SLAfCllL
SLOVENSKE PESMI
ZBRAL
LJUBLJANI 1870.
ZALOŽIL JANEZ GIONTINI.

rt/'-šmg; tt>:
\	7
-
"N^ > .v'*
.ovbi imaijautj
!ZIT /OJr) \:r/ A T, J i \OJ A.
N APEE J!
Naprej zastava Slave, Na boj junaška Kri! Za blagor oeetnjave Naj puška govori.
Z orožjem in desnico
Nesimo vragu grom; Zapisat v kri pravico, Ki terja jo naš dom.
Draga mati je prosila, Roke oko! vrata vila, Je plakala moja mila: T« ostani, ljubi moj!
Z Bogom mati ljubca zdrava! Mati mi je ooetnjava, Ljubca moja čast in slava; Hajdmo, liajdmo za-njo v boj 8. Jenko.

SLOVENSKI DUH.
Hej Slovenci naša reč slovenska živo klije, Dokler naše verno serce za naš narod bije; Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke,
Bog pač, gromno-vladni, nam podal je dar jezika,
Da nihče na temu svetu nič nam ne podtika, Bo naj kolikor ljudi tolkanj črtov se sveti, Bog je z nam', Kdor proti nam, ga Perun če podreti.
Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese, Bratje! mi stojimo, pevši kakor zid ograda,— Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.
E O J A K O M.
Hej rojaki! opasujmo uma svitle .meče, Plemenita kri po krepkih naših žilah teče, Bog nam dal je dobro srce, um in pamet zdravo;
Povzdignimo krepke glase domovini v slavo!
Iz pšenice, vrli bratje! ljulko populimo, Zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo, Da se, krepi ona od zaroda do zaroda, Da na zemlji diči se od vzhoda do zahoda.
Dovršnjmo nam od zgoraj dano naročilo, Da ne bo nam solnce za gorami zatonilo, Da sijalo vedna lepše bo pred naša vrata; Hej rojaki! kviško, da nam pride doba zlata!
Populimo trnje, lemež naj Jedrno reže, Dokler temna noč na naše grobe se ne vle/.e: Vreme se zjasnuje, ne bučijo več vetrovi, Taja se ledina, vzeli so slovo mrazovi.
Drami se prebeJa Vila na zeleni gori, Sveti se ji lice in ok6 v rumeni zori; Hej rojaki! kako poje, poje in prepeva, Da se gora trese, da nbeški strop odmeva
Cegnar.
l! iV.

M VDAJMO SE!
Ne vilajuio se, ne vdajmo se! 'Z Crnegore do Urala,
Od Balkana do Triglava K lire krasna majka Slava: Slavjani; ne vdajte se; Ne vdajmo se, ne vdajmo se!
Ne vdajmo se, ne vdajmo se! Kliče krasna majka Slava: Hajd Slovani, pristopite! Narod, kri in dom branite! Slavjani, ne vdajte se! Ne vdajmo se, ne vdajmo se!
Ne vdajmo se, ne vdajmo se! Kliče krasna majka Slava: Za menoj! Jaz bom zmagala! Svoboda nam bo sijala! Slavjani, ne vdajte se! Ne vdajmo se, ne vdajmo se!
M. Viihar.
KJE DOM JE MOJ!
Kje dom je moj? Sava teče po ravninah, Drava dere po pečinah; Glej povsod spomladni cvet, Zemeljski raj na pogled. In to je slovenska zemlja, Na Slovenskem dom je moj.
Kje dom je moj? Ne poznaš li v zemlji mili Slavskih sinov hrabrih v sili? Bister um, dušic krotkost. Je mej družini njih lastnost. To pa je slovenski narod, Med Slovenci dom je moj.
Kje dom je moj ?
Tam kjer Soča v blazem kraju
Vije se — podobnem rajce;
Tam kjer /.lahne trtice Veiirajo goricice In to je slovenska krajna, Na Slovenskem dom je moj!
Kje dom je moj? V sinjega morja zrkalu — Cudapolnem ogledalu -Se primorski kraj blišči Z brežčiki prijaznimi. To pa je slovenska zemlja. Na ■ Slovenskem dom je moj.
Kje doni je moj K
Kjer slovenske slišiš peti
Pesmi, kjer junaki vneti
Si slovenske deklice
Zbirajo za ljubice:
Tam kjer vlada glas slovenski,
Na slovenskem dom je moj.
Kje dom je moj? Goiatan, Primorje, krajna, 'L njimi Stajer — zemija sjajna Dom rodu so slavskega
j**
Doni rodu junaškega; Io to je Slovenja mila, Med Slovenci dom je moj.
Rje dom je moj ? Iz orjaškega Triglava Gleda doli mati Slava, Sine kliče in budi K delu, slogi, srčnosti. Duh slovenski zopet veje, Na Slovenskem dom je moj!
Pirnat.
SLATE DOM.
Kje je Slovanov očevina?
Kje je Slovanov velki doin? A i' kjer izvira Berezina?
Al' kjer Balkan potresa grom? Ne, ne, ne! ne, ne, ne! Slave dom še veči je!
■ .1 ; i<*i •>[ .bo^/oS Al' je, kjer suče ostre meče
Netvudne Sob'je krepki sin? Al' je, kjer sinje Labe teče?
Al' vrh tatranskih je planin? Ne, ne, ne! i. t. d.
Al, je, kjer dere bistva Sava?
Al' prek jadranskega morja? Al' kjer uralska bela glava
Med zvezde seza do neba ? Ne, ne, ne! i. t. d.
Al' je, kjer Dmiava ropoče?
Al' je, kjer Volga se vali'( Al' kjer Bošnjak prek Drine jote,
Da sivi Stambol zabobni? Ne, ne, ne! i. f. d.
Al' je, kjer polsjki brat žaluje,
Da se mu svoboda greni? Al' kjer Slovčn orožje kuje,
In proti jugu hrepeni? Ne, ne, ne! i. t. d
Povsod, je moja domov/na, Kjer jezik moj se govori! Povsod, kjer majka Slava sina
Edinost in ljubas uči! Tam je lam, Slave dom, Kjer neslogi smo v okom!.
M. Vil/t ar
DOMOVINI.
Bodi zdrava, domovina! Mili moj slovenski kraj, Ti prekrasna, ti edina Meni si zemeljski raj.
Tuje .šege, tuje ljudstvo So prijatiji, bratje ni, Slava le, slovansko cuvstvo Srce moje veseli.
Primi celov zemlja mila, Primi srce moje v dar, Da bi vedno matka bila Ne pozabljena nikdar!
lir. Razlag.
SLAVMOM.
Bratje, to mi dovolile, Da se smem Slovenca zvati, Da smem čelo vzdigovati Ker Slovencov sem rodu! Bratje, to mi dovolite, Da o bregu bistre Save, Da na celi zemlji Slave Zvesfga skažem sa sitni!
Bratje, to mi dovolite, Da vam dajam krepko roko In ljubezen pregloboko, Saj sem iskrem domačin! Bratje, jaz sem Slavjan! Nikdar Ne bo roka spon poznala! Svoboda mi je sijala. Saj Slovenc sem, Slave sinu!
JU. Vilhar.
DOMOVINA.
Beseda sladka, domovina, Ne prideš več mi iz spomina; Ko iskra živa v srcu tliš, Ljubezen k sebi mi budiš,
Ko solnca žar na tebe sije, Srce veselo v meni bije; Al žalost trga mi duha, Megla nesreč ak te obda.
Obličje, ak je jasno tvoje, Veselo moja struna poje; Je ce oko se ti solzi V potokih moje se topi.
O sijaj, sijaj, solnce milo, Na ljube domovine krilo! Obljičje jasni ji temno, In krasi s cvetjem jo ljubo!
Prnprotnik
POBRATIMIJA.
Naj cuje zemlja in nebo Kar dano pobratimi pojo; Naj se od ust do ust razlega, Kar vsak med nami dans prisega: Da srce zvesto, kakor zdaj, Ostalo bodo vekomaj!
In če ločenja pride čas Na razne pote žene nas, Tu na, pobratim, roko mojo, Ti pa, podaj desnico svojo: Da srce zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj!
Beseda dana vez velja: Ne moč zemlje, ne moč neba, Je ne pekla ognjena sila Vezi ne bode razrušila: Saj srce zveste, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj!
S. Jenko,
SLOVENSKA MLADINA.
Smo mladenči, Smo Slovenci, Jedne prave Majke Slave! Poleg Save, Soče, Drave, Nas je Vila Navdihnila! Le naprej slovenski zarod! Le naprej za dragi narod! Le naprej, naprej mladina; Tebe kliče domovina! Domovina, ti si klicala, Srca naša si navdušila; Za-te je zavrela naša kri, Za-te živimo, umremo mi! Zate, zate mi gorimo. Zate, zate mi živimo; Zate, zate kri prelimo, Mi smo Slovenci!
M. Vilhar.
O/UK AMSYO M JEZERU.
-*-)U)i<Afi oinH Po jezeru Bliz Triglava Colnič plava Semtertje. V čolnu glasno Se prepeva, Da odmeva Od gore. Mile tiče Po dolinah In planinah Se bude; Ker so čule Pesem mojo. Vsaka svojo
Zvrgolč. Hibam srca Vsem igrajo, Da skakljajo Nad vod6.
Se valovi
v	,
Šepetajo In šumljajo Med sebo. Tukaj Slava Vence vije. Srce bije
Nam gorko! Cujte gore In bregovi, Da sinovi Slave smo! ■ i-i i I d mfiii 1-ii,'!.; ciijt. i .u .',.!.
M. Vilhar.
.iflSloS 6>fifl fi7Bi£ )I?7j
Ibhii diao\Biy ')(!'>, iig/l
- nI
KASTA VSKA.
Mi Kastavci, Slave smo sinovi, Jedna majka nas je rodila; Trdni tu so skalnati bregovi, Trdna tu so slavjanska srca. Naj le črni žugajo oblaki, Još nad njimi solnce nam blišči; Uvek smo mi verni korenjaki, Uvek Slava naša zeleni.
Mi smo bratje jednega naroda, Bratje jedne slavjanske krvi; Da pod zemljo ista nam osdda, Vest do domo srca oživi Dvigni Slovan, dvigni krepko roko, Švigaj, suči meče krog in krog; Leči rano, staro, oj globoko, Reši sebe vraž en i h nadlog!
Čuj, junaška naša domovina: Za te vmremo, za te živimo! Svakoma ti blagoslovi sina Ki te brani hrabro in zvesto! Naj pogine, kdor za dom ne mara, Geslo naše uvek se glasi: Sve za dom, za vero in za cara, Sve za narod, sve za našo kri!
M. Vilhar.
.iVm rtiJaimol*
• '»JKrWlffK.il oifi-- llf : tiiJ -»Jioa oifi?
9)B1<I
DIHI'
.(UHO-
PRIMORSKA.
Tržaški smo fantje, Pri morji doma: Slovanskega duha, Slovenskih srca.
Mi smo domaeinje, Smo gorke krvi; Gorimo za narod, Za brate smo mi.
Za vero, dom, caro Podamo se v boj; Za majko nam Slavo Umrimo necoj.
Propadi, kdor narod Slovenski taji, Se tla ne bi pila Njegove krvi!

Hajd' bratje, na noge, Svoboda dani; Brez krepkih Slovanov Nikodar je ni!
M. Vtthar.
t,V,	i jfit.lo iin )
joduij ojsT« cnn- omlf'^ oiibodo'3 .ntOD iifnioiiil nf> ./vii/i> str,n iofi/1 i- mri jHild' 9j«loq fig (,fiVl
•vjljtijl i-Bn <«!'■« .rabiv.H ohih iMl
: ;)9TS -.'vrs rafifl.ejid' Bf)WUS% ilPHtlt r.'«'«,/ in .RitliJ in \t.MY !nf» H-mi/oU .ioniToIS imfiž "fr/s-.hj	H	-10116%
f<V/i<i')*t;l SMVjiKj atff/a .'iS 9){olŽn .i - i? 'it/iti 'i!- '»hj/mu/i i V '•';.:•• •»!! 'il)l»tOi!;ii i;-)Win(| fijSoH
t!M\V»l M
RAZMŠKA.
l in -j, 'ifibinir/.
Mi smo Razdrci, smo naši ljudje, Narodu bije nar zvesto srce; Mi smo Slovenci, domače krvi, Vsaki za narod ko stena stoji. Črni oblaki pobegnili so, Svobodno solnce nas greje ljubo, Kdor nas ovira, da ljubimo dom, Naj ga pobije blisk, tresk ino grom!
Mi smo Razdrci, smo naši ljudje, Narodu bije nam zvesto sreč ; Tukaj ni Laha, ni Nemca doma, Sami Slovenci, slovenska so tla! Nanos veleva s presivo glav6:
Stojte za svoje pravice krepko! Vi korenjaki ste čiste vesti, Božja pravica nikomur ne spi!"
M. Vilhar.
SOLKANSKA.
%
Neprestrašene krvi, Za naš doni navdušeni, Smo solkanski fantje mi; Slavjani! O bregovju bistre Soče, Smo nad tisoč let doma; Koder dere in ropoče, So slavjanska naša tla! Nepresfrašene krvi i. t. d
Neprestrašene krvi i. t. d. Zahoda se ne bojimo, Krepke imamo roke; Proti vzhodu pa pošlimo Nado, vero in srce! Neprestrašene krvi i. t. d.
Neprestrašene krvi i. t. d. Jasno le od jutra sije
Solnce bratom Slavjanom, Brat za brata kri prelije; Živi naš nezmerni dom! Neprestrašene krvi i. t. d.
M. Villiar.
SENOŽEŠKA.
Mi snožeški fantje, Majke Slave sini, Vrli domačini,
Ene duše smo! Zvesta srca naša Bijejo domovju; Bijejo rojakom, Svobodi gorijo! Kri naj zemlja pije, Meč naj prsi rani, — Verni smo Slavjani, Vrna naša kri!
Mi snožeški fantje, Majke Slave sini, Vrli domačini
Ene duše smo! Bratovska ljubezen, Miljeno sočutje,
Sveta bratimija Bode nas krept-ala. Brušeno orožje. Blažena pravica. Vajena desnica Svobodo goji!
Prostin.
KRANJSKI FANTJE.
Kranjski fantje saj smo mi Slavjanske korenine, Junaška v žilah teče kri Do naše domovine. Slovenske ljubce zbiramo Se v tuje ne oziramo. Naj gorše so Slovenke.
Kranjski fantje saj smo mi, Ko pesmi zapojemo: Čez šest fara naš glas leti, Korajžo si dajemo. Se snidemo pod lipice, Ga pijemo z majolčice, In moško se vedemo.
Kranjski fantje saj smo mi, Ko vriskati začnemo: Glas do Triglava naš doni, Ko fantje ga častimo.
Planinam kranjskim zvest je on, Za svoje ljubce 'ma priklon, Od njega se učimo.
Kranjski fantje saj smo mi, Veselo mi živimo:
v
Ce ptujc se mirno zaar/.i, Mu žal'ga ne storimo; Kdor išče zabovljiv obrest, Pa najde kmal' junaško pest. Zabavljat ne pustimo..
Fleiaman.
BLEŠKO JEZERO.
Otok bleski,
Kinč nebeški Kranjske zemlje ti! Vene iz raja Te obdaja, Vse se veseli. Vali igrajo, Ribce imajo Dobrovoljni ples; Ladja giblje Se in ziblje Nas h kraljic nebes,
Z vrhnje srede Skale blede Stari-Grad je rob, Cez od Grada Mutast strada Strmi babji zob.
Kdor si tukaj, Le zaukaj Tu brez vse Skrbi! Kranja mati V svojem zlati Draga naj živi!
Huber.

DTE TJTVI
Dve lil vi sti prileteti
V jezero pod skalni grad; Tam plavati družno po vodi, Veslati v kristalni hlad.
Jaz gledam skoz okno dve utvi,
In v meni utriplje srce; Zamišljeno v dneve pretekle Na lice usiplje solze.
Ltvstik.

GKRABLJICA.
i.
Zimo in pomlad počivale ste, Grabljice moje, od zdaj pa več ne! Kosa že poje, hajd', hajd' na goro Hajd' na zeleno goro!
Dečko pred mano z veselo roko Brusi in šviga stropeno koso; Travica pada v redove pred njim, Jaz pa raztepam za njim.
Rožice blede krog mene leže, Več jim ne bije nedolžno srce; Moje pa bije in bilo še bo, Jemljem od rožic slovo!
Solnce pripeka, v zagrabek hitim, Mešam, obračani in čelo potim; Preden pa luna posije nad nam, S senom domu se peljani.
Urno in čisto, pograbite vse, Grabljice moje, traviee lepe; . Kader dograbimo mrvo necoj, Pojte počivat, z menoj! •
M. Vilhar.
HRIBČEK.
En hribček boni kupil, Bom trte sadil,
Prijatle povabil,
Se sam ga bom bil
Tam gori za hramom En trsek stoji!
Je z grozdjem obložen, Da komaj drži.
Že čriček prepeva: Ne inore več spat1,
V trgatev veleva; Spet pojdemo brat.
Konjiči škrebijajo ln vozjo težko,
Ker vince peljajo, K' je močno sladko.
KIMOVEC,
Trtica mila Jaz te čestim: Draga mi bila, Dokler živini
Grozdjiče sladko Zobat veliš, S smehom presladko Vince rodiš.
Ti si kraljica Zlatih cvetic, Razveselica Ljtiblenih tic. Trtica bela, Vsmili se me; Ti si vesela. Oh jaz pa ne !
Mene je z jokom Rodila mat',
Z jokom in stokom Pojdem tud spat. Trtica mila, Jaz te čestim; Draga mi bila, Dokler živim
M. Villiar.
K M E T.
Ko pomlad se bliža, Svoj vrtec gradim,
In orjem in sejem. In trte sadim.
Po letu koševam Planine doli,
In srpe bruševam. Ko žito zori.
V jeseni gozdarim, Otavo kosim,
Pšenico omlatim, Pa grozdje inestim.
Pozimi počivam, Kmet truden je vsak;
Orodje popravljam In puham tabak.
Ves teden se trudim,
Si žulim roke; V nedeljo hladim si Glavico, sreč.
v
Ce nimam le preveč
Na rami nadlog, Vrtini se in vriskam
v
Ce ravno sem vbog.
Če srce me peče,
Pa vendar molčim, Kei* vem, da sem rojen. Da največ trpim.
v
Ce kdo zaničuje
Težavni moj stan, Ta nima al srca. Al nima inožgan!
M. Vilhar.
KOSEC.
v
Železa, dve osli In čutarico.
Pa koso na ramo. In hajd na goro!
. Zelena senožet In trave lepe
Me vabijo k sebi Na hladne vrhe.
Pred solncem že klepljem, In brusim koso;
Po travi jo sučeni Z veselo roko!
Za mano raztepa Pošteno dekle,
Obrača in grabi Redove goste.
Nad mano razgrinja
Se jasno nebo, Pa moja nebesa So njeno oko,
Voziček nalagam.
Naprezam in grem; Zapojem, zavriskam, Bogu hvalo vem!
M. Vilhar.
LI P. A.
Lipa zalenela je Tam v dišečem gaji
S cvetjem me posipala;
Djal sem, da sem v raji.
Veje raztezavale K neba je visoko,
Meni pa je do srca Segala globoko.
Tičice je miljena V senčice vabila;
Kader ležal sem pod njo, Me je ohladila.
Sedaj pa je revica Skoro ovenela
Cvetje, perje ljubljeno Zima je odvzela.

Spavaj, draga ljubica!
Večno ne boš spala; Nova pomlad zelena Novi cvet bo gnala,
Zopet bodo tičice, Tičice presladke Pesmice prepevale, Pesmice pregladke.
Pa boš zopet Jipica
V senco nas vabila, Dragim svojim srčica Miljeno hladila.
Bratje naši se hladu Radi v tvoji senci, Prsi, čela in glavž Opletaje z venci.
31. Vilhar.
LIPAVSKA.
Lipavska dolina, Lepota sveta,
Ki grozdje, ki vina Presladka ima!
Pod trto počivam. Hladim se ljubo.
Veselje uživam In venčam glavo!
Lipavska planjava Krasotna je res!
In reka Lipava Nam radost očes!
Spod skale pridere. Skoz mlake šume;
Cvetice tam pere In trte hladi.
Slovenske Lipavci Prepevajo tod, Veseli, ko slavci, Pošteni povsod.
v
Cez vrhe, planine
Pa grozdje neso; Za last domovine Bore se krepko.
Naj laška ravnina Se lepše blišči, Krasnejša dolina Se ta le mi zdi.
Tedaj naj Lipava
Na veke živi, Ker prava in zdrava , Slovenska je hči!
M. Vilhar.
LJUBEZEN DOMOVINE.
Kdor ima srce. Zna za dom solžž, Za slovenske domovine raj. Za njo rad živi, Za njo hrepeni,
Njo, le njo bo ljubil vekomaj.
V
Čvrst Slovencev rod Cist prebiva tod, Oj prijaznost čista tii cvete. Vsak prijatla 'ma, Zvest objema ga, To navada stara takaj je.
Od snežnih planin Do trtic dolin
Mile pesmice povsod pojo. Sloveiic je rad vesel ; Kaj, da bi ne bil, Njemu pesmi iz srca teko.
Potočnik.
boqsi o*jq'Vj mri I Uoq .J-,. ,,Joq iiili'1
MIAT1Č. ''
-Jen \i iaijri oiii i Urno cepec izpod rok. Pika poka, pika pok! Bratje naša doba je. Hajd' zarano na noge! Urno cepec, izpod rok, Pika poka, pika pok!
.«01 imkjm oin J Urno cepec izpod rok, Pika poka, pika pok! Vdarimo na polni snop! Zlato zrnje skakaj v strop! Urno cepec izpod rok, Pika poka, pika pok!
Urno cepec izpod rok, Pika poka, pika pok! Snope koj obrnimo! Krepko jih namlatimo! Urno cepec izpod rok. Pika poka, pika pok!
Urno cepec izpod rok, Pika poka, pika pok!
Škupo strani, siamo v kraj! Zlato zrnje na vršaj! Urno cepec izpod rok, Pika poka, pika pok!
Jo'j iJi(j	n iiM
Urno cčpec izpod rok, Pika poka, pika pok! Zdaj še žito zvejajmo! Vinca sfemkaj, žejni smo! Urno cepec izpod rok,
Pika poka, pika pok!
■
31. Vilhar.
!<|o-»i» i j j i,,S • '»ifris oij,!X
.Jo'i f)oqsi :jD<j'j') oni I ■ ! >loq f,/Jiq ,8iloq fižli1!
. ,lu'i boqsi	oin i
!iloq C/liq- ,iJoq fi/liM liMiiiiudo ji)/S uq'Hi< 1 oniiJBlojijn ili^ n,\q<nA ..'lin i;o(|si i'«j'J3 &m 1 ! >luq f,>liq .bJckj nJiM
MOJ DOM.
moui mnm
V	dolinci prijetni je ljubi moj dom, Nikoli od njega podal se ne bom; Pod lipo domačo naj raje sedim,
V	domačem veselji dovoljno živim.
i
Le išči si sreče, prijatelj, drugej, Al misliš dobiti na ptujem je kdej ? Veliko maršMeri je hodil po svet', Potem se v domovje obrnil je spet.
!a«hj .iH..,.-ii.|J bT Domače cvetice naj zaljše cveto,
In tički domači najlepše pojo;
Prijatli domači so milih srca,
Ljubezen, zvestoba le biva doma,
Doma preživeti si dneva želim, Umreti se tudi doma ne bojim;
V	domači gomili se spava sladko, Mi bratje, sestrice rahiajo zemljo.
Prnprotnik.
.MOG \,(M MOJEMU NARODU.
,(flot> [(Kil iduil q[ in)9jhq ionilpf) ' Ako za - te, rod sloveni!
Moje srce ne gori, Stvarnice mi srd ognjeni V divji vihri naj grmi.
Dokler mi mazinec miga,
Dokler duša je v teles', Naj se vedno bolje vžiga
Ta ljubezen, dar nebes!
.iM-n 't>,',\c. is«
Kader pod želenim plajšam Bom zagrnjen mirno spal, Ona — trdna Se zanašam — Bo puhtela še iz tal.
Počenimi
.o>lf)fii>i Bvnqg 9* ilimov iHiinut) / .ojliflSN i)[iililB! •vil'1-- > .ajlfnd iii
..i.lilllf.r Jljl.fU fifi1>-i {,() 'jij>jiiij,i-](| uit fidu^lOT1! ,'jSi6yoi -.< ns /;l> ,idss o'/
MOJI SABLICI.
.tiiijjTJlri v. ili|« i)i);i>'i(| '...i
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatljica! Ne zabi, da si ti skovana, Da braniš dragi dom Slavjana, Za mater svojo vnetega.
: »Ulnk njimi r.u*o jO Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatljica! Ne zabi, da za božjo slavo. Za vero staro, vero pravo V pravično bodeš bitvo šJa.
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatljica! Ne zabi, da za vse narode, Svoboda dokler jim ne bode, Prostiti jih si brušena.
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatljica! Ne zabi, da za vse tovarše, Za brate, pestre, ljube starše, Za pravdo njih si zdelana.
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatljica! Ne zabi, če me zlo zadene, Da Inide si moči jeklene, Odrešiti si brateča.
Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatljica! Ne zabi, da, ak se po volji Boga godi po zenilji okoli, Je tvoja shramba-nožnica, •již oyi!;I :><.<': (;n"(i'r-n] /
Ur. To m an.
rB3iltlBf{ Kfom Bitao [O !js»jjjllejihq im i.iIimJstM zborna 987 j;\ nt) ,Ulfi\ oVL .obod m nii( naUob. abodo?S .sna«ind \n rlij iJilaoVI
BRBirmSi fiDB?.iV .
B?.filj> SgSOBIlI
MOJ SPOMINEK.
Kdo
rojen prihodnjih Bo meni verjel,
Da v letih neroanih Okrogle sem pel.
utiiri on 979'iH aVi
Ne žvenka, ne cvenka, Pa bati se nič,
Živi se brez plenka O petji, ko tič.
V\u\v.' 5
Kar mati učila, Me mika zapet;
Kar starka zložila, Jo lično posnet.
Redila me Sava, ljubljansko poljč,
Navdale Triglava Me snežne gore.
Vršaca Parnasa
Zgol svojega znam, Inacega glasa Iz gosli ne dam.
Latinske, helenske, Tevtonske učim, Za pevke slovenske Živim in gorim.
,l"q lil o« Ne lieere ne sina Po meni iie bo; Dovelj je spomina, Me pesmi pojo.
Vodnik.
-jiii-'*!! i)nm javi ;19qfi.\ 'i/iiff! al/!
.flliSoIs flihr, .Jsnaorj on-ji! o I.
.urb8 si« alihafl . ■;>[l«q odgtiajklujJ bvbI^HT olfib /a/I, .•nuji aik\'ju>! 'i F/.
,go{l ;>(_ 'jiram gn'i/1
VA &0M
■in 11 Till jj>s- fi i'>i(ll JIII .'J*iil/I 01/!
Na goro, na goro, Na strme vrhe Me kliče, me miče Me vabi srce! Na gori cvetice Naj zaljše cveto, In ptice preljube Naj slajše pojo.
Nad menoj na gori Je svobodni dom, Iskal ga in našel BI iz neba Je boni! Na gori pod menoj Oblaki vise, Nad menoj višave Bliščijo vedre.
Na svobodni gori Ni zemskih nadlog, Nad menoj, pod menoj,
Krog mene jo Bog.
Tedaj le . na goro,
Na strme vrhe
Me klice, me miče
Me vabi srce,
MlV MHltg r,'A ,..........W Vilhar.
! i . i - Niij/. -jl/i
»ailon i iojj sifl aSy«s (bVI
3<hi[_l j'iq -j.')il<J nI oioa -v-jtl« jitifl
i jog ii •jiv.-niii I«/. -mot» ifiljijdova ;>l» leSsn ni I<>^1.,,^ j! mod al ikIoii xilll jonrun bui| hoj! uYi
i >1*1 dO e/Bfii/ jpnorn Im;/ rib')/ ojMiilJl
no« in bodo/« hA .^olbjiii rii>l«iil9x i/l .[oiijai boij ,[onam bi;/
NAŠ MAČEK.
Naš
maček je ljubco imel, Vasovat noč vsako je šel; Prišel je domu ves zaspan, Ko mežnar odzvonil je dan.
- I >•!-;■' <•>•! (fin/ Zbolela je ljubca močno, O joj, če več zdrava ne bo! Naš maček je jokat' začel, Nobene več miši ni vjel.
;«o/ lin oimnl. In ko mu res vzame jo smrt, Okoli se plazi potrt, Življenje sovražit' začne — V soboto obesil se je.
;otsb fin idi>V To žalost v eksempelj povčm Neskrbnim vam mladim ljudem! Ce dolgo živet' vam je mar, Zaljubit' se nikdar nikar.
ar,
S. Jenko.
,Mi)kM. ŽA/i ORAČ.
,bmi 0'KiTRt^ »S-usin eri : lož o{, h.'. I 'oil k ' Pomlad že trka;
Hajd na noge! Nam bo ogrela Moško srce. !od ;>n e/Bibs 'tov ,(<>(_ O 1'lng izpod strehe,
Brano na dan! Jarme na voli, Kdor ni zaspan!
tJ-Hoq . iselq iloJO Zemlja je tala, Svet' Valentin Vabi na delo, Dela sem sin! v!m'il)iiil raib<itiii nti>/ ^riiuhilfcV/l Zjutraj naprežein.
Plug svoj držim ; V desno in levo, Brazde drobim!
Seme posejeni
V razor spet nov;
Kader povlečem, Idem domov!
LmSArd M^di
Zprežem volite, S plugom pa v kraj;
Jesen klicala
•.i °o<i Bo ga nazaj!
M. Vilhar.
..:■<, !■« ;	—cu 'ji . ■ >'.)
. Iijfi(isp"<| 01!	to- dZ
,iflf>li93oa I • ipdi.1'0.) «7 ; .tarna oj, ilij, fanovoIB Ji3
liUvjnBg/ iliJn^ rta) n'J —- iti fuHtf i.diS
.iiii"/':i -fii iino/oi?. 08 /
itfrsioT" s o[ I3M .vioq
. ; b!r>^ <uj -ii .drtitijižo lus '
dbf;-R} boj] >shl& um ":>{fiX . ,l>nvjfitnt igon »SslH
«:ileuq iss j[ ils.1 ,j9riio/
in9(p*oq >>iu , 'iNii loq>- los«! V .tn9-j9tvoq Ttbn/i
PESEM STAREGA KEANJCA.
9-jilit/
Kaj doživel sem na sveti?
Bog se vsmil', kaj se godi! Vsak nerodno če živeti, In pregrehe kraja ni.
v	,
Ce zmešnjavo oblek pogledam, Skorej Kranjcev ne poznam: Vsi podobni so sosedam, Bit' Slovenci jih je sram.
Pri teh spakih je vganjvati:
Biba leze, biba ni — So Slovenci imen'vati,
v	, '
Ce polž kozel je z rogmi.
Vsak oškomban po soldaško, Zaje mu striže pod brado, Hlače nosi po francosko, Nemec, Lah je za pestjo.
Zdajne kmetiške dekleta Kakor žlahne so gospe,
Vsaka 'z škatljice iizeta V zlatu, svili: to Se ve.
Oblačila vse imajo Iz angleškega blaga,
Vsem domačim slovo dajo, Kar je tujga, to velja.
Barke nam blago nesejo, Vino, žganje ljubi vsak,
Že kofe berač' pijejo, Kmal bi vrglo to me znak!
Vsak čez hude čase toži, Da nikjer ni dnarja vzet;
Pa si slep sam težo množi, Potlej z lahko Če živet.
Kar srce je zlezlo v hlače, U opasico pa vrat, 1
Glava biti če drugače, Jela toraj se mešat.
Mladi starga več ne sluša. Stari mlad ga še spoštuj!
Moj Bog, kaj še človek skuša, Svet pa je če dalje huj
„Stara šerna tiho bodi, Drži jezik za zobmi,
Al pa te jemal bo zlodi" Tak mladina govori.
Ni ga več moža besede. Ko bi z lučjo ga iskal;
Namest mož so brze zmede, Nočjo vedet' kar je prav.
Delavci le na goljfijo Delajo in na oko;
Kupci 'majo odrtijo Tovaršico prezvesto,
Kdor gosposki dim če biti Začne vero zaničvat':
Da ga svet začne hvaliti, Trapa večnega imcnvat .
Ženske naše več ne znajo Tihe, sramožljive bit';
Vse z jezikom obravnajo, Zlodja znajo ž njim krotit'.
Se po dviških šapljih praša, Pa so prešli že povsod;
Cganost se za mizo znaša, Dvištvo šlo za duri v kot.
Silno silno vera peša, U pregrehah vse tiči;
Ctidno se nam štrenja meša, Voz nam le pod pot leti.
S šibo lakote, bolezni
In z vojsk6 je Bog svaril,
Nas oteti večnem bnezdni — Pa se je zastonj jezil.
O ko b' rajnei oživeli, Vidli kaj je zdaj na svet',
Za glavo bi se prijeli, Naglo si želeli vmret'.
Če tako še dalje bode,
Sam ne vem, kaj bo ?z tega; Pa saj bo brez moje škode. Kmalu pojdem iz sveta!
Narodna.
,n-<tnq rti|lqe« .(IuIkivT) <>q *>c
• >1..>/■.![ n\ i I	08 «1
.babiin ositn irs oa iaoiisjp Jo J v hiib bs olf. ovišivfl
i.<oq ni'* ' cHlfe onlic :r>ij. o«v rforfo-iuno J
*
'«*.<wi» iiicviJ,- ni fin 98 Mibir)
.,','iM /jloJiii odiž 8 Ji h /h	nilajov x nI
- infovjrid U19UJ97 i!o|o 8i>/. .Ifxof (rlO)HGS 9j fil
<l9vk\o iMijci (I o/I O ,5U jiibs ji./I i I bi V -i)'!p'tq- o*" (j ii/bIj> »X Mihi' ilol-i.v i> ohuH
.»Bi« jura )ilo/a ililai»5 iil»«| >(• : nind t .!ii;if!>'i/ 6(ol8
•"'•'PLAmAR. w
.fiiiiBlrj rbv bh'I Visoko vrh planin stojim, V veselji rajskem tu živim, Tam dol' ljudje prebivajo, Veselje redko vživajo. Prid' vrh planin, Nižave sin!
.nitmi«] i!i' i>n'I
Men' prvo solnce zablišei. Ko zajde, meni še svetli, Mrakovi dol' stanujejo In srca omrzujejo Prid' vrh planin, Nižave sin.
.iiinii!q Hi/ bh'I
Men' bistre sape zrak vedre, Mi jasnijo glavo, srci; Tam dol' megle se vlačijo, Duha more in tlačijo. Prid' vrh planin, Nižave sin!
Je polu Čvrstih cvetic moj stan. Stoje viharju, zimi v bran; Tam dol' mehkužne hirajo, Se razcveti, že vmirajo. Prid' vrh planin, Nižave sin! .c.i -. *, !!i wiA-<[i-! :i/ ( Studenci bistri mi teko, Poje mi čedo in travo; Tam dol' se reke zbirajo, Jezove, breg podirajo. Prid' vrh planin, Nižave sin!
..;!•>/,• <>: in iii •>(,[; •• fiH Po jasnem meni solnce gre, Al zvezde migajo svetle; Tam doli strele švigajo, Med gromom hiše vžigajo. Prid' vrh planin, Nižave sin!
Potočnik.
foy5fltv ow olj»9in lun TnBT
.ii( I -ii:: jj 'i|"itl <•!»< I ,llifinlt[ ihv bil'i-
' 111» 9VB.\i /
PLETICA.
Me smo deklice vesele. Kakor bela rosa, mlade. In prepevamo kaj rade. Kader žito p tčvemo!
Urno, urno, sestre drage! Ves plevel iz plodne njive! In sadike vse škodljive Urno naj populimo!
Krog in krog pojo škrlice, Proti solnčeku hitijo, Pa molitvice puhtijo Nam za njimi do neba.
Urno, urno, sestre drage! Njivo moramo dopleti, Pesmico potem zapeti Večnemu na večno čast!
W. Vilhar.
.rfijfim • >j -rtiVuj t onsinij •■•i/
POPOTNIK.
Popotnik pridem tez goro, Od doma vzel sem že slovo, In kamor se ok6 ozre Povsod se mi nov svet odpre. Tud tukaj solnce gre okrog. Dolino vidim, hrib in log; Pa solnce naše bolj blišči, In hrib naš lepši zeleni.
Tud tu cveto cvetličice, Po njih šume čebelice; Pa naših rož je lepši cvet, Čebelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in vasi, Povsod drugač se govori; Jaz tuje nikogar ne poznam, ■ In sred ljudi povsod sem sam,
Prijatli se objemajo,
Pojejo, si riapivajo;
Jaz grem po poti tih mem' njih,
Vse prazno v prsih je mojih.
Može in se ženijo, Veseli so in tikajo; Pa meni raste rožmarin V preljubi moji domovin.
• fijci jI ilu
Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš? Kjer znanci moji še žive, Prijatli moji v grobih spe? Zdihujem, vprašani vedno: kje? Prijatli k vam želi sreč, Peruti imeti si želim, Da k vam domu ko tič zletim.
ilu/ en i« nbi.\U
Strel.
,l\9(l\ tBOMIHI ud
. t lll.K i *	[j '
rojlbute ."lit io Ju A : tjiIJOV;* i« žjmJI ••'. od oiudirn H
.o(_iiio.v 9« ni •> \' 11/ d! OK ifofttV iiriiiin C«.-! '-\i.\-:-. ':phi M
SABAFAN.
* .živ; l -j^ii .etiujT s&csfl
Stara mana, o ne šivaj Sarafana več;
Pusti delo in počivaj, Zlati čas je preč!
.d-i hi.; .
Hčerka k meni sedi, Ljuba hčerka ti!
Mlada si, pa vedi, Da mladost zbeži.
Poješ veselice, Kakor tič, sladko;
Hereš si cvetlice; Pa minulo bo!"
„Prešle bodo leta, Z njim' veselja slaj;
Lic rudečih cveta Več ne bo nazaj!"
„Tudi jaz sem pela,
Mlada deklica; Zdaj sem tiha, vela, Stara mamica."
„A1 nad hčerko sladje vživam
Prešlih veselin; Sarafan rudeči šivam V mladih let spomin."
Ruska
SAVICA.
Noč na neb« zvezdice prižiga, V jezero njih svit pri svitu miga, Nič miru ne drami tihega; Le Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva Od nje doma slavno mirnega.
Megla zgine, jutra zor vzdigvati, Mladi dan začne se oživljati, Vsa narava radost diha le; In Savica, hči kraljeva, Pritobni in pesem peva, Da srce slovensko milo je.
Kar oblaki gor se pripodijo, In dolino mirno zatemnijo, Hudo vreme krog in krog vrši, In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Da zmagvalca čez Slovence ni.
Blisk obžari strmo peč višave,, Grom pretresa žile sive glave,
Piš podi razpenjeno vodo; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pevem peva, Hrabrosti slovenske konč ne bo.
Kak' pod šumnim slapom kamnje pleše,
Ki ga val od trde stene kreše,
In v vrtincih urnos uče krog;
In Savica, hči kraljeva,
Pribobni in pesem peva,
Rod slovenski brani ljubi Bog.
Blisk povgasne, grom strašivni mine, In nebo zdaj čisto čez doline Se razpenja, hladni diha pih; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva Od prelepih časov svobodnih.
v
Ze počive mirno vsa narava, Od Savice preč eolniček plava,
4*
Zadnjič slišim zdaj še pesmicv; In Savica, hči kraljeva Pribobni razglasno peva Od Slovenje slavno pesmico.
.f,/'iq rti'»yiq tii indixln"l
lir. Toman.
M^iii na J iii<k|bU iukii ■■jžoi/l 'inul> i! i
: v.,-. ;	>,
-e«<t m
.S fl M-:'l 1 •! i,!.
,anipi icr/ižmt* raotg .aitRfig/otj. -.Uilfl
.	,r[	,	. , * t • 1	w
'imU'1.1 S*i «)>!•> ^KIIS O . »II ni :H;'i yiliji iiif Bij .in •>£ i'.! .t '/68.01 6/>h| iii -vj ni ■ kIvkIh'! Hinbodoffl </o*k'» iiiqjl*iq bO
v
.E/6160 M > omilfl ■■'. U.iq X .B/6(q jrunUn 'J*W| stukč nO
.ain/.-r nI
.£•>'(V K?, lil
ni ihirnim >•: nU fmfl
SIROTA.
Mati ziblje, lepo poje, Dete milo se smehlja, Se ne ve za tuge svoje, Ne za žalosti sveta.
Mati vmrje, zlata mama, Milo joče deklica; Po Sirocem svetu samq Se ozira Milica.
Le za mamo srce bije Mamo išče le oko, Mami le ljubezen klije, Mamo usta kličejo.
Tje na grob ji venec dene Zlahnih rožic, lep cvetoč; Z vencem deklica povene, Nju zdaj nič ne loči več.
lir. Razlag.
18
SLEPEC.
Le enkrat bi videl, Kje solnce visi? Na kaj je pripeto ?
Zakaj tak' gori? Le enkrat bi videl,
Kak zvezde blišče, Kak z luno svetovi Krog solnca hite?
Le enkrat bi videl Nezmerno nebo, Doline, planine.
Planjave, goro! Le enkrat bi videl Oblak nad seboj. Ker pravijo, da se On joče z menoj!
Le enkrat bi videl
Širino morja, Ki ladje prenaša
V vse kraje sveta! Le enkrat bi videl
Grom, bliske in tresk, Djamante bi videl In kamen in pesk!
Le enkrat bi videl Kak' cvetke cveto,
v	,
Ce v prsih kaj meda
Tud' meni neso ? Le enkrat bi videl Grmovje in gaj, Ves srečen, vesel bi Jaz gledal tak raj!
Le enkrat bi videl
Poštene oči, Iz kterih se sveti, Kar jezik taji!
Svet za me ni vstvarjen,
Le smrti želim, Ker ž njo si resnico In luč pridobim!
M. Vilhar.
'/.iiDtn r.lftBijq6s -»od jfifk\ :ilod 9JH. 9318 ilfisl ,il/, .ono.v oda! nloy tavil/i
SLOVO OD LASTOVKE.
.onr.Fi o[T)q iin in r,f> ,ilO Mrzel veter tebe žene,
Drobna ptičica, od nas, Ki iz lipice zelene
Mi si pela kratek čas.
Vsako jutro, ptica moja, Zgodaj si prepevala; Vsako noč je pesem tvoja Sladko me zazibala.
Kolkokrat si ti zletela
V svoje nježno gnjezdice, Tolkokrat si mi zapžla Milo pesem v srčice.
Zdaj pa iz zvonika line
Zadnjo pesem žvrgoliš, Ker čez hribe in doline
Toplih krajev si želiš.
4**
Zdaj boš zapustila mene, Ah, kak srce me boli; Mrzel veter tebe /.ene, Pojdi, kam te veseli!
Oh, da ni mi perje dano,
Rad, o rad bi spremljal te; Ali v ledje zakovano Moje revno srce je!
u3 ielrol i.l<v4 te M ,
Orožen.
>i)(j ,t'"lll)| oJ«8 t ; f;hii« jebogS fijovl pi i>i'Kj r>Ion ojle« / .g!*i<li.vtis -iin OjUji.Iri
bB|')Ix ii ~ta, tfliJo/lln/f t9oibsojn»j ou.vijn 9{p/a 7 al'j<iii\ itn i' linJo/llo 1 »	olil/i
.'»(tiI iiJmo/.s \i aq [cb.X
nis^tij ojnbfiS aiiiioli ni '»dnil S95 v*A <dsx i« /»(hdI ililqoT
: unob - -fjji.a jj.I-fcV
SRCU.
Hrce drago, kaj žaluješ?
Kaj zdihuješ dan na dan? Kaj to žalost ti donaša?
Kaj donaša ran in ran ? Rane tvoje so globoke, Vir rudeee so krvi: Naj bo lepa le tujina, Lepša kakor dom tvoj ni!
Dom te vabi, dom te klice,
Tebe čaka zlati hip; Da objelo bodeš brate,
Dvor in hišo, dol in hrib! Da objelo bodeš polje
In zelene lipice, Ki so nekdaj te hladile, Ko si bilo mlado še.
Kar je tujega, do tega Te veselje ne pelja, Najzvestejšega prijatla
Vselej najdeš le doma! Tam, kjer mati te rodila,
Tam, le tam te veseli, — Se vijola najbolj cvete
Tam, kjer zemlja jo rodi!
M. Vilhnr.
5 Iun ni llffl 6<llll)» ' .	OW ftjpf) OllftJl
: i M/1 oh ;f>ef«rt liV
''I	\i-A
!m i.w| (,„>b .1 , I
culil » moli .idov >1 mo(l t|iil Itn In (»ftr> udaT .jji.iil Pihnil obldo ,«! : disd ni lob ,<)>•'»I ni "to'O
•>il(Kj A'il)0(l uhido ud
(')3it|jl niilas nI iiil)i,lil -t) j&bjlan ofe i/I ••A obali« olid irf iiil
SREČE DOM.
Kdor kol' pod milim Bogom živi, Vsaki pač srečen biti zeli, Cesar na tronn, kmetič na polji, Prosi od Boga, sreče po volji; Tud' jez je iščem križem sveta: Kje nek' prebiva, kje je doma ?
Tam, kjer cvetlice krasno cveto. Mislim, da sreči venec pleto, Solnce pa revce ves dan pripeka, Kosec jim slednjič glavce poseka; Koder pa smrtna kosa kosi, Sreče mi prave, jok se glasi.
'Z vrta na polje grem je iskat, Tam se raduje kmetic bogat, On si bogato žetev obeta, Sreča pšenice venec mu spleta; Toča prihruje, žito zdrobi. Sreča veselja z njive zbeži.
Ptice vesele, zelen je gaj, Mislim tu ima sreča svoj raj; Zima prikima, ptice zbežijo, Hribci pod mrzlin snegom ječijo; Glasa veselja čuti ni več, Gaj le žaluje, sreča je preč.
V mestih imajo mnogo blaga, Tamkaj bo sreča najbrž doma; Res se bogateč tam napihuje, Pa še več revnih milo zdihuje; Kjer pa sromaštva solze tako, Nihče po sreči prašal ne bo.
Cesar mogočni, kakor sromak, Otrok in starček, kmet in vojščak, Sreče si vosi, sreče si iše: Ali le z lica solze si briše;
v
Človek do groba sreče želi, Pa si le prazne pene lovi.
Kje neki ima sreča svoj dom? Kdo mi pove, kje našel je bom ?
V	cistern le srcu ona kraljuje, Srce nedolžno razveseljuje, Sreča prebiva v sredi srca,
V	srcu poštenemu je doma.
.i,)i«il-meJ iioJfi ,ifot»
Virk.
ite -1x1(11 iloJO
■um iru 9U4RI lilioM ,•)belin ijilJ')!i liniji boK
,6joq i« if«83q sloaoV
oifi^lnjBioq oh onsfi^h'! ,ojB//i(n<io ne)« i/laniu« «5
,G')tfilq »fetejhg 9X
: lau: :i(| (i'»i»i BHi! •'•»!> jO
.otmjil BH oj .. .. q ,1«! ftl9qa\
oi-M-jon f'>»i5i/9<!
.)'mini'!/ 9«'/ fllolltfti '»'>
SVAEJENJE.
..VhoIi' of iutSSiOStK} tm* Y Stoji, stoji tam lipica, Pod lipo hladna senčica; Pa v senci miza kamnata, > Na Štiri vogle rezana.
Okoli mize stolici, Prelepi stoli rezani; Na stolih fantje mi sed6, Med fanti deklice mlade.
Vesele pesmi si pojo, Pijejo vinčice sladko; Prijazno se pomenkvajo In samski stan obrekvajo.
Že priletela ptičica, Oj drobna ptica pisana; Ze sedla je na lipico, Zapela tako pesmico:
jjDevičice, noričice. Če fantom vse vrjamete;
Vam zlati grad obetajo, Pa črne kajže nimajo.
Veseli pesmi vam pojo. Vam vince točijo sladk6; Ve z njimi se pomenkvate, In samski stan obrekvate."
.,„Le pazi, pazi, ptičica! Oj drobna ptica pisana; Ce fantje tebe vjamejo, Ti zlato perje spulijo.""
„Oe meni perje spulijo. Življenja mi ne vzamejo; Jaz novo perje spod redim, In spet v zeleni log zletim.
Tam bom po vejah letala. Dekletam milo spevala: Jaz sem ostala pisan ptič, Oj ti pa nisi več deklic l"
Narodna.
TOLAŽBA.
Za vsako cvetko belo, Ki zima v okno jo vsadi, Stotero rožic daje Pomlad, ko zemlja se zbudi.
In v vsaki uri bridki, Ki rod človeški stiskajo, Sledijo kmali druge, Ki mir in radost prineso.
Toda srce, le tepi! Se kmali vse prenaredi, Po kratki tii nevihti Se tamkaj vse spet prevedri.
J. P.
TRIGLAV.
V gorensko oziram se skalnato stran, Triglava bliše se vrhovi, Prot jasnemu nebu kipi velikan, Kaj delajo gleda sinovi, On videl je zgodbo Slovenje otrok, Je slišal njih petje in vrisk in njih jok. Vse je vihar razdjal; — Narod je zmiraj stal, Gledal na Triglava neba obok.
Pridrla je vojska iz turških krajin, Tovarša nje smrt in razdjanje; Triglav je videl iz jasnih višin Veliko nadlog, pobijanje. Sovražnikov štel ni junaški Slovenc, On hotel je smrt al zmage le vene; Kri so prelivali, Turke pobijali, Zadnjič zadobili zmage so vene.
Verige žulile so nas do kosti, Krivice so vrat nam klonile; Po svetu omike že zarja blišči, Veselo zapojte tud' Vile, Slovenskim sinovom da v srce doni, Da vikše dolžnosti in slavniše ni, Ko za domovja čast, Blagor in srečno rast Delati, dokler naš Triglav stoji.
Semrajc.
• .-J-V ■ V . : . r mi L ■ i")
.iiijmsJ dijl^i)} xl Bileibt of /ilibh'1 : '»rniiihsfc-i ni mm oin c-ha/nT niši/ - -r? si i-ibiv a( vel iT .o[iiejidoq ,golili o}l,'', f 110/0J8 Ijlitoff h l)ti vo,!in.\/nvo8 ' «1 v.,n«x. ff. 'Tfiaa-si laioil nO
,ilfi/il91<| OH h/l
.otm <M agans' iMebat ffilhS
TRI ROŽICE.
Mati }epa, mlada mati Sprehajaje se po trati Plete kite venčike; Mali sinček, sinček zali. Krasne kite, vence hvali, Za nje trga rožice.
„Pleti meni tudi kite. Vence 'z zalih rož povite, O predraga mamica!" Tak veselo sinček prosi, Zbira rožice, vkup jih nosi, Kar najlepših le zazna.
,,Glodaj, gledaj ah rudeče. Zarnojasne in goreče. Glej cvetice, mati, glej ! Svitle, ko zlate kresnice, Zarne ko neba zvezdice; Kak' se zovejo. povej!"
,,,,Sinček, rožice rudeče Zarnojasne in goreče, Maki so zarudeni; Tak ljubezen v srcu vneta Mora biti tvoja sveta Za domače vse reči !""
Sinček skoči, krog pogleda, Kar mu kroglovita, bleda Zablišči cvetličica. ,,Mati ljuba, vidiš tč-le, Bolj ko mrzli snežec bele, Krila tak nedolžnega?"
„„Sinček mali! rožce tž le, Bolj ko mrzli snežec bele Imenujejo se slak. Tvoje srce ptuje zlobe, Ptuje želje in hudobe Mora biti čisto tak!""
Rožce druge krog išeči, Od veselja hrepeneči Sinček k materi hiti: „Ko nebesa večne slave,
Mati glej, cvetlice plave, Lepših oj gotovo ni!"
,„,Ko nebesa večne slave, Te cvetlice čisto plave Lape so p 1 a v i č i c e. Kakor zvezde neba cesti, Moraš biti vedno zvesti, Vredni sin Slovenije!""
Srčno reče — rožce zveže, Sinku jih na srce vleže, Jasno vzdigni mili glas: ;,,,Mali sinček, sinček zali Zvesto ljubi, zvesto hvali Rožce te, življenja čas!
V žitu zvesto skup rastejo, 'L njim objete, ž njim padejo, Kadar srp odseka jih, Tih zato vzemite znakov Kar vas srčnih je junakov, Na Slovenskem rojenih.
In ko vlečejo težave Se brez mira, brezi sprave Nad preljubo materjo: Z njo junaško se držite, Jo rešite, — z njo padite, Ak zapusti jo nebo \"u
Srčni govor sinka vname, Besediti vneto jame: ,,Mati, ljuba matica! Rožce bodo povenele; Alj za vek so želje vnele Slavne želje v dnu srca!"
Dr. Toman.

,>l<nio din.vlftbim r.Hl eutSr.ld .HO : golben	\<nd	9twn i/
iimlaSiM) jnsfiii on-li« pbv oJb/I .HO
. VESELJA BOM.
\
.Kfl! l;|| Bil*'. 5. 9[h>,r 0.19 9.1
Preljubo veselje, oj kje si doma, Povej, kje stanuješ, moj Ijnbeek s rta ? Po hribih, dolinah za taboj hitim, Te videti hočem, objeti želim.
Te iščem za mizo, kjer dobro jedo, Na plesu pri godcih, kjer sladko poj6; Al pravga veselja na rajanji ni, Pijance, ptesavce veselje beži.
Te iščem po polji, kjer rožce cveto, Po logu zelenem, kjer ptice pojo; Po ptice vesele in rožice vse Le 'majo veselje za mlado srce.
Poslednjič veselje še le osledim. Na vaško ledinco pridirjam za njim; Glej, tamkej z otroci prijazno igra. Jim kratek čas dela, pri njih je doma.
Oh, blažena leta nodolžnih otrok, Vi 'mate veselje brez teških nadlog; Oh, kako vas srčno nazaj poželim! Al vi ste minule, zastonj se solzim.
Le eno veselje še čaka na ma, V presrečni deželi, kjer mlado je vse; Trpljenje v taisto deželo ne zna, Le tamkej je pravo veselje doma!
Slomšek.
,<4i ioi ■i-jfrl ,«■♦ .11 mi-mi sT
f
o}9?o 93x0*1 tj j J ,ijjt)q oq ffio-jrfi aT : ojoq i')ii<j ti j ,I .manalss irgol o'I o?.r 93i\oi ni	9oilq ol
^'rtg obfii'fi i>s 'jf!-iojnni 9.1
.rnibolso ol 9^ eij'>>97 aijnbolsdlt-: fni[n »s infihibhq oonifol oISbv rJA onsi;jjiq i-«-*tJo s (9 .i mat .jal-O .ftU".)[j <>i ifiju iiq gaj /l'j)(i'i/l mit
VODNIKU.
Pesmice tvoje prekrasne lepč, Od srca do srca po svetu done: Kdo je Ilirje senove budil ? Svoj dom jih ljubiti, braniki učil?
Kdo je glavkeje, slavkeje zapel? Glavico razjasnil, svoj narod unel? Slavec, ki klical si brate na dan, Tvoj duh naj nas vodi čez hribe, čez plan.
Tebe, naš Vodnik, prepevajo vprek, Ti v srcih Ilirom boš živel na vek! Pesmice tvoje so venček cvetic, — Da lepše bi pele, pod nebom ni ptic.
M. Vllhar.
.U3IFa0Y USPOMIN VALENTINA VODNIKA.
; H(loI> 11,19/(1 (Xj 83*18 ofj BD1H M)
V	Arabje puščavi Se tieek rodi,
V	odljudni goščavi Sam zase živi.
Hsmi boicn jovn fHn»i)(sifT tml * - 10
So zvezde sestrice,
Mu mesec je brat; : i." :
Ni damo mu ptice Si ljubico zbral,
! /lo t en mi ba mnijl iDoia t IT
Zanj družbe ne mara Je on ne za njo;
V	samoti se stara; Mu leta Ieko.
Naj slajše dišave, Ki zanje sam vfi;
Naj žlaliniše trave Kadila drage.
In miro nabera,
Netruden vse dni; Le vlada, se vpira,	>
Za smrt le skobi.
Grmado z njih dela
Prileten samce, Ko pride smrt bela Na nji se sežge.
'.jlt-ljl J>^-.J-*'iH'(tl <u\ Ven plane ž plamena
S svitlobo obdan, Sloveega imena Ptič Fenis na dan. ' "j lin J	i I/i
Tak pevec se trudi
Samoten živi, Sa v slavi, ko zgrudi Ga smrt, pnerodi.
Dr. Preserin.
tfltflldti iriBinl JtflWrbljq s^lsfirod
.8T)uBn onm tli
; tnt> >J ><>in|* Z
ZADOVOLJNI KRAIJC.
Od straže hrvaške Gor solnce mi pride, U nograde laške Popoldne zaide; Ze beneškega morja Jug čelo poti, Od Štajarca borja Pri deltr hladi. ,nnf> fi(i Khiii >i)'I Mi brazdjo konjiči Za ajdo, pšenico; Nevtrudni dekliči Pa belo tančico; Kaj maram, si kruha Prisluži zadost'; Ni sile, trebuha Okoli mi nost'.
Imam oblačilo Domačga padvana,
Zcnica pa krilo Iz pravga mozlana; Se sveti na lice Ko pirh moj šrklat. Nje šapelj, jeglice, Nje moderc je zlat.
Kad plešem okrogle, In s peto glas dajam; Premetam vse vogle, Se v cepca dva majam; Nožica pa Mince Za mano drobni', Pobira stopince
Se v kroge vrti.
*
Na zgancih tropine, Pa kislega zelja, Bob, kaša vse mine, Ko pridem od dela; Al bodi pogača, Klobasa al sok, Al kar se obrača Na ražnu okrog.
Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele Al hodit u šolo: Povsodi se maham Ko čvrst Korenjak, Pa delam, se baham, In pijem tobak.
Vodnik.
.')lj>f»Y 997 (ttBlSfllMl
(i<-'--!< "rh r r • 0:>tiiW! t • v«4
.liiilinb iiRin «X
9aukjoj« iiijdol
Sllifjull lil7(lii«S »YL
.(i| i 2-,UiJ. «4
.tMIUII 'J*' liifi/l .(loH
. «lot) 1») ui biifj n/i
OkoM^VDi^1 ,ioB »U muMM iiVid.o up i/,/I IA fi/
ZJUTRAJ.
Solnce čez hribček gre, Luna pa za gore;
Zvezdice presvitle Se potope.
Solnce čez hribček gre; Rožice se bude,
V rosi pa njih glave Krasno blišče!
Solnce čez hribček gre, Ptičice žongole,
Žarkov se vesele, K nebu lete.
Solnce čez hribček gre, Pesmi v nebo done;
Rajati tudi sme Moje srce!
,»>W\4	M Vilhar
ZVEČEU.
Solnce je že utonilo, Žarki vzeli so slovo;
Mrak in megla pogrnila Sta dolino in goro.
Tilie so premile tiče, Skrile so se v perjiče;
Tam visč do zlate zdre, Zibljejo jih vejice.
Rosa pada na ravnine, Krčijo se rožice,
Zavijajo se v peresa, l)a ne zmrzne srčece.
Mesec blede žarke sije Za oblake plavajoč, —
Drage sestre, sladke sanje, Spite mirno — lehko noč!
v\M\W5
M. Vilhar.
ZTEZDE.
Tukaj gori se neznani, Vel'ki sveti sučejo;
Z lučjo solnca so obdani, Krogle pote tekajo.
Zvezda zvezdi je soseda, Njih za nas števila ni,
Ena v drugo svitlo gleda, Vsaka božjo čast gori. inodifiid .nf in ! .i!i'xliiU'J
Svitla cesta je nazpeta Čez lieba brezkončni zid;
Tan se vozi čast očeta, Viža pote zvezdnih rid.
Vse je kroglo, vse se miga, Vse od ognja sveti se;
Vse oznanja, da velika Roka svet stravila je.
Iraodmid ',uiodmid , Jar,dk. •_
! rnod rnn losa/ snj, biiT
ZVONČEK.
Ob
zori zvonček poje: Bimbom, bimbom. bimbom! Molitve molim svoje. Na delo hitel bom.
^Imu«. oiii. o^li ■- <>nM Ob osmi v cerkev vabi:
Bimbom, bimbom, bimbom! O poldne pa ne zabi Vabiti me na dom!
Zvoni Avemarijo:
Bimbom, bimbom, bimbom! Zdaj trudi vsi minijo, Se jaz počival bom !
*'1 '»■.< '. - « > f i ; * Preglasno poje časi:
Bimbom, bimbom, bimbom! Veselje se nam glasi, Tud jaz vesel naj bom!
Le kader mrtvim klenka:
Bimbom, bimbom, bimbom; Takrat je pesem grenka, Pa klice v večni dom!
W. Vilhaf.
--.., -<1
i ^(imuov.v- s>. f :iijtlq s-/> irf v/)
:aii«.»M .w-.no/S .irtihiid jolab elf.
■[.»bi) i-jluuii oJ>
iso*i.\ 9r».'til 'lob/l
jJomi u-Vn* nI
:<iaaw j.tu ii"iu «4 .atinovs ,i'i>Hov\
: aJldfi' biilooi A t>Eol) onseiu tj/i , !isd'Ui s iisi^lK wtb
firt >qy as a/fifsb \4') .mlati um ojuojJgiT
. cJ(»l)t mWfnn sJ :rnodmi<l .KioiJcftid juodniiH
ZTOIIKARJEVA.
• vitHV tr ,
JVo dan se zaznava,
Danica priplava.
Le sliši zvonenje
Čez hribe, čez plan:
Zvonovi, zvonite!
Na delo budite,
Ker naše življenje
Je kratek le dan!
Kdor hoče živeti In srečo imeti, Naj dela veselo. Pa muli naj vmes: Zvonovi, zvonite, K molitvi vabite; Ker prazno je delo Brez žegna z nebes!
V
Čez delave se vpeha Trpljenje mu neha,
Ga delapust vabi, Večer ga hladi: Zvonovi, zvonite! Nedeljo znanke; Gospod ne pozabi, Plačilo deli.
ivono/s ,6jo'""f Oh naglo nas mine Ves trud, bolečine! Utrujen se vleže Na pare trpin: Zvonovi, zvonite. Domir ga spremite; Gre z dela in teže Adamovi sin!
Potočnik.
ainilobsld ilfi')ii)'v) T Jsvs ilsobfilm K?. I
fijiinb rJrt®teorHB<i J ,novo2 oiisaM
S	■	■
.c.jiincj« irtfbijl '"»Me/N m ix ij udwi i i>I
,'n.h; t JgiKjflfob bU : iiif.li! i>« •);rVj7
' jiwLj/;.\ .i /.;iti>/.\
ZVOFVO.
.ibb iiidfil'1
Pojo, pojo zvonovi Od daljnih dveh strani,
V	bel' dan done glasovi, Ki zarja ga zlati.
: tmq B/
L gradu gaernelem A Glasi se prvi don;
Pa v samostanu belem, Odpeva drugi zvon.
U gradu gospodična Je zapustila svet,
V	cvetlicah bledolična Leži mladosti cvet.
U samostanu druga Prisego govori,
Zvesto ljubiti spruga. Ki v nebu je živi.
Pojo, pojo zvonovi.
Dveh src je mir otet; Slovo jemljo zvonovi, Bog te obvari svet!
.9?«M7 Jjfc 9|tXB(r!q sjil ? inob jom 9)Bjfibda' i/I
<ovf;jn6lq «7 sfoteva ojH
Sinod, bfti' '>'<■ jufeiil m'1 (BHilob lii B'g6'lbOTq '-tj/1 Jsobuli« tno* lf>/i&9iq i9jžl ,aiiiiHilq' jBiliži/ ajvl teobfi'1 'jI IsO.V/ «138 19[/f
ijfils ii'.i;'> jiglfils m uj/l ({aid ivij_ii\oihijf ,igfilH ti)Biii fcfonj ii^i.ili 08 v[b'i in*«"* — 9-jo igffid /J j i« 9snloe; fiifjj aj_')iniiv\ ?	ojibf.iAalod •loisV
.9 ji IA OJi\ 0H9I8S j_lo9 .iijJiMU« liv oiiM.jh() (Ju8
<jnivo bi/ jjiag cboT
:ijo)8 89IIJ7 Blgiui «7 iS
/
.ivOUUVN	. lj)l|
: )9)o *iiwi ■)[ (1'jvU
ŽELJA.
Kje prijazne ste višave, Ki obdajate moj dom? Kje cveteče ve planjave, Vas kedaj še videl bom? Kje predraga si dolina, Kjer preživel sem mladost? Kje višina, kje planina, Kjer sem vžival le radost ?
Kje si zlat'ga časa zlati Blagi, ljubeznjivi kraj, Kjer so draga moja mati, Dragi oče — časni raj? Žarneje tam solnce sije, Veter bolj hladno pihlja; Bolj zeleno žito klije, Bolj prijazno vir šumlja.
Toda gora vid ovira, Siva megla vmes stoji:
Se zastojn oko ozira, Vidit' dom zastojn želi. Zgoni megla, gora zbeži, Perutnice Bog mi daj, Me na ptuje več ne veži, Da zletim v domovje zdaj!
hrbas.
____
.i'»;l()1 o'[983'f S oioSi ld bZ
• Mil!: '
sjlo'/ in»- ;>ifii>h ril miqu 9[by9'1
,9{oq iBiq i(9qia (»M ; qirite oj} o\n nI ajoro	IA
,qii i in a^i/ftZ
siiboq itioKja lm'I .odiijl 'ij^fifžl 98
fruqii oh jnofgfiS .(V/els s offirn nI
|fBii.vo ftJtf l^lut .ilo.v niuMj s wnb 'jH)iV .i\ycls .. ,^(11 inojjN
,jS. ŽEIJIGA. j/
[/;lix >[' 'iii iniJ-ils L Pšenica je zrela
Ko čisto zlato, Srpiček bom vzela Z veselo roko.
Na blaženo polje
Pred dnevom liitim, In dobre sem volje, Pevaje trpim,
Moj srpek prav poje, In reže ko strup; Al pesmica moja Navdaje mi up.
Pred sprom podira
Se klasje ljubo, Zastonj se upira In maje z glavo.
Moj dragi ba snopje
Za mano vozla, V poslopje ga vozi In spravlja z voza.
Sera pridna ženjica,
Za klasje skrbim; Na tleh je pčenica, Očeta čestim!
M. VUhar.
iil' i»67 afnshs bZ
nvrij rli>lirr/fetj »M : 'J[I'»j tfiiiB«iq »bJ/[ .SaHUls .lo i-ijujl/: : ^ftK rntiii ntViN 7 i-iu-rtO ■t"' '	o1!
>°»rj ■ i '.siliiimih 7 .otihj ooito/)
,Bl9X'}|) BJ>IPlf) Ol
"»jj<tq *vt fSjHsiifl
: Bj*»bul n*W<>A'J
K : m! iSG'lh
ŽIVLJENJE.
Popotvanje, bratje, Je naše življenje, Mož modrih od nekdaj Je to govorjenje; Skoz ktere dežele Pa pot nas pelja, Naj pesmica moja Na znanje vam da.
Po travnikih prva Nas pisanih pelje: Marjet'ce, zlatice,
V	stezice nam stelje; Otroci brezskrkni
Po travci teko,
V	rumenkavte lasce Cvetice pleto.
Mladenčev, deklifev Je druga dežela, Razlega se petje Veselga krdela;
Si delajo sanje Od zlatih gradov, Pa skušnje jim manjka Modrosti darov.
Po tretji hladno je, Gre pot čez višave, Umiri se kri, se Razjasnijo glave; Se trudijo z delom Postavni možje, Sad truda berejo, Za prihod skrbe.
v
Cez gole vrhove V četrti so pota, Je mrzlo že srce, Ne greje gorkota; Pa starčekom kmalu Dežele je kraj4 Tako je na zemlji Le kratek naš raj!
■(jim* njflfij) V* Muri« N bO
DEKLICI. ;;
Ti nezvesta si postala, Tujemu si me prodala, Čakaj, čakaj, ptičica, NeusmiljenVa srca! Huda bo še tebi pela, Med nas druge ne boš smela; Tebe neče Slave sin, Ti polivaj rožmarin !
Solz in solz boš pretakala, Po domačih zdrhovala; Ti nevredno dete ti, Nam nič mar za tebe ni! Hodi le po svojem poti, Naših pa nikdar ne moti;' Ce umiješ še necoj, Nas ne bode za teboj!
Solnce ti je za gorami, Tebe več ne bo med nami;
Naj te ljubi, kdor te če. Sin slovenski nikdar ne! Meč si vase zasadila, To srce pa le ranila; Beži, beži dekle ti, Naša zemlja za te ni! i um!- r,'/.
M. Vilhar.
: -Vilr. </il.vi;t ilf
šilHsnoO 'nlasa RvuljthT
'»lanhmlg 9siljv3 ,'ižib ondal.velH
,<ivolf» iVijlufi oli(unq utrj, fau s) .ianlj} in9r<oq
Bilea/els o)!, .idirgs. o:xtnjl i/l
oail iiiij, 9-jo1»u11 .o Jo inbout al
.9*» »j nA>i .uliifl ar jui'!
SORSKE.
: fliusi 9l cq « oT
v	t i.\	-<!
Ce gori pogledam Na strme gore, Se sladko zasmeje Mi tužno srce; Gorenke preljube, Triglava sestre Poštene Kranjiče, Postave lepe.
Cvetlice planinske Prežlahno diše, Dekleta gorenske
Pa daljeo slove. Iz ust jim premilo Se pesem glasi, Ko slavčeka petje, Ki Ijubco zgubi.
Rudeče jim lice Je modro oko,
Umiva Savica
Z lahko roko. Sapejim zdrave
Bistrijo glavč, Jezera mati x9ld 0X Pa varje src<5. !Uf)fh,f
Flefiman.
-w»n JJKJOO (m j||uin
i'liiftl i k t i(
/lebttjaOg in'i(v^«(i IB1»/1 l unti/ sjj naj m98 irKl
: maj mi In/ ni .•>/ 911 JsldO
III»ifl.\ III ;qHfitv SHI 9«9II HtkX
.MM/ 0» (Mlli> .ItJJlf« oJ OHl/iŽ MnMia «1 9(n oj_Sildo Jmq aH
. t([iif9!i rhv el^tn in «b nI !'itiO§ o) Iidfisoq id nj/1
1 boWb8 Bvim J '•IX,
• Ki M? i,
Ko brez miru okrog divjam, Prijatli prašajo me, kam ?
Prašajte raj' oblak neba, Prašajte raji val morja,
/
Kedar mogočni gospodar, Drvi jih sem ter tje vihar!
Oblak ne ve, in val ne kam; Kam nese me obnp, ne znam.
Samo to znam, samo to vem, Da pred obličje nje ne smem:
In da ni mesta vrh zemlje, Kjer bi pozabil to gorje!
Dr. Prešeren.
•a
,(fivr>oq di(n v ouiim .oilbfclč!
" :9) 9fnii(do pni (odo M
"iora ejSod it («b .(jui5iisqB •	' -'»on odite. I
lehko m
V sladkih sanjah spiš kraljica; Cuje nad teboj srce, Ki si mila mu kraljica, Ki je srečno, kader ve, Da te varje božja moč: Lehko noč!
Slavček v v rtiču prepeva. V srce vliva sanje ti; Svetla luna te odeva Z žarki, ki so miljeni. Naj te varje božja moč: Lehko noč!
Spančkaj, sladke sanje vživaj, Ki ljubezen jih daje;
Sladko, mirno v njih počivaj, Pokoj naj objame te; ' Spančkaj, daj ti božja moč Lehko noč!
.601 opsujM^.
J«9ii,i«ul iii|« dttjiu.- iltflml« / i'r« -•: r'»a»)rts jjjdaj i*bii spi) . faJ^lfliJ t uit JiiiHi ia i/l ■•'t isbfiii .<iif'wi< iX >Ojtl «(XO(l ,'tjlfiv 9) r,(l th-1!	" ' '»OH :<lrfd9j
. C79q9H| l)6iJf i :r A<fy/»lč ; it gjtiBH r.Vil / ayj>> Y S;i[,	f M|)0 fiinit uljfmž
.; Uiajjjflt 08 iJ i'lihi;v \ ••''(»lit fijsod 9[l/i/ 9t jfl/
Kjer ivi pozabi to gori«
.(c/i.vv »[(leg 3/lbel« ;(B>)-'»iir»q<-r ;yj,Bb drj^rmsdujl i/I
-idfiN .»rt iT .oT midfiS -mi xnl.
LTOHEMU.
,11 '17 ( BXGff 9T
Dragi dečko moj Klican je na boj, Jutri bo zapustil dom! Zadnjic bo nocoj Menil se z menoj, Težko se ločila bom!
Sem ga ljubila, Bom ga zgubila, Skrile bodo ga gore! Vid'lo ga ne bo Nikdar več oko. — Meni počlo bo srce!
Zlata dušica. Oh neznana tla Bo močila tvoja kri! Ž njim ne morem jaz; Molit' čem ta čas, Da se vrne k ljubici
Ti ne zabiš me,
Jaz ne žabim te,
Minka tvoja zvesta bo!
Ce za leta tri
Te nazaj več ni,
Naj še mene tje neso!
,(o<f no 9f or-.il/l „.
M. Vit h ar.
. '"i i5ifiib«\
.{onim- s 9a liri')!/
tnoil fih-iol ojIns T
.Rlidnjl «;> hi98
.filklngs k ji mofl ,10a f:c? obod 9lnJ« od 90 oCbiV — .iVJo 097 rebii/ fid ol'toq inel/!
.r.aiSiib jsjbI.V (h? ftftr,n\9n do ; 'ni r.(_ovt nll-vmi oft s«^ rimom 9n mijii x
■ fit |||9-'» i iidiifi >19oi7 p,n
-j(oni tlfd ilaiK l ils.^ idol X
LJTJB®^
fi(_i»m IfliiiiJ Sod jsfl Ljubica zlata, Ljubljena! Tniino mi jasniš Srčeca.
v
Ce sta med nama
Hrib in plan, Puh moj te spremlja Noč in dan.
Spremljal te bode
Dok živiš, Dokljer ko plamen
Men' goriš! Solnce in luna
Naj pove. Kak je goreče To srce!
Naj ti povejo Zvezde Iepž,
Misli kak moje K tebi žele! Naj ti povesta
Prstana, Da boš kmal' moja Zenica,
'•T&^jk Vilhar.
11(1 OfflOll » _i«!'
'I
enifln trjHi tis 9") ,itfiiq ni tlhH Bilma*!«)« 9) [din dud .iibI) ni
9tiO(t 9l lBj,lin<nq(Ž
,«1/15 Jod n9mnl«j <t>l ia(ljlo(J ! žriog 09 W (ioni ni 93oIq8 ' /Woq [r,Vi
! 'V.n» ©T
0[9/0({ i) IrVi ,9(|9l »bs9»X
MILICA.
.i*. j-1 u i M
Tak je sladka, tak je mila.
Ko bi roze dihala; Krasna,. ko da bi se bila
V	rajski rosi kopala.
Kakor sneg so nje ročice.
Ki v planini se blišči; Kakor zarja njeno lice, Ko se v zoru rumeni.
Kakor zvezde nje očesa, Ko ozrejo se z neba. Kakor jelka nje telesa Rast visok o ravnega.
. .•vji.šfl im M8 »hllfO V njo sem se tako zamaknil,
Da mi solnce vgasnilo,
Da mi celi svet je mraknil,
V	rajskem svitu zrem le njo.
Cegnar.
_
.A OIIIM MILICA.
elita '>[ >lfti,	JbT
Zakaj žaluješ Milica? Zakaj teko solze? Al slovo jemlješ od sveta, Da tone ti srce?
O • -
Saj se cvetejo rožice, De spletala boš venčike;
r	>11'
Al te zato srce boli, K' se moje veseli ?
Tud men' tonilo je srce. Ko si ranila me:
rr. v.,	. •	i '
Točilo grenke ie solze,
L 1
Si posmehvala se. Cvetele so mi rožice, Prepevale mi tičice; Težave lože sem prestal,
Slovo sem tebi dal.
.oin ol «y*s niwrn»»yn /
Gorje fantičem, oj gorje! Ker ne poznajo ptic;
Besede njih laži so le,
Goljfa lepoto lic..
Ce se ti smeja prav sladko;
Al že solzice nji teko, —
Od tega nič srce ne ve
Kar jezik ti pove.
•8/nlq 9nsm oq 3inlo*3
Dekleta ne verjamejo.
Da urno čas hiti;
V lepoti se prevzamejo.
Ki kmali jih mini.
Ko lica zala oblede.
Oef pa jasne otemne.
Zdihujejo na stare dni, —
Pa ni ga — ni ga — ni!
.. »« oii>-/)b i oogsb x i?,
Fleiiman.
Jid filaavs odbor it/
»Ji^.kilo-iiš ajioM M89H1 v 3[ srn BlajfoMi ;90ilil)b 9qol i^M !Bjoq»l rfi^n TosBidO fllovi.v Hijn itsd ganž .••mi 6teirt ftliJo((i\
; ?l »* i»fil iltfn -tbinfH
MORNAR.
— ."ta) 'r>i*fo* i A " tu -Jtn «gst bO Nezvesta! bodi zdrava,
v
Colnič po mene plava,
Na barko kliče strel; Po zemlji varno hddi, Moj up je šel po vddi, Mi drug te je prevzel.
fi-jif oŠ Pri Bogu sem obljubil, Da prej bom dušo zgubil.
Ko nehal te ljubit' Si z desno v desno segla. Pri Bogu si prisegla, Mi vedno zvesta bit.
Morja široka cesta Peljala me je v mesta.
Kjer lepe deklice; Obrazov njih lepota! Sneg beli njih života Zmotila nista me.
Spet so se jadra bela Od južnih sap napela.
Prinesla me nazaj, Dekleta mojga ženo Sem najde! poročeno, — Prestal sam Bog ve kaj!
Le jadra spet napnimo. Valovom se zročimo, —
Kak je čisto morje ! Kaj njemu upat' smemo, Mornarji dobro vemo; Dekletom kaj. — kdo ve ?
Ne strašni moč viharja, Ne grom valov mornarja,
Se smrti ne boji. Spomin v potopu mine, Ljubezni bolečine
Vsak dan spet oživi!
Po morji barka plava, Nezvesta, bodi zdrava,
Sto tebi sreč želim! Po zemlji srečno hodi; Moj up je Sel po vodi; Le jadrajmo za njim!
Dr. Preier
■jtnuiq/iir !■)<]'■ aibfi^ 9.1 — .ofiu "tis .?« ihovoIb/
vippui. oteio Jl«^-
111(191»': TBfjil 11(09(11 |,BX
; uma/ o-idob jpstnoM m/ ob-i - »j < mo)')U9<I
, .njiBdi/ ooiif iiižB-i)* sZ .li^fitnoid volfir cdots .ijod 9il iJ-iifK 98 .<5nim uqitloq v nimoq8 9«iigfod ins?dii[vl
! i/iso' »tj« (Uift ilB* /
.B7filq Giiifid ipiorn o S b7blbx %od .b)89759^
in^b t« »r oiojla id .ifijlo bS'Hj t(j|kq girKl
m LEPŠA. >lfi,J
. ifibgnv um ilia
.f,iiwr,\ [r,(i XI/ »rH?Ž
Lepše rožice rodila Se nobena ni pomlad. Kakor ti, predraga, mila. Si narave redki sad. Zarja sije ti 'z očesa. Lica so ko liljin cvet; S teboj bile bi nebesa. Gorše nima celi svet.
Kdor te vidi, se zavzame. Višje Litje se mu zdiš; Tvoj pogled ljubezen vname. Vse enake prekosiš. Tudi mene si ranila. Moji duši mir kališ. V celem svetu ni zdravila, Ako ti me ne zvedriš.
Ti si vredna vse ljubezni. Meni zdiš se božji dar;
Da bi skoro te na desni Drug moj peljal pred oltar. Zlate prstane menjala, Zvesta biti mu vsigdar, Sveta vez naj zavezala,
Srečni bo zakonski par.
im,„l .t.,.i.... •■•>
Kurnik.
bm iJfm 9/bim i?-■^•t-Vi \ ii 'ijif f;j;ni\ )■»;/:» flijlil oll o« BJkl aaadan id 'ilid |od»> 3 .jsra il9'i srnin ož-ioD-
nas/as' 9a .ibW 9J lubif um v* »t^7
m,ii/ nividnjl h'>l'j(wj iovT
,*i>-r»jvi<| ito oa/ jilinm ia mnm ibnT .'.ilBil "irm i^nb iili/flibx in »Jo/a malsa /
.iithovs o« 9fii ii o>IA
.uiX9du{l oa' »nb9Tr ia iT ;ifib ii\od 9« if»W
M PIES!
Mici, Mici, Micika, Devojčica ljubljena, Zlata, mila deklica. Bi z menoj plesala?
9n .odalBSTS il/ „Juri, Juri, Jurček moj, Plesala bom le steboj ; Le na srcu tvojemu Najdem sladkega miru.«
Mici, Mici, Micika. Krasna golobičica, Brez ljubezni plesa ni, Kdor se ljubi, se vrti.
sBj; ms« o jI a jI ,1/ ..Juri, Juri, Jurček, moj, Brusi noge, liajd' z menoj; Jez na veke sem s teboj, Ker sem tvoja, ti pa moj."
M. Vilhar.
-V 7 NEZVESTA.
.ftii-Ml/ •Silir .iviK Ljubua moja, kaj si strila. Da ti drozga ljubit greš : Ah zakaj si prelomila Mi zvestobo, al ne veš. Kolkokrat si obljubvala. Večkrat roko mi podala. In si rekla: ljubček moj! Jaz sem tvoja, bod' ti moj) '
Več ne veš . in več ne pomniš Kar še jaz tak' dobro vem ? Tak' povej, zakaj prelomiš Mi prisega? — Potlej grem!* Ah kako sem se jaz spekel. Ah zakaj ti nisem rekel. Da ne maram več za te; ; Ko si jela ljubit nu>! '
••.ioni sq it B(Of» ms« -»A
V	.
^ vse sem tebe ljubil.
Mislil sem. ne bom te zgubil, Pa odpadlo mi je vse Menila si bit' nevesta, Pa postala si nezvesta, Bi te mogel še ljubit'? Pojdi, pojdi se solit'!
•files jiilniM ! 9inii\ iinv-m »n Jamar. Blihs* nI tl.«nh iH
}'»rn / b(jbt inslf Blintulail
ifilim 9H
! atl riibsld iiMfciri
.riHb[ex loma/I fasbjjiu (edrnaT ,(i!q liiiibfilK jfi&oi/ml
lh9m bs 91
9R9don KO
.od 911 9>Bil 9lW9 / X o-m mimo 7
09918 id9T
! o J in omijdtijl oni
.lid»l)jx 91 JHliil 911 .1119« lit>it/ i«) ' ifli oibsqbo b4
NEZVESTI.
,Bja9/S9ft M ll®jBOq fiH
V 'Jiditjf ^ (s^oui a. ]V, Ti si djala Minka zala. Da ne maraš zame več! In sadila Bi nemila Meni rada v prsi meč?
Prekanila Si se mila: Jaz še nisem bledih lic! Kamor zajdem, Tamkaj najdem Pevajočih, sladkih ptic.
V
Ce za mene Oh nobene Zveste tičice ne bo, Vošim večo Tebi srečo Ino ljubljeno roko!
Ti si strupom, Pa ne z upom Zalivala mi srce; Z Bogom hodi, Zdrava bodi, Jaz pa vriskam čez vrhž. i«iujj ^liotNi/i .uiiii'U
M. Vilhar.
.fita^iJ oj, id »J/
.aijrittiv/ id uiM fSlisado u.)ivfili> jilftvlr^ id a« i»nlo8
.bmkoi mim Mj, ituT :	asiTOi .ijSod /
,ffi«t je[i\ jfih\ itut/hJg ,mt\h m Bq i-. Hfi^iT
,alfi^ii in»bod si* )i.\oH
: fijm.\lpb}H pg
ofstfA* jpusni \ [bV. lobodo tč .imsdnjj ,iil/
.moqirUa ia iT
PLAIIMRICA.
iitvA tiiu^iS \ Rožic ne bodeni trgala, A Da bi vence spetala; Mirno, svobodno, ljubo Po planinah naj cveto.
Ako bi jo trgala, Rožica bi vmirala, Glavico obesila, Solnca ne bi včakala.
Tuti jez sem rožica, V božji vertec vsajena; Skrivam se zdaj tu, zdaj tam, Trgati se pa ne dam,
Rožic ne bodem trgala, Srca so nedolžnega; Naj z menoj še vživajo Mir, ljubezen, svobodo!
M. Vilhar.
»hJO Ji ,fbi< »n ginQ
POD 0KI0M.
i.VfclVIM \t.
Luna sije j Kladvo bije Trudne, pozne ure že : Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste.
>j in iinju /i
j! si kriva,! filtri i« ifiit Ljubeznjiva
Deklica nevsmiljena!
Ti me raniš,
Ti mi braniš,
Da ne morem spat' doma.
.aSidsiHj l A
Obraz mili
Tvoj po sili	|/
Mi je vedno pred očmi, Zdihujoče Srce vroče Vedno k tebi hrepen-.
K oknu pridi, Drug ne vidi, Ko nabpške.zvezdice; Se prikaži, Al' sovraži Me sreč, povej, al ne?
■»[(ti 'ivbnl A
K oknu ni je,
ij sirota čem storil'!
fivijnxaai!(. 1
! tin9(_luufiv»n nraiiilsU
Mi povejte, Zvezde, al' res ona spi; Al posluša, Me le skušam Al za druzega gori. ",1m*Ri fi9 (i| unb'j' 9( i I/
Ako spava, Naj bo zdrava.
V hram poglejte,
V>jmlibX
Ak me skuša, nič ne d£; Po nje zgubi, A ko ljubi, Druzga, počlo bo srce.
ltr. Prešeren.
minil/—; ■.■;•! -: ■;.:
V 'rt". B2'(om q'J
: "itn i;ii ilaim 9Ž I/ .elidcsoij et IA
am- bs il't/i\ b(1 ? ttfidnjjfdo aj iN! ffisirnjl alim r (itiIA ■ V BaidujJ ajoni 9(_ aj>f aainiM a[ aj^/l ,9[ aj/l y i>a'is b^ min c| J
.oaidnjl ibnds .ibrnlN .oj idifni) iian9Jo A .od oiiiidi s ela^a/ ib8 | oi ibudx ,ibud\ .a:«M>lo bit od fil^n'1
PRI LUNI.
Mila, mila lunica!
Kje je moja ljubica Kje je, kje je Minica,
Up mojVa srca? Al še misli na me ?
Al je pozabila, Da živeti za-me
Mi je obljubila? Mila, mila lunica!
Kje je moja ljubica Kje je, kje je Minica, Up moj'ga srca?
Zbudi, zbudi ljubico,
K okencu privabi jo, Saj vesela z mano bo,
Zbudi, zbudi jo! Prišla bo na okence, G led.:] a bo na-me; Dala mi bo rožice, Zbrane oh le za-me i
Zbudi, zbudi ljubico,
K okencu privabi jo, Saj vesela z mano bo, Zbudi, zbudi jo;
M. Vilhar.
m obod ij, [k Biv nii.miZ

,(v>idu[l ibndx ,i!;ud\
SLANCA. ..
ihud.v ,iljlldX Je pa davi slanca padla
Na zelene travnike, Je vso travco pomorila, In vse žlahne rožice.
Meni pa ni nič za rožce, Ako slanca jih vzeme; Meni je za dekle moje, Ki pustiti hoče me.
Ravno sredi moj'ga srca Ena rožica cveti;
V	.
Ce ne boš ji prilivala, Se gotovo posuši.
Kaj ji bodem prilivala?
Nimam vinca ne vode; Jaz ji bodem prilivala? Svetle svoje solzice.
Narodna.
MUH- (M| lllihltll 'J Z !wh<i/ jJici iwM
SLOVENKA.
«jj-.»jn .vrid '>,\oi •)'< Kaj mar,im, da nimam Srebra ne zlata; ljubezen goreča Tud nekaj velja! Kaj maram, da nimam Prekrasnih oblek ; Zvestoba naj mene Odeva na veki
(i—idiijl [0111 iii> .oiiiiifc Kaj maram, da nimam Na hribu gradu; ¥o hišici nizki
v	^ .	,
Se veo je miru Kaj maram, da nimam Po zimi cvetic; Saj cvete mi vedno Nedolžnost, iz lic!
Kaj maram, da nimam Obilo blaga;
Ne hodim po svetu, Sem rada doma! Kaj maram, da v dar mi Ni prstan že zlat; Se lože brez njega Grem delat in spat!
\ 'HI I,K!TI8
Kaj maram, da nimam Ne rek ne morja; Ne bo mi po vodi Ljubezen ušla! Kaj maram, da nimam Ne gor, ne planin; Samo, da moj ljubcek Slovenski je sin!
Jfl. Vilhar.
__
m..hu« j;Fj Miru.iti ji,A i mM
»tiho? trn ihvi ! til \'i .)D?wi\lolrt/
uifiiriiii iib .m Birmi j;j;/l ; (ij^iilfl »lidO
SLOVENSKA DEKLICA.
Sem slovenska deklica, Minca ni je ime, Sem obraza bistrega, Hrabro 'mam srce. Ljubi moj je čvrst rojak, Lep slovenski je junak ; Ljubi moj je Slave sin, Krepki sin planin!
Mati me slovenska je Nežno dojila, Vsladkem domoljubji me Je odgojila.
„Bog vas živi večni čaz!" Pela zmiraj bom na glas: ,,Bog vas živi, mamica, Vrla Slovenka!1'
Kadar se možila bom S teboj, moj junak! Mora strašnih topov grom Tresti zemlje tlak.
In na gradu razvalin' Te objamein, sin planin! Dam ti roko, ljub' junak, Hrabri korenjak.
Sem rodu slovenskega Kaj je „slava" znam ; V srcu mi do „slavnegau Divji snuje plam. Sinček moj pa mora bit' Naroda, svobode škit, Mora slave bit' vojak, Srčni korenjak.
Kadar pride boja dan, Vene mu pletla bom; In če pade bojnih ran — Padel je za dom Potlej grob boni venčala, O junaka vriskala, Padel v bran je naroda — Srečna Slovenka!
Jerisa.
Itaail p>« -Lf><rar <s
niut% fogol rtigčgna eiol/i .ilalt sjlnm iiaoiT
-J9V3 93'loji<r IOilfi/1 19*8 >(ilfoB9»XsH wi.vinoq .oibolt
SLOTESKO EEKLE,
v
Venček na glavi se Bliska ti 'z kitice Rožic zelenih, Slovensko dekle!
»jjrti od imrfr.UV Lilija, vrtnica ,n,j , Mila ti Smaruica Ličice krasi, — Slovensko dekle!
ij^.i/iili laljJdd Svitla ko svit flfcba Plamen vtrinjata V tvojih očeh se,
Slovensko dekle!
AAv»«o A
Zalo ko rožica Srca pobožnega, Bistre glavč je Slovensko dekle!
Kakor vijoPce cvet,	
Raz vesel nje svet	
Modro, ponižno	
Slovensko dekle!	
Lepo ko angelji	
V cvetji nadolžnosti	
Sladko prepeva	Am-rnM
Slovensko dekle!	
Žlahno ko trtica,	
Milo ko lunica,	/ .ftjjlivl
Solnce deklet je	it Al t m
Slovensko dekle.	>1 99i-»i.I
	Iffirj/tite
Dokler človeški rod	
Ima po zemlji hod	/1 filti/H
Bode slovelo	»Mlllfil«!
Slovensko dekle!	liro/I V
Iflub oianM^
h'o*c*ki.
uaiSoi o J olfi\ ---i ' ^
SLOVO.
Draga Minka, bodi zdrava!
Cez planine se podam! Predno solnce spet priplava, Za seboj naš hrib imam!
Grenke solze bom prelival,
Žalost trla bo srce; In kjerkoli bom prebival, K tebi stezal bom roke.
.i|irnl \< UVumIK Sajvljubezen naju veže
Cez doline, tez gore!
Ce oko te ne doseže,
Pa doseže te srce!
M. Vilhar.
SLOVO MILICE.
Obljubil ti z mano Si venčike plesti,
Obljubil ti z mano Klasovje si brati, Ko polje jesensko Bo mrak nam zakril — Al mogla sem čakati. Tebe na trati : ; ^ l Se vejice I« ljubezni ni zvil
Obljubil si travico Z mano kositi. Po logu zelenem, Kjer rožce cveto —
Ko rozče rodila Bo mila pomlad — Al mogla sem čakati
In prizanesti:
Ti venček ljubezni podat.
,Jii'i4*wj mooiUrh
AtmO
luk '>i J nI
A1 mogla sem čakali,
Venček razdreti:
Ker nisi ti vil ga z meno.
Zdaj vence in klasje,
Zelene nabiraj,
In pleti jih za me
Za hladni moj grob;
Začelo oko mi je
Mračno umirat:
Te Milica vab' na pokop.
.iiliioiti »n iiiojte I)mi i ti
Narodna.
.lililovN ia	.iigoH
ilsiS jtod »doi&m ilfl
ura hu 'li/ii it i.\9cl krtu B^ijofH X lila/o / id«soq niHji.i i/i,\ iiuitoifd [url ira 'isj/f ildoJbiiU 0[/ifjqhu il di8l() iJiau^/ ia«rtCl il?t>,ll|"nd alliij/lfil 11,1 lil,.I .>nl .i1iij aj-ia
S 0 L ZIC E.
Te^e kličejo solzice,
Ki pred menoj zdaj bežiš, Obledvati moje lice
Brez usmiljenja pustiš. Si nad srcom se motila, Vedno vnetim le za te, Koga, draga, si zvolila, Mi zvestobe bolj čiste.
Naj ti mir cvete na svetu,
Z mojega srca beži, Lipico pozabi v cvetu,
Kjer mi tvoj spomin živi. Se ti odpirajo sladkosti,
Dragi venčiki pleto, Lahko ranjene bridkosti Moje srce pilo bo.
Bi le mogel pozabiti
Tvoj' ljubezni poln obraz! TO i moram zapustiti,
Pomnil te bom vsaki eas! Žalost mi sreč zaliva,
Le po tebi hrepenim; Dokler grob me ne zakriva, Ljubi mir zastonj želim.
Kastelic.
siom im ibilfl UkA
■»•rta in9q-nrf i[n o<l
l)J 9p989V ij um J«
on h o v *>f{i jodsn >li ■> uajn M>oA -rsiboH
ill(lKXlM| t-JjjOHI OI iil
!s»ndo dli»i i<ix»dflil*'i<>'rl' .i)ii-5iwjK\ iniriiiiii HfVl
STRTJNAM. I.urnoU (
im. JieolfiN
Ij-VI i.i.»|	-J.i
Strune! milo se glasite, Milo, pesmica! žaluj; Srca bolečine skrite Tsdosrčni oznanuj:
Kak bledi mi moje lice,
Kak umira luč oči, Kak teko iz njih solzice, Ki ljubezen jih rodi;
Od želja kako zdihuje, Po nji hrepeni srce. Kak mu je veselje tuje, Kak od sreče nič ne ve;
Kak seboj me vedno vleče,
Koder hodi, njen obraz, Kak obličje nje cveteče V srcu, nosim vsaki čas;
In kak ve, ki bi nje hvalo Rade pele zanaprej, — Ak se ne usmili kmalo, Morte vtihnit' vekomej!
Te in lake ve nosile
Tožbe, slrune! tje do nje; Ako morte, omeeite Neusmiljeno srce!
lir Prešeren.
; liTOvog BB^du^l hO ■njas te jalbfrfr fr.ll«A\ Jid UOTo»loq iiibiix >»lj;X
,filfiXiiilu in rab rmrioM ;lil«i»qo idnt rf ojoH filfis i« f;.)i[>!')() ,/tlbo A .»M OfnojJtMj (nens o;lf;>l
bIa\bjIii V< .bI) fiisnot/: Milico bo«voq 98 atfeT
,n(«x ih Biilrfub bII)9/v\ "
lid iK»io>(oq (Mfiiiv orfr.il
UKAZI.
Da ne smem, si ukazala, Belih rok se doteknit;
Zvedla, deklica si zala, Kako znam pokoren bit.
Da ne smem. si ukazala Od ljubezni govorit;
Zvedla, deklica si zala, Kako znam pokoren bit.
Moram da, si ukazala, Hojo k tebi opustit;
Zvedla, deklica si zala Kako znam pokoren bit.
Moram da, si ukazala Tebe se povsod ognit;
Zvedla deklica si zala, Kako znam pokoren bit.
Zraven si mi ukazala,
Da te inoram pazabit; Bogal, deklica bi zala, Ak bi moglo se zgodit.
Al srce mi drugo vstvari,
Al počakaj, da to bit V prsih neha, — Bog te obvari! Pred ni moč te pozabit.
-*r,n 1)0 r,\fi bfllllloq* d/
Itr. Prešeren.
.TiHilq 'ijoiii <y. o(y( .')loj'il.\ (_<;!) \ n* hmH 9nxlob'«i ilt ( Val-llogT/* 08 ,\>,A , ■imiJ/uMftii '»Id ailjnfl.\ .■>3/ 9la[* - 0» saijM
.fom iotiH) iiibelri ij <ij/l
jod iinii/an vfsjnSiiil* vij/l !' Ifi^Mo x aiiaif
d iČHIr- iJ h,	/
.BS Bliqoq B(JiniX ,
.JilfiNnvIii itn iH/»si\ ; lid«sf>,q. inftom 'it i,0
YSE MINE.
Kje so moje rožice, Pisane in bele, Mojga srca ljubice, Zlalino so Cvetele? Ah spomlad je šla od nas, Vzela jih še zima, mraz.
Kje so moje ptieice, Kam so zdaj zletele, Oh nedolžne peveice. Kak so žvrgolele? Zanjke ble nastavljene Ptice so se vjele vse.
Kje je hladni potok moj, Kjer sem se sprehajal, Kjer skušnjav nevarni boj Mene je obdajal ? VeFka, velka suea b'la. Zemlja je popila ga.
Kje je moja utica,
Utica zelena,
Kje je hladna senčica
Z lipice spl6tena?
Hud vihar podrl je njo,
Oh zelena več ne bo.
iiiri^ J / Kje je tista deklica. V vrtu je sedela, Lepa kakor rožica Pesmice je pela? Hitro, hitro mine čas, Mine tudi lep obraz.
Kje je fantič zdaj vesel, Ki je to prepeval, Da bi enkrat še zapel. Kratek eas nam delal? Hitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas!
'.Iiijil ni i|i'|iny!
Orožen

,ji»J.) iij.un ■>(_ nj^ , anolas sni) I
ZAGORSKA.
oj« h 1)0(1 nuili« 1)11 II Jaz grem na planince,
Na strme gore, Bom slišal od dalječ
Zagorske zvone! Zagorski zvonovi
Premilo pojo Ne mara, preljubo K pogrebu neso.
Pa če jo nesejo,
Le naj jo neso, Saj dlje je ne bodo,
Da ne b' šel za njo! Zvoniti bom rekel,
Kropiti pa ne. Kropile jo bodo Le moje solze!
Zagreble jo bodo Le moje roke,
Pa li grobu sadil bom
Cvelice lepe. Med lepe cvetice Naj mene lože. Saj vem, da mi poči Na grobu srce!
Narodna.
ZDIHOVANJE.
Ko ona bi znala, Da za njo gorim,
Da za njo se trudim. Da za njo trpim!
Po gorah, po dolih, Naj hodim, naj spim.
Le zmerom njo vidim, Le nje si želim!
Rudeča in bela Ko mleko in kri;
Nje lici ste krasni, Da krasnejših ni!
Oči se mi zdijo Ko angela dva,
Oh, bolj mi bliščijo, Ko zvezde neba!
Kje govor je petje
Zoljubl jenih ptic; Lase nje so lepši Od venca cvetic!
Nje roka — nje srce —
Oh kaj jaz trpini! Le zmerom njo vidim, Le nje si želim!
M. Vilhar.
ZGUBLJENA VERA.
Nebeško sejejo oei, Ko so sijale prejšnje dni.
Rudeča lica zorno še Cvelejo, ko so prej cvetle.
Se usta smejejo ko pred, Sladkost ni manjša ž njih besed.
Otemnil ni ga časa beg,
Nič manj ni bel prs tvojih sneg.
Život je tak, roke, noge So, kakoršne so prej bile.
Lepota, ljubeznivost vsa Je, kakoršna je prej bila.
Al vervat v tebe moč mi ni, Kakor sein verval prejšnje dni.
Le sveta, cista glorija, Ki vera da jo, je prešla.
En sam pogled je vzel jo preč, Nazaj ne bo je nikdar več.
Ak bi živela vekomej,
Kar si mi b'la, ne boš naprej.
Srce je moje b'lo oltar,
Pred bogstvo ti, zdaj — lepa stvar.
Dr. Prešeren.
ZVEZDA.
Tam za goro zvezda sveti, Oj kak jasno še blišči! Sveti, zvezda, daj upreti V tebe vsako noč oči. Ti spominjaš me tak milo,
Kaj za goro svetlo je, Kaj za goro je cvetilo, Kaj glasilo milo se.
Dekle, kakšna je danica,
Tak je bil nje duše žar, Ljubeznivosti cvetica Srca kinčala oltar. Pesmi ko srebrne strune
'Z njenih prs so zlivale, B'Ie so vse ljubezni pune, Vsacega tolažile.
Trstenja k.
ŽALOST.
Ko ptičica sem pevala, Sem sladke sanje sanjala; Oh zdaj pa nikdar več, Veselje preč je preč!
Cvetela sem ko rožica, Nebeškim žarkom ljubljena ; Oh zdaj nikdar več, Veselje preč je preč!
Ročice moje miljene So zale vence spletale; Oh zdaj pa nikdar več, Veselje preč je preč!
Očesi se bliskali ste, Ko zvezdi dve, ko solnci dve; Oh zdaj pa nikdar več, Veselje preč je preč!
Le pod menoj še biva mir, Krog mene pa ga ni nikir; Srce Je tje želi, Kjer angel moj leži!
M. Vilhar.
DOLENSKA.
Pridi Gorenc! Z mrzle planine, Vabi Dolenc V gorke doline; Mrzel je led, Pridi se gret. Solnce gorko Tukaj nam sija, Trta ljubo Gor se ovija Vince z gore Greje srce.
Brati nas rod, Brati nas Sava ; Pridi na brod Krški s Triglava: Bratec, bod moj, Pij ga z menoj!
Trta rodi, Trud pozabimo; Vince blišči, Slovencem liapijmo, Bratom okrog: Živi jih Bog!
Potočnik.
G-ORENSKA.
Bratci veseli vsi Pesem zapojmo mi Od vinca sladkega, Ko solnce čistega.
Gla/.ke nalijmo si, Ven ga popijmo vsi! En glažek al pa dva, To nam korajžo da!
Kader pri miz' sedim, Glažek u rok' držim, Se srce mi smeje, — Oj kakšno veselje!
Kader pa vinca ni, Takrat me vse boli; Vince mi zdravje da, Ker moč v sebi ima.
Kader pa dnarcev ni, Kaj pa nas to skrbi? Saj birt še kredo 'ma. Bratci, le pijmo ga!
Narodna.
NAPITNICA.
Pijmo ga, pijmo, Dokler živimo, Saj ne dobimo Kaplje ga tam! Vince rumeno, . Cisto in sladko Teče nam gladko; Pijmo ga le!
Pijmo ga, pijmo, Dokler živimo, Saj ne dobimo Kaplje ga tam! Vince iz glave Sitne zabave, Grenke težave Vedno podi!
Pijmo ga, pijmo, Dokler živimo;
Saj ne dobimo Kaplje ga tam! Le ga nalijmo, Le ga popijmo, Le ga požgimo Polni bokal!
M. Vilhar.
ZDRAVICA.
Prijatli zdaj vesel' bodimo, Težave, skrbi pozabimo; Nar lepši je dan Za dolensko stran:
v
Čast Bogu zato recimo.
Le bodite Gorenci u snežinah, U svojih gorah in pečinah, Žalostno je vse, Kamor se ozre Po vaših gorah in pečinah. -
Vse drugač Dolencem solnce sije, Kolkokrat brez skrbi zavpije: Ljubi bratec naš. Vzemi v roko glaž Pij na zdravje tovaršije.
Tukaj se život redi in pase, Kjer preljuba vinska trta rase; Sladek je njen sad, Vsak ga v živa rad, In gre tebi in meni v Jase.
Le primi bratec kupico v ročico In trdi z nami dolensko pravico Cisto ga izpij, Pa naprej napij Saj imaš modro glavico!
Itolenska.
ZDRAVICA.
Slovenc Slovenca vabi
v
Ce se ti pit ne gabi, Le pridi v goro k nam, Smo dobre volje tam!
Bomo eno zapeli, Da bomo prav veseli: Vsa žalost naj neha, Kjer vince je doma!
Visoke so gorice, In /.lahne so trtice, Ki pri nas rasejo In vince dajejo.
Vinograd obdelvati Slovenc vsak mora znati; Kdor delal prav ne bo, Naj pije le vodo.
Tud trte se solzijo, Prej da vince rodijo; Naj tudi se poti, Kdor vince pit' želi.
Po pameti ga pijmo, Da pamet ne zgubimo; Kak grdo bi pač blo Neznati kam domo.
Kdor vince prav uživa, Veselje v srce vliva; Ce srce dobro ni, Ga vince le skazi.
Zdaj kupice nahjmo. Na zdravje tvoje pijmo, Ki si povabil nas, Da nam je kratek čas.
Napij še ti zdravieo Za družbe veselico;
v
Ce prazen bo bokal, Boš pa za druzga dal!
Slomšek-

KAZALO.
Stran.
Naprej.........................3
Slovenski duh..................4
Rojakom .....................5
Ne vdajmo se!..................7
Kje dom je moj?................&
Slave dom .... ......	11
Domovini...........13
Slavjanom..............14
Domovina...........15
Pobratimija..........16
Slovenska mladina........17
Na jezeru...........
Kastavska...........20
Primorska...........22
Bazdrška...........24
Solkanska...........25
Senožeška.....*......27
Stran.
Kranjski fantje.............29
Bleško jezero..........31
Dve utvi...........33
Grabljica...........34
Hribček............36
Kimovec...........37
Kmet.............39
Kosec............41
Lipa.............43
Lipavska...........45
Ljubezen domovine........47
Mlatič............49
Moj dom...........51
Mojemu narodu.........52
Moji sablici..........53
Moj spominek.........55
Na goro . ..........57
Naš maček...........59
Orač..........* • •	60
Pesem starega Kranjca......62
Planirar •...........67
Plevica............69
Popotnik...........70
Sarafan.....*.......72
Stran.
Savica............74
Sirota............77
Slepec...........• 78
Slovo od lastovke........81
Srcu.............83
Sreče dom...........85
S varjenje...........88
Tolažba............90
Trigav............91
Tri rožice...........93
Veselja dom..........87
Vodniku........• . . . 99
V spomin v Vodnika.......100
Zadovoljni Kranje . .......102
Zjutraj............105
Zvečer . . . ........107
Zvezde......., . . . . —
Zvonček ...........—
Zvonikarjeva..........110
Zvonovi............112
Želja.............114
Ženjica............116
Življenje...........118
Deklici............120
Stran.
Gorenke............122
Kam?............124
Lehko noč...........125
Ljubemu...........127
Ljubki............129
Milica............131
Milica............132
Mornar............134
Naj lepša...........137
Na plesi...........139
Nezvesta...........140
Nezvesti............142
Planinarica..........144
Pod oknom..........145
Pri luni............148
Slanca................150
Slovenka...........151
Slovensko deklice........153
Slovenske dekle.........155
Slov6............157
Slov6 Milice..........158
Solzice............160
Strunam............162
Ukazi............164
Stran.
Vse mine...........166
Zagorska...........168
Zdihovanje...........170
Zgubljena vera.........172
Zvezda............174
Žalost.................175
Dolenska..........177
Gorenska...........179
Napitnita......... .181
Zdravica...........183
Zdravica...........185
Natisknje „Leykainu v Gradci.