila in zamenjani dotrajani deli tako, da v največji sezoni ne bi prišlo do večjih izpadov polnitve.
Problemi pa se zlasti pojavljajo pri nabavi rezervnih delov in le z velikimi napori nam jih je uspelo dobaviti iz uvoza. Stroji so stari že 11 let in zelo izrabljeni, ker so praktično stalno v obratovanju. Med obratovanjem so izpostavljeni vodi in lu-žini tako, da je zaradi tega prišlo do njihove večje okvare in korozije. Amortizacijska doba je 6 let in so že zdavnaj amortizirani. Tak uspeh obratovanja strojev lahko pripišemo rednemu vzdrževanju in skrbi vzdrževalne skupine. V letih 1984 — 1985 bomo prisiljeni zamenjati kompletno proizvodno, linijo, če bomo hoteli dosegati plane in sploh polniti.
Ker je sezona že pred vrati, smo objavili prosta dela za delavce, ki bodo delali v glavni sezoni na drugi polnilni liniji. Planirano je 20 ljudi.
2e nekaj let nazaj se srečujemo s problemom dobave reprodukcijskega materiala. Z velikimi napori in delnim deviznim sovlaganjem nam je le uspelo delno zagotoviti ta material. Del zamaškov smo dobili iz Italije, uvoz preko sejemskega sporazuma Alpe-Adria, 50 ton pločevine pa smo direktno uvozili iz ZR Nemčije in jo dali v dodelavo, Pluto-Zagreb. Zlatorog nam je zagotovil pralna sredstva, vendar pod pogojem deviznega združevanja. Večji problem so etikete, ker ni kvalitetnega papirja, vendar nam je z Mariborskim tiskom uspelo tudi ta problem rešiti. Prav tako imamo velike težave z dobavo lepila, katerega kljub deviznemu združevanju primanjkuje. Toda kljub vsem problemom imamo zagotovljene potrebne količine re-pro materiala za polnitev 35 milijonov steklenic naših proizvodov, ki jih bo treba tudi prodati, kajti od tega je odvisna bilanca uspeha naše temeljne organizacije.
Konec preteklega leta in v januarju letošnjega leta; smo skupaj s komercialno službo organizirali dodatno ambulantno prodajo po posameznih področjih v bližnji in srednji okolici. S tem pričakujemo, da bodo prodajna mesta bolje obdelana, to pa pomeni tudi povečano prodajo.
Dodatno ambulantno prodajo pa nam je uspelo zagotoviti zaradi organiziranega avtoparka. Vseskozi: smo se trudili, da smo letno obnavljali avtopark in danes razpolagamo s 33 vozili. Predvsem gre tudi zasluga šoferjem za redno vzdrževanje vozil in solidno vožnjo, saj nimajo registriranih kakšnih večjih udeležb v prometnih nezgodah. Na dnevnem redu se pojavljajo nevšečnosti z nabavo avtomobilskih rezervnih delov, še večji problem pa je z gorivi in mazivi, avtopnevmatikami itd. Kljub temu pa TOZD s svojim avtoparkom zadovoljuje vse tržne potrebe.
(TEHNIČNA SLUŽBA)
Popestritev turistične ponudbe so tudi kulturno zabavne prireditve.
Plesni klub Casino iz Ljubljane nas je razvedril s svojim plesnim »show« programom.
Po poteh XIV.
Zopet je leto naokoli, ko se obujajo spomini iz NOB. Spomini na legendarno XIV. divizijo, ki je prešla 6. februarja 1942 mejo. med Hrvaško in Slovenijo. Tega pohoda se je udeležila tudi OO ZSMS Zdravilišča.
Kot je znano, je XIV. divizija prešla mejo med Hrvaško in Slovenijo pri kraju Pavlič-Zagorska sela proti Sedlarjevem. Pot jo je vodila proti Šentvidu pri Planini, preko Bohorja, mimo Lisce in naprej proti Graški gori oziroma Gračnici. Pot je bila zelo naporna, saj je bila huda zima.
Ko smo se pohodniki po poteh legendarne XIV. divizije pripravljali na pohod, je bilo napovedano slabo vreme oziroma dež, toda to nas ni odvrnilo od namena. Namesto napovedanega je snežilo, kar je naše razpoloženje in podoživljanje pohoda pred 41 leti še bolj poživilo. Sneg je potiho padal na zemljo, na njive, hribe, drevje in naravo je začela oblikovati snežna odeja. Po cestah, poljih, hribih in dolinah smo se bližali cilju in kmalu prišli do prvega spominskega obeležja, kjer je na dan 6.i februarja 1942 imela XIV. divizija prvi spopad z nemško policijo in zadala sovražniku hude izgube.
Krenili smo naprej in se ustavili na domačiji, kjer je bila XIV. divizija pogoščena s toplim čajem in kosom kruha. Tudi nas so tu enako pogostili kot borce XIV. divizije.
V Šentvidu pri Planini smo se namestili v Domu brigadirjev. Še posebej se je prilegel počitek, kajti bili smo premra-ženi in mokri, a kljub vsemu temu ni zmanjkalo veselja. Prepevali smo, igrali na glasbila, pripovedovali šale, a nazadnje nas je zmagal spanec.
Naseldnjega dne so nam v učnih urah prikazali poučni film iz teme Lov na nepovabljene agresorje, ki delujejo še sedaj v mirnem času. Imeli smo tudi tekmovanje — streljanje z vojaško puško. Tu smo tekmovali med seboj, kdo si bo pristreljal več točk. Moram pa povedati, da so se ženske pri streljanju veliko bolje izkazale.
Po končanem dopoldanskem delu se je prileglo toplo kosilo, saj smo bili vsi premraženi in mokri. Po kosilu je sledil miting, ki smo ga pohodniki sami priredili. Program je bil precej pester, še bolj pa sta ga popestrila vojaka iz Postojne, ki sta igrala in pela. Miting se je počasi iztekal, začele so se priprave na nočni pohod, katji to leto bo pohod malce težji od lanskega, saj je pot pokrita s snežno odejo. Napočil je čas nočnega pohoda, vsi smo z malo treme pričakovali naslednji dan, kajti strah nas je bilo, ali bomo zdržali ali ne. Čeprav so bile med pohodom težave z obutvijo in mokroto, saj je snežilo celo noč, smo srečno prispeli. Še posebej je bila potj naporna za mladince oziroma za osnovnošolčke, ki so letos prvič sodelovali na tem pohodu, kajti ta etapa je najtežja. Poteka po pobočju Bohorja, Menine mimo Lisce do Lokovca.
Pot se je vila naprej mimo hiš — domačij v dolino pa zopet v hrib in' dolino in končno do cilja. Ne smemo pozabiti, da smo se malce izgubili, kajti tovariši so iskali bližnjico, a zaman in smo. mo-, rali nazaj po stari poti..'.
Naš. cilj je Bil Lokavec. Tu smo se odpočili,1 a ne iz a dolgo, kajti že ob 12. uri smo šli do spomenika llije Badovinca — narodnega heroja med NOB kjer je
našega
dežia
bila proslava in, predaja prapora drugi pohodni etapi.
Na to je pohodna enota nadaljevala pot do Marije Gradec pri Laškem, od tam pa smo šli z avtobusi vsak v svoj kraj. Mislim, da ni bilo nikogar, ki bi ne bil s pohodom zadovoljen, saj smo na koncu pozabili na vse težave med pohodom.
Ko se spomnim na naše borce, v kakšnih okoliščinah in pogojih so se bojevali za lepši jutri, mi zavest govori, naj še mi mladi, ki imamo lepe, mirne čase, lepše pogoje, izpolnjujemo naše naloge in s tem pokažemo, da znamo ceniti zgodovino NOB in domovino, še posebej sedaj, ko smo brez našega dragega Tita, ki je vedno govoril, da bodočnost Jugoslavije stoji na mladih. Zato je treba še bolj ceniti in širiti bratstvo naših narodov.
A. A.
Ob mednarodnem dnevu invalidov
Vsako leto je prva pomladanska nedelja tudi mednarodni dan invalidov, katerih število . nenehoma narašča in predstavlja pribljižno desetino članstva, od tega veliko otrok. V svetu so življenjske razmere prizadetih zelo različne, vsekakor pa dosti težje od razmer, v katerih živijo zdravi ljudje. Zato je potrebno, da se v večji meri rešujejo problemi vseh prizadetih, s ciljem, da se izboljša kvaliteta njihovega življenja. Spoznati in sprejeti jih je potrebno kot del človeške skupnosti. Zato naj bi vse dežele razvijale takšno socialno politiko, ki bi zagotovila vključevanje invalidov v družbo kot enakovpravne člane ne glede na vrsto in vzrok invalidnosti. Kljub velikemu napredku v naši civilizaciji so velike razlike v skrbi za prizadete po svetu. Moderna rehabilitacijska tehnologija je za večino revnih in nerazvitih dežel še nedosežena.
V zadnjem času so pri nas invalidi v večji : meri kot prej stopili v javno življenje in njihovo zavest, lažje se uveljavljajo v družbi, čeprav ne v vseh sredinah. Še vedno pa je potrebno večje vključevanje prizadetih v družbo, preprečevanje nastajanja invalidnosti in uveljavljanje družbene enakosti ne samo na papirju, ampak tudi v resnici. Največja ovira pri tem je neskladje v razvoju družbe, njenimi razpoložljivimi sredstvi in dejanskimi možnostmi ter potrebami prizadetih. Sedanja težka gospodarska situacija pa preti, da se bodo še bolj zaprla vrata invalidom pri vključevanju v družbo. Zato je marsikje še potrebno poseči v izmikajoča in zavra-čevalna stališča »zdrave večine«, saj je veliko prizadetih, ki lahko z večjim razvojem svojih preostalih sposobnosti do maksimuma, še dosti koristijo družbi in s tem kompenzirajo tisto, kar so izgubili. Kajti povsem drugačno je življenje^ kjer si lahko sam zaslužiš svoj kos kruha od tistega, kjer te vedno spremlja grenko spoznanje, da si breme družbi in s tem nepotreben.	Kitak Gordana
magnezijeva slatina
DONATms
Razstava ročnih del
Letošnji 8. marec smo žene Rogaške Slatine proslavile bolj bogato kot ostala leta. Ob proslavi, kij je bila v novi osnovni šoli v Ratanski vasi, smo pripravile tudi razstavo ročnih del.
Razstava je bila v sejni sobi hotela Donat odprta 5. marca in je trajala še ves naslednji dan. Prednost razstave je bila v tem, da so na razstavi sodelovale tudi žene iz pobratene krajevne skupnosti Miljakovački izvori iz Beograda, s svojimi ročnimi deli. Razstavljalo je 19 žena iz Beograda in 22 žena iz naše krajevne skupnosti. Ročnih del je bilo toliko, da je bil razstavni prostor kar premajhen. Vsi izdelki so bili izredno kvalitetni. Pri naših pobratimkah so prevladovali kvačkani in pleteni izdelki, me pa smo razstavile vezene in kleklane prte, kvačkanje, vozlanje, tapisiranje, gobeline in drugo. Rastava je vzbudila med obiskovalci izredno zanimanje in knjiga vtisov je bila' polna laskavih priznanj marljivim ženam za njihove izdelke.
Ob tem dogodku so bile žene iz pobratene KS tudi naše gostje. Tako so se spoznale z našim življenjem in delom, pa tudi z našo Rogaško Slatino in okolico. Sodelovanje med obema KS se je tako še bolj utrdilo in poglobilo, okrepilo pa se je tudi bratstvo, katerega gojimo že več let. Razstava je dosegla svoj namen. Naši krajani, pa tudi številni gosti, ki se zdravijo v našem kraju so lahko spoznali s čim se ukvarjajo naše marljive žene v prostem času. Poleg službe, dela v družini, najdejo še čas za ročno delo, ki postaja vedno bolj cenjeno. To smo ugotovile na razstavi, saj bi lahko vse izdelke tudi prodale.
Ob koncu razstave smo sklenile, da bomo slične razstave še organizirale, izmenoma v Beogradu in Rog. Slatini
Milica Libnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta Franca Perkoviča, se iskreno zahvaljujem sodelavcem Komerciale, Polnilnice, pevcem Zdravilišča in vsem, ki ste izrekli sožalje in darovali cvetje!
Štefka Poharc z družino
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega ata, se iskreno zahvaljujemo sindikatu Zdravilišča, še posebej pa tov. Gob-čevi in Golaževi ter sodelavkam hotela Sava za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Hvala tudi vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
hčerka Anica Potočnik
ZAHVALA
Vsem, ki ste se poklonili spominu najine mame, darovali cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti in z nama sočustvovali najina iskrena zahvala.
Stanko Čujež in Mira Demetrovič
Telegrami
TIMES
Uredniški odbor Guinnessove knjige rekordov je na zadnji razširjeni seji sklenil, da bo v njegovi knjigi letos našla
svoje mesto tudi Rogaška Slatina. In to iz dveh razlogov:
1.	Kot najbolj urejeno zdravilišče na svetu.
2.	Kot edino mesto na svetu, iz katerega morajo meščani hoditi na podeželje na občino.
BRNIK - ROGAŠKA SLATINA
Posebna komisija TOZD-a 1 je dopotovala na Brnik, kjer so se z vzdrževalno službo letališča dogovorili naslednje:
Po hitrem postopku bo treba na strehi Terapije in Save narediti pristajalno pisto za helikopterje. Obenem bodo z INEX-ADRIA sklenili čartersko pogodbo za najem helikopterja za nedoločen čas. Tako bo dokončno rešen problem povezave teh dveh objektov. Stroški bodo zanemarljivi, saj je še vsa gradbena mehanizacija tukaj, pa tudi materiala še ne manjka. Helikopter bo vozil od 7.00 do 19.00, polet bo vsake pol ure. Če se bo stvar obnesla, bodo gradnjo pokritega prehoda prekinili in ostali pri tej izvedbi povezave.
Za novost se zanima tudi Hotel Donat, vendar ne zaradi zveze DONAT - TERAPIJA, ampak da bi ob »špicah« lahko »ši-bali« odvečne goste v SAVO, oziroma v bližnji prihodnosti v MOTEL KOZJE.
BEOGRAD
Turistična zveza Jugoslavije bo v letošnji sezoni ponudila turistom nekaj več. Poleg bencinskih in turističnih denarnih bonov bodo letos vsakemu gostu ob prestopu meje podarili tudi po en rumen in en rdeč karton. Z rumenim kartonom naj bi izražali nezadovoljstvo, z rdečim pa ogorčenje. Na ta način si bodo prihranili mnogo živcev in nepotrebnih besed.
Glavna značilnost teh kartonov je pa v tem, da z večkratno uporabo spreminjajo barvo. Tako po 1000 kratni uporabi postanejo zeleni. Gost, ki bo poslal na sedež TZJ v Beograd oba kartona zelena, bo dobil v zameno vstopnico za ogled vseh finalnih tekem na Zimski olimpiadi Sarajevo 84.
ŠMARJE PRI JELŠAH!
Ker se vse do danes v tej občini še niso pojavile črne gradnje kot je to drugod po Sloveniji in naši širši domovini, so na zadnji seji razgrnili urbanistični plan območja. Po žolčni diskusiji so sklenili, da jih postavijo sami. Odločili so se za dva kombinirana objekta. Tako bodo v vaseh Negonje in Prnek (pri pokopališču) postavili po eno samopostrežno trgovino.
Vsaka bo imela v prizidku namesto bifeja še 1. razred osnovne šole. Ugotovili so, da v teh krajih živi še 30 % ostarelih ljudi in predšolskih otrok, ki imajo oba centra zelo daleč. Seveda bodo obe gradnji ob slavnostnem odprtju legalizirali. O usodi kulturnega doma in večnamenske telovadnice na tej seji ni bilo govora.
ROGAŠKA SLATINA
Znano je, da je v tukajšnje šole bilo že večkrat vlomljeno. Razen nekaj poškodb na inventarju pa kaj bistvenega niso odtujili. Tukajšnji organi javne varnosti so sporočili, da so zlikovce že odkrili. Na vprašanje, čemu so to počeli, so le ti odgovorili, da zgolj iz gole radovednosti, zakaj je današnja šoloobvezna mladina že pametnejša od njih. Iskali so le plan in metode vzgajanja ter pri tem ugotovili, da je vzrok izredno visokega inteligenčnega kvocienta usmerjeno izobraževanje, ki se vse bolj uveljavlja po vseh šolah. Krivci se bodo kljub temu znašli pred sodnikom za prekrške.
ROGAŠKA SLATINA
Merx Celje — TOZD Pekarna Rogaška Slatina sporoča svojim meščanom, da bo s 1. 4. odprla novo prodajalno kruha ta-
koj zraven portirnice svojega obrata. S tem bo znatno pripomogla k boljši preskrbi svojih izdelkov v severnem delu mesta.
LJUBLJANA
Republiški svet za zaščito potrošnikov je izjavil, da bodo naredili obširno študijo o lanski aferi »MLEKO - BELA VODA«. Vsi potrošniki se namreč pritožujejo, da tega nekoč osnovnega živila (ki mu sedaj posnamejo skoraj vso maščobo) ni več mogoče skuhati ne da bi se prismodilo.
Raziskave se bodo lotili temeljito, so izjavili. Poleg analize mleka bodo do podrobnosti preiskali tudi način proizvodnje posode. Veliko vprašanje je namreč — če je res vsemu krivo mleko, ali pa je vzrok nevšečnosti tudi kvaliteta posode. Rezultati preiskav bodo objavljeni v dnevnem časopisju dne 1. 4. 1983. Obenem se bo pa pričela velika nagradna igra pod geslom »Kdo vse se pa skriva v maslu??«
Tudi nagrade bodo obetavne:
1.	nagrada
Slika najbolj fotogenične krave molznice, ki daje dnevno 20 I čistega neposnetega mleka.
2.	nagrada
Slika agronoma - inovatorja genialne zamisli Mleko 82.
3.	nagrada
13 dkg masla iz UVOZA
Naj živi 1 april — praznik praznih upov in resničnih laži.
Humor
V cirkuški kletki sta mirno ležala drug poleg drugega lev in ovčka. Obiskovalci so komaj verjeli svojim očem: »Ali se kdaj sporečeta,« je vprašal eden od njih.
»Redko. Pa ne vzamemo tako tragično. Pač kupimo novo ovčico.«
Na divjem zapadu vpraša lovec Bill indijanca: »Ali imate telefon. Poklical bi ženo.«
»Ne, Mi to opravimo z dimom.«
»Bi bilo treba veliko drv,« sprašuje Bill.
»Odvisno od tega, če bo poziv krajevni ali pa medkrajevni.«
Gospa Korenček: »Vsak petek se zelo prepirava z možem. Je pri vas tudi tako?«
Gospa Peteršiljček: »Ne. Mož prinese plačo šele na koncu meseca.«
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Satlina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 800 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72.