GLAS
LETO XIX. ŠT. 39 (906) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 30. OKTOBRA 2014
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Andrej Vončina
Ljubezen brez boja
  ot smo dejali v zapisu “Ne, kakor ga daje
svet”, se je nekdaj še zadnji vernik v procesiji
ob prazniku Svetega Rešnjega Telesa in Krvi
zavedal, kako je miroljubno sobivanje med ljud-
mi in narodi nekaj utopičnega, ker so se ljudje
nekoč še kako zavedali, da je v srcu vsakega člo-
veka tudi nasilje, da torej ta destruktivna sila v
nas močno deluje. Zdi se, da se je v zadnjih de-
setletjih v Cerkvi to načrtno želelo pozabiti, sku-
paj s tem pa se je odpravil tudi tisti velikanski
trud, ki je potreben, da se ta sila v sebi obvlada,
se disciplinira, saj sicer kaj lahko privede ne le
do uničenja okolice, temveč tudi do samou-
ničenja. Pravzaprav današnji človek živi v neki
iluziji, da zanj nekatere stvari ne veljajo več. Mi-
sli, da ni več grešen, omejen, krhek in umrljiv.
Četudi je današnji človek kristjan, ali vsaj zase
pravi, da to je, se želi slepiti, da je nesmrten že
v tem zemeljskem življenju. Zato prihaja do za-
nimivega pojava, ko kristjan “razvitega sveta”
noče vojne zase, ne zanimajo pa ga kaj dosti, če
ga sploh zanimajo, vojne drugih. Kar poglejmo,
koliko je kaj zanimanja za naše brate po veri v
Egiptu, Siriji, Iraku in še kje. Za nas, ki sedimo
v udobnem naslanjaču in vse to spremljamo po
televiziji ali internetu, je vse kvečjemu neki
spektakel, vsekakor pa nekaj, na kar smo se že
navadili. Kakor smo se že navadili na neko čud-
no krščanstvo, ki ne potrebuje več Kristusa kot
Boga in Odrešenika, ampak ga kvečjemu poj-
mujemo kot nekega modrega učitelja, od kate-
rega vzamemo le tisto, kar nam ustreza, ostalo
pa zavržemo. Želimo potemtakem krščanstvo
kot neki ne natančno določen moralni nauk,
kjer pa želimo le moralo brez dolžnosti in od-
govornosti, torej takšno, ki posameznika k
ničemur ne zavezuje. Želimo vero brez odpove-
di in askeze, saj onkraj našega človeškega ob-
zorja ni več nikakršne večnosti, ni ničesar več.
Toda, ali je to prava pot? Antikrist Vladimirja
Solovjova je nežno šepetal, kako je “Kristus pri-
nesel meč, jaz pa bom prinesel mir”. Danes mi-
slimo, da bomo nasilju, ki nikakor ne preneha
in tudi ne bo prenehalo, zoperstavili s pacifiz-
mom, ker najbrž mislimo, da se bomo na ta
način znebili tiste zadnje instance, ki nas vse
čaka, torej smrti. Mislimo tudi, da se bomo zne-
bili nujnosti izbire in odločitve za dobro ali za
zlo. Zato izbiramo nove izraze za vse tisto, kar
nam ne ustreza in česar bi se radi znebili, ali bi
radi vse to vsaj odstranili iz našega mišljenja.
Kaj postavimo na mesto tistega, česar bi se radi
znebili, je najbrž na očeh vseh – vsemogočno
tehniko, medicino … V našem primeru smo na
neki način ritualizirali vojno in terorizem, le da
gre pri tem za neko povsem “laično” obredje,
ker je tisto versko postalo odvratno. Kako se to-
rej zoperstaviti nasilju v družbi, kjer bi v televi-
zijski studio kot simpatičnega gosta povabili ko-
ga, ki obglavlja ljudi? Se bomo temu morda zo-
perstavili po naših cerkvah, kjer je bolj važno
prirediti obred, ki bo čim bolj zabaven in barvit,
Kristusovo krvavo žrtev pa smo pospravili na
podstrešje, da niti ne govorimo o tem, kam je
šla ideja boja v krščanskem verovanju? Boj je iz-
ginil iz katoliške Cerkve na račun potovanja, saj
je “vojskujoča se Cerkev” postala zgolj še “po-
tujoča”, torej je neka sekundarna lastnost Cer-
kve, ki seveda tudi potuje proti nebeškemu cilju,
a ne predvsem in ne samo, postala primarna
označba. Naše življenje namreč ni nikakršno
miroljubno potovanje, razen če si zatisnemo oči
in si zablokiramo možgane, da tega ne bomo
več opazili, četudi je evidentno.
/ str. 4
K
Dr. Ivan Štuhec v Gorici
Na odmevnem
ponedeljkovem
Srečanju pod
lipami je dr. Ivan
Štuhec govoril
o stanju duha
na Slovenskem 7
Foto IG 
Razpisi in štipendije za dijake in študente
Plačilo za dober študij
  ako do lastnega zaslužka, tistega, ki je posle-
dica lastnega dela? To vprašanje je v obdobju
odraščanja zelo pogosto pri vsakem mlado-
stniku, ki išče pot do (finančne) neodvisnosti. In
roko na srce, to je danes vse bolj tudi skrb staršev,
ki otroke vzdržujejo. Mladi vidijo v teh zaslužkih
nov I-phone 6 ali zadnjo različico I-pada, starši pa
v občasnih zaslužkih sinov in hčera vidijo razbre-
menitev postavke “otroci”, ki v precejšnji meri bre-
meni družinsko bilanco. Poletne krajše zaposlitve
ali “službica v prostem času” so med mladimi zelo
razširjene. Dejstvo pa je, da za fante in dekleta med
šestnajstim in štirindvajsetim letom ostajata študij
in učenje prvi in najpomembnejši zaposlitvi, ki se-
veda ne prinašata plačila. Ali pač...
Zaželjen finančni vir
No, ja... da študij ne prinaša samo izobrazbe, ampak
včasih tudi finančno zadoščenje, še kako drži. Po-
trebno je samo biti dovolj pozorni in radovedni.
Seveda ne govorimo o zneskih, ki bi zagotavljali
preživetje, ampak o sredstvih, ki so v vsakem
družinskem proračunu še kako dobrodošla. In, kar
je še pomembneje, ta sredstva so vezana na študij.
Pravzaprav so od njega odvisna. Štipendije in fi-
nančne podpore so v današnjem kriznem obdobju
sicer “manj razširjena dobrina”. A vseeno moramo
biti pošteni: štipendije so, včasih je potrebno samo
nekoliko bolje brskati med razpisi. Če bomo dovolj
pozorni, bomo samo v našem zamejskem prostoru
K zaznali precejšnje število natečajev in razpisov, na-menjenih dijakom in študentom: dovolj je biti po-zorni.
Med krajšim raziskovanjem smo naleteli na šest slo-
venskih institucij s sedežem v Trstu ali v Gorici, ki
se obračajo na mlade s finančnimi podporami. Pri
našem raziskovanju smo se osredotočali predvsem
na štipendije oziroma na nagrade za šolski uspeh.
In takih štipendij je na območju Goriške in Tržaške
kar nekaj. “Na mladih svet stoji” ali pa “Brez mla-
dih narod nima prihodnosti”: take in podobne
(oguljene) fraze lahko zelo pogosto slišimo. In še
pogosteje je mogoče razbrati v podtonu opazko, da
je potrebno v današnjih časih hude ekonomske kri-
ze višješolcem in unverzitetnim študentom poma-
gati, da pridejo skozi obdobje formacije na trg dela
(kjer bodo sicer v današnjem času še naprej stali v
čakalni vrsti). Da ne bi vselej ostajali samo pri be-
sedah, smo se odločili predstaviti možnosti “avto-
financiranja” pridnih in marljivih dijakov in štu-
dentov.
Posamezne razpise podrobneje predstavljamo v ta-
belah in okvirih. Zato se bomo v tem delu najprej
osredotočili na splošnejšo analizo štipendij, ki smo
jih vzeli v pretres. Ciljna publika so seveda dijaki
in študenti: torej fantje in dekleta, ki obiskujejo
višjo šolo in univerzo.
/ str. 3
Andrej Černic
www.noviglas.eu
Pastirček v Trstu
V Narodnem domu razstava ilustracij za naslovnico
Vahti so pred nami.
Spomnili se bomo rajnih, vseh naših prednikov, ki
so odšli v večnost, verniki tudi vernih duš v vicah in
vseh svetnikov, ki naj bi nam bili za zgled, a nam
prevečkrat niso, ker nanje pozabljamo.
Vsi sveti je tudi izraz za dan, ki ga drugi imenujejo
kar dan mrtvih, dan spomina na mrtve, a kristjani
verujemo, da večno življenje obstaja.
Šli bomo na pokopališča in se spomnili naših rajnih,
nekateri bomo zmolili za umrle, drugi samo obnemeli
pred večno skrivnostjo, v katero vsako človeško
življenje nepreklicno in za vedno zavije smrt.
Vera v večno življenje je sicer res tolažba za
marsikoga, saj pomaga lajšati vsakodnevne težave
in dela človeško življenje znosno, ko ga odpira v
večnost, a je istočasno tudi obveza, vsaj za vernike
je velikanska obveza, kajti evangelij od nas zahteva
dejanja in ne že itak preveč izrečenih, navadno
praznih besed.
Minljivost cvetja, belih krizantem na grobovih, ki se
z lepoto dogorevanja sveče na praznični dan Vseh
svetih nerazdružljivo sklada s tihim šepetom cipres
nad grobovi, naj nas vedno znova nagovori, da smo
rojeni za večno življenje, za večni mir, a si to večno
življenje moramo zaslužiti z zglednim življenjem in
bo zato smrt za vse nas pomenila samo prehod v
novo, večno življenje.
JUP
Pred Vsemi svetimi
Število prijav in prejemnikov štipendij za zadnja šolska in akademska leta (prijave/prejemniki)
Flajbanova 
nagrada
Nagrada Irena
Srebotnjak*
Sardočeve 
štipendije*
Ločičnikove 
štipendije
USZS Šport in šola* Tončičeve 
štipendije
2009-2010 20/9 / 13 / 19/5 19 8/5
2010-2011 17/7 1 13 / 23/6 21 26/11
2011-2012 16/8 1 10 / 16/6 25 18/12
2012-2013 22/8 1 11 7/4 20/6 39 21/12
2013-2014 28/8 1 11 9/3 15/6 21 30/15
* samo število nagrajencev
Svet okrog nas
30. oktobra 20142
Povejmo na glas
Smo na pragu deževne dobe?
Zasedal je izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij
Reforma občin in nov način
podeljevanja sredstev
  zvršni odbor Sveta slovenskih
organizacij je zasedal v sredo,
22. oktobra, v Trstu. V začet-
ku se je predsednik Drago Štoka
spomnil na pokojne Pavleta Mer-
kuja, Marjana Bajca in Oda Kala-
na. Vsi trije so slovenski narodni
skupnosti pustili pomembno de-
lo, za kar jim moramo biti hva-
ležni in jih imeti za zgled.
Izvršni odbor Sveta slovenskih
organizacij je na podlagi poročil,
ki so jih podali deželni predsed-
nik Drago Štoka, pokrajinski
predsednik za Videm Giorgio
Banchig, pokrajinski predsednik
za Trst Igor Švab in goriški odbor-
nik Julijan Čavdek, obravnaval
več pomembnih in aktualnih
tem, ki so v središču dogajanja ter
neposredno zadevajo slovensko
narodno skupnost v FJK.
Svet slovenskih organizacij zelo
pozorno spremlja potek deželne
reforme javne uprave, ki je ravno
v teh dneh začela svojo pot v
deželnem svetu FJK. Velika za-
skrbljenost vlada zaradi tega, ker
osnutek deželne vlade ne navaja
prisotnosti slovenske narodne
skupnosti in ne nevarnosti
občutnega zmanjšanja upravne
avtonomije občin zaradi prenosa
pristojnosti na t. i. medobčinske
teritorialne unije. To bi namreč
še najbolj oškodovalo ravno ob-
mejne občine, v katerih je večin-
sko prisotna slovenska manjšina.
Priporočljivo je, da se za občine,
I ki so vključene v izvajanje zaščit-nega zakona 38/01, določi pose-ben status. Pri tem Svet sloven-
skih organizacij odločno zahteva
spoštovanje mednarodnih po-
godb. Vsako odstopanje od teh
temeljnih mednarodnih doku-
mentov bi spravilo v težave tako
slovensko narodno skupnost kot
tudi samo Republiko Slovenijo.
Druga pomembna tema, ki je bi-
la na dnevnem redu zasedanja
izvršnega odbora SSO, je bila no-
vost pri razdelitvi državnih sred-
stev iz zakona 38/01, ki jih uvaja
deželni odbornik Gianni Torren-
ti. SSO je v dosedanjih srečanjih
upošteval predloge deželnega od-
bornika, pri tem pa opozarjal na
posebnost vrednot in zgodovine,
ki označujejo SSO in njegove čla-
nice. V zvezi s tem izraža SSO za-
dovoljstvo, da je odbornik Tor-
renti pokazal razumevanje, kar je
pomembno, da se reforme izpel-
jejo tako, da bodo zveze in
društva soudeležene in ne le da
pasivno sprejemajo odločitve 'od
zgoraj'. Za organizacije, ki imajo
zaposleno osebje, pa bo ključne-
ga pomena, če bo Deželi FJK
uspelo zagotoviti predujem, ki bi
tako rešil problem zamujanja pri
izplačilu sredstev. Pri tem SSO
izraža zadovoljstvo, da je bilo za
letošnje leto rešeno vprašanje fi-
nanciranja poučevanja sloven-
skega jezika na šolah v Kanalski
dolini, kar potrjuje pozornost od-
borništva do manjšinske jezikov-
ne problematike na Trbižu in v
okoliških občinah.
Izvršni odbor je vzel v pretres tu-
di zadnje dogodke v zvezi s Slo-
vensko manjšinsko koordinacijo
(Slomak), ki je imela pred krat-
kim srečanje z ministrom za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu.
SSO meni, da mora Slomak ohra-
niti vlogo koordinatorja
manjšinskih krovnih organizacij,
institucije Republike Slovenije pa
morajo upoštevati uradno ime-
novane organe, v prvi vrsti Svet
vlade Republike Slovenije za Slo-
vence v zamejstvu, ki je najvišje
in najbolj reprezentativno telo.
Pozitivna pa je vest, da je mini-
ster Gorazd Žmavc zajamčil, da
bo javni razpis za Slovence v za-
mejstvu za leto 2015 potekal bolj
hitro in bodo organizacije in
društva lahko prej deležni sred-
stev.
Svet slovenskih organizacij je tu-
di sprejel v vednost poročilo Iva-
na Peterlina o poteku občnega
zbora Glasbene matice in o spre-
membah na predsedniškem me-
stu. Prav zaradi tega, ker je Gla-
sbena matica skupna organizaci-
ja, pričakuje SSO primerno sood-
govornost, predvsem zato, da se
na tak način izognemo
nevšečnim dogajanjem, kot so
bila na občnem zboru SSG, ki za
SSO še vedno ostaja odprto
vprašanje.
  inister Gorazd
Žmavc, vodja Urada
Republike Slovenije
za Slovence v zamejstvu in po
svetu, je 17. oktobra 2014
sprejel na delovnem srečanju
predsednike vseh krovnih
organizacij slovenske
skupnosti v Italiji, Avstriji, na
Madžarskem in Hrvaškem.
Minister je predstavil nov
M model financiranja zaSlovence v zamejstvu, ki se bodelil na redno in projektno
financiranje. Poudaril je
koordinacijo dela, sodelovanja
Urada z vrhom države, z
ministrstvi, s Komisijo DZ in
predstavniki zamejstva. To je
ključ za bolj transparenten,
konstruktiven medsebojni
odnos in za iskanje nadaljnjih
rešitev za boljši manjšinski
razvoj kot tudi za razvoj
Slovenije. Pri tem pa je
potrebno vključiti mlade.
Mlajša generacija je bila
osrednja tema
razmišljanja, saj je
potrebno podpreti
projekte, ki krepijo zavest
mladih z novo vsebino in
evropskimi projekti. Pri tem so
se dotaknili tudi skupne
manjšinske koordinacije
SLOMAK, o kateri bi morali
natančneje premisliti.
Srečanja se je udeležil tudi
predsednik Komisije DZ za
odnose s Slovenci v zamejstvu
in po svetu, Ivan Hršak.
Deželna reforma krajevne uprave buri duhove
Skupen dokument v bran
upravne avtonomije
  edem slovenskih županov
bo predstavilo skupno reso-
lucijo v bran občin, kjer je
večinsko prisotna slovenska
manjšina, oziroma tistih, ki so
vključene v območje izvajanja
zaščitnega zakona 38/01. Uprav-
na avtonomija je za vsako občino
ključnega pomena, še posebej pa
je to pomembno za slovenske
občine v FJK, za katere župani
menijo, da bi bilo veliko bolj pri-
merno nadaljevati skupno upra-
vljanje storitev. To je bil sklep
srečanja slovenskih izvoljenih
upraviteljev, ki so se na povabilo
dveh deželnih svetnikov Igorja
Gabrovca in Stefana Ukmarja se-
stali v četrtek, 23. oktobra, v dvo-
rani pevskih zborov v Devinu.
V obširni in artikulirani razpravi,
ki sta jo uvedla Igor Gabrovec in
Stefano Ukmar, so prisotni župa-
ni Monika Hrovatin (Zgonik),
Sandy Klun (Dolina), Vladimir
Kukanja (Devin Nabrežina), Mar-
ko Pisani (Repentabor) in Fabio
Vizintin (Doberdob) izpostavili
celo vrsto kočljivih vprašanj, ki
zadevajo osnutek deželne refor-
me krajevnih uprav. Deželni od-
bornik Paolo Panontin, ki je pri-
stojen za področje javne uprave
in je od spomladi pripravljal za-
konski osnutek, ga je v petek, 17.
oktobra, predstavil 5. deželni ko-
misiji, potem ko ga je nekaj dni
prej osvojila deželna vlada pred-
sednice Debore Serracchiani. Sa-
ma predsednica Serracchiani pa
si prizadeva, da bi zakon sprejeli
in da bi stopil v veljavo pred kon-
cem leta, nato naj bi deželna vla-
da pripravila seznam t. i. me-
dobčinskih teritorialnih unij, v
katere se bodo morale vključiti
občine. S 1. avgustom 2015 naj
S bi se unije že ustanovile.Podpredsednik deželnega svetaFJK in deželni svetnik SSk Igor
Gabrovec je podčrtal, kako je od
vsega začetka opozarjal, da je ve-
lik problem pomanjkanje katere-
koli navedbe prisotnosti sloven-
ske narodne skupnosti v FJK. Slo-
venska manjšina je namreč
zaščitena manjšina na podlagi
mednarodnih pogodb ter držav-
ne in deželne zakonodaje. Same
obmejne občine že vse od povoj-
nih let poslujejo dvojezično. Ka-
ko bo, ko bodo vključene v t. i.
unije? Pomembno je, da imamo
o tem Slovenci enotno mnenje
in da predstavimo skupne zahte-
ve. Tako bo tudi veliko lažje za
Republiko Slovenijo zahtevati od
Dežele FJK, da spoštuje uzakon-
jene pravice.
Deželni svetnik Demokratske
stranke Stefano Ukmar je pouda-
ril dejstvo, da je bila reforma del
volilnega programa Debore Ser-
racchiani, in pri tem dodal, da je
deželna vlada zagotovila, da bo-
do v zakon vključeni trije členi
zaščitnega zakona 38/01, ki zade-
vajo javne uprave, in sicer 8., 9.
in 10. člen.
V nadaljevanju so nastopili župa-
ni, ki so svoja gledanja in pomi-
sleke izpostavili s svojega zorne-
ga kota. Župana Kukanja in Klun
sta izrazila zaskrbljenost, da se
ustvari unija, kjer bi bile sloven-
ske občine na Krasu povezane z
občino Trst, kar bi bilo pogubno.
Veliko pa je odvisno od tega, kaj
bo naredila občina Milje. Dober-
dobski župan Fabio Vizintin je
napovedal, da se na Goriškem
govori o dveh unijah, ki bi slo-
neli na Gorici in Tržiču. Pri tem
bi občini Sovodnje ob Soči in
Števerjan bili z Gorico, Dober-
dob pa s Tržičem.
Odločen je bil poseg župana z
Repentabra Marka Pisanija, ki je
rekel, da slovenske občine ne bi
sploh smele v unije, ker bi to po-
menilo njihovo dokončno uki-
nitev. V poštev pride le skupno
upravljanje storitev, ki je bilo že
uvedeno z deželnim zakonom
1/2006 in je na Krasu dalo dobre
rezultate. Podčrtal
je, da v osnutku re-
forme za krajevne
uprave ni projekcije,
ali bo zares prišlo do
zmanjšanja
stroškov. Kako lahko
sploh govorimo o
reformi, če nimamo
številk in statistik, se
je vprašal Pisani. Po-
dobnega mnenja je
bila tudi županja iz
Zgonika Monika
Hrovatin, ki je ravno
tako menila, da je
potrebno vsaj za slo-
venske občine zah-
tevati skupno upra-
vljanje storitev in ne
obvezno
vključevanje v unije.
Ob koncu srečanja je bil sprejet
sklep, da bo sedem županov slo-
venskih občin iz Goriške in
Tržaške pripravilo skupen doku-
ment, s katerim so bodo predsta-
vili na avdicijah, ki bodo v pri-
hodnjih dneh. V ponedeljek je
podobno srečanje s slovenskimi
izvoljenimi upravitelji potekalo
tudi v Benečiji.
V zvezi z zakonskim osnutkom
reforme krajevnih uprav v FJK se
je nekaj začelo premikati tudi na
mednarodni ravni. Prejšnji teden
je generalna konzulka Republike
Slovenije Ingrid Sergaš sprejela
deželnega odbornika Paola Pa-
nontina, da bi se seznanila z
osnutkom reforme in izrazila za-
skrbljenost nad posledicami za
Slovence v FJK. Pripravlja pa se
tudi srečanje na slovenskem mi-
nistrstvu za zunanje zadeve, ki
bo potekalo 3. novembra. Mini-
stroma Karlu Erjavcu in Goranu
Žmavcu bo skupno predstav-
ništvo Slovencev v FJK, kateremu
se bosta pridružila še deželna
svetnika Igor Gabrovec in Stefa-
no Ukmar, predstavilo proble-
matike deželne reforme krajevne
uprave, ki so sporne glede
spoštovanja zaščitne zakonoda-
je.
Julijan Čavdek
  o vremenskem dogajanju tega leta - kaj
podobnega ne pomnijo niti najstarejši -
se odpira dvoje vprašanj. Prvo je, če niso
podnebne spremembe preskočile na tisto ra-
ven, ki je ni nihče napovedal in zaradi katere
bi morali nemudoma in resno ukrepati. In dru-
go vprašanje je, če se nismo neopazno znašli
na pragu nove, v tem primeru deževne dobe.
Več kot jasno je, da tovrstno razmišljanje ne
more biti priljubljeno, saj smo nekako sprejeli,
da je problem prevelik, da bi ga lahko razrešili,
in da se ne da zaustaviti podnebnega spremin-
janja ter vrniti vso zadevo v ugodne okvire. Za-
radi izjemne težavnosti je potemtakem bolje o
vse slabših vremenskih pogojih sploh ne raz-
mišljati po načelu, naj se ne obremenjujem s
tistim, na kar ne morem vplivati. Dejstvo je,
da ni letošnjega preobilnega deževja in z njim
povezanih poplav in viharnih vetrov nihče
predvidel, se pa je kljub temu vsiljevala misel,
da so takšne količine padavin več kot skrajne,
ali z drugimi besedami: od kod naenkrat toliko
vode iz zraka, kako je kaj takega sploh mogoče?
Odgovor je en sam in so ga v zadnjem času po-
trdili tudi strokovnjaki: prišlo je do dosti večje-
ga oceanskega hlapenja. Vremenoslovci niso
mogli predvideti, da bo segrevanje morja že se-
daj povzročilo prelomno večjo hlapitev, ki je
obeležila tekoče leto kot nobeno drugo leto
prej. Ob tej ugotovitvi ni več daleč spoznanje,
kako obstaja velika možnost, da utegne biti po-
dobno tudi v naslednjem letu in v naslednjih
letih, ker pač hlapitve ne bomo mogli
zmanjšati. Na ta način se bo nemara pričelo
novo zgodovinsko podnebno obdobje, kot
rečeno, deževno obdobje. Kdo bo lahko rekel,
da je to pesimizem prve vrste in da ne moremo
gledati na stvari s tega zornega kota, biti mora-
mo optimisti. V resnici je mnogo bolje pogle-
dati resnici v oči, pričeti končno resno ukrepati
in rešiti, kar se rešiti da. Med drugim je letos t.
i. vodna bomba zadela Genovo in Ljubljano,
čeprav je bila le-ta podobno prizadeta pred šti-
rimi, Genova pa pred tremi leti. V obeh prime-
rih so bili pripravljeni zavarovalni načrti, ki po-
tem niso bili izvedeni. V obeh primerih je bil
torej na delu še kako zavajajoč in škodljiv op-
timizem, češ, saj se ne more zgoditi ponovno.
Uveljavil se je celo izraz “poplavna območja”,
kar pomeni, da tam poplavlja in da bo torej še
poplavljajo, o kakšnih zavarovalnih ukrepih
pa nič. Toda možnost deževne dobe je tu in za-
to bi bilo nujno, da bi vsi ljudje oziroma volivci
pritisnili na politiko, naj slednjič postavi pro-
tipoplavne ukrepe med prve prednostne nalo-
ge. Res je, da vseh zemeljskih plazov in usadov
ne bo mogoče preprečiti in pred premočnim
vetrom ne bo mogoče obvarovati vseh streh in
dreves, mogoče pa je zavarovati najbolj vitalna
območja in s tem bistveno zmanjšati škodo, ki
se nam sicer obeta. Sedanja nemoč in čakanje
na boljšo usodo sta najslabše, kar se nam je
moglo zgoditi in česar ne bi smeli dopustiti:
da bi bili poraženi že vnaprej, in to, tako rekoč,
brez boja.
Janez Povše
P
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Srečanje s krovnimi
organizacijami
Msgr. CVETKO ŽBOGAR, ki je nedavno odšel v večnost, 
je bil naš veliki dobrotnik. Tudi tik pred smrtjo je za naš tednik Novi glas 
daroval vsoto denarja, kar je redno delal vse življenje, 
kot je tudi redno molil za naše delo in naše družine. 
Msgr. Cvetka Žbogarja se bomo spomnili pri maši v cerkvi sv. Ivana v Gorici
v sredo, 5. novembra 2014, ob 18. uri.
Vljudno vabljeni vsi prijatelji pokojnega g. Cvetka in Novega glasa
UREDNIŠTVO in UPRAVA NOVEGA GLASA
Aktualno 30. oktobra 2014 3
S 1. strani
Plačilo za ...
  ruga spremenljivka, ki
smo jo vzeli v poštev, je
seveda “predznak” slo-
venski: gre torej za nagrade, ki jih
podeljujejo slovenske (v glavnem
manjšinske ustanove) sloven-
skim dijakom in študentom.
Tretjič, nagrade in štipendije so
vezane na izobraževalni del rasti
mladih, torej predvsem na šolski
uspeh. Ob tem pa smo poskušali
najti tudi posamezne razlike in
diferenciacije, ki jih najdemo v
samih razpisih.
Štipendije “v nadaljevan-
ju”
Prvič, nekaj je takih razpi-
sov, ki bi jih lahko publi-
cistično poimenovali “šti-
pendije v nadaljevanju”. V
bistvu gre za to, da je kan-
didat, ki mu je ta štipendi-
ja odobrena, “na dobrem”
za celotno trajanje študen-
tskega cikla (govorimo se-
veda o rednem študiju).
Skratka, odobritev štipen-
dije ne pomeni samo eno-
letne finančne pomoči.
Štipendija se kandidatu,
ob pogoju, da redno izpolnjuje
svoje študijske obveznosti, obna-
vlja vsako leto. Primer tega sta
študijski nagradi Mihaela Flajba-
na in Irene Srebotnjak, ki ju po-
deljuje Slovensko dobrodelno
društvo iz Trsta. Štipendija v
višini 1.500 evrov se obnavlja iz
leta v leto. Ob tem podeljuje ista
ustanova tudi enkratne nagrade,
pri čemer se upoštevajo zasluge
in potrebe prosilcev.
Štipendije “po kategorijah”
Že omenjena nagrada Irene Sre-
botnjak ima še eno značilnost.
Prednostno je namenjena štu-
dentkam in študentom likovne
ali glasbene umetnosti. “Katego-
rizacija” je značilna še za nekate-
re štipendije, ki se podeljujejo v
okviru slovenske manjšine v Ita-
D liji. Navadno se ožja ciljna usmer-jenost nagrad določa na podlaginamembnosti posameznih skla-
dov, ki štipendije podeljujejo. Tak
primer je tudi štipendija Albina
Ločičnika, ki jo podeljuje Sloven-
ska prosveta iz Trsta. Štipendija
je namenjena študentom
inženirstva s stalnim bivališčem
v naši deželi. Prvič je bila razpi-
sana leta 2012 v spomin na do-
brotnika in zavednega Slovenca
g. Albina Ločičnika, ki je bil po
poklicu inženir in je po vojni do
leta 1954 delal pri cestnem pod-
jetju Anas in potem ustanovil
svoje gradbeno podjetje za stano-
vanjske objekte. Sklad za štipen-
dije je nastal na pobudo vdove
gospoda
Ločičnika, go-
spe Evgenije
Stibilj Ločičnik,
ki je v spomin
na moža želela
pomagati štu-
dentom
inženirstva.
Za športnike je
v tem kontek-
stu posebej za-
nimiva nagra-
da Šport in šola, ki jo na pobudo
profesorja Franka Drasiča podel-
juje Zveza slovenskih športnih
društev v Italiji od leta 1991. Na-
men te štipendije, ki jo danes fi-
nancirata Zadružna kraška banka
in Zadružna banka Doberdob-
Sovodnje, je dokaza-
ti, da so uspešni in
talentirani športniki
lahko tudi odlični di-
jaki (govorimo samo
o višješolcih in
višješolkah): kriteriji
za dodelitev nagrade
so visoka povprečna
ocena in odmevni
dosežki na športnem
področju. Nagrada,
ki se dodeljuje v teh
dneh in ima dolgo
tradicijo, dejansko
postavlja na laž pred-
sodek, da binom šport – šola ne
sodita skupaj. Še pomembnejše
je najbrž sporočilo, da lahko naj-
stniki in mladi svoje talente hkra-
ti izkazujejo na več področjih, v
šoli in v drugih obšolskih dejav-
nostih. V tem kontekstu gre tudi
razumeti, da obšolske dejavnosti
niso ovira za šolski uspeh in da
sta tukaj bolj pomembna dobra
volja in zagrizenost pri vsaki ob-
veznosti.
V ta sklop bi nazadnje lahko
uvrstili še nagrado “Zlato zrno”:
gre za nagrado, ki ni vezana na
študij ali na šolski uspeh. Sklad
Sergij Tončič jo podeljuje sloven-
skim ustvarjalcem, rojenim v FJK
in starim največ 35 let. Nagraju-
jejo se torej umetniški dosežki na
področjih leposlovja, gledališča,
glasbe, likovne in video ustvar-
jalnosti ter drugih multimedial-
nih zvrsti. Zakaj je ta nagrada, ki
se podeljuje enkrat vsaki dve leti,
potrebna, je še najbolje ubesedil
predsednik sklada Marko Kravos
na zadnji podelitvi nagrade juni-
ja lani. “Gledališče, knjižnica,
knjigarna, arhivsko-zgodovinska
oskrba, koncertna in galerijska
dejavnost nimajo ne prostorskih
ne finančnih pogojev, še manj
osebja, usposobljenega za kultur-
niški menedžment, da bi zastavi-
li svoje delo v oporo ustvarjal-
cem, umetnikom”, je dejal Kra-
vos in se nato dotaknil manjšin-
ske problematike: “Nelagodje me
navdaja, ko bode v oči, da upra-
vljajo z našimi dobrinami, kar jih
je še ostalo, nekakšni samookli-
cani knjigovodje, gospodarniki s
politikantsko matrico v pameti,
spretnjakoviči z denarnimi ba-
lončki, ki jim sproti pokajo v ro-
kah... Brez ju-
trišnjih Spaca-
lov in Černigo-
jev, brez bo-
dočih Merku-
jev in Pahorjev,
Rebul, brez
mladih Josipov
Tavčarjev,
Jožetov Ba-
bičev, brez ka-
kih novih Bori-
sov Podrek
smo ne samo brez klobuka in
brez hlač, ampak tudi brez si-
drišča in brez kompasa”.
Univerzitetne štipendije
Sklad Sergij Tončič (registriran že
leta 1954 pod upravo STO) ima
še eno ciljno skupino, ki je skup-
na še nekaterim drugim institu-
cijam: univerzitetni študenti.
Sklad Tončič namreč poleg na-
grade Zlato zrno podeljuje tudi
vsakoletne štipendije in podpore,
ki so namenjene študentom.
Med kriteriji izbora so seveda za
manjšino pomembne študijske
izbire na več fakultetnih podo-
ročjih (humanistika, pedagoške
znanosti, celo športni profili).
Cilj razpisovalca nagrad je ta, da
bi se razvijali kadri s slovenskim
strokovnim jezikom na različnih
delovnih in družbenih po-
dročjih. Sklad podeljuje tri šti-
pendije po 1.500 evrov in podpo-
re od 500 do 1000 evrov, pri
čemer se upošteva tudi finančno
stanje posameznega prosilca in
njegove družine (več o tem v ok-
virčku).
Podobni ciljni publiki so namen-
jene tudi štipendije Sklada Dorče
Sardoč. Sklad nosi ime po rodol-
jubu, antifašistu, pomiloščenem
obsojencu na smrt v 2. tržaškem
procesu in soustanovitelju Tigra.
Sklad je bil ustanovljen na podla-
gi oporoke Sardočeve žene Ane
Orsini z namenom ohranjanja
njegovega spomina in za ohran-
janje njegovih vrednot. Prve šti-
pendije so bile po-
deljene v šolskem
letu 1996-97: števi-
lo nagrajencev je
vselej preseglo de-
set študentov. Šti-
pendije se podelju-
jejo zaslužnim in
manj premožnim
študentom, ki pri-
padajo slovenski
narodni skupnosti
v Italiji. Štipendije
se podeljujejo na
ravni dodiplomske-
ga študija (lani so
bile vredne po 1.000 evrov), pa
tudi podiplomskega študija (lani
ena štipendija v vrednosti 3.000
evrov). Posebnost nagrad in šti-
pendij, ki jih podeljuje ta sklad,
je tudi dejstvo, da jih je nekaj na-
menjenih učencem Državne
dvojezične osnovne šole v Špetru
(lani 5 štipendij po 500 evrov).
Skratka, gre za podporo in svoje-
vrstno priznanje naporom dvo-
jezične šole v Benečiji za ohran-
janje slovenske identitete na naj-
bolj tveganem območju, v kate-
rem živi slovenska narodna skup-
nost. Hkrati gre tudi za priznanje
tistim otrokom (in njihovim
staršem), ki pomagajo spremin-
jati sovražni odnos do Slovencev
in slovenščine, ki je več desetletij
obvladoval Benečijo.
Zadnji od razpisov, ki ga omen-
jamo, nagrajuje diplomska in po-
diplomska dela, ki obravnavajo
tematike slovenskih skupnosti
zunaj meja Republike Slovenije.
Natečj razpisuje Urad za Slovence
v zamejstvu in po svetu (USZS).
Takih natečajev je bilo doslej 12,
na katere so študentke in študen-
ti prijavili 204 naloge. Od tega jih
je bilo nagrajenih 71. Ker veliko
teh nalog nastane zunaj meja RS,
je predviden tudi širši nabor je-
zikov, v katerih je lahko naloga
napisana. Gre za jezike vseh
držav (ali skoraj), v katerih živijo
slovenske narodne skupnosti.
Nagradijo se tri najboljša dela s
področja zamejstva in tri naj-
boljša s področja izseljeništva.
Denarni sklad za nagrade je
3.600 evrov, ki se porazdelijo ta-
ko: po 800 evrov prejmeta dve
prvi nagradi, po 600 evrov prej-
meta drugi nagradi, po 400 evrov
prejmeta tretji nagradi. Tudi v
tem primeru so za “osvojitev na-
grade” bistvenega pomena poleg
strokovnosti in izvirnosti tudi
kriteriji uporabnosti v smislu
ohranjanja slovenske identitete
zunaj meja matične domovine in
povezanost z njo.
Prijavniki na razpis: maturanti, ki se prijavljajo v prvi letnik kateregakoli
univerzitetnega študija. Prejemnikom bo štipendija podaljšana v
naslednjih letnikih v primeru doseganja predpisanega študijskega
uspeha. Poleg Flajbanove nagrade se v istem sklopu podeljujejo tudi
“enkratne nagrade”: dodeljujejo se na osnovi zaslug in potreb prosilcev
Podeljevalec nagrade: Slovensko dobrodelno društvo
Rok prijave: 31. december 2014
Višina nagrade: 1.500 evrov za prvi letnik in za vsak nadaljnji letnik
univerze (Flajbanova nagrada), 500 evrov (enkratne nagrade)
Študijske nagrade Mihael Flajban
Prijavniki na razpis: študenti in študentke likovne ali glasbene umetnosti.
Enkratna nagrada, ki se podeljuje za vsa leta univerzitetnega študija ob
doseganju predpisanih študijskih uspehov.
Podeljevalec nagrade: Slovensko dobrodelno društvo
Rok prijave: 31. december 2014
Višina nagrade: 1.500 evrov za prvi letnik in za vsak nadaljnji letnik univerze
Nagrada Irena Srebotnjak
Prijavniki na razpis: učenci Dvojezične šole v Špetru, študenti, vpisani na
dodiplomske in podiplomske univerzitetne študijske programe
Podeljevalec nagrade: Sklad Dorče Sardoč
Rok prijave: predvidoma druga polovica novembra (razpis še ni bil objavljen,
lanski rok za prijavo je bil 20. november 2013).
Višina nagrade: 5 štipendij v znesku 500 evrov za učence Državne dvojezične OŠ
v Špetru, 5 štipendij v znesku 1.500 evrov za dodiplomske študente, 1 štipendija
v znesku 3.000 evrov za podiplomske študente (tako v letu 2013-2014)
Štipendije sklada Dorče Sardoč
Prijavniki na razpis: študenti in študentke, vpisani na univerzitetne
študijske programe (dodiplomske in podiplomske), ki so pomembni
za slovensko skupnost v Italiji
Podeljevalec nagrade: Sklad Sergij Tončič
Rok prijave: 21. november 2014
Višina nagrade: 3 štipendije v znesku po 1.500 evrov; finančne
podpore v višini med 500 in 1.000 evrov. Število podeljenih podpor
je odvisno od števila prosilcev in njihovega finančnega stanja
Štipendije sklada Sergij Tončič
Prijavniki na razpis: slovenski ustvarjalci iz FJK do 35. leta starosti
Podeljevalec nagrade: Sklad Sergij Tončič
Rok zadnje prijave: april 2014 (nagrada se podeljujee enkrat vsaki dve leti)
Višina nagrade: 1. nagrada (Zlato zrno) – umetniško delo in nagrada 2000
evrov; nominiranci – 500 evrov
Zlato zrno
Prijavniki na razpis: slovenski univerzitetni študenti in študentke
na področju inženirstva in s stalnim bivališčem v FJK
Podeljevalec nagrade: Slovenska prosveta
Rok prijave: okvirno februar 2015
Višina nagrade: Nagrada za študente 1. letnika znaša 1.000 evrov,
nagrade za študente naslednjih letnikov znašajo 1.500 evrov
Štipenije sklada Albina Ločičnika
Prijavniki na razpis: kandidati iz Slovenije in tujine. Predmet natečaja
so zagovarjana diplomska magistrska in doktorska dela na katerikoli
univerzi, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja
RS. Upoštevajo se dela v slovenščini, hrvaščini, bošnjaščini, srbščini,
italijanščini, nemščini, angleščini ali španščini. Nagrajena so 3 dela
s področja zamejstva in 3 dela s področja izseljenstva.
Podeljevalec nagrade: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po
svetu
Rok prijave: 12. december 2014
Višina nagrade: višina nagrad v obeh kategorijah (zamejstvo in
zdomstvo) je enaka: 1. nagrada je v višini 800 evrov, 2. nagrada v
višini 600 evrov, 3. nagrada v višini 400 evrov.
Nagradni natečaj za diplomska, 
magistrska in doktorska dela
Prijavniki na razpis: dijaki, ki izdelujejo v šoli z odliko (povprečje 8,
matura 85/100) in ki dosegajo dobre uspehe na športnem področju
(treningi trikrat tedensko in športni uspehi, ki jih določa ZSŠDI)
Podeljevalec nagrade: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
(ZSŠDI)
Rok prijave: 20. september 2014
Višina nagrade: praktično darilo (umetniško delo) in denarna nagrada,
ki jo podeljujeta Zadružna kraška banka in Zadružna banka
Doberdob in Sovodnje
Nagrada šport in šola
Pri obravnavanju podatkov, ki so nam jih posredovali iz
posameznih skladov in ustanov, je v ospredje prišlo tudi vprašanje
finančnih podpor v času ekonomske krize. Večinoma imajo razpisi
med kriteriji za dodelitev štipendij tudi postavko o finančnem
stanju družine oziroma kandidata. Skratka, štipendije niso samo
motivacijski element za marljivost in vnemo pri učenju, marveč
tudi socialni korektiv za družine, ki si ne morejo privoščiti izrednih
stroškov za izobrazbo svojih otrok. Zato smo se z vprašanjem, ali
in kako narašča povpraševanje po štipendijah, vezano na
ekonomsko krizo v zadnjih letih, obrnili na same ustanove.
Marko Kravos, predsednik Sklada Sergija Tončiča, nam je
domnevo potrdil. “Pri podeljevanju štipendij in podpor je eden od
pomembnih, največkrat ključni razlog, tudi socialni položaj
prosilca, ki ga mora le-ta v dokumentaciji izpričati z ustreznimi
dokumenti. V zadnjih letih opažamo skokovit porast vlog za
podpore in štipendije, kar seveda odseva skrito naraščanje
ekonomske in posledično socialne krize. Zaznati je tudi
zaposlitveno stisko za mlade, kar se odraža tudi z nadaljevanjem
/nadgrajevanjem izobraževanja, tako v naši deželi kot tudi širše
v svetu. Zato smo povečali število “prispevkov” in tudi temu
namenjeni letni znesek”. Socialni status kandidata in njegove
družine je med razpisnimi postavkami tudi pri skladu Dorče
Sardoč in pri Slovenski prosveti, ki razpisuje štipendije iz sklada
Albina Ločičnika. Zanimiv prikaz stanja so nam nazadnje ponudili
tudi pri Slovenskem dobrodelnem društvu (Flajbanove nagrade):
“Pomoč šolobveznim otrokom posredujemo s pomočjo tajništev
posameznih šol. Sredstva, ki jih podeljujemo, so v zadnjih letih
sicer ostala večinoma nespremenjena. Opazili pa smo pomenljivo
razliko. Navadno je bilo več prošenj za pomoč na šolah v tržaškem
mestnem središču. V zadnjem letu pa je vse več prošenj začenjalo
prihajati tudi s podeželja in okoliških vasi”.
Štipendije in gospodarska kriza
Podelitev štipendij Sklada Sergij Tončič  l. 2012
Podelitev štipendij Sklada Albin Ločičnik l. 2013
Podelitev štipendij Sklada Mihael Flajban l. 2010
Podelitev nagrade Zlato zrno l. 2009
Kristjani in družba30. oktobra 20144
Misijonsko bdenje goriške nadškofije v Tržiču
Kakšen smisel imajo danes
misijoni?
  petek pred misi-
jonsko nedeljo,
17. oktobra, je bi-
lo v župniji presvetega
Odrešenika v Tržiču - v
organizaciji mladinske
pastorale - tradicionalno
škofijsko misijonsko
bdenje, tokrat o temi Pe-
riferije, srce misijonov. V
prostorih župnišča v ul.
Romana je bil prvi del
bdenja na poseben način
namenjen mladim: Aldo,
Mihal in Giulia, ki so se
že preizkusili v misijon-
skem delovanju v perife-
rijah sveta, so jim sprego-
vorili o svojih izkušnjah.
V bližnji veliki cerkvi je
nato pod vodstvom
nadškofa msgr. Carla Roberta
Marie Redaellija potekalo bdenje
z besednim bogoslužjem. Pre-
pletali so se branje Božje besede,
petje in molitve. Nadškof je med
drugim podelil misijonski križ
mlademu diakonu Aldu Vittorju
iz misijonske skupnosti Villare-
gia, ki bo 22. novembra po-
svečen v duhovnika. Posebno
bogata in pomenljiva je bila ho-
milija, v kateri se je nadškof jav-
no vprašal, kakšen smisel imajo
danes misijoni. “Zdi se abstrakt-
no in splošno vprašanje, ki pa
postane takoj konkretno, ko zna-
na oseba - za mnoge prijatelje -
odpotuje v misijone”. Vprašanje
se tako spremeni v: zakaj g. Aldo
gre v misijone oz. zakaj želi po-
svetiti vse svoje življenje misijo-
nom? Perspektiva se takoj spre-
meni. Ni več teoretična, ampak
praktična; ni več splošna, ampak
lahko postane osebna. “Če nje-
gova odločitev ima smisel, zakaj
ne bi mogla biti tudi moja? Če
Aldo, zakaj ne jaz”? V misijone
gre, kdor se zaveda, da je prejel
dar, sporočilo, ki je namenjeno
vsem in je odločilno za vse. Kako
ga je mogoče držati samo zase?
Ko bi kdo našel zdravilo proti vi-
rusu ebola, kako bi mogel to pri-
krivati drugim, se je vprašal
nadškof. Dar, ki mora postati
sporočilo, je “vsebina evangelija,
V
lepa novica, da življenje ima
smisel, ker ne izvira iz niča in ne
gre v nič, temveč je dar Boga.
Življenje je lepo in je vredno, da
ga živimo. To je treba povedati
drugim”. Življenje je lepo, ker
nam ga je nekdo podaril, in sicer
za vedno. Ne samo za 70, 80 ali
90 ali 100 let, ampak za vedno.
Ta Nekdo je Bog, ki nas je ustva-
ril po podobi svojega Sina Jezu-
sa. Toda življenje ni vedno lepo:
pogosto je težavno, polno
trpljenja in nasilja. Na osebni
ravni je polno strahov, napak, te-
snobe, očitkov vesti. Saj konec
koncev res ne vemo, kaj s spo-
ročilom “življenje je lepo, imej-
mo se radi”!, ki je podobno re-
klamnemu spotu za sanjske
počitnice, za križarjenje po
južnih morjih, za luksuzen avto-
mobil ali zadnji model pamet-
nega telefona … Kaj mi vse to ko-
risti, če ostajam vkleščen v svoje
strahove, tesnobe, hudobijo in
zagrenjenost? Evangeljsko spo-
ročilo je sporočilo odrešenja, ki
gre do korenin zla, ki so globoko
v nas in okrog nas. Vsebina
krščanskega oznanila je dejstvo,
da smo bili ustvarjeni in
odrešeni iz ljubezni, da je to sto-
ril Bog, Oče, ki nas je ustvaril,
Sin, ki je za nas postal človek in
umrl na križu, Duh, ki obnavlja
naša srca. “To morajo vedeti vsi.
Mi jim moramo povedati”. Za-
kaj ne čutimo te potrebe, se je
vprašal nadškof Redaelli. “Ker ne
živimo dveh temeljnih raz-
sežnosti kristjana: veselja, ker je
življenje lepo, spreobrnjenja, ker
naše življenje je odrešeno. Man-
jkajo veseli in spreobrnjeni kri-
stjani, zato ni misijonarjev”.
Naše krščanstvo za nas prepogo-
sto ni bistveno, ni nekaj, brez
česar ne bi mogli živeti, ampak
je pogosto zgolj dodatek ostale-
mu življenju, včasih “okrasek”,
včasih samo idealen napotek,
življenje pa je nekaj drugega... Iz-
kusiti bi morali - “to milost mo-
ramo prositi” - trpljenje, ker smo
v nevarnosti na robu prepada, in
hkrati srečo, ker nas Nekdo
rešuje. Tako bi spontano nastala
potreba po misijonu. Podobno
se je zgodilo Mateju, ki je pova-
bil Jezusa na svoj dom in v nje-
govi družbi razumel svoje stanje
in izkusil srečo odrešenja. Msgr.
Redaelli je zato ob sklepu svoje
homilije mlade spodbudil, naj
ne pričakujejo “močnih izkušenj
spreobrnjenja, da bi bili 'pravi
kristjani'”, ampak naj kar začne-
jo hoditi za Njim, če so le zaslu-
tili, da je Gospod zanje pomem-
ben. “Vse ostalo bo že prišlo”.
Gospod bo že podelil srečo biti
odrešeni in bo iz njih naredil oz-
nanjevalce te odrešenosti. / DD
Poslanica papeža Frančiška za 88. svetovni dan misijonov
“To je praznovanje milosti
in veselja”
  ragi bratje in sestre,
tudi danes mnogo ljudi
ne pozna Jezusa Kristu-
sa, zato ima misijonsko delo ad
gentes (k ljudem), h kateremu so
poklicani vsi člani Cerkve, še
vedno velik pomen. Cerkev je po
svoji naravi misijonska: rodila se
je v “izhodu”. Svetovni dan mi-
sijonov je poseben trenutek, ko
se verniki z raznih celin v molitvi
in z dobrimi deli združijo v soli-
darnosti in podpori mladim Cer-
kvam v misijonskih deželah. To
je praznovanje milosti in veselja.
Gre za milost, kajti Sveti Duh, po-
slan od Očeta, daje modrost in
moč vsem, ki so odprti za njego-
vo delovanje. In gre za veselje,
kajti Jezus Kristus, Sin Očeta, po-
slan, da bi evangeliziral svet,
spremlja in podpira našo misi-
jonsko dejavnost. Prav ob Kristu-
sovem veselju in veselju učencev
izpostavljam biblično podobo iz
evangelija po Luku (prim. Lk
D 10,21–23).1. Evangelist pripoveduje, da jeGospod poslal dvainsedemdeset
učencev po dva in dva v mesta in
vasi, da bi oznanjali, da se je pri-
bližalo Gospodovo kraljestvo, in
bi pripravili
ljudi na
srečanje z Je-
zusom. Po-
tem ko so
učenci opra-
vili poslan-
stvo oznanje-
vanja, so se
vrnili h Go-
spodu polni
veselja: vesel-
je je prevla-
dujoč motiv te prve in nepozab-
ne misijonske izkušnje. Učitelj
jim odvrne: “Vendar se ne vese-
lite tega, da so vam duhovi po-
korni, ampak se veselite, ker so
vaša imena zapisana v nebesih.
Prav tisto uro se je razveselil v
Svetem Duhu in rekel: 'Slavim
te, Oče […] '. Tedaj se je obrnil k
učencem in jim na samem rekel:
'Blagor očem, ki vidijo, kar vi
gledate'”!  (prim. Lk 10,20–
Razmišljanje
Drobci ob koncu Sinode
o družini
  Vatikanu se je 18. okto-
bra 2014 končal prvi del
Škofovske sinode o
družini. Vsebina sklepnega do-
kumenta je namenjena vsem
družinam sveta, s posebnim
poudarkom na krščanske
družine. Vsem ustanovam, ki se
ukvarjajo z družinsko proble-
matiko, naroča, naj pomagajo
prizadetim, ki so v stiskah, o ka-
terih je bil govor na sinodi. Iz
neuspelih zakonov nastajajo
nove zveze, novi pari, nove
skupnosti, pa tudi novi zakoni,
ki so tako kot pri kristjanih tudi
pri drugih.
Posebnost sinode same je bila
V prvič v zgodovini Cerkve ta, daje imela živahne sinodalne raz-prave. Papež Frančišek je dopu-
stil, da so škofje svobodno po-
lemizirali in povedali svoja sta-
lišča tako, da je celo javnost bila
obveščena o problemih, o kate-
rih so razpravljali. Prav to so pa-
pežu mnogi zamerili. Če ste sle-
dili medmrežjem na Hrvaškem,
ste lahko zapazili neverjetne
kritike. Mnogo manj je bilo teh
kritik in nasprotovanj po dru-
gih medmrežjih, kjer je bilo za-
paziti izredno veliko pohval in
spodbud.
Veliko razburjenja je med do-
ločenim slojem vernih doživelo
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (1)
Ljubezen je pot človeka
Imamo različne izkušnje glede življenja, neka-
teri ljudje najdejo življenjsko harmonijo in
smisel, drugi je ne iščejo več in se umikajo v
životarjenje. Kljub temu ostaja želja po celoti
in povezavi, da bi živeli polno v sebi, v odno-
su do drugih in z Bogom. Ko nas je Bog ustva-
ril, nam je podaril svojo ljubezen, da bi dajala
duha in okus naši človeškosti. Toda pri tem
obstaja vedno izbira in odločitev. V hrepenen-
ju po ljubezni, odnosih in presežnem se more-
mo srečati s svojim osebnim jedrom in prežeti
z ljubeznijo vse, kar smo: naše telo, misli, spo-
mine, čustva, načrte.
Mnogi zožijo ta vprašanja na raven narave, po-
membni so jim hrana, pijača, stanovanje, ne-
kateri užitki, varnosti. Drugih razsežnosti
osebnega življenja pa nekako ne želijo ali ne
znajo razvijati. In vendar ostaja naše obzorje
duhovno, odprto v iskanju smisla ter sreče.
Teh si ne moremo ustvariti sami zgolj z mate-
rialnimi dobrinami, idejami ali kemijo. Smisel
in sreča sta položena v nas kot dar in ju more-
mo samo tako sprejeti in razvijati v novem po-
darjanju. Pri vsakem daru pa je prisotna tudi
skrivnost, da se čudimo nad globljo stvarno-
stjo, ki nas nagovarja, in z njeno močjo raste-
mo naprej.
Svetopisemsko razodetje nam govori, da smo
ustvarjeni po podobi Božje ljubezni, da bi v tej
luči sprejeli sebe in
gradili odnose ljubezni
do ljudi ter do Boga.
Toda pogosto srečuje-
mo izkušnjo razbitosti
in sebičnosti. Neredki
ljudje si mislijo, da
sploh ne moreta obsta-
jati drugačno obzorje in življenje.
V Jezusu Kristusu smo prejeli dar očiščenja in
odrešitve vsega, kar je človeško in ustvarjeno.
Učlovečeni Božji Sin nam je še bolj očitno po-
vedal in pokazal, da smo ljubljeni, sprejeti in
vredni v svojem osebnem temelju. Ljubezen je
močnejša od naše človeške narave. Ta nas je
rodila in nas spremlja pri velikem naporu, da
bi z njo preželi sebe in čas. Z njo se moremo
odpraviti v nova darovanja in prinašati smisel
ter voljo mnogim sopotnikom, čeprav so dne-
vi težki in okoliščine nenaklonjene, dobijo
naši odnosi in misli nov okus ter pridih. Potok
mora biti povezan z izvirom in naše osebno
bivanje z ljubeznijo. Toliko samozadostnih in
sebičnih izbir se je pokazalo za nemočne in je
razočaralo.
Ljubezen je tako naša poklicanost in resnica.
V njej zorimo kot osebe in jo dajemo še dru-
gim, da se odpravijo na pot osebne rasti, da
skupaj gradimo družbo odprtih ljudi in spre-
minjamo svet.
Primož Krečič
21.23).
Luka predstavlja tri prizore. Naj-
prej Jezus spregovori učencem,
nato se obrne k Očetu in zatem
spet k njim. Jezus želi, da so
učenci deležni njegovega veselja,
ki je bilo drugačno ali večje od
tistega, ki so ga izkusili sami.
2. Učenci so bili polni veselja,
navdušeni nad tem, da ljudi lah-
ko osvobajajo demonov. Kljub te-
mu jih je Jezus opomnil, naj se
ne veselijo toliko pridobljene
moči kot ljubezni, ki so jo dobili,
“kajti vaša imena so zapisana v
nebesih” (Lk 10,20). Darovana
jim je bila namreč izkušnja Božje
ljubezni in tudi možnost, da jo
delijo naprej. Izkušnja učencev je
razlog za veselo hva-
ležnost, za Jezusovo
srce. Luka je ujel to
radost v povsem tri-
nitarični perspekti-
vi: ko se je Jezus
obrnil k Očetu in se
mu zahvalil, “se je
razveselil v Svetem
Duhu”. Ta trenutek
intimnega veselja iz-
vira iz Jezusove glo-
boke sinovske ljubezni do Očeta,
Gospoda nebes in zemlje, ki je te
stvari prikril modrim in razum-
nim, razodel pa otročičem (prim.
Lk 10,21). Bog je prikril in razkril.
V tej molitvi izstopa predvsem
“odkriti”. Kaj je Bog razkril in kaj
je prikril? Skrivnosti svojega kral-
jestva, uveljavitev božjega prven-
stva v Jezusu ter njegovo zmago
nad satanom.
/ dalje
Mihal Nanut in Aldo Vittor
spoznanje, da je med škofi veli-
ko takih, ki bi želeli večjo od-
prtost Cerkve za razporočene in
ponovno poročene, kot tudi do
oseb, ki imajo istospolna na-
gnjenja.
Ob koncu Sinode je papež v
povzetku med drugim pouda-
ril: “Nekateri škofje so bili na-
padeni od konservativcev, ki
želijo zapreti kakršno koli deba-
to in niso sposobni razumeti,
da Bog nas preseneča, in to v
konstruktivni dobrohotnosti.
Marsikje se v imenu lažnega od-
puščanja povijajo rane, brez
predhodnega zdravljenja,
upoštevajo se simptomi ran, ne
iščejo pa se vzroki, kako so te ra-
ne nastale … Bil bi žalosten, če
ne bi bilo toliko različnih raz-
prav in pogledov in da bi se ob
koncu zasedanja ustvarila at-
mosfera složnosti in lažnega
miru”!
Ambrož Kodelja
S 1. strani
Ljubezen brez boja
  z brevirja, molitvenega
bogoslužja, so bili
odstranjeni preveč
bojeviti psalmi. V prevodih
obreda v narodni jezik se je
v spevu “Svet” s prevodom
izgubil “Sabaoth”, ki
pomeni “Gospod nad
vojskami” (kar je lepo
zapisano v samem Svetem
pismu); postal je “Bog vsega
stvarstva” (zanimivo, kako
so Hrvati ohranili
“Sabaoth”). Ko je Gilbert
Keith Chesterton, angleški
I krščanski pisec, mislec inčasnikar, pisal esej oDickensu, je lepo zapisal:
“Naša sodobna civilizacija
kaže mnoge znake cinizma
in dekadence, vendar pa
izmed vseh znakov sodobne
krhkosti ali pomanjkanja
moralnih načel ni nobenega
tako površnega ali
nevarnega, kot je ta, da so
današnji filozofi začeli
ljubezen oddeljevati od
vojne in ju postavljati v
nasprotujoča si pola. Ni
slabšega simptoma od
tistega, ko človek, pa četudi
je to Nietzsche, trdi, da se je
treba iti bojevat, ne pa
ljubiti. Ni slabšega simptoma
od tistega, ko človek, pa
četudi je to Tolstoj, trdi, da je
treba ljubiti, namesto se iti
bojevat. Eno vključuje
drugo. Eno je vključevalo
drugo v starih romanih in v
starem verovanju, ki sta bili
stalnici človeštva. Ne moreš
nečesa ljubiti, ne da bi se za
to želel boriti. Ne moreš se
bojevati, če nimaš nečesa, za
kar bi se boril. Ljubiti nekaj,
ne da bi se želel boriti, da bi
to dosegel, ni ljubezen,
temveč pohota”.
Kristjani in družba 30. oktobra 2014 5
O svetnikih, ki imajo vedno kaj povedati
Pota duha, pota svetosti
  ktober ni samo
mesec, posvečen
Mariji in misijo-
nom, ampak tudi čas, ko se
Cerkev spominja lepega
števila velikih svetnikov.
Med tistimi, ki so mi naj-
bližji, so npr. sv. Frančišek,
eden najpomembnejših
duhovnih velikanov vseh
časov, sv. Tereza Deteta Je-
zusa, cerkvena učiteljica, ki
vabi na “malo pot sveto-
sti”, sv. Tereza Avilska, ve-
lika mistikinja in poznaval-
ka “notranjega gradu”-člo-
vekove duše, sv. Favstina
Kovalska, prerokinja
“Božjega usmiljenja”, sv.
Luka evangelist, zavetnik
zdravnikov, “dobri papež”
sv. Janez XXIII., veliki pol-
jski papež sv. Janez Pavel II.
itd. Vsak od teh bi seveda
zaslužil dosti več kot samo
dve besedi. Prav tako tudi
kakšen “manjši” oz. manj znan
svetnik ali blažen, kot npr. bl.
Chiara Luce Badano (1971-
1990), katere svetli lik segreva
duše številnih mladih po vsem
svetu.
Dne 5. oktobra je bil dan, ko
Cerkev v naši deželi in sestre iz
kongregacije Božje previdnosti
praznujejo sv. Alojzija Scrosop-
pija (na sliki) . To je bil velik
furlanski svetnik, prvi kanoni-
ziran po sv. Pavlinu Oglejskem
1200 let prej. Scrosoppi, ki ga
O
lahko prištevamo med t. i. “so-
cialne svetnike”, se je rodil v
Vidmu leta 1804 in
tam tudi umrl star 80
let; letos torej obhaja-
mo 210-letnico nje-
govega rojstva in 130-
letnico smrti. V času,
ko so našo deželo
bičale suša, lakota,
vojne in kuga, je čutil
klic, da z očetovsko
dobroto pomaga svo-
jim, furlanskim lju-
dem, najrevnejšim,
zlasti zapuščenim, po-
sebno otrokom in ostare-
lim. V tistih časih je bilo
zaradi omenjenih na-
dlog posebno veliko si-
rot, zato je 'p. Gigi' po-
stavil na noge veliko
“hišo zapuščenih” (Casa
delle derelitte), kjer je de-
klice zbiral in izo-
braževal ter zanje naredil
vse, kar je bilo potrebno,
za njihovo dostojno in
častno življenje. Iz njih je
v duhu preprostosti in
ponižnosti izšlo veliko
sester Božje previdnosti,
redovnic, ki še danes
skrbijo za vzgojo otrok in
mladih, pa tudi za otro-
ke, ki so v današnjem
svetu tako ali drugače za-
nemarjeni, zapuščeni, ta-
ki, ki jih nihče nima rad
ali, še slabše, žrtve odra-
slih. Tudi naš čas pozna veliko
sirot …
“Ljubezen, ljubezen … Reševati
duše in jih reševati z ljubezni-
jo”. To je duhovna oporoka sv.
Alojzija Scrosoppija, ki ga je Ja-
nez Pavel II. leta 1981 razglasil
za blaženega, leta 2001 pa še za
svetnika. Stavek je z velikimi
črkami vklesan na žari z njego-
vimi posmrtnimi ostanki v nje-
mu posvečeni cerkvici v videm-
ski ulici, ki nosi ime po njem.
V nedeljo, 5. oktobra, sem po-
poldne stopil v cerkvico. Redov-
nice različnih starosti so molile
večernice, posvečene ustanovi-
telju. Na koncu so, na prošnjo
predstojnice, izrazile osebno
prošnjo, “vsaka v svojem jezi-
ku”. Španščina, portugalščina,
romunščina, indijščina,  (meni)
neznan afriški jezik itd. Obstal
sem, ko sem na koncu videl, da
je bila v kapeli ena sama itali-
janska sestra, predstojnica, se-
veda najstarejša. Po molitvi sem
imel možnost srečati nekaj (ita-
lijanskih, starejših) sester, ki v
Furlaniji še danes delajo z otro-
ki; okrog njih so se podili in se
razposajeno igrali kitajski in
afriški otročički …
Kako velik je furlanski svetnik
Alojzij Scrosoppi, čigar redovni-
ce z vsega sveta še danes
čutijo klic, da z materinsko
dobroto pomagajo vsem
ljudem, najrevnejšim, zlasti
zapuščenim. Duh veje, ko-
der hoče in kakor hoče. Tu-
di - in še kako! - prek svetih
mož in žena iz preteklosti
in sedanjosti, ki imajo še
veliko povedati vsakomur
izmed nas. Tu in na dru-
gem koncu sveta.
Danijel Devetak
Gospod Jezus, prosimo te za naše brate v veri,
ki so zaradi svoje vere zasramovani, ustrahovani,
preganjani in mučeni.
Gospod, sprejmi njihovo trpljenje, ki so ga
deležni zaradi Tebe. Zaupamo, Gospod, da je
tvoja roka močnejša od vsakega človeškega
nasilja in hudobije. Božji prst nas rešuje iz rok
naših sovražnikov. Gospod, podeli preganjanim
kristjanom vero, upanje in ljubezen. Na videz so
brez moči; kot jagnjeta, ki jih vodijo v zakol, kot
ovce med volkovi. Naj v njih deluje tvoja ljubezen.
Naj bodo zmagoviti pričevalci Tvojih obljub.
Pomagaj nam, Gospod, da ne bomo molčali, da
ne bomo gluhi, slepi in nemi, da bomo opozarjali
na krivice, ki jo trpijo preganjani in mučeni zaradi
pripadnosti Evangeliju.
Pomagaj nam, da jim pomagamo. Daj nam
poguma, iznajdljivosti in velikodušnosti, da
bomo reševali njihova življenja, zaščitili njihove
družine ter zaustavili nasilje nad njimi.
Naj kristjani ne pozabimo naročila našega
Učitelja in Gospoda: “Jaz pa vam pravim: Ljubíte
svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas
preganjajo” (Mt 5, 44).
Zbudi se, Gospod! Zakaj spiš? Ne zavrzi nas za
zmeraj! Zakaj skrivaš svoje obličje pred nami?
Zakaj pozabljaš na zatirane? Zbudi svojo moč!
Zaradi svoje ljubezni nam pomagaj!
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni – usmili
se nas in vsega sveta.
Oče naš … Zdrava Marija... Slava Očetu …
(Bogdan Vidmar, Koper, 16. 10. 2014)
Molitev za preganjane kristjane
Log pri Vipavi, 19. oktobra 2014
Terčeljev shod
  ogu je potrebno dati to, kar
mu pripada. Cesar ni Bog.
Evangelij je jasen: vsak po-
skus pobožanstvenja in absolutiza-
cije svetne oblasti je nesprejemljiv.
Istočasno pa ima tudi posvetna
oblast pravice, ki ji pripadajo. Tudi
kristjani imamo civilne dolžnosti.
Ker nas Bog ljubi, nas vabi, da smo
v službi človeške skupnosti, celo do
te mere, da darujemo svoje življen-
je. Razpoznavno znamenje pristne-
ga krščanstva je solidarnost z naj-
bolj revnimi, preganjanimi in zati-
ranimi. Mar ni ravno to temelj
našega misijonskega poslanstva?
V Regensburgu je papež Benedikt
XVI., 12. 9. 2006, manj kot pet me-
secev po začetku svojega pontifika-
ta, spregovoril o razlikah med ju-
dovsko-grško-krščansko mislijo in
islamom.
Muslimani so na papežev govor
reagirali zelo agresivno: gorele niso
le papeževe slike, temveč tudi
krščanske cerkve.
Od tedaj je bilo
umorjenih na ti-
soče “krščanskih
psov” v Libiji, So-
maliji, Iraku,
Turčiji in drugod
po svetu.
Soočamo se z isla-
mom, ki ima za
cilj z nasiljem in
ustrahovanjem
vsiliti svojo vero
in družbeno ure-
ditev celotnemu
svetu, ter pobiti
in izbrisati vse, ki
se s tem ne strin-
jajo.
Zanimivo je, da
so mediji in poli-
tiki napadali in
obsojali papeža
in ne islamistov.
Karikaturisti in
satiriki so papeža
prikazovali kot
Drakulo s krvavi-
mi usti, kot prašiča, kot Satana, kot
častilca Opice, pozivali so k njego-
vemu obglavljenju in križanju. Di-
plomati so papeža enačili s Hitler-
jem in Mussolinijem. Francoski fi-
lozof Robert Redeker, ki je zagovar-
jal papeža, je izgubil profesuro in
se mora zaradi groženj islamistov
skrivati. Je dialog sploh možen, če
ni dovoljeno postaviti ključnih
vprašanj in izmenjati svojih pogle-
dov? Glede na sedanje demograf-
sko stanje in stanje duha se Kristja-
ni v Evropi lahko začnemo pripra-
vljati na to, da bomo kot manjšina
živeli v državah s šeriatskim pra-
vom, in se začnemo pripravljati tu-
di na sekanje naših glav.
Kaj je papež v regensburškem go-
voru pravzaprav povedal? Povedal
je, da je temelj vsakega dialoga ra-
zum, da je temelj resničnega dia-
loga verska svoboda, ki vključuje
tudi pravico do spreobrnjenja, da
je potrebno razlikovati med versko
in politično oblastjo. Soočil se je z
džihadističnim razumevanjem re-
ligije in povedal, da sta sovraštvo
in fanatizem patologija religije in
v nasprotju z Bogom. Bog se ne
more veseliti krvi; brezumno rav-
nanje je Bogu tuje.
Sredi letošnjega poletja je izginila
ena najstarejših krščanskih skup-
nosti v Iraku, v Mosulu oziroma
Ninivah. Simbolično je, da ti kri-
stjani govorijo aramejsko, torej tisti
jezik, ki ga je govoril Jezus iz Naza-
reta. Kristjani so preganjani tudi v
Siriji, Nigeriji, Pakistanu … Potreb-
no je biti natančen in jasen: pre-
ganjajo jih zaradi vere, tisti, ki jih
preganjajo, mučijo in pobijajo, so
muslimani, islamisti.
Pred kratkim, 16. oktobra, je bila
zaradi “bogokletja” v Pakistanu na
B smrt obsojena Asia Bibi, kristjanka,mati petih otrok. V nekem pogo-voru je rekla, da veruje, da je Jezus
umrl za vse ljudi, in vprašala: “Kaj
je naredil vaš prerok Mohamed, da
bi rešil ljudi”? Te njene besede v Pa-
kistanu, kjer je 97% muslimanov
in so kristjani zelo majhna
manjšina, zadostujejo za izrek
smrtne kazni.
Vrnimo se iz Mezopotamije, iz Ni-
niv in iz Pakistana v Slovenijo, v le-
to 1945.
Spodnje Danje, Zgornje Danje, Za-
brdo, Torka in Ravne so vasi pod
prisojno lego Ratitovca, ki spadajo
med najvišje ležeče vasi v Sloveniji.
Zgornje Danje se raztezajo na višini
1200 - 1280 metrov nad morjem,
pod Ratitovcem, ki sega 1678 m vi-
soko.
Predniki prebivalcev teh vasi so se
v času, ko so ti kraji spadali pod
freisinške škofe, v 13. in 14. st., pri-
selili iz južnih Tirol iz okolice izvira
reke Drave, iz Innichena (danes
San Candido) in Puštertala (iz pu-
ste doline). O tem pričajo ledinska
imena “Bosarplote” (mokra stena);
Kecerlehle (mišja luknjica); Štaj-
npoh (kamniti potok). O tem
pričajo tudi priimki: Erhardt, Gas-
ser, Kofler, Schmid, Zimerman,
Eberle.
“Čeprav so govorili slovensko, so
se imeli za Nemce in so bili v glav-
nem sovražni do partizanov”
(Stanko Petelin, Prešernova briga-
da, Založba borec, 1980, str. 42) .
Ko se pogovarjam z ljudmi, ki izha-
jajo iz teh vasi, se s to trditvijo ni-
kakor ne strinjajo.
Najhuje se je začelo, ko se je vojna
končala, ko bi moralo orožje utih-
niti. Bilo je hudo med vojno, po
vojni so bili hlevi prazni, prazne
shrambe, mnoge družine so ostale
brez gospodarjev, začela se je ob-
vezna oddaja in t. i. “prostovoljno
delo”. Najhujše pa je bilo poman-
jkanje človečnosti. V Škofjo Loko
so vosovci, takoj po vojni,
17.5.1945, odpeljali 24 moških, ki
so “izginili”. 90 oseb pa je bilo ko-
nec decembra 1945 izgnanih v Av-
strijo, med njimi 28 odraslih in 62
otrok. Zakaj? Ker naj bi bili gesta-
povci, izdajalci, švabi, belčki. Te
čistke lahko označimo za genocid
oziroma democid, ki so ga izvajali
pripadniki našega naroda. Torej
Slovenci le nismo tako brezma-
dežni, nedolžni, nenasilni in mi-
roljubni, kot bi se radi prikazali. S
tega vidika je dobro, da smo ma-
loštevilen narod, da ne moremo
početi krivic v večjem obsegu. Prav
je, da se soočamo tudi s svojo tem-
no stranjo!
/ str. 14
Bogdan Vidmar
Terčelj v koprskem zaporu, Angelo Zerbo (amaterski slikar iz
Kopra), 2014. Slika predstavlja Terčelja v koprskem zaporu, ki je
vesel, kljub temu da je v zaporu. Slikar je upodobil Terčelja tako,
kot si ga predstavlja v nebesih: mladega, veselega, poveličanega.  ri založbi Beletrina je izšel
prvi slovenski prevod Korana
iz arabskega izvirnika. Nasta-
jal je več kot deset let, opravila sta
ga Mohsen Alhady in Margit P. Al-
hady. Po besedah Alhadyjeve je bil
narejen pravoverno z namenom, da
predstavi ortodoksno islamsko tra-
dicijo takšno, kakršno poznajo, ra-
zumejo in priznavajo muslimani po
vsem svetu.
Kot je na predstavitvi pojasnil stro-
kovni vodja založbe Aleš Šteger, je
bila slovenščina doslej edini evrop-
ski jezik, ki prevoda neposredno iz
izvirnika ni imela. Slovenskemu
bralcu sta bila dostopna dva posred-
na prevoda, iz bosanskega in an-
gleškega jezika.
Zametki slovenske izdaje so se po
njegovih besedah začeli pred 13 leti,
ko je ministrstvo za kulturo na po-
budo islamske skupnosti v Sloveniji
objavilo razpis, s katerim bi našlo
založbo za ta podvig. Okoliščine so
botrovale, da se je izdaja zavlekla, a
to je bilo po njegovem mnenju v
prid samemu prevodu, ki je v tem
P
Založba Beletrina
Izšel je prvi slovenski prevod
Korana iz arabskega jezika
času “zorel”.
Zgodovino pripravljanja knjige je še
podrobneje povzel Drago Bajt, ki je
v več fazah sodeloval pri urejanju
besedila. Po njegovih pojasnilih je
bila predvidena obsežnejša izdaja,
ki bi vsebovala arabski izvirnik s
slovenskim prevodom leve in de-
sne strani, obširnejše in
izčrpnejše opombe, primerjalne
preglednice Korana in Svetega
pisma, pojasnilo nekaterih zgo-
dovinskih dejstev, splošno uvod-
no besedo o pomenu Korana za
svetovno kulturo in civilizacijo
ter spremno besedo o njegovih
različnih interpretacijah skozi
zgodovino.
To ni bilo objavljeno, ker je, tako
Bajt, marsičemu nasprotovala
islamska skupnost. Leta 2006 je bil
prevod dokončan in predan skup-
nosti v pregled, od leta 2007 do lani
pa je projekt stal. Konec lanskega le-
ta so se nato lotili pričujoče izdaje
zaradi finančnih pogojev, saj bi v
nasprotnem primeru založba mo-
rala vrniti sredstva. Po Bajtovih be-
sedah se je izkazalo, da islamska
skupnost ni bila pripravljena sode-
lovati pri financiranju in je nazna-
nila svoj prevod, češ da ta ni prime-
ren za versko rabo.
Po besedah Alhadyjeve prevoda, ki
bi bil primeren za versko rabo, ni in
ga tudi ne more biti, ker je vsa
islamska liturgija izključno v arab-
skem jeziku. O njegovi ustreznosti
lahko, kot je poudarila, presodi vsak
sam.
Izpostavila je slovstveno polemiko,
ki se je razplamtela ob zapisu lastne-
ga imena boga. Prevajalca sta se na-
merno odločila, da namesto ustal-
jene različice besede Alah zapišeta
Allah, ker menita, da ta zapis tako
pomensko kot glasovno in pisno
povsem ustreza arabskemu izvirni-
ku. Tudi pravopisci si, kot je dodala,
niso enotni v tem, ali gre za napako
ali ne. Menijo pa, da sta s tem zapi-
som “odprla v korpusu slovenskega
jezika identifikacijsko in strokovno
korektno zapisovanje arabskih
imen, kar se na Slovenskem še ni
zgodilo”. Po njenih besedah sta od-
prla problematiko
prečrkovanja nelatiničnih
pisav, ki je zastarela ter ne
ustreza času in razmeram.
Kot je povedal prevajalec,
sta s prevodom želela pre-
nesti oziroma zrcaliti
občutek, pojmovanje in
odnos muslimanov do
svoje knjige. Koran nam-
reč predstavlja samo jedro
islamske vere, opozarja,
da mora človek razmišljati
in opazovati okrog sebe,
služi pa tudi kot meditativno sred-
stvo. “Knjiga odgovarja na temeljna
bivanjska, življenjska, eksistencial-
na vprašanja, torej kdo smo, zakaj
smo, od kod prihajamo, kam gre-
mo”, je dodala prevajalka.
Islamski skrajneži, ki naj bi temelj
za svoje delovanje našli prav v Ko-
ranu, po njunem mnenju zlorablja-
jo knjigo in izkrivljajo podobo isla-
ma. “Koran ves čas govori o treh ve-
rah kot o eni liniji iste vere”, je po-
vedal Alhady.
Predgovor je prispeval bosanski teo-
log Enes Karić, tudi sam prevajalec
Korana. Drugo spremljajoče bese-
dilo sta napisala prevajalca, v njem
sta pojasnila prevajalske dileme in
odločitve. Prevod je opremljen tudi
z njunimi opombami ter prikazi
prevodnih različic imen v Koranu v
različnih jezikih; prvotno odločitev,
da se imena pišejo v skladu z Biblijo,
npr. da je Jusuf Jožef, so namreč
opustili in se vrnili k arabskim ime-
nom. Strokovno sta pri knjigi sode-
lovala še Peter Weiss in Bronislava
Aubelj.
Goriška30. oktobra 20146
Jana Legiša nova revizorka v Sovodnjah ob Soči
Na ponedeljkovem zasedanju občinskega sveta v Sovodnjah ob Soči
so svetniki imenovali Jano Legiša za novo revizorko občine.
Imenovanje je bilo potrebno zaradi smrti prejšnjega revizorja Vojka
Lovrihe. Revizorsko funkcijo bo Jana Legiša opravljala za dobo treh
let, že novembra pa jo čaka pomembna naloga, in sicer preverjanje
računovodskih ravnovesij občinske bilance.
V nadaljevanju zasedanja občinskega sveta je županja Alenka
Florenin seznanila svetnice in svetnike z nekaterimi novostmi, ki
zadevajo nov urnik občinskih uradov in knjižnice, razpis za uradniško
mesto ter vprašanje namestitve prosilcev azila v nekdanjo kasarno
orožnikov v Gabrjah. Pri zadnji točki se je razvila nekoliko daljša
razprava o primernosti lokacije, ki je precej odročna in brez osnovnih
storitev, sam objekt pa je že dotrajan.
Naslednje zasedanje občinskega sveta v Sovodnjah ob Soči bo v
drugi polovici novembra.
Abonmajska sezona SSG v Gorici
Slovensko stalno gledališče se tudi letos predstavlja na Goriškem z
zanimivim repertoarjem abonmajske sezone 2014/15. Predstave
bodo tudi letos na odru Kulturnega doma in Kulturnega centra L.
Bratuž v Gorici, le trojezična predstava Nora Gregor – Skriti kontinent
spomina bo v gledališču G. Verdi v Gorici. Abonmajska kampanja
SSG v Gorici se bo končala 24. novembra. Vpis abonmajev je možen
pri blagajni goriškega Kulturnega doma, vsak delavnik od 10. do 13.
in od 16. do 18. ure. Za podrobnejše informacije se lahko
zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass
20 – tel 0481/33288 – info@kulturnidom. it).
Kratke
  komorni dvorani Kultur-
nega centra Lojze Bratuž
je bilo v četrtek, 23. ok-
tobra 2014, pod večer zelo prijet-
no literarno srečanje ob predsta-
vitvi nove pesniške zbirke Marija
Čuka Ko na jeziku kopni
sneg. Škoda le, da se ga je
udeležilo maloštevilno
občinstvo, med katerim
smo pogrešali višješolce,
profesorje slovenskega je-
zika in naše literarne
ustvarjalce. Pesnika, pu-
blicista, dramatika in ko-
mediografa, gledališkega
kritika, kolumnista v ra-
zličnih slovenskih medi-
jih, Marija Čuka, prav do-
bro poznamo, saj se nam
toži po njegovih izvirnih,
večkrat zbadljivo iro-
ničnih, bodečih aforiz-
mih, s katerimi nas je pre-
senečal ob koncu televizij-
skih poročil na slovenskem
deželnem programu Rai. Odkar
se je upokojil, nam manjkajo tu-
di njegove nenavadne, pisane
kravate, ki so že postale njegov
razpoznavni znak. Prav le-te se s
hudomušnim pridihom poja-
vljajo v opremi nove pesniške
zbirke in spremljajo razpoložen-
je posameznih sklopov pesmi v
domiselni in sveže sodobni
opremi Marjana Kravosa. Pesmi
so izšle letos pri tržaški založbi
Mladika, in sicer kot četrta knji-
ga v zbirki Črnike. Preteklo je ta-
ko sedem let od zadnje njegove
pesniške publikacije Zibelka ne-
ba, ki je zagledala beli dan l.
2007 pri Založništvu tržaškega ti-
ska. Še prej je izdal dvojezično
knjigo Ugrizi-Morsi, Igra v matu
v sodelovanju z Acetom Mer-
moljo, v daljnih sedemdesetih
letih pa Šumenje modrega ma-
hu, pesniški prvenec, vmes pa je
še vrsta drugih knjig. Tokratni iz-
daji na pot je spremno besedo z
naslovom Ni prepozno napisal
ugledni akademski profesor in
literarni zgodovinar Boris Pater-
nu, ki o Čuku pravi, da je znani-
lec novih pesniških in jezikov-
V nih prijemov: njegove pesmiizhajajo iz njegovega tržaškegaokolja, a tudi od drugod, njego-
va formacija pa je vsekakor mo-
dernistična. Kot je poudarila
urednica založbe Mladika Nadia
Roncelli, ki je uvedla goriški
večer, je ta Čukova zbirka delno
“goriška”, ker so jo tiskali slo-
venska tiskarna Grafica Gorizia-
na in njeni zelo ustrežljivi tiskar-
ji. Same Čukove pesmi je Pater-
nu, kot je poudarila Roncellije-
va, postavil na visoko mesto v
sodobni slovenski poeziji. Po-
drobneje je zbirko pesmi, ki so
razdeljene v štiri sklope pod na-
slovi Prvič, Drugič, Tretjič,
Četrtič, predstavila prof. Marija
Češčut. Pojasnila je, da je z vesel-
jem sprejela to nalogo, ker jo je
zelo prevzel Čukov govor na ba-
zovski gmajni, ki je marsikoga
ganil. Z njim je Čuk pronicljivo
pretresel slovensko zamejsko
skupnost, ker je spregovoril
“neizprosno resno, tudi z bo-
lečino in odporom do vsega
zmotnega”. Na tistem odru ni
bil pesnik, ampak klicar k pame-
ti, z ljubeznijo, seveda, je pouda-
rila Češčutova. Rekla je, da Pater-
nu deli pesmi nove zbirke na tri
teme: eksistencialno, ljubezen-
sko-erotično in družbenokri-
tično. V prvem spregovori pe-
sniški ego, ki se sooča z okoljem,
kjer ni nič stalnega, vse se neka-
ko premika. Pot v teh poezijah je
zato tesnobna, med upom in
strahom, kot ugotavlja Paternu.
A po mnenju Češčutove pesnik
tega ne sprejema z obupom ali
žalostjo, ampak vitalno in tem-
peramentno. To lahko razbira-
mo iz pesmi Včasih, ki uvaja
zbirko, saj je v njej nakazana
možnost neke svetlobe. Preden
je Čuk prebral to pesem – zaupal
je, da sicer sploh ne zna brati,
čeprav si je nekoč želel biti igra-
lec! -, se je zahvalil za večer, ker
je tudi Gorica njegov enakoprav-
ni dom kot Tržaška, Benečija, kot
je pač ves prostor širokega
življenja. Poezijo, je dejal, lahko
interpretiramo na različne
načine. Poezija je tak svoboden
prostor, ki dopušča večplastne
poglede v besedo, misel, spo-
ročilo in vse tisto, kar se skriva
zadaj. Ne ve sicer, katero je nje-
govo mesto na ozvezdju umet-
nosti, ampak si prizadeva vedno
iskati neko harmonijo med for-
mo, vsebino, čustvi - dnevom in
nočjo. Eksistencialne stiske se žal
vedno pojavljajo v človeku,
občutimo jih vsi. Po navadi sta
umetnost in poezija kot vrh tega
stožca nekega hotenja časa in
stopinja v prihodnost. Poudaril
je, da današnja eksistencialna
poezija ni tista v sartrovskem
smislu ali tista, ki se je rojevala v
Franciji v 50. letih ali v Nemčiji
v 30. - 40. letih. V njego-
vih pesmih so okruški
življenja in vesel je, če se
v njih prepoznava tudi
bralec.
V drugem tematskem
obširnem ljubezensko
erotičnem krogu se Čuk
od svojega ega obrača
navzven. Paternu o Čuko-
vi ljubezenski poeziji meni, da je
v “sodobni slovenski poeziji iz-
jemen pri upesnjevanju tiste lju-
bezni, ki zmore čez dvom v pol-
no izpolnitev”. Tudi sam Čuk se
ima za ljubezenskega pesnika,
čeprav vsi bolj pou-
darjajo njegovo pikro,
ošiljeno stran. Ljube-
zen, pravi Čuk, ni nuj-
no, da je erotično
čustvo, preliva se lah-
ko v vseh porah
našega življenja.
“Iskanje drugega jaza
pa je stalnica, ki je del
mene”, je izjavil Čuk
in prebral pesem Dan
s solzami v očeh. Ker
je v teh pesmih veliko
vizualnih podob iz
narave, pesmi tudi
slišimo, čutimo, je
podčrtala Češčutova.
Pesmi so podobe, ki
nas preplavijo. Združiti formo in
vsebino je stalnica svetovne poe-
zije. Gre za to, kako dajati stva-
rem še podpomen, da postane
vse bolj dražljivo. Čuk je poja-
snil, da išče v pesmi notranji ri-
tem, ki naj se spaja z vsebino.
Nekoč je pisal, kar mu je padlo
na misel, in je to zlil na papir
skoraj brez popravkov. Zdaj pa se
zaveda, da je treba ustvariti neko
sintezo: vizualno, slušno, poved-
no. Strniti vse v neko harmoni-
jo, estetiko. Postopek je iskanje
drznih ritmov, valovanj, toda te
drznosti se iz neke hermetično-
sti morajo spremeniti v razum-
ljivo. Iz družbenokritičnega kro-
ga pesmi je Češčutova citirala V
Trstu in Dvojezičnežem. Tu je
Čuk oster in zbadljiv kot v svoji
rubriki Pogled z veje v športni
prilogi Primorskega dnevnika.
Češčutova je večkrat ponovila,
da so zanjo Čukove zbadljivke in
trni pravi balzam, ker nimajo
negativnega prizvoka, ampak so
koristne za ta zamejski prostor, v
katerem prevladujejo same “je-
remijade”.
/ str. 14
IK
  Prof. Aldo Rupel
Življenjska zgodba
miroljubnega partizana
NA KAVI S KNJIGO 
  a zadnji kavi s knjigo je
bil 23. oktobra gost prof.
Aldo Rupel. V Katoliški
knjigarni je ob že tradicionalnih
matinejah predstavil knjigo Spo-
mini na osvobodilno borbo na
goriškem Krasu (v italijanščini Ri-
cordi della lotta di liberazione sul
Carso) , ki je izšla pri Centru za
raziskovanje in zgodovinsko ter
socialno dokumentiranje Leopol-
do Gasparini v sodelovanju z
borčevskima zvezama VZPI-ANPI
iz Gorice in novogoriško sekcijo
ZZB NOB.
Knjiga prinaša spomine na ob-
dobje v partizanih, ki ga je med
drugo svetovno vojno preživel
bolničar Giuseppe Venica. Avtor
spominov je umrl že pred več de-
setletji. Najbolj zaslužen za njiho-
vo objavo je sin Boris, ki je dal
očetove spomine Ruplu v branje.
Od tod se je rodila ideja o knjigi,
ki je nastala ob podpori zvez bor-
cev z obeh strani meje. Knjiga je
izšla dvojezično, v slovenščini in
italijanščini, ker je Venica svoje
partizanstvo doživljal kot enovito
izkušnjo, ki je povezala oba naro-
da. “Gre za knjigo, ki je drugačna
od ostalih s podobno tematiko.
Prepričan sem, da mora te spomi-
ne brati slovenska in italijanska
publika”, je po uvodnih besedah
gostitelja, predsednika KTD
Damjana Paulina, dejal Rupel in
se nato zahvalil centru Leopoldo
Gasparini, da se je odločil za ob-
javo. “Venica je bil rojen v Brdih,
na jezikovni meji. Do 8. septem-
bra 1943 je bil kot specializirani
bolničar z italijansko vojsko v
Afriki, po vrnitvi domov pa je bil,
kot bolničar, zaposlen pod Nem-
N ci v semenišču. Globoko v sebi paje sprejel odločitev, da bo poma-gal pri osvobodilnem boju, in se
je zato pridružil partizanom”. Da
se ne bi zaradi te odločitve Nemci
znesli nad njegovo družino, se je
avgusta 1944 s partizani dogovo-
ril za inscenirano aretacijo, ki je
predvidevala, da so Giuseppeja
Venico vklenjenega vodili po
Vrtojbi.
Goriški bolničar je deloval v
Renčah v zalednih strukturah
znotraj IX. korpusa. Pri partizan-
skem vodstvu se je javil prosto-
voljno, a pri tem postavil nena-
vaden pogoj: nikakor ni hotel pri-
jeti za pištolo ali katerokoli drugo
orožje. V tem se je kazala njegova
človeškost, ki pa je imela tragično
predzgodbo: v otroških letih je
namreč Venica prisostvoval umo-
ru svojih staršev. V družinski go-
stilni so ju ubili roparji, za katere
se je izkazalo, da so bili vojaki v
italijanski vojski. Venicova reak-
cija na domačo tragedijo je bil
odpor proti orožju in izrazita člo-
vekoljubnost, ki se je v prvi vrsti
kazala prav v službi bolničarja.
Tudi v času druge svetovne vojne
je tako spoznal “svojo moralno
dolžnost”, da se pridruži odporu,
hkrati pa se je strogo držal zao-
bljube, da ne bo nikoli posegel po
orožju. “Gre torej za human pri-
stop, skozi katerega se je pokazala
veličina človeka”, je še dejal prof.
Rupel in tako zaokrožil portret
Giuseppeja Venice. Na predstavit-
vi je bil prisoten tudi Venicov sin
Boris, ki je posegel v debato sku-
paj z ostalimi udeleženci predsta-
vitve knjige v drugem delu.
AČ Spomin na podjetnika Lojzeta Komjanca 
Zbogom, dragi Gigi!
  mrzlem dopoldnevu v
četrtek, 26. oktobra
2014, smo se v Števerja-
nu poslovili od znanega go-
riškega podjetnika Lojzeta Kom-
janca, ki smo mu pravili Gigi.
O njem kroži po naši Gorici ve-
liko zgodbic, marsikdo pa ga
nosi v spominu kot dobričino,
ki se je s svojim vedrim
značajem znal približati vsako-
mur.
V spominu sta mi ostala dva do-
godka. V času starega 'konfina'
so bile avtomobilske pnevmati-
ke velika dragocenost. Tako je
na Šentviški planoti neka vdova
prevzela zbiranje mleka in ga
dnevno odvažala v dolino na
Stopnik. Imela je katrco, kot so
tedaj rekli renaultovemu vozilu.
S kmeti se je domenila, da ji
plačajo gorivo in še kaj povrhu,
ni pa vzela v poštev, da bo njena
katrca kmalu 'bosa'. Ko je tako
peljala avto na tehnični pre-
gled, so jo zavrnili, ker so bile
gume zrabljene. Pobere pri-
V hranke in jo mahne 'čez kon-fin'. Tako je v trgovini pri Gigi-tu barantala: “Sedaj zamenjam
dve, ko zaslužim, bom prišla še
po dve gumi”. Gigi pa: “Ja, ne
vidite, da so vse štiri zrabljene!
Kupiti morate vse ali pa nič”!
“Ja, pa veste, nimam, ko bom
zaslužila z mlekom, pridem na-
zaj”! “Ja, pa vaš avto gre na mle-
ko”? “Ne na mleko, na bencin,
ma moji kmetje mi dajo samo
za bencin, ne pa za gume”!
“Plačala boste, kolikor imate,
ostalo prinesete drugič... ”! Do-
bila je štiri gume, plačala, kar je
imela, in odšla. Za kakšen me-
sec pride, prinese preostali de-
nar in tri litre mleka in kilo-
gram masla, pa pravi: “To je za
lon, ker ste tako dobri... ” “A,
ja”, pravi Gigi, “počakajte”,
poišče ženo in reče: “Pojdi po
kafe in daj tej ženski, da ga do-
ma skuha, tam so še tri 'flaške'
našega vina …
Drugi dogodek je pa bil skoraj
tragičen. Na četrto adventno
nedeljo popoldan leta 1963 je
nadškof dr. Jože Pogačnik
maševal na Gorenjskem. Vračali
smo se, ko je bila že tema. Poleg
šoferja je sedel nadškof, zadaj
pa trije bogoslovci. Na ovinku
pri Naklem je avto zaplesal in
znašli smo se z vso srečo v ne-
sreči na njivi. Mi mulci hitro
skočimo ven in v talarjih pori-
vamo avto na cesto. Ko smo že
na cesti in si čistimo blato s
čevljev, privozi neki volkswa-
gen in iz njega stopi tovarišica,
pa kar naravnost: “Kako pa vi
vozite? Kdo vam je dal izpit? Ne
vidite, da je cesta poledenela!
Vas bom prijavila, kakšne gume
pa imate na avtomobilu, vidite,
da so zlizane kot lizika”. Vzame
svinčnik in beležko in se sklanja
h gumam in piše. Prepričani
smo bili, da nas bo prijavila. Te-
daj pa le izstopi g. nadškof, ki je
bil bled kot smrt, in reče: “Go-
spa, gospa, lepo prosim, moj
tajnik je že ničkolikokrat bil v
trgovini, pa takšnih gum nima-
jo, pravijo, da jih bodo dobili”!
Dama, meni nič tebi nič, sede v
avto in se odpelje naprej, mi pa
počasi za njo, v velikem strahu,
kaj bo. Gospod nadškof pa: “Vi-
dite, nismo molili, pa še prija-
vljeni bomo in plačali bomo ka-
zen”. In začeli smo moliti do
Ljubljane. - Prej smo veselo kle-
petali! Srečno smo prišli do
nadškofije in na vse pozabili.
30. decembra 1963 je umrl dr.
Mihael Toroš. Ležal je v Solkanu
in pogreb je bil na Sv. Gori. Vo-
dil ga je ljubljanski nadškof dr.
Jože Pogačnik. Škofov tajnik mi
da kovček in reče: “Vi boste pri-
sedli, med pogrebom pa boste
asistirali”. Po pogrebu se vrne-
mo v Solkan in se ustavimo na
trgu pred cerkvijo. Tam je bil g.
Marjan Komjanc, dekan iz Štan-
dreža. Nadškofa pozdravi, tajni-
ku pa reče, odpri prtljažnik, tu
so tiste nesrečne gume, saj si
skoraj glavo izgubil tam pod
Brezjami”. “Kako pa ti to veš”?
pravi tajnik. “Vse vem”! Odgo-
vori. Ko gume naloži, mu da ku-
verto in pravi: “Za enega slo-
venskega nadškofa še premore-
mo uboge gume tu v Gorici. To
pa je dala ona, ki jih je naročila,
ko vas je popisala, ko ste sfrčali
s ceste, da bo za nove, da ne boš
gospoda nadškofa prehitro od-
peljal v nebesa … ”
Ambrož Kodelja
Goriška predstavitev nove pesniške zbirke Marija Čuka
“Umetnosti ni treba razumeti,
treba jo je ljubiti!
Nadia Roncelli, Marija Češčut in Marij Čuk (foto DP)
Foto dpd
Goriška 30. oktobra 2014 7
  ot je bilo pričako-
vati, je Srečanje
pod lipami, ki sta
ga organizirala Kulturni
center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič
v ponedeljek, 27. okto-
bra, privabil veliko ljudi.
V mestnem kulturnem
hramu je namreč o stan-
ju duha na Slovenskem
z jasnimi besedami spre-
govoril dr. Ivan Štuhec.
Časnikarka Erika Jazbar,
ki se je z njim pogovar-
jala, je o gostu povedala,
da je “najprej duhovnik
mariborske nadškofije,
potem pa teolog, profesor, direk-
tor Zavoda Antona Martina
Slomška, komentator in še mar-
sikaj”.
Na začetni izziv o splošni - eko-
nomski, kulturni, moralni itd. -
krizi je dr. Štuhec dejal, da so v
krizi zlasti mladi. Ljudje srednjih
let in starejši rodovi “bolj ali
manj vsi vedo, zakaj živijo”, so
imeli določeno vizijo o tem, kaj
želijo narediti in kaj spremeniti.
Generacije na začetku svoje
življenjske kariere so v hujši
vrednostni krizi, po drugi strani
pa je okolje, v katerem živijo, bi-
stveno manj naklonjeno temu,
da bi našli neko življenjsko
orientacijo. Današnje mlade
oblikuje množična tehnologija,
zato “so res zmedeni. Preko tele-
fona, računalnika, iPada vsako
sekundo dobivajo novo infor-
macijo in so izgubljeni”.
K
Vprašanje je, kako se bodo “za-
radi totalne površnosti znašli v
življenju”. Živijo v fiktivnem
svetu, v neverjetni indiferentno-
sti. Tudi zaradi te plitvosti se je
nivo univerzitetnega študija “ta-
ko znižal, da imamo danes v
prvih treh letih na fakulteti de-
jansko tisto, kar bi bila zadnja tri
leta gimnazije... Univerzitetno
izobraženi ljudje ne dosežejo
maturanta pred drugo svetovno
vojno”. T. i. izgubljena generaci-
ja je “rezultat permisivne vzgoje,
generacija, ki ji nismo postavljali
nobene meje in smo jo pošiljali
v šolo zato, da bi ji ne bilo treba
delati”. Če je nekoč bil slovenski
narod delaven narod, je danes
“narod, ki 'hvata krivine'. To je
podedoval od Balkana. Naučili
smo se 'hvatati krivine', nihče
ne bi več delal, vsi bi pa imeli
plačo. Hodijo v službo, ne pa na
delo. To je resen problem, ker
stanje ni vzdržno”. Rodovi, ki
delajo, se trudijo in so marljivi,
postajajo vsak dan starejši; mla-
di, ki hočejo delati, pa odhajajo
iz Slovenije.
“Politiki, ki vedo, kam naj bi šla
družba, ne pridejo do oblasti, ker
jim to onemogočajo tisti, ki ve-
do, da, če bi šla družba v tisto
smer, bi bilo drugače, kot je se-
daj, in z množico ne bi mogli ta-
ko manipulirati, kot to počenja-
jo”. Eden temeljnih problemov
v Sloveniji je tudi ta, da se poli-
tična zavest v Sloveniji po osa-
mosvojitvi ni spremenila “in bi
se morala še kako korenito spre-
meniti”. Če vlečemo naprej kva-
zi-vrednote totalitarnega sistema
v naš čas, to pomeni, da smo
vrednostno na političnem po-
dročju ostali tam, kjer smo bili,
oz. še slabše: pod krinko demo-
kracije oživljamo stare totali-
tarne vrednote na vsakem ko-
raku. To ni zasluga politikov,
ki so osamosvajali Slovenijo,
ampak tistih, ki so bili takrat
proti, danes pa so na oblasti.
“Nobene pomembne sfere v
Sloveniji danes ne pokriva
nihče o t. i. pomladnih politi-
kov: vse so prev-
zeli stari politiki
s svojim nasled-
stvom”. V zad-
njih 25 letih se
ni nič spremeni-
lo niti v sloven-
skem sindikal-
nem gibanju. V
medijskem pro-
storu sicer ni
starih obrazov, a
vsi so oblikova-
ni po stari mi-
selnosti, ker so
sinovi tistih, ki
so jih tako obli-
kovali. “Demo-
kratična kultura
se ni uspela usidrati”. Ko bi bila
prisotna, bi razlike bile sprejem-
ljive, vladal bi tolerančni odnos.
Če so razlike razlog za polariza-
cijo in onemogočanje enega pro-
ti drugemu, “to ni demokra-
tična, ampak razredna, revolu-
cionarna miselnost”. Ta se je po
letu 2000 začela vračati v sloven-
ski prostor in se je danes vrnila v
taki obliki, da, če pride do sve-
tovnega pretresa, “je bolje, da
spakiram kufer in prvi dan odi-
dem, sicer me bodo v naslednjih
dneh likvidirali”. Na spletnih
blogih se pojavljajo surove in ne-
strpne trditve. Avtorji blogov ni-
so 80 let stari nekdanji udbovci,
ampak njihovi vnuki. “Če bi ti
ljudje imeli orožje v rokah”, je
dejala Erika Jazbar, “bi nas pobili
še enkrat”, je stavek nadaljeval
Štuhec...
/ dalje na str. 12
  Abonma Veliki polžek
Skrivnostna moč
vžigalnika
GORIŠKI VRTILJAK 
  troci so že več kot pred
mesecem dni zakoraka-
li v novo šolsko leto, v
katerem si bodo nabirali znanje,
ki je neobhodno potrebno za
njihovo dozorevanje in vzpen-
janje po večkrat naporni in
težavni poti, po kateri lahko z
vztrajnim in zagrizenim učen-
jem pridejo zelo daleč. Na tem
šolskem popotovanju
bo osnovnošolce in
malčke iz zadnjih let-
nikov vrtcev že 18. leto
(!) spremljal Goriški
vrtiljak, gledališka
abonmajska ponudba
za otroke, ki se je lepo
usidrala tudi v našem
malem zamejskem
prostoru, kamor je ve-
selo “prijadrala” po za-
slugi Kulturnega cen-
tra Lojze Bratuž in z
dragoceno pomočjo
Slovenskega narodne-
ga gledališča Nova Gorica oz.
zvestega mentorja in pedagoga
režiserja Emila Aberška, ki se je
do upokojitve v lanski sezoni šti-
rideset let razdajal za mlade lju-
biteljske igralce v Amaterskem
mladinskem odru, ki deluje pod
okriljem SNG Nova Gorica, in
skoraj ravno toliko časa skrbel za
odbiranje najboljših otroških
predstav za Goriški vrtiljak, ki je
z gledališkim žarom očaral kar
nekaj generacij otrok v Novi Go-
rici in okolici. Tudi ta zelo do-
brodošla gledališka zamisel izvi-
ra iz njegove predanosti gleda-
O liški umetnosti in delu z mladi-mi. To njegovo poslanstvo vSNG Nova Gorica sedaj nadaljuje
dramaturginja Tereza Gregorič.
V Kulturnem centru Lojze Bra-
tuž pa se za zbiranje otroških
predstav zanima predvsem de-
sna roka predsednice Franke
Žgavec, Tamara Kosič, ki si je le-
tos zadala še dodatno nalogo:
pred začetkom
letošnjega
abonmajskega
sporeda je
namreč obi-
skala osnovne
šole goriškega
Večstopen-
jskega ravna-
teljstva in se
pogovorila z
učenci, kako
se je treba ve-
sti v gledališki
dvorani.
Mrmranje,
klepetanje, vriskanje ob zaprtju
luči ali ob samem odrskem izva-
janju je bilo včasih zares moteče!
Lekcije so vidno zalegle, saj so
abonenti Velikega polžka, učen-
ci od drugega do petega razreda
osnovne šole, v torek, 14. okto-
bra, mirno in zbrano spremljali
prvo letošnjo predstavo, ki je kot
vselej imela dve ponovitvi. Abo-
nentov je namreč mnogo več kot
sedežev v veliki dvorani KCLB.
Uvodno predstavo Vžigalnik
Hansa Christiana Andersena
(1805-1875), v domiselni prired-
bi Andreja Rozmana Roze – igral-
Obvestila
Društvi Jadro in Tržič prirejata 16.
novembra martinovanje v Reziji.
Prijave sprejemajo odborniki obeh
društev (tel. 0481-482015 ali 0481-
474191).
Slovenci v Laškem prirejajo mašo
zadušnico za vse rajne sorojake v
nedeljo, 2. novembra, ob 11. uri v
cerkvi sv. Nedelje v Ronkah; pel bo
MePZ iz Bilj pri Mirnu.
Občina Števerjan obvešča, da bodo
slovesnosti s polaganjem vencev ob
dnevu spomina na mrtve potekale
tako: sobota, 1. novembra, pred
števerjanskim spomenikom na trgu
Svobode po sv. maši, ki se bo začela
ob 9. uri; nedelja, 2. novembra, na
Jazbinah po sv. maši, ki se bo začela
ob 15. uri, sledita blagoslov na
pokopališču ter komemoracija pri
spomeniku padlim ob 30. obletnici
postavitve.
V galeriji ARS nad Katoliško
knjigarno je odprta likovna razstava
koroškega umetnika Kristijana
Sadnikarja. Razstava bo odprta ob
urnikih knjigarne od torka do sobote
do 20. novembra 2014.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško obvešča udeležence
martinovanja, ki bo v soboto, 8.
novembra, pri Šterku pri Novi Gorici,
da bo odpeljal avtobus ob 17. uri iz
Jamelj, nato s postanki v
Doberdobu, na Poljanah, v
Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v
Štandrežu na Pilošču, v Podgori pri
telovadnici, pri vagi v Pevmi in na
trgu Medaglie d'oro-na Goriščku.
Pričetek srečanja ob 18. uri.
Organizatorji priporočajo točnost,
obenem sporočajo, da je še nekaj
prostih mest.
SPDG prireja 16. novembra
Martinov pohod na Vitovlje z
družabnim srečanjem v
popoldanskem času. Zmerne hoje
(s spoznavanjem naravne in
kulturne dediščine) bo dve uri in pol.
Začetek pohoda: pri prireditvenem
prostoru na Vitovljah. Informacije in
prijave: tel. 0481/390826 (Fanika),
v večernih urah. Na sedežu društva:
ob četrtkih med 19. in 20. uro, tel.
0481/532358. Ob zadostnem
zanimanju možnost prevoza z
avtobusom.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
32-letna profesorica nudi inštrukcije
slovenščine in varstvo. Tel. štev.
00386 41256240.
Nudim pomoč pri hišnih opravilih,
čiščenju, likanju. Tel.
003865/3001328.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na dan.
Tel. štev. 0038640484339.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
0038631478807.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
0038640575805.
Iščem skromno stanovanje v
mestu za 4-člansko katoliško
družino iz Nigerije. Velikost okrog
70m2. Obračam se na ljudi dobre
volje in osebno jamčim za redno
plačevanje najemnine. Telefon
0481-30173 ali 3280552005.
Darovi
Za misijonarko s. Bogdano Kavčič,
Ruanda: v spomin na g. Cvetka
Žbogarja daruje O. M. 30 evrov.
Čestitke
V Trstu je v torek, 21. oktobra,
diplomirala na Pedagoški fakulteti -
smer predšolska vzgoja naša
predsednica Karen Ulian.
Čestitamo ji za ta uspeh in ji želimo
še mnogo drugih! PD Vrh Sv.
Mihaela
Draga Karen, spomin Ljubke Šorli si
oživila, profesorje očarala in uspešno
diplomirala. Ponosno iz srca ti
čestitamo! Stric Uštili, teta Gabriella,
Tatjana, Tjaša, Mihaela, Sara, Pavel,
Mihael, Julija in nono Nato
Dne 30. oktobra praznuje 96 let
dragi oče in stari oče Martin
Kranner. Vse najboljše mu želijo vsi
njegovi.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 31.10.2014 do 6.11.2014)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan, od
21.00 do 22.00. Spored:
Petek, 31. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 1. novembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
slovenščini ter v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Nedelja, 2. novembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 3. novembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Iz krščanskega sveta -
Novice iz naših krajev - Obvestila.
Torek, 4. novembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 5. novembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet - Janez
Puh, slovenski izumitelj - Izbor
melodij.
Četrtek, 6. novembra (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
in obvestila.
ci se na prazen oder pripeljejo na
trikolesu in na njem imajo lesen
odrček -, je letos odigralo Lut-
kovno gledališče Ljubljana. Z njo
je otroke popeljalo v pretekle
čase, ko so potujoči komedijanti
ponujali drobne predstave, po-
vezane z žonglerskimi spretno-
stmi in klovnovskimi gegi, ki so
pritegovali pozornost mimoi-
dočih. Predstava v režiji Jana Za-
konjška je na odrih že pet let in
je l. 2010 na 21. Mednarodnem
lutkovnem festivalu Poletni lut-
kovni prstan prejela kar tri na-
grade: nagrado za najbojšo pred-
stavo v celoti, nagrado za anima-
cijo, ki jo je dobila imenitno ui-
grana tričlanska zasedba, Maja
Kunšič, Gašper Malnar in Iztok
Lužar, ker so “do popolnosti ob-
vladali in oživili ročne lutke, kar
je še posebej razveseljivo (…).
Ulični, vagabundski značaj pred-
stave so odlično podkrepili z di-
namično animacijo, ki ponuja
vse, kar omenjeni žanr premore.
Njihova veščina je celo tako ize-
načena, da je nemogoče izposta-
viti posameznika, ki bi med nji-
mi izstopal (…) ”. Kljub izredno
uravnoteženi skupinski igri je
žirija podelila Gašperju Malnarju
nagrado za vlogo, “kajti ustvaril
je zaokroženo klovnovsko figu-
ro, ki se ves čas giblje na robu ka-
rikature, a nikoli ne zdrsne z ro-
ba prepričljivega klovnovskega
portreta”. Njegov lik “mestoma
zgubljenega, a zmeraj prisrčnega
nerodneža” je osvojil tudi srca
naših šolarjev in njihovih odra-
slih spremljevalcev. Vsi trije
igralci, oblečeni v nekdanje
klovnovske kostume Iztoka Hrge
in z izrazitimi, tudi z duhovito-
stjo izdelanimi “beneškimi” ma-
skami, so se zelo spretno preo-
bražali iz vlog klovnov, pri kate-
rih so cirkuške spretnosti in gib
vadili z znanima Natalijo in Ra-
vilom Sultanovom, v pravljične
junake, ki so jih predstavljale
ročne lutke Alojza Zormana
Fojža. V dinamičnem ritmu, ki
ga je narekovala tudi mestoma v
živo, na trobila odigrana glasba
(avtor Mark Messing), je tako v
domišljeni režijski in scenograf-
ski interpretaciji (scenografinja
Ana Rahela Klopčič) zaživela An-
dersenova pravljica o vojaku, ki
je po navodilih stare coprnice v
starem duplu našel čarobni
vžigalnik. Z njim je lahko kadar-
koli priklical ogromnega psa, ki
izpolni vsako željo. Z njegovo
pomočjo si je preprost, pošten
vojak pridobil princesko, ki rada
igra na liro in jo bolj zanimajo
potovanja kot bivanje v kraljevi
palači, ter pol kraljestva. S svojim
ravnanjem je osmešil lakomno
in oblastiželjno kraljico, slepo
rabljevo predanost in kraljevo
ozkogledost ter neumnost.
Skratka, predstava Vžigalnik v iz-
vedbi Lutkovnega gledališča Lju-
bljana je bila imeniten uvod v le-
tošnji spored Goriškega vrtiljaka,
ki se je tudi tokrat zavrtel v so-
delovanju goriškega in dober-
dobskega Večstopenjskega rav-
nateljstva, saj je vključen v učni
program.
IK
21. oktobra je na 
pedagoški fakulteti 
tržaške univerze uspešno
zaključila magistrski 
študij predšolske vzgoje
KAREN ULIAN. 
Čestitamo ji 
mama, tata, Matjaž 
in nono Nato.
Dr. Ivan Štuhec gost Srečanja pod lipami v KC Lojze Bratuž
“Za pravično družbo je treba
vedno povzdigniti glas”
Erika Jazbr in dr. Ivan Štuhec (foto dpd)
Kultura30. oktobra 20148
Pesniški prvenec Špele Škrinjar
Osvajalec neskončnosti
  časih, ki so pesniškemu
in književnemu ustvar-
janju vse prej nasprotni
kot naklonjeni, je izid vsakega no-
vega dela vreden pozornosti in
veselja, še posebej če gre za
knjižni prvenec. Tako priložnost
nam tokrat ponuja Špela Škrinjar,
mlada pesnica iz Povirja pri Di-
vači, ki je pred kratkim objavila
svojo prvo zbirko z naslovom
Osvajalec neskončno-
sti. Škrinjarjeva se je ro-
dila leta 1988 v Postoj-
ni, osnovno šolo je obi-
skovala v Sežani, gim-
nazijo pa v Postojni.
Študirala je na Filozof-
ski fakulteti Univerze v
Ljubljani, njena pe-
sniška pot se je začela že
v mladih letih. Prvo pe-
snitev je namreč objavi-
la leta 2003 v zborniku
Mlada Vilenica, pesmi,
ki so objavljene v Osva-
jalcu neskončnosti, pa
so nastale med letoma
2010 in 2013. Pesničin
slog je čista lirika, saj se
posveča izključno lju-
bezni in čustvom.
Kako se je začela ro-
jevati tvoja ljubezen
do poezije?
Vse se je začelo z bran-
jem knjig. Tudi poezijo sem ved-
no rada brala, predvsem v šoli, te-
daj pa si nisem predstavljala, da
jo bom nekega dne tudi pisala.
Prvi začetek je bila moja objava
na Mladi Vilenici. Takrat nam je
učiteljica naročila, naj napišemo
pesem za naslednji dan. Spomin-
jam se, kako sem se tistega popol-
dneva trudila in pesem je bila na-
slednjega dne tudi izbrana za ob-
javo. Potem je nastal pesniški pre-
mor, ki je trajal veliko časa. Pisan-
je sem nadaljevala v srednji šoli,
in sicer tedaj, ko so se zgodile
prve ljubezenske dogodivščine,
tudi nesrečne seveda. Pesmi so
nastajale, tako rekoč, nenamer-
no.
V So ti kateri avtorji posebno prisrcu?Rekla bi, da v preteklosti nisem
toliko brala, kot to delam sedaj.
Prvi pesnik, na katerega pomi-
slim, je seveda Srečko Kosovel, ne
zaradi tega, ker sem Kraševka, am-
pak predvsem zato, ker sta mi bli-
zu njegova slog in razmišljanje.
Zanimivo je, da pred objavo
svoje pesniške zbirke nisi pisala
v literarne revije...
Tako je, sodelovala pa sem na na-
tečajih. Eden od teh je bil Rdeča
nit v priredbi Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani, tedaj so iz-
brali mojo pesem z naslovom Ne-
skončnost. Bila je predvidena tudi
njena objava, kar pa se nato ni
zgodilo.
Kako je naposled nastala zbir-
ka?
Pesmi so se nabirale najprej v mo-
jem računalniku, nato sem se
odločila, da jih bom objavila. Ko
so jih prijatelji prebrali, sem se na-
posled še bolj opogumila. Všeč so
bile torej ne samo meni, ampak
tudi drugim. Zbirko pa sem ustva-
rila predvsem zase. Svoje pesmi
sem hotela držati v rokah, to, da
bi jih videli še ostali, je bila le dru-
gotna želja.
Za motto zbirke si izbrala citat
iz opusa libanonskega pisca
Khalila Gibrana. Kako to?
Reči moram, da me je Gibran kar
navdušil. Njegovo pisanje sem
začutila kot svoje. Veliko piše o
duši in podobnih stvareh.
Pesmi je v zbirki štiriinštiride-
set.
Da, so res tiste izbrane,
glede na to, koliko jih še
imam v svojem opusu.
Reči moram, da sem z
vsako zadovoljna in no-
bene ne bi popravljala.
Pesniški razdelki so štir-
je, zamejujejo jih
šestnajst verzov in štiri
fotografije. Ponekod se
pojavljata celo rima in ri-
tem.
Da, štirivrstičnica je
uvod v vsakega izmed
sklopov. Ne bi rekla, da
gre sploh za pesem, am-
pak le za posamezne mi-
sli. Sklope pa je mogoče
brati kot zgodbe. Pesmi
je moč brati od prve do zadnje,
pa tudi izbrati naključno. Kar se
tiče rim, naj povem, da so nastale
čisto nenamerno.
Kaj bi povedala o sami obliki
svojih pesmi?
Vse moje pesmi nastanejo iz nav-
diha, so, kot bi bile njegov izliv.
Velikokrat me nagovori branje ka-
kega drugega avtorja oziroma av-
torice. Kar pišejo drugi, mi je
včasih tako všeč, da se tudi jaz
vklopim v ta tok. Sporočilo pesmi
pa je seveda moje. Nekaterim pe-
smim napišem naslov, pri drugih
pa naslova ni, tako da poudarjam
njihov prvi verz. Naslovi ne pri-
dejo na silo, nekatere pesmi jih
namreč sploh ne potrebujejo.
Kaj pa religiozna tematika, ki
jo zasledimo v zbirki?
Ta se pojavi prav na sredini, drugi
del zbirke je morda v tem smislu
globlji. Celotna pesniška zbirka je
zastavljena kot neka rast, zadnje
pesmi se mi zdijo lepše od prvih.
Začetne so namreč bolj preproste
in sanjave, morda tudi pocukra-
ne, v zadnjih pa gotovo globlje
čutim.
Kako so nastale objavljene fo-
tografije? Na podlagi pesmi ali
prosto?
Ne, fotografije – posnel jih je Uroš
Prodan – in pesmi so nastajale
ločeno in sva jih nato s fotogra-
fom postavila skupaj. Časovno so
se fotografije rodile pred pesmi-
mi.
Kaj bi rekla o današnji poeziji
nasploh?
Čutim, da je moje ustvarjanje
precej izven tokov poezije so-
dobnega časa. Nekaj je bilo tu-
di ugotovitev, da izbiram te-
me, denimo religiozne, ki da-
nes niso (več) v modi. Izražan-
je današnjega dne je veliko-
krat precej ostro, kar sama od-
klanjam. Kar pa se tiče
dojemanja poezije v javnosti,
moram reči, da žal danes ni
pravega zanimanja zanjo.
Nastaja na tem področju pri
tebi morda tudi kaj novega?
Seveda, pesmi nastajajo še na-
prej. Omislila sem si tudi na-
slednjo pesniško zbirko, za ka-
tero sem si izbrala že naslov.
Pravi čas za njeno objavo se-
veda še pride, razmišljam pa o
sodelovanju z drugimi umet-
niškimi zvrstmi in njihovimi
ustvarjalci, denimo z glasbo in
glasbeniki.
Primož Sturman
Norost in bolečina
Kocbek in njegovi
dnevniki
  te se mogoče poskusili z
branjem prebiti skozi Koc-
bekove zapise, ki jih navad-
no imenujemo dnevniki? Če se
lotite takšnega branja, vedite, da
vas bo pritegnilo, saj bo v vas
vedno znova vzbujalo radoved-
nost, kako se bodo dogodki od-
vijali dalje.
V literaturi uporabljamo besedo
dnevnik za zbirko osebnih zapi-
sov, ki so urejeni po časovnem
zaporedju. Popisujejo dogodke
ali pa piščevo osebno izpoved.
Dnevnikov pa, ker so v njih zapi-
sana osebna doživetja, ki veliko-
krat za širšo javnost sploh niso
zanimiva, še zlasti če vsebujejo
veliko osebnih izpovedi pa tudi
osebnih pogledov na ta ali oni
dogodek, tudi ne radi prebiramo.
Pisec navadno dnevnik piše spro-
ti, četudi v zapisih zapiše kaj, kar
je že bilo, ali pa celo kakšno mi-
sel, ki naj bi se šele dogodila.
Nekateri pravijo, da je Kocbek v
Sloveniji najbolj zanimiv avtor
prav v pisanju dnevnikov, ki so
tudi literarni zapisi. Sam je tudi
rad uporabljal svoje dnevniško
zapisovanje v literarnih delih. V
dnevnikih ni tipološko enovit.
S Najbolj je to vidno v dveh njego-vih knjigah, ki jih je uredil sam,to sta Tovarišija in Listina. Na-
menjeni sta širši javnosti. Zapisi
so preprosti, razumljivi, berljivi
in bralca pritegnejo ne glede na
njegovo izobrazbo.
Iz zapisov se vidi, da je tenkočut-
no zapisoval dogodke krono-
loško ali pa tudi do-
godkovno. V njegovih
zgodnjih predvojnih
dnevnikih se prepleta-
jo osebna premišlje-
vanja in literarni zapi-
si, zato je dogodke
težko uskladiti s
časom, ko so nastajali.
Vsi njegovi dnevniki
so pričevanjsko zani-
mivi, tudi datumsko
zanesljivi in literarno
umetniško oblikova-
ni. Lepo so nekje zapi-
sali: “Kocbekovi dnev-
niki so splet norosti in
bolečine”! Norosti do-
godkov, kot jih danes pojmuje-
mo, bolečine pa, ker so dogodki,
ki so bili velikokrat nori, res pov-
zročili ogromno gorja, velikokrat
celo po nepotrebnem.
Kocbekov duh ni nikoli miroval,
to zapažamo tudi v njegovih
dnevnikih. Prav zato jih imenu-
jejo tudi ustvarjalna delavnica
nemirnega iskalca. Marsikje se
brez zadržkov spopadata re-
sničnost in odkritosrčnost, tako,
kot je bilo. Prav tu najdejo dovolj
gradiva vsi tisti, ki ga cenijo in iz
njegovih dnevnikov iščejo snov
za raziskavo in razlaganje zgodo-
vinskih dogodkov, na drugi stra-
ni pa tudi tisti, ki prav iz teh
dnevnikov vidijo dogajanja, ki za
Kocbeka niso častna in da bi kot
kristjan, kar je tudi bil, moral ve-
likokrat nastopati drugače. Seve-
da je opravičilo za to tudi v tem,
da bi ga kakšno tako dejanje lah-
ko stalo živ lje nje.
Nekaj posebnega so Kocbekove
dnevniške strani, ki so bile pisa-
ne po letu 1975, to je po trža škem
intervjuju. To je bil čas, ko je do -
življal svojstveno stisko, tako sti-
sko vesti kot stisko povojnega
časa, ki jo je nosil vsa dotedanja
povojna leta v sebi in jo je “moral
izbruhati na dan”. To je čas, ko
je obžaloval moralno krivdo za
povojne poboje, še zlasti poboje
razoroženih domobrancev, ki so
bili pobiti brez sodnih postop-
kov. Če pozorno prebiramo te za-
pise, opazimo, da je tu tudi priz-
nal napake, a hkrati vidimo, da
je zagovarjal tudi “po njegovo
tolmačeno zvestobo” tedanjemu
času in politiki.
Brez dvoma bo Koc-
bek ostajal kontro-
verzna osebnost, ne
glede na to, ali ga bo
proučeval vernik ali
prepričan komu-
nist. Priznati pa je le
treba, da se je ob pe-
koči vesti, ki v neka-
terih njegovih dnev-
nikih prihaja veliko-
krat v ospredje prav
s pisanjem teh
dnevniških zapisov,
hotel očiščevati de-
janj, ki jih sicer ni
odobraval, bil pa je
ob njih. Koliko vpli-
va je na vsa ta dejanja imel, pa
prepuščamo razmišljanju bralca
samega.
Ambrož Kodelja
Akademik Zorko Simčič in Goriška Brda
Pisatelj in Prešernov nagrajenec Zorko Simčič je bil lani imenovan
za častnega občana Občine Brda. 19. novembra bo praznoval
častitljivi 93. rojstni dan.
Večkrat smo se pogovarjali, kako so Brda vplivala na njegovo
obsežno literaturo. Pred kratkim se je kljub visoki starosti potrudil
in pripravil ob ši -
ren zapis o te -
mat skem vplivu
Brd na svojo lite -
raturo. Zapis je
daroval šolski
knjižnici Os nov -
ne šole Dobrovo,
kjer bo na raz po -
lago vsem, ki jih
bo zanimalo, ko -
liko je briškega v
njegovi obsežni
literaturi.
Rodil se je 19.
novembra 1921
v Mariboru kot sin briških beguncev, ki so se tja umaknili ob ita li -
jan ski zasedbi Primorske. Njegov oče je bil Anton Simčič iz Biljane
(Toni Šulinov), ki je bil v času Avstrije čevljarski mojster, pozneje pa
policijski stražnik v Trstu in v Mariboru. Zorkov brat Drago se je
rodil še pred begunstvom v Biljani. Tudi mama Marija Jerman (Juta
z Župe) je bila iz Biljane.
V svojem pričevanju pisatelj Simčič opisuje, kako so v mariborskih
otroških letih na neki način živeli v briškem kulturnem izročilu.
Starši so se doma pogovarjali v biljanskem dialektu in se dnevno
spominjali življenja in dogodkov v Brdih. Pisatelj je po pripove do va -
nju spoznal skoraj vse domačije v Biljani in izvedel mnoge po seb -
nosti iz preteklosti briških vasi. Pri njih v Mariboru so se pogosto
srečevali begunci iz Primorske in obujali spomine. Skoraj vsi tedanji
policisti v Mariboru so bili po 1. svetovni vojni iz vrst goriških
beguncev. Družinski prijatelj Simčičevih je bil tudi pesnik Ludvik
Zorzut, ki je tedaj prav tako živel v Mariboru.
Pisatelj Zorko Simčič v nadaljevanju opiše, kje vse je v svoji literaturi
uporabil doživetja iz Brd. Tudi sam je bil v različnih obdobjih večkrat
v Brdih. Ko je živel v Trstu in delal na radiu, je pred odhodom v Ar -
gen tino leta 1948 celo prišel na zaprto mejo na Plešivem, kjer se
je skrivaj, v neki kleti, z žalostjo v srcu poslovil od matere in očeta,
ki sta tedaj sicer živela v Ljubljani.
Akademik Zorko Simčič se je res rodil v Mariboru, živel v mnogih
krajih sveta, ves čas pa je čutil, “da je doma v Brdih”. / Peter Stres
Mestna galerija Nova Gorica - razstavlja
Klavdij Tutta
Mestna galerija Nova Gorica nadaljuje svojo razstavno sezono z
razstavo slik in skulptoslik slikarja Klavdija Tutte. Odprtje njegove
razstave z naslovom Mediteranski svetilniki in sredozemska plovila
jo bilo v četrtek, 23. oktobra 2014. Tutto in njegovo delo je predstavil
umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Milček Komelj. Umetnik,
ki se je pred leti že samostojno predstavil v novogoriški galeriji, je
v slovensko sodobno umetnost zapisan kot slikar in grafik, čigar
raznolik in ogromen opus je zaznamovan s primorsko-sredozemsko
materialno in duhovno sfero. Tudi njegove zadnje serije črpajo
navdih iz mediteranskega okolja.
Gre za dela, ki jih je slikar ustvaril v zadnjih
dveh letih. “V najnovejša dela vključujem tudi
gledalca, s tem da lahko vsak sam nastavlja
položaj slike, kakršno si želi. Kompozicijo si
bo lahko nastavljal v horizontali in vertikali,
kar odpira nove možnosti v pogledu na sliko”,
pravi Klavdij Tutta in dodaja: “Tudi sicer so
moja dela zadnjega časa sestavljena iz
horizontal in vertikal, slikam namreč sledijo
tudi skulpture, ki jih postavljam v različna
razmerja s prvimi”.
Umetnikov današnji likovni svet je nadvse
precizen, geometrijsko izkristaliziran in
vsestransko obvladan. V drobnih detajlih
doživimo redukcijo na likovne elemente, kot
so točke, linije, krogi, kvadrati, z nizanjem le
teh v posebni red ustvarja gibanje svetlobe in
zraka, valovanje morja ali pa nakazuje pot.
Dela prežema neusahljiva energija morskega
vzdušja, ki jo občutimo v bogatem živem
barvnem koloritu. “Ta sijoče intenzivna barva
pa je nerazdružno sprijeta s svetlobo, ki izža -
reva vedrino, blagost in intenziteto srečnega
življenja, ki se v Tuttovi umetnosti nenehno
dogaja, dojeto kot bogastvo nepretrganega
bivanja in nepremičnega potovanja, ne -
gibnega križarjenja in nenehnega pristajanja”,
je zapisal Milček Komelj. “Z dosledno
pretehtanimi, a igrivo zvenečimi sozvočji oblik,
barv in ponekod celo dobesedno otipljivih
struktur in vzorcev, natanko odmerjenih
razmerij in znakovno nakazanih dogajanj, so
Tuttove umetnine ritmizirane podobe
slikarjeve duhovne navzočnosti v sodobnem svetu in nespregledljive
stalnice v slovenski likovni ustvarjalnosti, sodruge dosežkov
mediteranskega Lojzeta Spacala ali Avgusta Černigoja, simbolno
oprte na večnostno podobo morja in na arhitektonska znamenja z
navigacijsko tehniko in virtualnim komuniciranjem opremljenega
časa. A so tudi živahna panorama umetnikovega plodovitega,
povsem intimnega ustvarjalnega življenja, osredotočenega na
zavest o neizčrpnosti človeških iskanj in hrepenenj”.
Kratke
Kultura 30. oktobra 2014 9
  etošnji Koroški kulturni
dnevi na Primorskem, ki
jih prirejajo Zveza sloven-
ske katoliške prosvete iz Gorice,
Slovenska prosveta iz Trsta in
Krščanska kulturna zveza iz Ce-
lovca, so bili 16. po vrsti, a stiki s
koroškimi rojaki na “senčni stra-
ni Alp” – glede na Slovenijo, ki jo
imenujejo deželo na sončni stra-
ni Alp – imajo zelo dolgo tradici-
jo, saj segajo v povojni čas. S temi
kulturnimi izmenjavami - kot
znano, bodo prihodnje leto Pri-
morski dnevi na Koroškem - se
ohranjajo in krepijo lepe kultur-
ne vezi in se ustvarja tako opeva-
ni enotni slovenski kulturni pro-
stor. Tudi letos so nam raznolike
prireditve v tednu dni nudile lep
vpogled v pestro kulturno doga-
janje naših rojakov, ki se kot mi
že ves povojni čas borijo za svoje
pravice, za obstanek in za ohra-
nitev svojega jezika in izročila.
L
  redsednik republike Slove-
nije Borut Pahor se je v so-
boto, 18. oktobra, kot
častni pokrovitelj udeležil slavno-
stnega koncerta pevskega zbora
Srečko Kosovel Ajdovščina in zbo-
ru ob sedemdeseti obletnici delo-
vanja vročil odlikovanje red za za-
sluge za uresničevanje kulturnega
poslanstva z uspešnim uvelja-
vljanjem slovenskega zborovske-
ga petja in krepitev narodne zave-
sti.
Objavljamo govor slovenskega
predsednika Boruta Pahorja in
utemeljitev visokega priznanja.
Spoštovani,
kadar nič ne pomaga, samo gla-
sba obriše solzé in opogumi srcé.
Tako pravi pregovor. Zgodba o
slovenskih ujetnikih v taborišču
v Gravini, ki smo jo pravkar slišali
v utemeljitvi odlikovanja, tej stari
P
Novo v zamejski zbirki Koderjana
Pesmi Barbare Korun
  sklopu zamejskega pro-
jekta Koderjana je izšlo
že osem knjig, kot zad-
nja pesniška zbirka Barbare Ko-
run z naslovom Čečica, mot-
njena od ljubezni. Projekt je
poimenovan po potoku, ki teče
skozi beneško vasico Topolovo.
Vanjo vsako leto za nekaj dni
povabijo enega slovenskega li-
terata, ki lahko tam črpa nav-
dih za svojo knjigo, ki mu jo
nato izdajo.
V sklopu projekta, ki ga pripra-
vljajo založba Novi
Matajur, Kulturno
društvo Ivan Trinko
iz Čedada in
Društvo Topoluove,
poskrbijo, da vse,
kar pesnik ali pisa-
telj napiše v času
prebivanja v be-
neški vasici, preve-
dejo še v itali-
janščino in izdajo v
dvojezični knjigi, s
posebno likovno
opremo.
Doslej so tako izdali
dela Iztoka Osojni-
ka, Draga Jančarja,
Iztoka Geisterja, Ta-
je Kramberger, Mat-
jaža Pikala, Marka
Sosiča ter letos Ko-
runove. Izdali so tudi troje-
zično knjigo Fabia Franzina, ki
je bil edini Italijan. Posebnost
dela je bila italijansko narečje,
je povedal urednik zbirke Ko-
derjana Michele Obit.
Povabljene književnike Obit iz-
bira po poznanstvih, ki si jih je
pridobil med študijem slo-
venščine v Ljubljani, saj, kot je
pojasnil, je bil tako kot njegovi
vrstniki kot otrok primoran ho-
diti v italijanske šole.
Projekt rezidence slovenskih pi-
sateljev in pesnikov pripravljajo
v vasici, ki je znana tudi po fe-
stivalu Postaja Topolovo, ki ima
vsako leto v gosteh umetnike z
vsega sveta. Ideja je, kot je po-
vedala direktorica festivala Do-
natella Ruttar, nastala pred 21
leti, ko so si želeli vasico odpre-
ti sodobni umetnosti. To se je
sprva zdelo utopično, saj ima
vas, ki je nekoč štela okoli 400
prebivalcev, pred 20 leti pa le
50, danes samo še 25. Namen
prireditve je ponuditi prostor
srečanja za umetnike z vsega
sveta, od njih pa pričakujejo le
stik, dotik oziroma pečat, ki ga
s svojim delom pustijo vasici.
Korunovo, ki je, kot je sama
poudarila, “čistokrvna” Lju-
bljančanka, saj so bili to že nje-
ni prastarši, so prebivalci be-
neške vasice s svojim narečjem
navdihnili in navdušili. Naslov,
ki bi se v knjižni slovenščini
glasil Deklica, zmešana od lju-
bezni, je posvetila tamkajšnjim
ženskam. “Ker tamkajšnje žen-
ske držijo skupaj vse z ljubezni-
jo, morda tudi naslov moje
zbirke zveni rahlo sentimental-
no, a to zato, ker so se me tako
dotaknile”, je pojasnila. Zbirko
krasijo ilustracije lokalnega
umetnika Serafina Loszacha.
Poleg omenjenih projektov sta
enako živa še Ambasada izbri-
sanih in muzej SMO - Sloven-
sko multimedialno okno, ki ga
je prav tako zasnovala Ruttarje-
va. Namenjen je vsem, ki se
želijo seznaniti z zgodovino in
sedanjimi razmerami na širšem
italijanskem zamejskem ob-
močju.
Nekaj zamejskega kulturnega
vzdušja je bilo mogoče ujeti tu-
di 17. oktobra v Ljubljani, in si-
cer v galeriji Hostla Celica, kjer
so predstavili projekt z literar-
nim branjem. Obenem name-
ravajo v slovenski prestolnici
odpreti podružnico Postaje To-
polovo.
V
Predsednik RS Borut Pahor je podelil red za zasluge
Dobitnik odličja je  zbor Srečko
Kosovel iz Ajdovščine
Oj, deklica, zakaj...
Oj, deklica, zakaj
me kličeš kot nekdaj?
Grob črni me teži
in mi srce drobi.
Pri tebi, fantič moj,
sladak dobim pokoj -
iz rož, ki tu dehte,
tvoj čuti vzdih srce.
Oj, deklica, zakaj
ovdovel je najin maj?
Vse klije, zeleni,
le v grobu sonca ni.
Ne toži, fantič moj,
saj vedno sem s teboj,
življenja dneve vse
bom mislila na te...
Ljubka Šorli Bratuž (1910 – 1993)
Večno živa, ljudem razumljiva poezija je
preprosta, ne potrebuje posebnih inter-
pretacij. Veliki slovenski pesniki, kot
Prešeren, Jenko, Gregorčič, Murn,
Župančič, so v svojem ustvarjanju ohra-
nili trdno vez z ljudsko poezijo. Ob njej
se navdihujejo tudi mnoge pesnice, med
njimi goriška pesnica Ljubka Šorli Bra-
tuž.
Ko sem zalistala po modri miniaturki Iz-
brane pesmi (Mladika, Goriška Mohor-
jeva družba 2010) , da bi izbrala pesem,
primerno za otožni
čas okrog vseh sve-
tih, sem v prvem raz-
delku ljubezenskih,
poleg vsem znanega
sonetnega venca z
akrostihom, po-
svečenega prezgodaj
umrlemu možu skla-
datelju Lojzetu Bra-
tužu, naletela na
mnoge prelepe ver-
ze.
Šorlijeva prepleta
motive onostranstva
z ljubezensko temati-
ko, kar lahko spo-
minja na Gradnika,
vendar so njene pe-
sniške izpovedi iz-
jemno nežne, pret-
kane s podobami iz narave, ki se odevajo
v plašč poosebitve ali personifikacije. V
pesmi K tebi pojdem na primer sonce
snubi rdeči mak, ki rdi kot dekletce med
pšenico, v drugih ciprese ne samo šumi-
jo, temveč šepetajo in pojejo, (Na poko-
pališču, Si slišal?) . Spet drugje se pokra-
jina v impresionističnih zamahih obar-
va z orumenelim listjem in zadehti po
ciklamah, astrah in omamnem vonju aj-
de (Prišel si) .
Pesem Oj, deklica, za-
kaj je preprostejša, za-
snovana kot dialog
med dekletom in um-
rlim fantom, v slogu
ljudskih pesmi, pove-
zanih s slovesom,
smrtjo. V preprosti le-
poti ponavljanja in
enostavnega bese-
dišča izstopa poosebi-
tev ovdovelega maja,
saj je izguba ljubega
prizadela deklico v
najlepšem razcvetu
ljubezenske pomladi.
Skratka, zdi se, kot da
je pesnica svojo bo-
lečino zaradi prerane
moževe smrti z izvir-
no noto vtkala v rahlo hrapavo laneno
tkanino narodnega pesniškega veziva.
Sladki rožni vonj pomirja, trajna pove-
zanost z dragim pokojnim pa predstavlja
nevidno in obenem trdno nit spomina.
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
modrosti pritrjuje. Vipavski fantje
ste pot iz obupa in teme vojnih
časov našli v pesmi.
Pesem je bila vaš ključ do svobode
duha, z njo ste krepili svoje neu-
klonljivo svobodoljubje. S pesmi-
jo ste se uspeli dotakniti svojih ko-
renin in segati do svoda svojih
sanj – lastnih, skupnih, sloven-
skih. Pesem vas je povezovala, vas
pomirjala in osrečevala.
Kasneje pa ste s svojim prepevan-
jem vi povezovali in osrečevali
druge, tudi široke množice. Že
med vojno, pa po njej. Tudi ob
mirovni konferenci, ko ste pono-
sno prepevali na pariških ulicah.
In potem vsa povojna leta.
Kosovelovci to tradicijo svojih
predhodnikov ves čas ohranjate
živo. Iz pesmi, zapeti tako harmo-
nično, kot to znate Kosovelovci,
pa veje še poseben čar. Vaša pe-
sem je darilo, ki ga Slovenci z ve-
liko hvaležnostjo sprejemamo že
sedem desetletij. Za vašo priza-
devnost, za visoko kakovost
vašega petja in za vztrajno širjenje
slovenske pesmi in kulture sem
vam z iskrenim spoštovanjem da-
nes izročil tudi odlikovanje slo-
venske države. Prosim sprejmite
ga z enako vznesenostjo, kot vam
je bilo nocoj svečano vročeno.
Prejmite iskrene čestitke.
Utemeljitev:
Za uresničevanje kulturnega po-
slanstva z uspešnim uveljavljan-
jem slovenskega zborovskega pet-
ja in krepitev narodne zavesti ob
sedemdesetletnici delovanja prej-
me pevski zbor Srečko Kosovel Aj-
dovščina red za zasluge.
Partizanski moški pevski zbor
Srečko Kosovel je bil ustanovljen
poleti leta 1944 v Gravini v Italiji.
Tamkajšnje primorske fante, ki jih
je mobilizirala fašistična država,
je v taborišču pri Bariju obiskala
kulturniška skupina 10. slovenske
narodnoosvobodilne udarne bri-
gade, imenovane Ljubljanska bri-
gada. Ob koncu srečanja se je iz
ozadja v zahvalo oglasila ubrana
slovenska pesem tridesetih tabo-
riščnikov. Tenkočutno uho obi-
skovalca Rada Simonitija je takoj
prepoznalo glasbeni talent,
ustvarjalno energijo in potencial
moškega pevskega zbora. Stekle
so vaje in priprave, zbor je dobil
ime Srečko Kosovel in čez nekaj
mesecev so fantje že imeli svoj
prvi koncert v gledališču v Bariju.
Sprejeti so bili z navdušenjem, va-
bila v zavezniške baze in vojaške
bolnišnice so kar deževala. Tudi
vrnitev na Primorsko je bila prava
turneja z osemindvajsetimi kon-
certi, sledila sta še dva koncerta v
Mariboru in Ljubljani.
Danes, po sedemdesetih letih,
moški pevski zbor Srečko Kosovel
še vedno navdušuje svoje po-
slušalce. Pri tem s ponosom ne-
guje veličastno zapuščino vseh
prejšnjih generacij, ki so z ljubez-
nijo do pesmi in trdim delom
vztrajno dvigovale priljubljenost
in kakovost zbora. Hkrati pa je
zbor ves čas širil svoj repertoar pe-
smi z vsako menjavo generacije
pevcev in njihovih dirigentov.
Zbor danes ne prepeva le parti-
zanskih ter slovenskih narodnih
in umetnih pesmi, ampak posega
tudi po zahtevnejši domači in tuji
zborovski literaturi, tako posvetni
kot sakralni.
Nešteto vaj, koncertov, potovanj
in skoraj praviloma najvišje
uvrstitve na priznanih domačih
in mednarodnih tekmovanjih
pevskih zborov je zgodovina, na
katero so pevci, dirigenti in ljubi-
telji Pevskega zbora Srečko Koso-
vel upravičeno ponosni. Na velike
uspehe zbora, ki ga še vedno se-
stavljajo pevci amaterji iz Vipav-
ske doline, pa smo skupaj z njimi
ponosni vsi Slovenci. Ohranjajo
in utrjujejo našo kulturo, v kateri
ima zborovsko petje prav poseb-
no mesto. S slovensko pesmijo
razveseljujejo domačo in tujo jav-
nost, laično in strokovno uho, po-
sebej tudi Slovence po svetu. “Po-
jejo s svojim ljudstvom”, je zapisal
ameriški novinar leta 1944. In za
zbor Srečka Kosovela to še vedno
velja.
Koroško obarvana kulturna po-
nudba se je začela, kot smo že po-
ročali, v nedeljo, 19. oktobra
2014, v nekdanji šoli v Štmavru,
kjer je lutkovna skupina Mi smo
mi – Navihanci iz Celovca pod
strokovnim vod-
stvom odlične izve-
denke na Sloven-
skem v lutkarski
umetnosti Brede
Varl in z njenimi
čudovitimi lutkami
uprizorili lutkovno
igrico Žabe z ja-
snim življenjskim
sporočilom, naj bomo zadovoljni
s tem, kar smo, in naj se ne ozi-
ramo na druge; vsak je pač en-
kraten in neponovljiv.
Vsakič nam Koroški kulturni
dnevi podarjajo tudi drobec iz li-
kovne umetnosti, ki se rojeva na
lepih koroških tleh. Tako se je v
torek, 21. oktobra 2014, v galeriji
Ars nad Katoliško knjigarno na
goriškem Travniku zbrala lepa
skupina ljubiteljev slikarstva na
odprtju razstave akademskega sli-
karja Kristijana Sadnikarja, roje-
nega v Celovcu l. 1964, ki je bil
prvič gost pri nas. Sadnikar je
maturiral na Slovenski gimnaziji
v Celovcu, nato opravil moj-
strsko šolo za slikanje v Gradcu,
potem pa obiskoval še Akademijo
likovne umetnosti v Ljubljani,
kjer je diplomiral pri prof. Gusta-
vu Gnamušu.
/ str. 16
Iva Koršič
16. Koroški kulturni dnevi na Primorskem - Goriška
Odlična izložba bogate
ustvarjalnosti naših rojakov
Kristijan Sadnikar, Jože Kopeinig,
Damjan Paulin, Zdenka Olip
Ljubka Šorli
Tržaška30. oktobra 201410
  otem ko so zadoneli zadnji takti
skladbe Jnjen čeua jti gna’, se je
velika dvorana Narodnega doma
izpraznila: to je zahtevalo veliko časa, saj
je bil prostor natrpan s prijatelji in nek-
danjimi sodelavci Pavleta Merkuja.
Jezikoslovec, etnolog, etnomuzikolog in
skladatelj Pavle Merku' je umrl v pone-
deljek, 20. oktobra, v 88. letu starosti in
pustil veliko vrzel v slovenski kulturi na
zahodnem robu etničnega ozemlja. Na
žalni seji, ki je bila v četrtek, 23. oktobra,
in na kateri so poleg hčerke Jasne in
vnuka Jakoba sedeli tudi tržaški župan
Roberto Cosolini ter predsednika krov-
nih organizacij SSO in SKGZ, Drago Što-
ka in Rudi Pavšič, je lik Pavleta Merkuja
zaživel v vsej svoji polnosti. Po uvodnem
pozdravu ravnatelja Glasbene matice
Bogdana Kralja je besedo povzel zboro-
vodja Janko Ban, nekdanji Merkujev di-
jak na klasičnem liceju in njegov ka-
snejši sodelavec na Radiu. Janko Ban je
spregovoril o glasbeni razsežnosti Pavle-
ta Merkuja, o njegovem več kot polsto-
letnem ustvarjanju. Leta 1947 je namreč
napisal prvo skladbo, poetično uglasbi-
tev Pesmi s Krasa Srečka Kosovela, v na-
slednjih letih pa kar nekaj samospevov
še vedno v tonalni govorici. “Nato se pa
v petdesetih in šestdesetih letih prejšnje-
ga stoletja odloči za neoekspresionizem,
ki je bil tedaj razširjen po vsej Evropi”,
je dejal Ban in dodal, da je Merku’ z upo-
rabo atonalne in serialne tehnike med
slovenskimi tržaškimi skladatelji najdlje
segel v sodobno glasbeno govorico dru-
ge polovice 20. stoletja. Za zgled je imel
Albana Berga in Antona Weberna ter
Luigija Dallapiccola: na njihovi estetiki
je namreč Merku’ zasnoval svoje kom-
poniranje instrumentalnih in vokalnih
skladb. “V njegovem postserialnem ob-
dobju postaja glasbeni stavek prostejši
in teži k diatoničnosti, celo z vpletanjem
ljudskih prvin kot povezovalnega člena
med preteklostjo in sedanjostjo. Kom-
pozicijsko enostavnejši, čeprav nikakor
ne preprost, je Merkujev stavek, soli-
stični in zborovski, v priredbah ljudskih
pesmi z območja, kjer živimo Slovenci
v Italiji”. Ban je obrazložil, da so teme
priredb zvest zapis izročila, obdelava pa
zvočno opisuje okolje, iz katerega izhaja
tema, a tudi značaj ljudi in življenjske
razmere. Prav zato je za izvajalca še kako
pomembna poglobitev v et-
nološke in glasbene značil-
nosti določenega okolja, da
bo znal pravilno posredovati
duha take skladbe. Janko
Ban je omenil tudi doprinos,
ki ga je Merku’ dal program-
skemu oddelku slovenskega
radia, in pomen, ki ga je
skladatelj imel kot avtor več
glasbenih publikacij.
Prof. Marija Pirjevec je v imenu Slavi-
stičnega
društva Trst,
Gorica, Videm
spregovorila o
Merkujevem
doprinosu k
jezikoslovju.
Spomnila je,
da je bil Mer-
ku’ z Borisom
Pahorjem in
Alojzom Rebu-
lo med sousta-
novitelji revije
Sidro: publika-
cija je nastala
iz prepričanja,
da ni napred-
ka tam, “kjer
je svoboda pe-
pelka”. Trojica se je v tedanji ideološko
ločeni manjšini zavzemala za svobodo
duha. Ta želja je sovpadala s prvo ‘afero
Kocbek’ ob izidu njegove zbirke novel
Strah in pogum. Pirjevčeva je dalje pou-
darila, da se je Merku' na slovenističnem
področju spopadal s ključnimi vprašanji
zahodne slovenske meje. Omenila je dve
raziskovalni področji, ki bosta odslej no-
sili Merkujev pečat. Prvo zadeva zbiranje
in proučevanje etnografskega gradiva na
Tržaškem, Goriškem in Videmskem, da
bi Slovenci v Italiji spoznali svoje kore-
nine in utrdili svojo samozavest. Drugo
področje pa je govornica opredelila v ra-
ziskovanju krajevnih in osebnih lastnih
imen ter narečij. Spomnila je na dve
Merkujevi študiji, ki imata simbolni po-
men, in sicer objavo plemiških pisem
družine Marenzi (s tem je potrdil, da se
je slovensko plemištvo sporazumevalo
tudi v slovenščini) in študijo v itali-
janščini o tržaških srednjeveških priim-
kih (dokazal je namreč, da so se prvi slo-
venski priimki v slovenskem etničnem
prostoru pojavili prav v Trstu). Merku’
je bil svoboden duh, svoje delo je na-
menjal vsem Slovencem, ne glede na
njihovo politično in nazorsko prepričan-
je.
Pokojni je bil tudi med ustanovitelji Sku-
pine/Gruppo 85, v imenu katere je spre-
govoril Marino Vocci: “Merku’ je kot
svetovljan dojel, da poslanstvo različnih
kultur se ne sme omejiti le na golo poz-
navanje, ampak na skupno sodelovan-
je”. Marij Maver, Merkujev
nekdanji sodelavec na ra-
diu, se je velikega skladatel-
ja in jezikoslovca spomnil
kot izredno kultiviranega
človeka, ki je rad sodeloval
na Dragi, pri Društvu slo-
venskih izobražencev: pi-
sal je tudi za Mladiko. Ma-
ver je dodal sicer grenko
pripombo, ki jo je svojčas
izrekel sam Merku’: “Zave-
dal se je, da noben pripad-
nik mlajše generacije se ne
bo poglabljal v njegova ra-
ziskovalna področja”, saj
so bila verjetno njegova za-
nimanja ‘staromodna’…
Ko je Maver končal svoj po-
seg, se je iz zadnjega dela
dvorane oglasil MePZ Jacobus Gallus
pod vodstvom Marka Sancina. Zadonele
so prve note in očarljivo je izzvenela v
narečju zapisana ljubezenska zgodba,
ljudska Jnjen čeua jti gna’…
IG
P
   eseda našega Gospo-
da ostane na veke. Ne
vrne se k Bogu brez
uspeha, dokler ne opravi tistega,
za kar jo je Gospod poslal”. Tako
se glasijo sejalčeve besede, saj je
Bog velik v odpuščanju. V sklopu
16. Koroških kulturnih dnevov
na Primorskem je v Peterlinovi
dvorani na rednem srečanju
Društva slovenskih izobražencev
koroški duhovnik in vsesplošno
kulturno aktiven predsednik
Krščanske kulturne zveze Janko
Krištof v samostojnem recitalu
podal svojevrstno interpretacijo
besedil starozaveznih prerokov in
jih posodobil na osupljiv način,
da jih lahko vsakdo dojame.
Pred gledalcem se zvrstijo različni
liki, po katerih poda dekan Janko
Krištof svetopisemska besedila
prerokov iz Stare zaveze, Jeremije,
Izaije in Ezekiela v posodobljeni
različici, v kateri dojamemo da-
našnji svet in sodobne stiske člo-
veka: od vojn in prešuštva do gre-
hov in odrešenja. Krištofov mo-
“B nolog je dinamična predstava, iz-jemno aktualizirana s pomočjosodobne slike na velikih plakatih,
tako imenovanih “roll-up”, za ka-
tere sta poskrbela Hanzi in Franc
Tomažič. Janko Krištof se je začel
učiti Preroke in je s pomočjo sve-
topisemskega strokovnjaka mag.
Klausa Einspielerja hotel prikaza-
ti svojo poklicanost, kaj oznanja.
  Odprli so razstavo o šavrinkah 
Majhna zgodba velikih žena
NŠK in ISN, ZRC SAZU 
  avrinke, nekdanje prepro-
dajalke jajc med osrednjo
Istro in Trstom iz obdobja
med iztekom 19. stoletja in sredi-
no 20. stoletja, se niso samoopre-
deljevale s tem nazivom: ljudje iz
današnjega hrvaškega dela
Istrskega polotoka so jih tako poi-
menovali, ker so bile iz Šavrinije,
to je iz območja Slovenske in de-
loma Hrvaške Istre, ki se razpro-
stira od vrat Črnega Kala, med
Slavnikom, reko Dragonjo in
morjem.
Usodo šavrink lahko nedvomno
opredelimo za majhno zgodbo,
ki ostaja marginalna v t. i. veliki
zgodovini, je pa izjemnega pome-
na pri proučevanju družbenega
ustroja istrskega človeka in njego-
Š vega gospodarstva. Dejansko greza primer trdega življenja sloven-skega Istrana, pardon, slovenskih
istrskih žena, ki so zaradi gospo-
darskih zaostalih danosti istrske-
ga področja ter neizprosne nero-
dovitnosti večjega dela domače
zemlje iskale možnost sekundar-
nega vira zaslužka. To je bilo mo-
goče na podlagi tedenske delovne
migracije v Trst, kjer so na tržnici
(in na drobno v okolici Trga Ga-
ribaldi) prodajale nabavljene pri-
delke (v prvi vrsti jajca in druge
manjše prehrambene rastline), ki
so jih iz domačih krajev med Pre-
garsko planoto in Kraškim robom
(iz vasi Kubed, Gračišče, Dol, Hra-
stovlje, Truške, Trsek, Boršt, Nova
vas, Sveti Peter, Lopar, Marezige
in Pomjan) odhajale iskat v osred-
njo Istro. Domov so prinašale re-
lativno dober zaslužek: vsota, ki
so si jo nabrale s prodajo 1.300
jajc, je bila primerljiva petdnevni
plači, ki si jo je moški prislužil na
njivi. Šavrinke so iz obalnega me-
sta v Istro odnašale tudi drobne
predmete (od koščkov mila do
riža, petroleja, sukanca, popra), ki
so jih nato unovčile, da bi si pri-
skrbele izhodiščno prodajno bla-
go.
Specifiko šavrink, se pravi
'jajčaric', obravnava zanimiva
razstava, ki je nastala v sodelovan-
ju med Inštitutom za slovensko
narodopisje, ZRC SAZU, in Na-
rodno in študijsko knjižnico. Raz-
stavo so pred nedavnim odprli v
prostorih Gregoričičeve dvorane
v Frančiškovi ulici. Postavitev je
namenjena življenjski zgodbi ene
izmed šavrink, gospe Marije Fran-
ca iz Gračišča, in prikazuje etno-
grafski fotostrip njene trgovske
poti. Ta je nastal ob odkrivanju in
fotografskem dokumentiranju
Marijine krožne trgovske poti
med Gračiščem, vasmi v okolici
Buzeta in Trstom, ki je skupno
merila 135 kilometov. Na
manjših panojih so poleg fotogra-
fij vpleteni izseki iz intervjujev s
protagonistko in njenima hčerka-
ma in odlomki iz treh knjig, ki jih
je prav Marija Franca posvetila iz-
kušnjam šavrink. Poleg tega po-
nuja razstava obiskovalcu še iz-
vlečke terenskega dnevnika avto-
ric postavitve, Nataše Rogelja in
Špele Ledinek Lozej (obe sta so-
delavki ISN, ZRC SAZU), ki sta v
prvi osebi stopili na pot kremeni-
te šavrinke Marije Franca.
IG
Foto IG
Velika dvorana Narodnega doma 
Žalna seja v spomin na
akad. Pavleta Merkuja
Z režiserjem Alexandrom
Tolmaierjem je tako zasno-
val dobro uro trajajočo
predstavo, v kateri se je iz-
kazal z izjemnim spomi-
nom. Besedila si sledijo
vzporedno z liki, ki jih Jan-
ko Krištof spretno spremin-
ja: od novinarja, znanstvenika in
klovna, do kmeta, cestnega de-
lavca in umetnika. Celotno pred-
stavo spremlja glasba, ki jo v živo
izvajata zakonca Paulos Worku in
Kerstin Zirgoi na klavir,
harmoniko, saksofon,
bobne in na druga glasbi-
la.
Gledališka scena je zelo
preprosta. Sestavljajo jo
mizica, kavarniški stol,
nepogrešljiva pločevinka
kokakole, v kotu obešal-
nik z različnimi preoble-
kami - vlogami, na tleh
pa so smeti, od zmečka-
nih pločevink do praznih
zavojev cigaret. Vzpored-
no z liki se menjujejo tu-
di fotografije na velikih
plakatih. V samostojnem
recitalu pridejo v ospred-
je sodobni liki, po katerih nam
preroki spregovorijo o posledicah
nespoštovanja postave, kaj se
zgodi, če ne priznavamo večjega
od nas, oziroma o tem, da je člo-
vek stalno pred izbiro med do-
brim in slabim. Predstava nas va-
bi k razmišljanju o vojnah, lakoti,
pohlepu in brezbrižnosti, trgo-
vanju z belim blagom in drugimi
aktualnimi problemi.
Kot je ob koncu predstave dejal
njen glavni igralec, je najtežje de-
lo prav učenje besedila, saj pred-
stava traja eno uro, da zaživi, pa
je pomembna dinamika; tudi
preoblačenje v različne like opra-
vi svoje. Pred gledalcem zaživijo
liki novinarja, znanstvenika,
klovna, kmeta, cestnega delavca
in umetnika.
Kako pa je sploh prišla zamisel za
predstavo? Janko Krištof je pri šti-
ridesetih letih imel dvom o svo-
jem spominu, zato se je najprej
lotil pesmic. Pozneje je prešel na
literarna dela, naposled pa začel
Sveto pismo. S to predstavo je go-
stoval po Sloveniji že petindvaj-
setkrat. Najbolj ga veseli ustvar-
jati v skupini, ko nekaj nastane s
skupnimi močmi in idejami.
Pred Preroki se je že izkazal z be-
sedili Antona Martina Slomška,
Prešerna, Charlesa de Foucaulda
in drugimi. V načrtovanje nove
predstave vnaša izkušnje iz prete-
klih predstav ter jih dograjuje z
ostalimi sodelujočimi, kot sta v
tem primeru glasbenika.
Šin
V DSI nastop Janka Krištofa
“Beseda našega Gospoda
ostane na veke”
Zbora Sv. Jernej z Opčin na gostovanju v Bruslju
Lepa pevska izkušnja
  ešani in moški pev-
ski zbor Sveti Jernej
(ta se je ravnokar
preimenoval v moški zbor Sta-
ne Malič) z Opčin se posvečata
tako cerkvenemu kot posvet-
nemu koncertiranju. Petje poj-
mujeta kot poslanstvo, zato se
trudita, da bi tako pri bogaten-
ju nedeljskih maš in praznikov
kot na zborovskih revijah in
kulturnih prireditvah nasto-
pala zbrano in čim bolj kvali-
tetno. Za to tudi stalno skrbita
dirigenta, Janko Ban za
mešani in Walter Lo Nigro za
moški zbor. Da ta požrtvoval-
nost ni ostala neopažena, do-
kazuje nepričakovano in
nadvse prijetno presenečenje:
vabilo slovenskega evropskega
poslanca Lojzeta Peterleta, naj
zbora obiščeta Evropski parla-
ment.
Tako se je lepa skupina pevcev
z dirigentom Jankom Banom
in župnikom Francem Poha-
jačem na čelu (dirigenta Lo
Nigra so v Trstu zadržale druge
obveznosti) odpravila na go-
stovanje v evropsko prestolni-
co. Priprave so trajale kar ne-
kaj mesecev, saj to zahtevajo
tako ekonomska kot organiza-
cijska pa tudi kulturna plat ta-
ke odprave. Predsednica zbora
Berta Vremec je ob pomoči
prijateljice zbora, Maje Lapor-
nik, brezhibno izpeljala vse or-
ganizacijske zahteve in ureje-
vala finančno plat (poleg pod-
pore Urada poslanca Lojzeta
Peterleta je gostovanje podprla
še Zveza cerkvenih pevskih
M zborov); obenem pa sta diri-genta zborov pripravila prime-ren program pesmi in mu po-
svetila vse vaje. Ni šlo namreč
samo za obisk in ogled prosto-
rov najvišjih evropskih insti-
tucij, na sporedu so bili tudi
oblikovanje maše in kratek
koncert verskih pesmi v Slo-
venskem pastoralnem središču
in koncert posvetnih pesmi v
prostorih Slovenskega velepo-
slaništva v Bruslju.
V Bruselj so pevci in spremlje-
valci odpotovali z letalom iz
Trevisa, v Bruslju pa sta jih
sprejela in potem vodila An-
drej Černigoj in občasno tudi
Ivan Jevnikar, dva mlada pri-
ložnostna vodiča, ki ju je dal
na razpolago Peterletov Urad
v Bruslju. Kadar se taka velika
skupina premika s kovčki po
letališčih in avtobusih, pred-
stavlja to kar nekaj težav za
udeležence in vodiče, a z do-
bro voljo se da vse premostiti.
Tisti starejši pevci, ki so za
večerjo dobili mesto v suge-
stivni restavraciji, kjer so nan-
je izmed knjig do stropa na-
grmadenih polic gledale glave
raznih živali, so kaj kmalu po-
stali dobre volje ob pogledu na
velike porcije svinjskih rebrc,
prelitih z okusno eksotično
omako. Vsi pa so se še posebej
razveselili, ko so se razvrstili
po sobah lepega hotela, za ka-
terega so ugotovili, da leži
prav blizu najbolj privlačnih
turističnih točk mesta.
/ dalje
Lučka Susič
Tržaška 30. oktobra 2014 11
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami:
Marija Batagelj 20 evrov, Iza Arban
5 evrov in Amelija Pangos 5 evrov.
Za Društvo rojanski Marijin dom
daruje N. N. 30 evrov.
V spomin na moža Bertota daruje
žena Grazia Gerdol 50 evrov za
Slovensko dobrodelno društvo
Trst.
Zahvala
Karitas vipavske dekanije se
zahvaljuje Vincencijevi konferenci
iz Barkovelj, ki je darovala 100
evrov za pomoč otrokom.
Oddelek za mlade bralce NŠK v Narodnem domu 
V gosteh je bila priljubljena
revija Pastirček
   Marijan Markežič,
urednik Pastirčka, se
je v petek, 24. okto-
bra, mudil v Trstu, da bi pri nas
poiskal svojega naslednika.
Že celih 35 let vodi otroško
revijo in prav je, da vajeti
publikacije vzamejo v roke
mlajše sile. In res, med otro-
ki prvih dveh razredov OŠ
Fran Milčinski na Katinari,
ki so napolnili Oddelek za
mlade bralce Narodne in
študijske knjižnice v poslop-
ju Narodnega doma, se je ja-
vil Marco: le-tega je g. Mar-
kežič postavil na stol in ga
uvedel v zahteven in
težaven, a hkrati zadoščenja
poln uredniški poklic.
Šaljiv prizor je bil le eden iz-
med mnogih, s katerimi je
postregel goriški duhovnik,
ki si je s suverenim in ra-
doživim nastopom prikupil
naklonjenost malih bralcev, ki
so hkrati tudi sodelavci Pa-
stirčka.
Na steni Oddelka za mlade bral-
ce so bili namreč razobešeni ri-
sani – pisani izdelki, ki so jih
G. otroci osnovnih šol iz Tržaške,Goriške in Špetra prispevali nanatečaj otroške revije. Katinarska
šola je sodelovala z 28 risbami.
Največ prispevkov je goriška re-
dakcija prejela od špetrskih
osnovnošolcev, prvo nagrado pa
si je zagotovila Vanessa Bratovic,
učenka 5. razreda OŠ I. Trinka
Zamejskega iz Ricmanj. Njena ri-
sba ponazarja hudomušno čebe-
lico: ta bo namreč s platnice re-
vije spremljala bralce Pastirčka
skozi celo leto.
V svoji 'interaktivni' predstavit-
vi je urednik Marijan Markežič
spregovoril o lastnosti revije in o
njeni preteklosti. Rodila se je
namreč že leta 1928; takrat se je
imenovala Jaselce. Prva številka
sodobnega Pastirčka je izšla po
drugi svetovni vojni. Zamisel se
je porodila veroučiteljem, ki so
ugotavljali, da primanjkuje pri-
merna osnovnošolska literatura,
s katero bi se malčki učili brati,
pisati in risati. Za krajše obdobje
se je urednikovanje revije prese-
lilo v Trst, ko je zanj skrbel g.
Prešeren.
G. Markežič je občinstvu obno-
vil postopek nastajanja revi-
je, ki redno izhaja vsak me-
sec. Ideja se najprej porodi v
urednikovi glavi, ki zamisel
nato izpelje s pomočjo sode-
lavcev in tiskarjev: ključni
element v tej verigi pa je
nedvomno doprinos učen-
cev. Otroci so dejansko sou-
stvarjalci publikacije, ki na-
staja v sklopu redne dejavno-
sti Zadruge Goriška Mohor-
jeva. Prizadevanje otrok gre
beležiti bodisi v fazi nasta-
janja revije (čebelica na na-
slovnici revije je v tem vidi-
ku zgovorna...) bodisi takrat,
ko je Pastirček že sestavljen
in tiskan: “Zakaj so nekatere
strani Pastirčka brez barv? ”
je vprašal g. Markežič. “Zato,
da jih mi pobarvamo”, so sogla-
sno odgovorili otroci in se tako
izkazali za delavne in marljive,
se pravi za take, kot jih ima rad
urednik Pastirčka.
IG
  V galeriji Skerk so odprli razstavo o arh. Maksu Fabianiju
Življenjska parabola don Kihota 
iz Kobdilja
TRNOVCA 
  eta 1953 na eni od stotin
razglednic, ki jih je narisal
in s katerimi si je dolga leta
dopisoval s prijatelji, upodobi vi-
teza, ki z napičenim kopjem bra-
ni skupino ljudi, v ozadju pa je
vidna vas, ki stoji na vrhu griča.
Skoraj gotovo je to don Kihot,
podoba, na katero se je Maks Fa-
biani skliceval, ko
se je o svojih
življenjskih izbi-
rah s skupino go-
riških prijateljev
pogovarjal med
pustovanjem pri
Beli dami:
“Počutim se kot
don Kihot”, je ta-
krat rekel z gren-
kobo. To je na-
jučinkovitejši in
najbolj občuten
pečat za življenje,
ki tudi po toliko
letih še vedno fa-
scinira.
Ta sestavek smo
črpali iz kataloga,
ki spremlja razsta-
vo o zagonetni in
hkrati sposobni,
kultivirani in am-
biciozni osebnosti arhitekta
Maksa Fabianija: postavitev so
odprli v prostorih Umetniškega
in kulturnega centra Skerk v
Trnovci, v nedeljo, 26. oktobra.
In ravno odv. Skerk nam je orisal
podrobnosti razstave, ki bo od-
prta točno mesec dni, vse do 26.
novembra. Vsebina postavitve je
razvrščena med razstavno dvora-
no v pritličju in gornjimi prosto-
ri. V pritlični dvorani so na pa-
nojih poglobljena preteklost
kraške rodbine Fabianijev (arhi-
tektov oče Anton je spremenil
dotedanji družinski priimek Fa-
bian v italijansko različico),
okolje, v katerem so Maks in nje-
govi bratje odraščali, družinske
gospodarske dejavnosti in zako-
L nitosti velike rojstne domačije vKobdilju. V prvi etaži pa je pri-kazana Fabianijeva arhitekturna
dejavnost v Trstu in Gorici (iz-
pod njegovega peresa so poleg
številnih projektov nastali načrti
za Narodni dom in Trgovski
dom) ter Ljubljani (po potresu
leta 1895 je prostovoljno pripra-
vil splošni urbanistični
načrt prihodnje slovenske
prestolnice). Posebno po-
glavje predstavlja Dunaj,
kjer je Fabiani na prelo-
mu stoletja postal dejan-
sko referenčna točka arhi-
tekturne stroke: v prestol-
nici je projektiral številne
stavbe in palače, med katerimi
izstopajo Portoi e Fix, palača Ar-
taria in predvsem večnamenska
gledališka hiša Urania, ki je s svo-
jo podobo pomenila konec sece-
sijske dobe. To je namreč Fabiani
globoko zaznamoval tudi z oseb-
nimi slogovnimi posebnostmi,
kot na primer z vnašanjem ba-
ročnih elementov. Pravijo, da je
bilo v glavnem mestu tedanjega
avstro-ogrskega cesarstva v inte-
lektualno-umetniškem vrvežu
ob prelomu stoletja mogoče
srečati genija za vsakim voga-
lom: nedvomno veljajo te bese-
de za vsestransko izrazitost Mak-
sa Fabianija, ki ga lahko zaradi
osebnosti in estetskega čuta ter
zaradi njegovega večjezičnega iz-
vora imamo za sijajnega pred-
stavnika tedanjega časa.
Družina Maksa Fabianija je bila
izredno bogata. Spoštovanje, ki
ga je bila deležna v Kobdilju in
okolici Štanjela, pa je še prej kot
zaradi finančne plati izhajalo iz
pravšnjega odnosa, ki ga je rod-
bina imela do kraškega okolja in
njegovega človeka. Maks in nje-
govi bratje so imeli izredno ka-
kovostno izobrazbo (doma so
itak govorili slovensko, italijan-
sko in nemško), kar je kasneje
botrovalo, da so vsi naredili iz-
jemno kariero.
Posebno poglavje bi zahteval od-
nos, ki ga je Fabiani imel do
oblasti. Izredna ambicija ga je
najbrž popeljala v sklepanje ta-
kih poznanstev, ki so ga usodno
zaznamovala. Donkihotsko
namreč … Njegov cursus hono-
rum ga je privedel celo do tega,
da je postal umetniško-estetski
zaupnik prestolonaslednika
Franca Ferdinanda, ki mu je celo
poveril ključno vlogo pri obnovi
svoje češke graščine Konopište in
bi mu verjetno ob prevzemu
oblasti ponudil mesto cesarskega
ministra za arhitekturo. Sarajev-
ski streli pa so pretrgali njegove
vezi z avstrijskim svetom: še pred
uradnim nastopom fašistične
dobe je leta 1921 samovoljno
pristopil k fašistični stranki. S to
izbiro je njegova rodbina ohra-
nila imetje na Krasu, v katerega
je Maks ostal globoko zaljubljen.
Korak k Italiji pa njegovi karieri
na področju arhitekture ni pri-
nesel pozitivnih razpletov, prej
obratno, saj so mu bile poverje-
ne le manjše zadolžitve. Sicer pa
so ga fašistične oblasti zaradi nje-
gove vraščenosti v kraško okolje
leta 1935 imenovale za župana
(podesta’) tedanje občine Štan-
jel. Kaže, da je vselej imel dobre
odnose z italijansko stranjo, do-
mačini in nato – kot nam je po-
vedal odv. Skerk - tudi s partizan-
skimi enotami. V tem obdobju
je v Štanjelu delno obnovil grad,
vstopna vrata v vas, župnijsko
cerkev, v Kobdilju pa trg, vselej
je zagovarjal ohranitev značilno-
sti kraških hiš. Leta 1938 je zgra-
dil stavbo, kjer je imela sedež
fašistična stranka. Štanjelski grad
pa je v času vojne postal kraj po-
nižanja in mučenja: spominja-
mo se še pričevanja gospe Sonje
Amf Kocjan, ki je v dokumentar-
cu Loredane Gec zaupala, kako
je v utrdbi sredi Krasa preživela
nekaj najhujših dni svojega
življenja. In ni bila edina
… Nemške sile so leta 1944
bombardirale tamkajšnje
področje: družinska hiša
in Fabianijeva osebna vila
sta bili uničeni, patriarhal-
na družina se je razbila,
končal se je njihov svet.
Maks Fabiani se je nato
preselil v Gorico, kjer ga je
do smrti leta 1962 negova-
la hčerka Lotti (v zakonu z
gospo Francesco, od katere
se je kmalu ločil, je imel še sina
Lovrenca). Eden izmed največjih
arhitektov našega prostora je
umrl reven v 97. letu starosti.
To je bila življenjska parabola
našega don Kihota iz Kobdilja, ki
je ne glede na življenjske zaplete
s svojim talentom zaznamoval
urbano in podeželsko okolje od
Trsta do Dunaja.
IG
S spomini okrog starih Milj
Miran Kuret o DSMO
Kiljan Ferluga
  ruštvo Slovencev miljske
občine je nastalo leta
1975 in še danes predsta-
vlja pomembno središče sloven-
ske kulture na najjužnejšem delu
tržaške pokrajine. Ime je leta
2009 dobilo po Kiljanu Ferlugi,
prvem in dolgoletnem predsed-
niku društva, učitelju po poklicu,
najpomembnejšem kulturnem
in političnem delavcu ter borcu
za pravice Slovencev v miljski
občini. Decembra 2012 je krajev-
na zadruga Vesna založila teme -
ljno dvojezično publikacijo Novi-
ce z miljskega konca – O zgodo-
vini Slovencev miljskega ob-
močja, ki sta jo ob Ferlugi pripra-
vila zgodovinarja Marta Ivašič in
Štefan Čok.
Minulo soboto so društvene pro-
store v ulici Roma napolnili spo-
mini na ljudi in kraje starih Milj
z okolico. Član društva Davorin
Devetak je med domačine pova-
bil zgovornega in izkušenj polne-
ga Mirana Kureta, sicer doma iz
Ricmanj, ki je svoje življenje ob
cvetoči gospodarski dejavnosti
posvetil družbeno-kulturnemu
aktivizmu na Tržaškem. Kljub
težkemu življenju ga je izreden
značaj popeljal na študij v Ljublja-
no, v Trstu pa je dolgo let delal
kot tajnik Glasbene matice, bil v
odboru Slovenskega stalnega gle-
dališča in upravitelj Tržaške kre-
ditne banke. Na svoji življenjski
poti je stkal mrežo globokih sti-
kov s primorskim življem, zato
lahko upravičeno trdimo, da do-
bro pozna zgodovino slovenske
D prisotnosti na lokalni in širši ob-mejni ravni od konca druge sve-tovne vojne do današnjih dni. Ob
tem je svojo ljubezen do umetno-
sti in glasbe naravno posredoval
sinovoma Igorju in Stojanu, ki
uspešno krojita instrumentalno
in zborovsko dogajanje evropske-
ga formata.
Primerjava s preteklostjo je radi-
kalna: z razliko od današnjega
“Hollywooda” je bil nekoč Miljski
hrib videti kot temno nebo s sed-
mimi lučkami: nekaj osamljenih
kmetij in ribiških lantern je bilo
videti z nasprotnih Ricmanj. Prav
tako poveden je spomin
na praznik starih Milj
15. avgusta: verniki, ro-
marji in veselo ljudstvo
so prihajali z vseh kon-
cev, bili pa so skoraj iz-
ključno Slovenci.
Miran Kuret je svojo
prosto pripoved name-
nil 50-letnemu trgovan-
ju z vinom, spominu na
najboljše “paštne”, spre-
govoril je o skopem
značaju Škedenjcev, pa
še o Trebencih, ki vinske trte
kljub žejnim grlom niso gojili.
Kljub “mižerji” je bila pripoved o
dobrih starih časih polna veselja
in vitalnosti. Kuret je veliko pro-
stora namenil anekdotam o na-
seljih (Korošci, Božiči, Hrvatini,
Marasiči, Elerji) in priimkih
(Benčič, Benež, Keber, Bratož, Ko-
rošec, Čač) z Miljskega hriba, ka-
terega upravo in prostorsko deli-
tev je nekoč določala cerkvena za-
konodaja. Na račun zgodovinskih
dogodkov in oblikovanja držav-
nih meja po Londonskem memo-
randumu leta 1954 je gost DSMO
omenil zanimive članke v takrat-
nem Jadranskem koledarju.
Vso pripoved lahko strnemo v ci-
tat, ki izraža Kuretovo narodno
zavednost in prepričanje o preve-
liki površnosti Slovencev v odno-
su do svoje kulturne pripadnosti
na tem območju: “Če boš bežal
enkrat, boš bežal celo življenje”.
Jernej Šček
Naši odbornici dr. Jadranki Cergol in njenemu možu
Igorju Gabrovcu ob rojstvu
SOFIJE
iskreno čestitamo, mali Sofiji pa želimo, 
da bi zrasla v lepo in dobro članico 
naše narodne skupnosti!
ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA
Foto IG
Palača Urania na Dunaju
Maks Fabiani
Miran Kuret in Davorin Devetak
Aktualno30. oktobra 201412
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (71) Mariza Perat
Kostanjevica pri Gorici
Prišla pa je prva svetovna vojna in cerkev ter sa-
mostan na Kostanjevici sta bila popolnoma po-
rušena. Ko so po vojni naši kraji prišli pod Italijo,
so se slovenski frančiškani s Kostanjevice mo-
rali umakniti, na njihovo mesto pa so prišli
italijanski frančiškani.
Leta 1939 se je začela druga svetovna vojna.
Dne 10. februarja 1947 je z mirovno pogodbo
v Parizu bila določena meja med Italijo in ta-
kratno Jugoslavijo. Po tej pogodbi je Kosta -
njevica pripadla Jugoslaviji in tako so se tja
vrnili slovenski frančiškani. Dne 14. septem-
bra istega leta je meja med Italijo in Jugosla-
vijo dokončno stopila v veljavo in s tem Ko-
stanjevico odrezala od Gorice in goriške
nadškofije. Tako je za tisti del goriške nadško-
fije, ki je pripadel Jugoslaviji, bil imenovan
za apostolskega administratorja dr. Franc
Močnik, takrat župnik v Solkanu. Že 16. sep-
tembra je dr. Močnik na Kostanjevici ustanovil
samostojen vikariat. Po njegovi nasilni odstra-
nitvi še istega leta je naslednje leto, 28. februarja
1948, bil za apostolskega administratorja imeno-
van dr. Mihael Toroš, ki je vikariat 16. novembra
1953 povzdignil v župnijo. Od 15. junija 1950
do 4. decembra
1964 je na Ko-
stanjevici bil tu-
di sedež apostol-
ske administra-
ture. S 1. januar-
jem 1965 je To-
rošev naslednik
dr. Janez Jenko
administraturo
prenesel v Koper, ki je tako postal sedež Admini-
strature za Slovensko Primorje. Leta 1977 pa je
Koper postal sedež obnovljene koprske škofije.
Naj še omenim, da je dr. Toroš leta 1952 prav na
Kostanjevici začel izdajati verski tednik Družina.
Na Kostanjevici je med drugo svetovno vojno
našla zatočišče podoba Svetogorske Matere
Božje. Zato Kostanjevico imenujemo tudi “Mala
Sveta Gora”.
Kostanjevica slovi po svoji bogati knjižnici, ime-
novani po p. Stanislavu Škrabcu. V njej je 11.500
knjig. Začetki knjižnice segajo v čas, ko so na Ko-
stanjevico prišli frančiškani. Ti so s Svete Gore
leta 1786 prinesli v goriški samostan na trgu sv.
Antona približno 5.000 zvezkov, vendar so ob
selitvi na Kostanjevico leta 1811 imeli s seboj le
kakih 2.000 knjig. Ko je pozneje bilo ustanovlje-
no bogoslovje, je število knjig naglo naraslo. Še
prav posebno pa se je knjižnica obogatila v času,
ko je tu deloval p. Škrabec.
Med prvo svetovno vojno so redovniki pred
odhodom s Ko-
stanjevice knjige
spravili v sode ter
jih shranili v klet-
nih prostorih. Od
tu je potem mno-
go knjig izginilo
in so jih kasneje
našli v Vidmu,
kamor so jih od-
peljali Italijani.
Po drugi svetovni vojni so italijanski frančiškani
nekaj dragocenejših knjig odnesli v Trident. Ne-
katere od teh so pozneje vrnili.
Knjižnica je leta 1998 bila popolnoma prenovlje-
na in opremljena z digitalnimi napravami.
V njej najdemo tudi starejše spise, predvsem 30
inkunabul. Posebna znamenitost knjižnice je Bo-
horičeva slovnica iz leta 1584 z avtorjevim la-
stnoročnim posvetilom Goričanu Juriju Ževu.
/ dalje
  Dr. Štuhec v Gorici
“Za pravično družbo ...”
S 7. STRANI 
  erkev v Sloveniji žal ni
več moralna avtoriteta.
Tudi to je Štuhec odločno
zatrdil. “Upajmo, da se bo pobra-
la in bo spet odigrala tako vlogo,
če bo prišlo do bolj zaostrene si-
tuacije”. S tem, kar se je zgodilo
v zadnjih letih, je Cerkev odprla
svojo ranljivo stran; to so izkori-
stili, da so Cerkev dotolkli kot
moralno avtoriteto in da se iz nje
norčujejo, kakor se komu zljubi.
V času režima je bila Cerkev so-
vražnik št. 1, je dejala Jazbarjeva.
Za današnjo slovensko miselnost
pa je to popolnoma irelevantno,
je odbil Štuhec, “nikogar ne za-
nima, kakšno vlogo
je imela Cerkev pod
komunizmom”. To
je mimo, to sploh ni
pomembno. Zato tu-
di odnos do Cerkve
ne izhaja iz kakršne-
ga koli občutka od-
govornosti do neko-
ga, ki je bil pregan-
jan, kaj šele, da bi ta
odnos bil posprem-
ljan s kakšnim
občutkom sramu, da
smo komu kaj delali
narobe 40 let. Ravno
obratno! “Te
krščanarje je treba
pobiti! je bilo pisano
na zidovih”.
“Cerkev je po drugi
svetovni vojni ven-
darle nudila neko rezistenco”;
brez te bi gotovo ne prišlo do de-
mokratičnih sprememb. Ni bilo
nobene druge tako močne in or-
ganizirane civilne skupine, ki bi
omogočila, da bi se sploh orga-
nizirala kakšna druga miselnost.
To pa se sploh ne šteje kot usluga.
Javnemu mnenju je uspelo ustva-
riti o Cerkvi sliko neke pohlepni-
ce in pedofilke... Kultura odnosa
do duhovniškega poklica se je tu-
di znižala na najnižjo možno me-
jo. Zaradi vsega tega Cerkev da-
nes žal nima tiste moralne moči,
kakršno je imela v 90. letih.
In odprla se je mariborska rana...
“Preko italijanskega novinarja
smo izvedeli kup laži, ki jih do
danes še ni mogoče demantira-
ti”, je dejal Štuhec. “800 milijo-
nov je laž, nato je nastala ena mi-
lijarda, tik pred volitvami pa celo
milijarda pa pol”... Nič od tega
ne drži! Na 31.12.2010 so Zvono-
vi bili dolžni bankam 450 mili-
jonov, “malo več kot polovico
vsote, o kateri so govorili italijan-
ski mediji”; sama škofija kot ško-
fija naj bi bila realno zadolžena
za 37 milijonov. Vse njeno pre-
moženje, ki bi ga morala prodati,
seveda ne bo doseglo te vsote,
verjetno pa vsaj 50%. “Vedno se
govori o cerkvenih Zvonovih”,
kot bi Cerkev neposredno upra-
vljala s pravnimi subjekti, ki pa
so bili samostojni: imeli so svoje
direktorje in nadzor, v katerem
so bili tudi mali delničarji. Nihče
se danes ne vpraša, zakaj mali
delničarji, če so res tako oškodo-
vani, ne tožijo vodstva Zvonov,
zakaj ni nobene ovadbe. Kot je
dejal Stres, niso Zvonovi pokopa-
li mariborske nadškofije, ampak
je T2 pokopal Zvonove, ti pa so
posledično potegnili za sabo
nadškofijo. Glavni problem je fir-
ma T2, investicije v to firmo, pri-
tisk na Zvonove se je izvajal pre-
ko tistih, ki so pri T2 bili glavni
botri, “to pa so bili nekdanji di-
rektor Telekoma Miran Kramber-
ger, Mirko Krašovec in Dušan Za-
zijal”. Ti so bili “duhovni očetje
T2-ja”.
Osnovni problem v mariborski
zgodbi je bil po mnenju dr. Štu-
heca način vodenja, ki je bil “po-
C polnoma netransparenten”, škofpa nemočen. “Naši škofje so seustrašili biti voditelji”. Msgr.
Kramberger je vedno bil dober
človek, “a te dimenzije enostav-
no ni imel”. Gotovo je bilo tudi
več ljudi, ki so že leta pred fi-
nančnim zlomom opozarjali, da
v ekonomiji mariborske nadško-
fije nekaj gre narobe. To je Štu-
hec pisno storil že leta 1994, zato
se tudi absolutno ne čuti odgo-
vornega. “V naslednjih mesecih
bomo morali to zgodbo nujno
končati, v taki ali drugačni obli-
ki. Če se ne bo končala v dogo-
voru z upniki, kako se bo proda-
jalo in bodo upniki poplačani, se
bo končala pa s stečajem. Samo
tidve možnosti sta”.
Če bi Vatikan sedaj imenoval no-
vega nadškofa v Mariboru, “bi
naredil še eno neumnost; prvo je
naredil, ko je Turnška odstavil,
drugo bi naredil, ko bi postavil
novega škofa v nerešeno situaci-
jo, isto, v katero je postavil
Turnška”. Štuhec je prepričan, da
odstavitev dveh škofov ni bila pa-
metna poteza. “Še danes mislim,
da je nadškof Turnšek velika
žrtev. S to potezo so uničili enega
najbolj zvestih, da ne rečem sve-
tih sinov Cerkve na Sloven-
skem... Mislim, da ni naredil to-
liko škode, da je bilo potrebno z
njim narediti, kar so naredili”.
Najbolj pa Štuhec pogreša temel-
jito in resno študijo o tem, kaj je
kdo naredil in česa ni oz. za kaj
je kdo odgovoren. Če pride ško-
fija v tako težko situacijo, v
kakršno je prišla mariborska, “bi
pričakoval, da bi bili deležni te-
meljite vizitacije, kjer bi izvedeli
vse o nas, da bi lahko potem
odločili. To se ni zgodilo”. Kot
“direktor največjega sistema v
nadškofiji nisem bil deležen no-
benega obiska s strani Vatikana”,
je dodal. Sam nuncij ga je prvič
obiskal pred dvema mesecema:
“A je to odgovorno”? Če se pa za-
našajo na “druge, tajne vere, je
to tudi problem”.
Tednik L'Espresso je kot prvi ob-
javil vest o mariborski aferi, ker
je - po mnenju Ivana Štuheca -
našel informacijo pri slovenskih
novinarjih ali slovenskih bankah
oz. Ljubljanski banki. “To je bilo
približno enako skonstruirano
kot Patria; tudi ta se ni sprožila v
Sloveniji”. Podkupljeni novinarji
so na svetu za to, da delajo afere...
“Žalostno je, če so taki aferi na-
sedli tudi v Vatikanu”.
Imenovanje ljubljanskega
nadškofa je Štuhec ocenil kot ze-
lo pozitivno. “Tokrat pa kapo dol
Vatikanu!... Sicer sem bolj mislil,
da bomo frančiškana dobili v
Mariboru, ne pa v Ljubljani”. Po
vsem tem, kar se je zgodilo, je ja-
sno, da mora Cerkev postaviti ja-
sno znamenje: to znamenje je
škof frančiškan, ki prihaja iz
ubožnega reda. “To je zelo modra
poteza”. Prav tako je bilo modro,
da p. Zore “ni izmed tistih, ki jih
je forsiral kak lobi... Kolosalna,
odlična odločitev”!
Papež Frančišek s svojim stilom
govori o tem, kakšen naj bi bil
stil v Cerkvi: kard. Kasper je že
pred leti pisal, da je treba nehati
s “konstantinovsko Cerkvijo”.
Eden izmed problemov Cerkve
na Slovenskem je ta, da se od
konstantinovske Cerkve ni nik-
dar poslovila. Frančišek izbira po-
polnoma nov stil: “Ne moremo
več biti gospodje. Ali bomo
smrdeli po ovcah ali pa ni treba,
da smo. To je jasno: ali smo iz
ljudstva in za ljudstvo ali pa ljud-
stvo ne potrebuje koga drugega...
Vesel sem, da je papež tak”. Papež
ne more spremeniti Kristusovega
nauka, to je jasno. Po sinodi pa
“se mi zdi kristalno čisto, da je
njemu popolnoma jasno, da je
treba razlikovati med Jezusovim
naukom in kulturno pogojenimi
rešitvami, ki jih je sprejela Cerkev
skozi 2000-letno zgodovino”. Če
bo papežu uspelo to uveljaviti v
Cerkvi, “potem je naredil zelo ve-
liko revolucijo”. Eni še vedno mi-
slijo, da je tradicija nad evangeli-
jem in Kristusom, “pa ni in ne
sme biti! In ko je, je narobe”.
Ivan Štuhec se tudi ukvarja s po-
litiko: “Za pravično družbo je tre-
ba vedno povzdigniti glas”, ne
glede na to, ali si laik ali klerik.
Dokler je v Sloveniji situacija ta-
ka, da si laiki tega ne upajo, ker
se morajo bati za svoje družine,
do takrat je “moja dolžnost kot
teologa in človeka, ki se znotraj
Cerkev ukvarja z družbenim nau-
kom Cerkve, da o teh stvareh na
glas govori... Nikjer in nikoli pa
nisem politično deloval v stran-
ki, v nekih organih, bil kakršen
koli svetovalec strankarskega po-
litičnega odločanja, kakršen koli
'sivi stric' ali karkoli podobne-
ga”. Politika z veliko začetnico
“smo vsi državljani, ne glede na
to, kaj smo”. Drugo je “profesio-
nalna in insitucionalizirana po-
litika, tista z malo začetnico”:
“Tam mene nikdar ni bilo in me
niti ne bo”.
V zadnjih petih mesecih je bilo
na slovenskem političnem prizo-
rišču zelo pestro, “rdeča nit” pa
se po mnenju štajerskega duhov-
nika in izobraženca vidi v prime-
ru Alenke Bratušek. Ta je “raz-
krinkal slovensko politično dvo-
ličnost, nesposobnost,
nedržavotvornost in popolno ka-
drovsko bedo”. Njen primer je
“na srečo to zgodbo razkril na
evropskem parketu”. Vsi govorijo
eno, potem morajo delati drugo:
to je dvoličnost, lažnivost. “Eno-
stavno si ne upamo priznati, da
živimo na preveliki nogi že nekaj
časa in da nas to predrago stane.
Vsak politik, ki pride in na novo
zadolžuje državo, jemlje prihod-
njim generacijam kruh”.
O medijih: “Delo je zame zadnji
pocestni 'cajtng', zato ga že dol-
go ne kupujem, berem pa še
Kostanjeviška knjižnica
Dr. Franc Močnik Dr. Mihael Toroš Dr. Janez Jenko
manj... Brez Dela lahko
mirne duše živiš”. S poli-
tiki za enkratno uporabo
in mešanjem megle je
prišlo do “popolne de-
strukcije strankarskega si-
stema”. Če uničiš stranke,
ustvariš prostor za anarhi-
jo in lahko prevzameš
oblast. Zato imamo v Slo-
veniji “stranke-muhe
enodnevnice”. Mediji
ustvarjajo predvolilno
zgodbo. “Danes je začetek
konca Cerarja”, je napove-
dal Štuhec, ki je dejal, da
se je 27. oktobra na lestvici
najbolj priljubljenih poli-
tikov na prvo mesto prvič
povzpela evropska poslanka Tan-
ja Fajon, premier pa je pristal na
četrtem. “Muhe enodnevnice so
načrtno delo tistih, ki
želijo ohraniti oblast in
je nikoli niso izgubili”.
“Niti ene volitve po
plebiscitu niso bile
čiste”, je Štuhec izjavil
pred časom in na go-
riškem večeru še po-
trdil: “Točno tako je”.
Pred vsakimi volitvami
so si izmislili afero in z
njo preusmerili doga-
janje. “Slovenija ni
pravna država, ampak
njena karikatura”. Če si
kot vrhunski politik v
pravni državi lahko ob-
sojen na osnovi indi-
cev, če sem zato, ker
kritiziram državno in-
stitucijo, zaslišan od
kriminalista in nato
moram na sodišče, to ni pravna
država!
Zakaj je Janša v ospredju poli-
tične pozornosti od leta 1989 vse
do danes, je vprašala Jazbarjeva.
Že na podlagi knjige Zdenka Ro-
terja Padle maske je razvidno, da
so “oni točno vedeli, kdo so ta-
lentirani ljudje za politiko in jav-
no življenje. Če so ti ljudje delali
tako, kot so sivi strici mislili, da
je prav, potem so bili v milosti;
kakor hitro so delali drugače, so
padli v nemilost. In Janša je eden
izmed teh, ki so padli v nemilost
že v času osamosvajanja”.
Kje so rodovi, ki so šli skoz slo-
venske katoliške gimnazije?
“Počasi prihajajo na dan”, je de-
jal Štuhec. Sicer pa mladi priha-
jajo na gimnazijo že formirani.
“V štirih letih na gimnaziji ne
moremo spremeniti tistega, česar
nista naredili družina in osnovna
šola”. Zgodovina je pri mladih
“itak prekleta, ker je bila večini
tako predstavljena. To so otroci
brez sleherne zgodovinske zave-
sti”. Mladi Slovenci z magisteri-
jem in doktoratom, ki odhajajo
v tujino, tam ne bodo ustanavlja-
li slovenskih klubov: “Te zavesti
nimajo. Zanje so pomembni ka-
riera, denar in dobro življenje”.
Vrednostni svet je zelo zmeden,
“vendar brez slovenskih kato-
liških šol še tega ne bi bilo, kar
se pojavlja”. Tu pa tam se najde
kakšen pravnik, ekonomist ali
novinar, ki malo
drugače misli in
piše. Prvi matu-
rantje so iz Šen-
tvida, Želimelj
in Vipave izšli
pred 20 leti, da-
nes so očetje in
mame, skrbijo za
vsakdanji kruh.
Srednja genera-
cija nima časa se
ukvarjati tudi s
politiko. “Dvaj-
set let rabijo, da
bodo najprej
preživeli svojo
družino; to je
njihova priorite-
ta, če imajo prave vrednote. Šele
kasneje bodo morda stopili bolj
odločno in pogumno tudi v po-
litiko”.
Marsikatero vprašanje o različnih
temah so gostu postavili tudi pri-
sotni med občinstvom. Med dru-
gim je gost povedal, da je “ena
usodnih napak v slovenskem po-
litičnem življenju neenotnost
med pomladnimi strankami,
razpršenost in fragmentacija po-
litičnih sil, ki bi morale biti no-
silke demokratične kulture po
družbenih spremembah”. Pom-
ladni blok v Sloveniji je bil me-
dijsko vedno diskreditiran, nikoli
ni uspel z nobenim svojim me-
dijskim projektom, “tudi po
neumnosti nekaterih cerkvenih
ljudi”. Vsepovsod po Evropi so
na začetku krščanske demokraci-
je bili duhovniki, “a pred drugo
vojno ste ga imeli samo še v Slo-
veniji”. Tudi to priča “o klerika-
lizmu in konstantinovskem
načinu mišljenja, da bomo s po-
litiko evangelizirali. S politiko ne
bomo evangelizirali, toda politi-
ka je prostor, znotraj katerega je
več ali manj svobode za evange-
lizacijo”.
Slovenija 30. oktobra 2014 13
Ljubezenski zmenki v današnjem času
Kje so tisti časi, ko smo dekleta kar nekaj mesecev, iz primerne razdalje,
zaljubljeno opazovala brhkega fanta, ki nam je osvojil srce, in minilo je
kar veliko časa, preden smo našli pogum si izpovedati svoja čustva,
seveda z veliko mero zadrege in sramežljivosti. Sedaj je vse drugače:
nekaj kratkih, morda prav mrzlih besed – romantika je pač tonila v
pozabo! - na Facebooku, Twitterju ali čem podobnem pa je zmenek oz.
ljubezenska izpoved vsem na dlani. Ravno tako naglo in brezosebno
tudi umirajo te vroče, a navadno hitro ugašajoče strasti. O tem in kako
se je v času spremenil odnos žensk do moških, katerim so bile nekdaj
povsem “podrejene”, saj so jim vdano in ustrežljivo skušale izpolniti
vse njihove želje, je spregovorila improvizirana predstava Facebook
ljubezen, ki jo je številna skupina talentiranih članov Amaterskega
mladinskega odra, ki deluje pod okriljem Slovenskega narodnega
gledališča Nova Gorica, prikazala kot odprto vajo v četrtek, 16. oktobra
2014, na malem odru SNG Nova Gorica. Do lanske sezone je bil
umetniški usmerjevalec mladih, ki se navdušujejo nad gledališčem in
radi na odru povedo, kaj jih žuli, režiser, mentor in pedagog Emil
Aberšek. Sedaj pa je spremljevalka v teh njihovih gledaliških
pustolovščinah mlada dramaturginja Tereza Gregorič. Ti gledališki
okruški, ki so jih z veliko sproščenostjo in suverenim odrskim nastopov
uprizorili mladi igralci, so se porodili na enotedenski delavnici po “tehniki
gledališča zatiranih”. Temo so sami izbrali in napisali besedila, pri
odrskem ustvarjalnem delu pa sta jih vodili Tereza Gregorič in Urša
Adamič. Ta gledališki projekt je nastal s sodelovanjem kulturno-
umetniškega društva Transformator, ustanovljenega l. 2012 v Ljubljani.
Znanje, pridobljeno na tej delavnici, bo izredno koristno za pripravo
gledališke predstave, ki jo bodo uprizorili v letošnji sezoni. Na lističu, ki
je spremljal njihovo odrsko stvaritev, je obrazložen pomen naziva
“tehnika gledališča zatiranih” (theatr of the oppressed). To je “gledališko
aktivistična metoda, ki jo je v 60. letih prejšnjega stoletja razvil Brazilec
Augusto Boal. Metoda je poznana tudi kot gledališče za opolnomočenje
in gledališče za življenje in ni namenjena zgolj umetniškemu izražanju,
ampak služi tudi neformalnemu učenju, izobraževanju in aktivizmu ter
ima lahko terapevtske učinke”.
Kakorkoli že, nastopajoči igralci so gledalcem učinkovito, tudi z
duhovitim nadihom in z izostrenim smislom za opazovanje in kritično
presojanje prikazali, kako se pri “dvorjenju” danes obnašajo mladi, in
posredovali svoje veselje do gledališkega ustvarjanja in tisto
neposredno moč in energijo, ki jo imajo v sebi in jo morajo sprostiti v
kakšni primerni dejavnosti. / IK
AMO / SNG Nova Gorica
  rav je, dobro in etično, da se v
skladu s tradicijo in navadami ob
prazniku Vseh svetih, v soboto 1.
novembra, najprej spomnimo vseh raj-
nih, kjerkoli so že umrli in kjerkoli
počivajo. V Sloveniji je zaradi političnih
in nekaterih drugih razlogov žal tako,
da 1. november ni zgolj dan spominov,
pietete in hvaležnosti do svojcev in vseh
drugih ljudi, ki so nam bili blizu in so
zdaj mrtvi, ampak tudi dan bolečih raz-
sežnosti. Teolog in publicist dr. Janez Ju-
hant je na zborovanju o zadevi Patria oz.
Janez Janša tudi opozoril, “da bomo v
naslednjih dneh spet premišljevali o
usodi svojih prednikov in molili za žrtve
znanih in neznanih gomil po slovenski
zemlji. Kdaj bodo vse te dobile ime, kdaj
bomo vsi enakopravni, da bo zgodovina
postala pravica vseh, ter da bomo vrnili
ime in dostojanstvo vsakemu in živeli v
miru tudi vsi mi? Nekoč bomo vsi v isti
skupni zemlji. In takrat bo lepo, je zapi-
sal pesnik France Balantič”.
V Slovenskem času, časniku za družbo
in kulturo, prilogi tednika Družina, je
Matej Avbelj zapisal, da je Slovenija bol-
na država. “To se morda sliši grobo, am-
pak enkrat je vendarle treba povedati na
glas. V državi, v kateri množica pobitih,
v desetletjih mumificiranih ljudi, ostaja
shranjena v plastičnih gajbicah v rud-
niških jaških, drugačni zaključki tudi ni-
so mogoči. Tudi če bi vsi, vključno s po-
bitimi dojenčki, bili narodni izdajalci,
bi imeli pravico do groba. Pri nas pa so
v plastičnih gajbah in se delamo, kot da
jih ni. To ni normalno. Je bolno. Glo-
boko bolno. In k temu pri-
spevamo vsi. Tisti, ki tako
stanje s svojim ravnanjem
ustvarjajo, in vsi drugi, tista
večina ljudi, ki s svojim
molčanjem temu stanju pri-
trjuje”.
V intervjuju v tedniku Mladi-
na naj bi povojne poboje
opravičeval, češ da so jih ute-
meljevali z naravnim pra-
vom, tudi predsednik Držav-
nega zbora Milan Brglez.
Stranka SDS zaradi vsebine
celotnega pogovora, ki naj bi
bil v nasprotju z ustavnim re-
dom Slovenije, zahteva nje-
gov odstop. Parlament bo o
zahtevi, tudi s soglasjem
predsednika Milana Brgleza,
razpravljal na izrednem zase-
danju.
Tednik Družina je v novi številki poročal
o četrtem Zboru kristjanov in ljudi do-
bre volje, ki je 18. oktobra potekal na
Otočcu, in ga obširno komentiral. Svoje
poglede na stanje in potrebe v Sloveniji
in narodnem občestvu je podal tudi dr.
Drago Štoka, predstavljen kot slovenski
politični voditelj iz zamejstva v Italiji.
Dejal je, “da si Slovenija želi in tudi
zasluži boljših in normalnih časov.
Predvsem generacije, ki prihajajo
za nami, bi se morale popolnoma
razbremeniti strahotne odgovor-
nosti oz. soodgovornosti za med-
vojne in povojne zločine. Šele tedaj
bomo Slovenci postali normalen
narod, ko se bomo dokončno opra-
li in očistili grehov in zločinov, ki
so jih nad delom slovenskega naroda na-
redili nahujskani in s sovraštvom v sebi
določeni udje slovenske narodne skup-
nosti. Priti moramo do čiste in brezpo-
gojne katarze, ki si jo slovenski narod za-
služi. V novem, demokratičnem in pro-
titotalitarnem pojmovanju sebe, družbe
in sveta moramo biti aktivni, vse tam,
kjer to zmoremo. Najbolj pa moramo to
okrepiti v političnem življenju”.
Zbor kristjanov in ljudi dobre volje na
Otočcu na Dolenjskem je bil že četrti za-
pored, v organizaciji pobude Prebudimo
Slovenijo. Vendar še ni jasno odgovoril
na vprašanje, kaj se bo moralo še zgoditi,
da bi se prebudili. Po mnenju Justina
Stanovnika iz društva Nova Slovenska
zaveza, “je slovenski primer, ki po ma-
lem postaja tudi evropski, dolgoročno
rešljiv samo s popolno reorganizacijo
obstoječe slovenske politične scene. To
pa pomeni predvsem in v prvi vrsti usta-
novitev novega Demosa”. Justin Stanov-
nik je na Zboru znova obudil predlog
katoliških izobražencev, da bi morala
slovenska katoliška Cerkev prirediti nov
katoliški shod.
Toda ob vseh dobrih
razmišljanjih, pre-
dlogih, zborovanjih
in tudi posameznih
akcijah ostajajo
stanje in razmere v
slovenski politiki in
Sloveniji nespre-
menjene, slabe.
Stranke in deli jav-
nosti iz obeh glav-
nih ideološko-poli-
tičnih taborov, t. i.
levega in t. i. desne-
ga, se med seboj ne
pogovarjajo, vztraja-
jo pri svojih “resni-
cah” in se niso pri-
pravljeni dogovoriti
skoraj o nobenem
vprašanju, pa naj bo
še tako pomembno za slovenski narod
in vso Slovenijo. V skladu s takimi ideo-
loško-političnimi izhodišči in v omen-
jenem duhu pogosto nastopa tudi se-
danja vlada Mira Cerarja.
Vlada je javnost medtem presenetila z
napovedjo novih varčevalnih ukrepov,
ki bodo prvič doslej gmotno obremenili
tudi uslužbence v javnem sektorju.
Uradnikom, pa tudi učiteljem, zdravni-
kom, medicinskim sestram, gasilcem,
policistom, vojakom in drugim po
večini delovno zelo obremenjenim in
slabo plačanim uslužbencem bodo odv-
zeli vse dodatke, nagrade in denarne
pravice iz drugih naslovov. Sindikati so
ogorčeni in napovedujejo proteste in
morda tudi stavke. Vlada zatrjuje, da bo
z novimi obremenitvami prebivalstva
uravnotežila državni proračun za leto
2015 ter začela zniževati primanjkljaj v
javnih financah države. Z uvedbo
trošarine bo obremenila celo prodajo
sladkih brezalkoholnih pijač. Vlada pa
tudi tokrat ni sprejela izhodišč za pripra-
vo reform, s katerimi bi slednjič vendar-
le spodbudili vnovični zagon proizvod-
nje in začetek vzpona celotnega gospo-
darstva. Z reformami, ki jih evropska ko-
misija od Slovenije že dolgo obdobje za-
man zahteva in pričakuje, očitno tudi
pod vlado Mira Cerarja vsaj še nekaj časa
ne bo nič.
Toda vrnimo se k prazniku Vseh svetih.
Ljubljanske Žale spadajo med najlepša
evropska pokopališča. To naj bi bila
predvsem zasluga arhitekta Jožeta
Plečnika, ki je pred drugo svetovno voj-
no postavil stebriščni portal s štirinajsti-
mi poslovilnimi vežicami na Vrtu vseh
svetih. Leta 2007 so Žale dobile tudi
mednarodno priznanje, postale so nam-
reč del evropske kulturne in umetniške
dediščine. Poleg Plečnika so na Žalah
oblikovali nagrobnike najboljši sloven-
ski umetniki, kot so bili Lojze Dolinar,
brata France in Tone Kralj, Ivan Vurnik,
Tine Kos, brata Boris in Zdenko Kalin,
Edvard Ravnikar in Janez Boljka. O po-
kopališču Žale je na voljo več vodnikov,
med njimi tudi vodnik o tam pokopanih
slovenskih pisateljih in pesnikih.
Marijan Drobež
P
Nova klofuta slovenskim bankam
Avgijevi hlevi
  li veste za višek pesimiz-
ma? Doseči dno in na
dnu seči po lopati in
začeti kopati še globlje. Žal, ni
to samo višek pesimizma, mo-
dra misel v bistvu povzema raz-
krite rezultate stresnih testov za
največji slovenski banki NLB in
NKBM v sklopu evropskega pre-
gleda zdravstvenega stanja
evropskih bank. Stresni testi, ki
jih je prejšnji teden razkrila
Evropska centralna banka, za
Slovenijo sicer res niso bili po-
sebej travmatični. Kratkoročno
nove dokapitalizacije res ne bo-
do potrebne. Ampak...
Kdo je tu nor?
Še enkrat se je pokazala
nekonsistentnost slo-
venskega bančnega siste-
ma. Že spet. Ponovno.
Do onemoglosti. ECB je
namreč izračunala, da bi
v primeru recesije v na-
slednjih letih (te možno-
sti nikakor ne moremo
izključiti, predvsem gle-
de na dinamiko evrop-
skega gospodarstva v
zadnjih kvartalih) naj-
večji slovenski banki
ostali brez zadostnega
temeljnega kapitala.
Luknja bi znašala 65 mi-
lijonov evrov. NLB bi po-
trebovala 34,25 milijona
evrov, NKBM pa 31,03
milijona evrov. Pa smo
pri luknji, ki jo bančniki
kopljejo, potem ko so že
dosegli dno. Številke, ki jih je
posredovala ECB, bi morale slo-
vensko javnost izjemno raz-
dražiti. Vprašanje je zelo prepro-
sto: kako sta lahko največji ban-
ki, ki sta v 100-odstotni državni
lasti in ki sta bili lani decembra
očiščeni slabih kreditov in po-
novno dokapitalizirani, v takem
stanju, da nista sposobni prene-
sti morebitne nove recesije? Kdo
je tu nor?
A Stanje je tako: konec lanskega le-ta je Družba za upravljanje ter-jatev bank (DUTB), ki jo pozna-
mo z bolj preprostim imenom
slaba banka, od dveh največjih
slovenskih bank prevzela za 3,3
milijarde evrov slabih posojil
(2,27 milijarde evrov pri NLB in
1,02 pri NKBM) in tako precej
razbremenila poslovanje obeh
bank: kupnina s poroštvom
države (davkoplačevalski denar)
je znašala 1,1 milijarde evrov.
Drugi del sanacije pa je bila ne-
posredna državna dokapitaliza-
cija (spet davkoplačevalski de-
nar): v NLB je država “naložila”
1,55 milijarde evrov, v NKBM pa
870 milijonov evrov. Zaradi tega
je lanski javni primanjkljaj Slo-
venije poskočil s predvidenih 4
odstotkov BDP na realnih 14 od-
stotkov BDP oziroma skoraj 5
milijard evrov. In torej? Po samo
10 mesecih, odkar je Slovenija
šla v revolucijo bančnega sektor-
ja, ki bi moral slovenske banke
postaviti na nove trdne temelje,
je Ljubljana iz Evope dobila no-
vo krepko zaušnico. Namesto da
bi po maksioperaciji, ki so jo
slovenske banke prestale lani,
Slovenci danes mirno gledali na
evropske stresne teste, se spet
počutijo kot v tisti pravljici o
treh prašičkih: pride volk, pihne
v slamnato hiško in ta se razleti.
In pravljica za lahko noč se spre-
meni v nočno moro!
Zli duhovi iz Pandorine skrinji-
ce
Teh nočnih mor bo v naslednjih
letih še več: lanska operacija
težkega bolnika – bančnega sek-
torja je bila nujna, da bi kli-
ničnega mrtveca spet spravili k
življenju. Huda infekcija, ki je
tega bolnika ohromila, pa še ni
premagana. Kljub prenosu sla-
bih terjatev na slabo banko je v
drobovju največjih bank še zelo
zajeten znesek slabih kreditov.
Po zadnjih ocenah je slabih kre-
ditov celo petina vseh. To je 20
odstotkov. In to – oproščam se,
če sem pri tem nekoliko zatežen
- po samo 10 mesecih, odkar je
bilo organizirano veliko čiščen-
je bančnega Avgijevega hleva.
Kako je to mogoče? Preprosto,
po zakonu slovenske banke ne
smejo prenesti na slabo banko
kreditov, ki so jih odobrili komi-
tentom v tujini. In ob tej ugoto-
vitvi odpiramo novo pandorino
skrinjico, iz katere veselo in
brezskrbno bežijo zli duhovi.
Vzemimo “za zgled” NLB. Nave-
del bom 3 primere. Prvič, stra-
teški trgi, kjer NLB ohranja svoje
poslovanje tudi po “strateškem”
zaprtju poslovalnic v zahodni
Evropi. Gre za trge na Balkanu:
Srbija, Črna gora, BiH, Makedo-
nija in Kosovo. Podružnice v
glavnem kreditirajo posle slo-
venskih (državnih) podjetij v
državah, kjer delujejo. Skupno
poslovanje teh tujih izpostav je
bilo v zadnjih dveh letih nega-
tivno, zelo negativno: leta 2012
je izguba znašala 43 milijonov
evrov, lani pa 156 milijonov
evrov. Oslabitve in rezervacije
so predlani znašale 83 milijo-
nov evrov, lani pa 192 milijonov
evrov. Drugič, v portfelju NLB je
med največjimi terjatvami tista
do Sarajevske pivare: bo-
sanski proizvajalec piva
je v lanskem letu imel za
93 milijonov evrov dol-
gov do največje sloven-
ske banke. Da, prav ste
prebrali, 93 milijonov
evrov! Terjatve so bile
uvrščene med “slabe ter-
jatve” z majhno verjet-
nostjo “povratka”: bo-
sanski mediji pišejo, naj
bi lastnik Sarajevske pi-
vare sredstva iz prido-
bljenih kreditov kanali-
ziral v tujino. Na zdrav-
je! Tretjič: prenos terja-
tev iz frankfurtske
hčerinske LHB v mami-
co, matično NLB. Fran-
kfurtski LHB, ki so ga že
odklopili od “umetnega
kisika”, je veljal za naj-
bolj nepregledno od vseh tujih
poslovalnic. Leta 2012 je ma-
tična banka od nemške izposta-
ve “odkupila” za 173,5 milijona
evrov (!) terjatev (tudi v tem pri-
meru je šlo za posojila v tujini),
ki jih mora sedaj upravljati. Le-
po, a ne?
Škoda, da je Heraklej samo mi-
tološki junak. Avgijevi hlevi so
namreč zelo realni.
Andrej Černic
Na zboru kristjanov predlog za ustanovitev novega Demosa
Vlada zahteva nova
obsežna varčevanja
Foto Tomaž Lipicer
Ljubljanske Žale
Aktualno30. oktobra 201414
NATUROPATSKI NASVETI (43)Erika Brajnik
NATUROPATSKI PREGLED
Prednost naturopatskega pregleda je ta, da
obravnava človeka celostno in da na težave
gleda z vidika vzročnosti. Išče vzroke do-
ločene bolezenske težave, zakaj se je pojavila,
kdaj in kako. Samo če najdemo vzroke do-
ločene težave, to težavo lahko tudi odpravi-
mo.
Pregled je celosten, to pomeni, da pregledam
celega človeka, iris z iridoskopom, 40-kratna
povečava zenice, šarenice in beločnice priča
o energetskem stanju posameznika, o stopnji
vitalne energije, o stre-
su, kateremu je posa-
meznik izpostavljen, za-
kisanosti, zasluzenosti
telesa, o pomanjkanju
mineralov v telesu,
stanju črevesja itd. Pra-
vijo, da je oko odsev
duše, in res je tako, tudi
emocionalno stanje po-
sameznika se razbere iz
irisa, koliko je človek
čustven, ustvarjalen, sanjač, zadržan, odprt,
strog, kompliciran, nežen, občutljiv itd.
Nato sledijo nasveti iz fitoterapije, moderne-
ga zeliščarstva, nasveti glede prehrane, pro-
biotični izdelki, ki zagotovijo absorpcijo v te-
lesu, tudi vseh zeliščnih pripravkov in bacho-
ve cvetne esence, ki uravnajo psihološki del
osebe. Velika večina težav odrasle osebe sega
v otroštvo. Bachove kapljice so personalizira-
ne.
Probiotična kura je nujna na začetku vsake
terapije, saj se v črevesju nahaja do 60% celic
imunskega sistema, torej večina. Evolucijsko
je črevesje najstarejši organ, tam se je vse
začelo. Tudi če imamo težave z banalnim oti-
tisom, je vredno začeti uravnavati telo v čre-
vesju.
Naturopat išče zdravje, ne bolezni, krepi ose-
bo do najvišje možne točke, da prevlada zdra-
vi del telesa nad obolelim.
Primer: k meni je prišla Mateja, stara 37 let, iz
Ljubljane, rekla mi je, da ima hude težave s
srcem, da ji močno razbija večkrat na dan in
da ji zdravniki ne morejo pomagati, saj ji je
kardiolog rekel, da je njen ultrazvok srca op-
timalen, torej, da je srce zdravo. Ona je pa
občutila hude težave, srce ji je močno razbija-
lo večkrat na dan, celo zbudilo jo je ponoči,
bila je prestrašena in zaskrbljena.
Pregled sem začela tako, da sem pogledala
njeno oko, iris mi ni
pokazal deficita srca,
pokazal mi je pa, da
je črevesje propustno,
da so tam tudi žepki,
predvsem v tankem
črevesju, in da se
energija tam vsekakor
ne pretaka.
Vprašala sem jo, kako
gre na blato, rekla je:
“Joj, to je moj večni
problem: na 4 dni”!
Pregledala sem še ostale dele telesa, vsi so po-
trdili da tiči težava v črevesju.
Gospa je odšla domov z navodili o prehrani
in seveda konkretno probiotično kuro.
Po dveh tednih me je poklicala in mi rekla:
“Težav s srcem nimam več, ne razbija mi več,
presrečna sem”!
To je primer celostne obravnave človeka.
Veliko takih primerov bi lahko nanizala gle-
de ekcemov, dermatitisov, epilepsije, avtoi-
munih obolenj, težav z zanositvijo, hipertiro-
ze, hipotroze itd.
Naturopatski pregled je primeren tako za
otroka kot za starostnika, tudi za dojenčke.
Naučim vas, kako si sami doma lahko poma-
gate in uravnavate energijo.
www.saeka.si
S 5. strani
Terčeljev shod
  a Škofjeloškem gradu
naj bi bilo ujetniško
preiskovalno taborišče,
ki pa to ni bilo, saj komunistične
oblasti z ujetniki niso ravnale v
skladu z mednarodnimi predpisi
o ujetnikih. To je bilo “uničeval-
no” taborišče. Velika
večina internirancev ni
preživela. Mnogi so bili
pobiti na gradu in graj-
skem vrtu, druge so vodili
na morišča v okolici Škof-
je Loke, nekatere ujetnike
s Škofjeloškega gradu pa
so zadnjič videli v Kočev-
ju. Poleg likvidacij na
Škofjeloškem gradu so
“nasprotnike” komuniz-
ma pobijali v Lovrenški
grapi, v Bodoveljski grapi,
na Muretovem griču nad
Sopotnico, na Križni gori,
v Trnju, Vešterski grapi, v
vasi Pevno, Crngrobu ter
na drugih manjših grobiščih. Po
ocenah poznavalcev je bilo na
območju Škofje Loke po vojni
pobitih najmanj 2000 ljudi, po-
lovica med njimi je bila Hrvatov.
Med vsemi temi morišči izstopa
vas Pevno, kjer so komunisti po
vojni pobili okoli 250 hrvaških
otrok, kar je zločin proti člo-
večnosti, ki ne zastara. Zanimivo
je, da večina državljanov RS da-
nes o tem dogajanju ve zelo ma-
lo, skoraj nič ali nič. Po vojni so
oblasti zavezale ljudem jezike. Če
je kdo kaj rekel, je sledila kazen.
Med ljudmi se je razširilo pre-
pričanje: “Nekaj so že naredili, da
so jih pobili ali izgnali”. “Nikoli
ne bom prebolel, da nisem poz-
nal očeta in ga niti nisem poko-
pal. To bolečino bom nesel s se-
boj v grob”, je povedal sin po voj-
ni umorjenega očeta. A zdi se, da
zlo in trpljenje, ki so ju bili de-
ležni nedolžni ljudje, nista po-
membni. O tem se ne piše, o tem
N se ne govori. To trpljenje pa ni bi-lo nepomembno za Filipa Terčel-ja.
Filip Terčelj je bil štiri leta kaplan
v Škofji Loki, od avgusta 1917 do
septembra 1921, ko je odšel na
študij v Nemčijo, v Köln, na so-
cialno pedagoško fakulteto. Go-
tovo je Filip Terčelj, potem ko ga
je usoda po 24 letih spet zanesla
v Škofjeloško hribovje, vedel za
vse te morije in se je zaradi teh
dejstev odločno opredelil za za-
tirane. Bil je preizkušena in do-
zorela oseba. Za njim so bili za-
slišanja in mučenja v fašističnih
zaporih, konfinacija v Campo-
bassu, beg v Jugoslavijo, strahote
2. svetovne vojne ter zasliševanja
v komunističnem zaporu, po ka-
terih je zapisal: “Kar pa je na-
jhujše, je pa to, da so me sum-
ničili in preganjali ljudje, katerim
sem storil toliko dobrega”.
Čeprav je Filip Terčelj v času
fašizma gorel za slovenski narod
in med vojno simpatiziral z NOB,
se je po vojni, na področju So-
riške in Davške župnije, skupno
z duhovnikom Francem Krašno,
pogumno zavzel za ljudi, ki so
trpeli zaradi totalitarnega komu-
nističnega nasilja; za može, ki so
bili odvedeni neznano kam, ter
za žene in otroke, ki so bili izgna-
ni v Avstrijo. Zavzel se je za
družine teh preprostih in delav-
nih ljudi s tirolskimi koreninami.
Skupaj s Francem Krašno je bil
umorjen 7. 1. 1946 v Davči, v
Štulčevi grapi. Arhivski doku-
menti pričajo, da je povojna
oblast, še konec aprila 1946, la-
gala, da je Franc Krašna zaprt. O
tem priča dokument Okrajnega
Ljudskega odbora Škofja Loka,
oddelek za notranje zadeve 29. 4.
1946.
Letošnji Terčeljev shod v Logu pri
Vipavi smo obhajali na misijon-
sko nedeljo, na zadnji dan izred-
ne sinode o družini in v času, ko
mnogi kristjani, jazidi, pripadni-
ki drugih manjšin, tudi muslima-
ni, ki se ne strinjajo s sunitskim
džihadizmom, strahotno trpijo.
Naj nam Bog po priprošnji Filipa
Terčelja odpre oči in ušesa, nam
razveže jezik ter nas opogumi, da
si bomo prizadevali za ustvarjan-
je, ohranjanje in graditev naših
družin, pa tudi za sistematično
graditev velike človeške družine,
ki temelji na pravičnosti, medse-
bojnem spoštovanju, ljubezni in
priznavanju verske svobode.
Naša občutljivost za zatirane in
solidarnost z njimi je največji
čudež, ki ga lahko Filip Terčelj
naredi v našem narodu. Naj bo-
mo narod Jezusov.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 28. oktobra, ob 14. uri.
  Gostovanje SLG Celje
Zavozlan klobčič komedije
zmešnjav
SNG NOVA GORICA 
  ot se dogaja tudi v drugih
slovenskih gledališčih,
lahko abonenti Sloven-
skega narodnega gledališča Nova
Gorica izbirajo med raznolikimi
abonmaji, ki ponujajo po žanru
in številu različen spored pred-
stav. Gledalci, ki želijo preživeti
nedeljsko popoldne v vedrem
razpoloženju, lahko izberejo
abonma Nedelja popoldan, ki
vsebuje dve predstavi v izvedbi
domačega gledališkega ansambla
in dve gostujoči predstavi. V le-
tošnji sezoni se je ta abonmajski
sklop začel v nedeljo, 12. oktobra
2014, ko je na velikem odru SNG
Nova Gorica gostovalo Slovensko
ljudsko gledališče Celje, ki se ne
pojavlja prav pogosto na primor-
skih odrih. V dinamični režiji Ja-
ke Andreja Vojevca je uprizorilo
komedijo oz. farso Govorice (Ru-
mors, 1988) , eno izmed mnogih
K komedijskih del znanega in zeloplodovitega ameriškega kome-diografa Neila Simona (1927),
dobitnika nešteto nagrad. Z njim
so se nekajkrat soočili tudi igralci
SNG Nova Gorica. Govorice so
nora komedija zmešnjav, napisa-
na z izredno spretnim Simono-
vim peresom, ki v komedijski
štreni ne “štedi” z nesporazumi,
sumničenji, lažmi, menjavo
oseb, tako da se gledalec ob njeni
vsebini res ne dolgočasi. Ko se
mu zdi, da bo morda konec za-
pletanja, se spet vse “postavi” na
glavo in komedijska štrena se še
bolj zmede. Govorice, ki skušajo
na vsak način ohraniti dobro
ime uglednih meščanov, se roje-
vajo v bogati vili newyorškega
podžupana Charlieja in njegove
žene Myre, ki slavita desetletnico
poroke in sta ob tej priložnosti
povabila prijatelje na večerjo in
zabavo. A gostitelj leži v zmede-
nem stanju na postelji s prestrel-
jeno ušesno mečico (gre morda
za poskus samomora?), njegove
žene ni nikjer, pa tudi kuharice
ni in seveda niti večerje … Vse je
tako nenavadno, nič ni jasno, tu-
di ob koncu igre ne; ko pride v
vilo policija, ji prisotni nat-
vezejo toliko laži, da jim po-
licisti prav nič ne verjamejo,
saj spoznajo, da so tudi to le
govorice. Resnice ni mogoče
dognati, a duhoviti, spretno
napisani dialogi silijo gle-
dalca v smeh. Celjsko upri-
zoritev Govoric poleg iz-
vrstnih igralcev odlikuje do
potankosti izdelana reali-
stična scenografska podoba
s “pritličjem in prvim nad-
stropjem”, z ničkoliko vrati,
ki so bistvenega pomena, saj
se za njimi skriva marsikaj,
kar ostaja gledalcu prikrito,
tudi ko se nenehno odpirajo
in zapirajo. Igralci Manca
Ogorevc, Damjan M.
Trbovc, Lučka Počkaj (obi-
skovalcem predstav SSG se
še zmeraj toži po njej in njeni iz-
piljeni, disciplinirani igri), Bojan
Umek, Igor Žužek, Barbara Med-
vešček, Blaž Setnikar, Ana Ruter
k. g., David Čeh in Mario Šelih
so v pisanih kostumih – dva žen-
ska šaljivo povzemata vzorec na
kavču - duhovito karakterizirali
komedijske like in ustvarili pravo
komedijsko ozračje, tako, ki gle-
dalcu jemlje sapo, sam pa s sme-
hom na ustih čaka na naslednjo
avtorjevo domislico. Zaradi vse-
ga tega je bil končen aplavz zelo
prisrčen.
IK
S 6. strani
“Umetnosti ni treba ...”
  uk je pripomnil, da na-
vadno vidijo v njegovih
zbadljivkah neko nevar-
nost. “Ne vem, zakaj se vedno po-
stavljamo v sintagme naše – vaše;
to sploh nima zveze z našim
življenjem in našo usodo. Vedno
smo v obrambnih položajih ne
zaradi drugih, ampak zaradi nas
samih. Večkrat smo kot bik, ki se
zaletava v nova vrata. Vedno ne-
kaj “starega” na novo odkrivamo.
Omenil je npr. tržnost jezika, s ka-
tero se ukvarjajo pri Sloriju, mi-
sleč, da je to kaj novega, ko pa je
v resnici ta tema stara okrog dve-
Č sto let, saj se je z njo ukvarjal žeStanko Vraz v polemiki s Prešer-nom. Vsi ti so klavrno propadli,
ker jih je sam narod izločil. Če
kdo sedaj to izpostavlja v našem
prostoru, pa je že pod vprašajem.
Vse merimo s političnimi ali
strankarskimi očmi. Zato je danes
književnost, umetnost, izjemno
pomembna kot nekoč. Književ-
nost sicer nič ne rešuje in nikoli
ne daja odgovorov; probleme pa
izpostavlja in jih postavlja pred
oči človeka z vprašanjem, kam
hodi in kam naj bi šel. Češčutova
je ob koncu omenila, da je v
Čukovem ustvarjanju čutiti to ve-
liko ljubezen do jezika, zato so
njegove poezije prepričljive, tople.
Pomenljiv predstavitveni večer
zbirke pesmi Ko na jeziku kopni
sneg Marija Čuka se je prevesil v
družabno kramljanje ob dragoce-
nih, slastnih sirih kmetije Zidarič
in ob žlahtni kapljici kleti Fiegl z
Oslavja, ki je pred predstavitvijo
ponudila rožnato penino. Roncel-
lijeva se je obema gostiteljema
zahvalila za gostoljubnost.
Kot droben pripis naj zapišemo,
da je med predstavitvijo Marij
Čuk, ker se mu je zdelo, da preveč
govori, povedal svoj aforizem –
enega izmed redkih, ki se jih spo-
minja - Ne prekinjaj ženske, ki
molči! in seveda izzval val sme-
ha.
Manca Ogorevc, Barbara Medvešček, Lučka Počkaj, Igor Žužek, Bojan Umek,
Blaž Setnikar (Foto Jaka Babnik / Arhiv SLG Celje)
Log pri Vipavi
Aktualno 30. oktobra 2014 15
Nikogar ne smemo vklepati v verige (2)
Moj boj z levom
  etos se mi je zgodilo na-
jhuje. Mamo smo zaradi
visoke starosti in potrebe
po stalni negi premestili v dom.
Klonila je ravno v trenutku, ko
sva bila midva z možem sredi
prenovitvenih del našega nove-
ga doma, tako da sva imela de-
narja zelo malo, mama pa ima
itak minimalno pokojnino.
Odločila sva se za dom v Slove-
niji, v Gažonu. Tam je imelo
mamo kar nekaj mojih prijatel-
jev, poleg vsega pa ima dom lep
vrt z razgledom.
Z odgovornimi doma Danica se
nismo razumeli že od vsega
začetka. Tedaj, ko so z mano
ravnali kot z ubogim bedakom,
ki itak nič ne ve in nič ne razu-
me (občutek imam, da je v Slo-
veniji tak odnos javnih
uslužbencev do državljanov
vsakdanja praksa), pa tudi poz-
neje, ko so mi očitali, da je moja
mama preveč razvajena in jo je
treba prijeti na trdo. Kaj pome-
ni biti razvajen, ko imaš 89 let
in za sabo vrsto možganskih ka-
pi in infarktov ter vojno, lakoto
in trdo življenje, tega res ne mo-
rem razumeti.
Da je nekaj narobe, sem spoz-
nala že, ko sem našla mamo
polno modric in podplutb, z
zlomljenimi rebri in se je zdrav-
nica čudila mojemu razburjen-
ju. Zakaj bi me morali sploh ob-
veščati, da je mama padla, in za-
kaj naj bi jo vozili v bolnišnico
L na slikanje, so me spraševali.Nekaj tednov pozneje so me sa-mi poklicali, naj jo peljem na
Katinaro, češ da ima nevarno
nizek pritisk, ne govori in ne
more več jesti. Nekaj časa je tra-
jalo, da smo skupaj z zdravniki
v Italiji razumeli, kaj se je zgo-
dilo: zastrupitev z “antipsihoti-
kom”, ki je sploh nepriporočljiv
za zdravljenje starejših oseb in
za bolnike s strdki v krvi.
Besna in zgrožena sem takoj ra-
zumela, da se z ljudmi, ki trdijo,
da vsako zdravilo povzroča ne-
zaželene stranske učinke in da
je pač normalno, da ljudi
vežemo na stol ali posteljo z
varnostnim pasom ter jih
omamljamo zaradi njihove la-
stne varnosti, nimam kaj pogo-
varjati. Začela se je tekma s
časom, da bi mamo, ki je ležala
negibna v postelji, odklanjala
hrano in jokala, čim prej odpel-
jala v rodni Trst, v Italijo. Pokli-
cala sem prijatelja, ki je zapo-
slen na državnem pokojnin-
skem zavodu INPS. Alessandro,
ki je tiste vrste človek, za kate-
rega veš, da ga lahko pokličeš
tudi od polnoči do sedme zju-
traj, je, tako rekoč, vdrl v pristoj-
ni urad, razmetal vse tam-
kajšnje dokumente, dokler ni
pač ugotovil, da so moji mami
odobrili prispevek za spremlje-
valca. To je tisti znani “assegno
di accompagnamento”, tistih
500 evrov mesečno, s katerimi
lahko invalidu pomagaš do var-
stva ali bivanja v domu. V nekaj
urah nam je drug prija-
telj našel namestitev v
domu, kjer ima sam ma-
mo, na večer pa smo že
bili dogovorjeni za pre-
voz iz Istre v Trst.
Ravno 10. oktobra, ko
ves svet praznuje dan
mentalnega zdravja, v
Trstu pa je Beppejeva
knjiga “Non ho l'arma
che uccide il leone”
doživela tretji ponatis, je
navsezgodaj zjutraj
rešilec z italijansko regi-
stracijo hitel iz Kopra
proti Trstu. Mama, ki že
teden dni ni hodila, je
vanj stopila na lastnih
nogah in s solzami na
nemem obrazu, med-
tem ko sta jo bolničarja ljubeče
podpirala. Nikoli več nazaj, sta
ji obljubljala, nikoli več. Ko se
je prižgal motor in smo odšli
brez pozdrava, sem imela tudi
jaz solzne oči. Marco Cavallo.
Tisti Marco Cavallo, ki sem ga
pomagala graditi, nas je v svo-
jem sedlu popeljal tja, kjer za-
kon prepoveduje vsako kratenje
svobode starostnikom in bolni-
kom.
Komaj nekaj dni je mimo, od-
kar je moja mama v domu v sre-
dišču Trsta. Včeraj je prvič spre-
jela hrano, danes je že jedla sa-
ma. Mirna je in nikomur ne
povzroča težav. Govori sicer ne,
sploh ne vem, ali bo lahko še
kdaj klepetala z mano in se
smejala, ko bom prišla na
obisk. Ne vem, če mi bo lahko
sploh povedala, kako se počuti.
Jezik ima kot ohromel in spo-
razumeva se z veliko težavo.
Zadnjič, ko sva v domu skupaj
poslušali operne arije, pa je
vendarle skušala zapeti. Tu je
bolje, je res, sem jo vprašala,
medtem ko so vsi ostali oskrbo-
vanci, na vozičkih in z zvezdi-
cami v očeh peli tisto lepo Ver-
dijevo “Va pensiero”. Pogledala
me je s tistimi velikimi očmi in
nepričakovano izgovorila prvo
besedo: HVALA. Grazie.
Jeza, bes, ogorčenje, nemoč,
nobena beseda ne izraža groze
in bolečine, ki sem jo doživlja-
la. Za mano je najtežji te-
den v mojem življenju.
Ravno meni, ki ne pre-
našam niti tega, da ljudje
zapirajo pse v pesjak, ravno
meni, ki sem bolnikom po-
magala na svobodo, ko so
se v Trstu odpirala železna
vrata psihiatrične bolnišni-
ce, ravno meni, ki mislim,
da ni meje med normalno-
stjo in drugačnostjo, so go-
vorili, kako nazadnjaški
smo v Italiji, ko nimamo
dobre psihiatrije in zaprtih
ustanov. Ravno meni, ki
mislim, da je svoboda
osnovna pravica vsakega
posameznika, so mamo
priklenili na stol in jo za-
strupili s psihofarmaki. Ni-
mam orožja, da bi premagala
leva. A z njim se bom vedno in
povsod borila z golimi rokami.
/ konec
Suzi Pertot
Začela se je tudi sezona naših odbojkarskih postav 
Trije paradni konji in veliko mladih
  ed 18. in 26. okto-
brom so se vrnile na
igrišče vse naše član-
ske odbojkarske postave, ki tek-
mujejo na državni in deželni
ravni. Sedmerica šesterk, če je
dovoljena besedna igra, meri
moči med moško B2 in D ligo
ter žensko C in D ligo. Ta pri-
spevek je dozorel v dneh po ve-
likem derbiju med goriško
Olympio in tržaško Slogo Ta-
bor, ki je dobesedno zaznamo-
val ta začetek odbojkarske
prvenstvene sezone pri nas.
Računalnik se je takole poigral,
da je bil po svoje zgodovinski
(čeprav ni bilo prvič) slovenski
obračun v ugledni državni B2
ligi na vrsti že v uvodnem kro-
gu tekmovanja. Kot znano, so
v telovadnici Mirka Špacapana
v centru Lojzeta Bratuža gosti-
telji, ki so novinci v tej ligi po
lanskem navdušujočem napre-
dovanju, malce presenetljivo
ugnali goste, ki pa so na dru-
goligaški ravni že preverjeni,
saj v njej nastopajo že štiri leta
zapored. V goriški dvorani je
M vladalo enkratno vzdušje, na-polnilo jo je več kot 300 nav-dušencev, privržencev obeh ta-
borov, pa tudi številnih drugih
ljubiteljev odbojke iz naše
dežele. Slogaši so derbi začeli
bolj prepričljivo in suvereno
osvojili prvi niz, nato pa se jim
je povsem zataknilo, medtem
ko je bil nastop združene do-
mače vrste (sad dogovora med
Olympio, Valom, Sočo in
Našim praporom) pravi ne-
zadržen crescendo. Olympia je
tako zmagala s 3 proti 1. Na
dlani je, da bodo oboji v izjem-
no zahtevni B2 ligi iskali zlasti
obstanek, tako da upamo, da
bo v tej prestižni konkurenci
tako za Marchesinijevo kot za
Jerončičevo četo naposled me-
sto tudi v prihodnji športni se-
zoni.
Pregled nadaljujemo s parad-
nim konjem zamejskega od-
bojkarskega gibanja pri žen-
skah, to je enotno vrsto Zaleta,
ki združuje malodane vse naše
najboljše in najbolj motivirane
igralke. Varovanke trenerja
Edija Božiča so uspešno začele
prvenstvo deželne C lige, v ka-
terem so bile lani med absolut-
nimi protagonisti. V malce
spremenjeni postavi bodo
skušale letos prehoditi še korak
več proti vrhu, upamo pa, da
bodo navduševale zvesto
občinstvo in vključile še kako
mlado obetavno posameznico
iz domačega pogona.
Pomembno novost le-
tošnje sezone predstavlja
vrnitev ekipe Kontovel Za-
let v žensko D ligo. Z njo
računamo zdaj spet na dve
šesterki v deželnih prven-
stvih, kar je v vsakem pri-
meru pozitivno. Predvsem
zaradi tega, ker se v tej za-
sedbi, ki jo vodi trenerka
Veronika Zuzič, kali več ro-
sno mladih odbojkaric, ki
jim bo igranje proti
močnejšim tekmicam
nedvomno koristilo. Kot
so v taboru ekipe napove-
dovali v dneh pred star-
tom lige, bo cilj ohraniti
kategorijo, iz katere izpade
veliko število moštev.
Pa še moški sestavi na deželni
ravni. V D ligi bodo dejansko
merile moči druge ekipe naših
dveh glavnih projektov v
moški odbojki. Goriško giban-
je je v ligo vpisalo Sočo in
Olympio, prostor bodo dobili
predvsem rosno mladi fantje
ter nekateri veterani. Podobno
velja za mlajšo vrsto Sloge Ta-
bor. Kje bo mesto naših treh
postav, je težko predvidevati,
zagotovo bodo vsi veliko odne-
sli od nastopanja v četrtoli-
gaškem prvenstvu, dogajanje
pa bodo popestrili tudi pogosti
slovenski derbiji. Prvi bo že v
nedeljo v Sovodnjah med go-
riškima stvarnostima.
HC
KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ?
Če zapišem, da me je prizadela fotografija
izložbe, kjer so nekoč dobesedno kraljevale
meni vedno ljube knjige, a je sedaj na mestu,
kjer je stala nekoč v ulici sv. Frančiška v Trstu
Tržaška knjigarna, na ogled spodnje perilo ce-
nene kitajske izdelave, pridevnik erotični ima
zame zagotovo dosti lepši prizvok in pomen!,
moram istočasno tudi zapisati, da se sam zad-
nje čase zares (pre)večkrat v družbi, katere del
sem tudi sam, čutim odveč. Kot da bi me ved-
no znova podobne stvari, kot je kitajska trgo-
vina na mestu nekdanje Tržaške knjigarne,
opozarjale, da sem samo en starec več, ki se
ne znajde več, je zato izgubljen, četudi hoče
še živeti in vztraja pri svojih načelih, za katere
sicer tudi sam vedno ne ve, ali so pravilna, a
se jih nekako še vedno drži, če pa se jih vedno
že ne drži ali pa mu ne uspe jih držati, mu je
vsaj težko, ker se jih ne more. Za tisti znani
občutek odvečnosti gre, ki je razviden iz mojih
zapisov pod skupnim naslovom Kaj sploh
počnem tukaj, ki so narekovali dolgoletni pri-
jateljici in kolegici Mateji Subotičanec, da mi
je pred dnevi napisala, kako rada prebira te za-
pise, predvsem pa ugotavlja, kako je: “... kar
navdušena nad tvojim malo godrnjavim, a ze-
lo zdravim pisanjem in se mi zdi, da je pri tebi
še čutiti ostanek prejšnjega tisočletja, človeka
z dušo”.
Kar precej časa sem gledal zgovorno fotografi-
jo izložbe, kot da v njej ne bi dojel tistega za-
jedljivega: “Tako pač je”!, s katerim so mi že
večkrat postregli, a ki v sami podmeni že vse-
buje tudi tisti porogljivi: “Če ti ni prav, lahko
greš”!
Če iskreno napišem, da niti ne vem, kam bi
lahko šel, pa vseeno dodam, da nočem izpasti
kot stari godrnjavi moralist, nergač za vsako
ceno, ki se boji vsake spremembe in vsake no-
vosti, utrujajoče pa le je vse to moje vsakdanje
naprezanje, da bi skušal osmisliti tudi tisto,
kar se osmisliti ne da, to rade volje priznam.
Sicer mi res ostane moj stalni miselni črviček,
ki sliši na ime: “Kaj sploh počnem tukaj”?, a
tudi ta največkrat ne zadostuje.
Fotografija kitajske izložbe iz ulice svetega
Frančiška me je našla sredi prebiranja ene na-
jlepših knjig, kar sem jih zadnje čase prebral,
in se v glavi še po tednu dni nisem ločil od
nje; rade volje priznam, tako zelo mi je bila
všeč, da sem jo vsem, ki imajo radi knjige, to-
plo priporočil, tudi fizioterapevtki v Ronkah,
ki se zadnje tedne trudi z mojim hrbtom, da
ja ne bi tako peklensko bolel, skupno nama je
na spletu s pomočjo googla uspelo izvedeti tu-
di za italijanski naslov knjige, kot vrsta drugih
se tudi ta ne drži originala, kot se ga slovenski
prevod. Gre za uspešnico svetovnega formata
švedskega blogerja, ki mu je ime Fredrik Back-
man, knjigo z naslovom Mož z imenom Ove
je izdala Mladinska knjiga, lepo pa jo je poslo-
venil Uroš Kalčič. Mimogrede, a pomembno:
pravkar izdani Slovar slovenskega knjižnega
jezika razloži geslo bloger takole: “kdor piše
blog: dobro obiskani spletni portal blogerjem
utrjuje popularnost med bralci; slaven, znan
bloger; zapisi blogerjev; novinar in bloger /
politični bloger”, medtem ko stoji zapisano
pod geslom blog tole: “spletno mesto, na ka-
terem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika
objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa
imajo navadno možnost komentiranja, spletni
dnevnik: objaviti na blogu / avtor, pisec bloga;
pisanje bloga; vsebina bloga”.
Tako, da vemo, o čem govorimo. Ker zadnje
čase vse prevečkrat govorimo o stvareh, o ka-
terih nimamo pojma. Prav to mi je nedavno
rekel neki uspešnež, naše gore list, ki se na
ekonomijo spozna, sicer uspešnež naše družbe
ne bi bil, ne?, ko mi je jedko rekel, da “tisti, ki
se zavzemajo za ohranitev Tržaške knjigarne,
nimajo pojma o ekonomiji, ker je taka, kot je,
nevzdržna, in to iz preprostega razloga, saj vse
manj, pri nas pa sploh!, ljudi kupuje knjige”!
In me je pri tem strmo gledal v oči, da bi se jaz
počutil na nepravem kraju, neprilagojen, od-
večen, nepotreben, saj uspešnež še kako dobro
ve, da občasno še kako knjigo napišem. Nisem
rekel nič.
Tudi pesti nisem stiskal in niti divje jeze ni
bilo v meni, prav gotovo ne tiste, ki jo nosi ju-
nak Ove v zgoraj omenjeni knjigi, 59-letni
mož, za katerega mladi in novodobni
uspešneži v podjetju čez noč ugotovijo, “da bi
lahko malce šel počivat”, in ga nenadno upo-
kojijo, njega, ki je vse življenje pošteno garal,
a ni znal “ujeti duha časa”, saj je ostal dobe-
sedno privezan na načela, ki danes ne veljajo
več.
Nalašč nočem razkriti krasne zgodbe knjige o
Oveju in njegovi veliki ljubezni, o Oveju, ki je
prisegal na avto znamke Saab in se (tudi) zato
med korejskimi in japonskimi ter nemškimi
lastniki avtomobilov na rodnem Švedskem ni
znašel več, ker štiristo strani tekočega branja
romana zares toplo priporočam v branje
predvsem tistim, ki smo v Ovejevih letih in
se, podobno kot se on sam, vsak dan sprašuje-
mo, kaj sploh počnemo tu. Ove pa trmasto
vztraja, tudi potem ko mu uspešni mladci v
podjetju posmehljivo predlagajo: “Kaj, ko bi
malce izpregel”? in ga pošljejo za vedno do-
mov.
Za vse tiste, ki ste se ob besedi bloger nam-
rdnili, češ da to gotovo ni dobra literatura, naj
povem, da je to literatura našega časa, še to
dodam, da sem sam vesel, ker mi je Ove blizu,
ker mu ni vseeno, in zato, ker se sam drži
načela: “Ljudje so to, kar so, zaradi svojih de-
janj. Ne zaradi besed, ki jih izrečejo”. In še za-
radi vrsto drugih reči. Vesel sem tudi zato, ker
ima Fredrik Backman s knjigo svetovni uspeh,
čeprav je napisal zgodbo o nergaču in večnem
nezadovoljnežu, kar se na prvi pogled Ove
vsem zazdi.
Na Oveja sem pomislil in na njegovo stiskanje
pesti ter na njegov grozeči molk, ki bi ga pre-
vel, ko bi obstal pred kitajskim perilom tam v
ulici svetega Frančiška v Trstu, nemočen in
sam, a vsaj besen in nezadovoljen z videnim,
jasno, da tudi nerazumljen in posmeha de-
ležen.
In že dejstvo, da sem ob pogledu na zgovorno
fotografijo mislil na Oveja pred tržaško izložbo
s kitajskim cenenim spodnjim perilom, kjer
sem leta in leta gledal, izbiral in kupoval knji-
ge, mi govori o tem, da imava s samotnim
Ovejem veliko skupnega, preveč, da bi se lah-
ko še znašla v tem našem času razvodenelih,
neotipljivih odnosov, ki jih še najlepše pona-
zarjajo cenene spodnjice nedostojnih barv v
izložbi, tiste za enkratno uporabo.
JURIJ PALJK 198
Aktualno30. okotbra 201416
Prejeli smo
Sporočilo za javnost
Društva Edinost
  ne 5. oktobra je poteklo
60 let, odkar je Federativ-
na ljudska republika Ju-
goslavija ob prepustitvi večjega
dela cone A Svobodnega tržaškega
ozemlja civilni upravi Italijanske
republike poskušala zagotoviti s
podpisom Posebnega statuta slo-
venski narodni skupnosti na pre-
puščenem ozemlju enako varstvo,
kot je bilo zagotovljeno italijanski
narodni skupnosti na ozemlju
nekdanje cone B. Dne 26. oktobra
je poteklo 60 let, odkar je stopila
v veljavo Spomenica o soglasju
glede razdelitve Svobodnega
tržaškega ozemlja in s tem tudi
Posebni statut. Pod insceniranim
pritiskom italijanskih šovinistov
je italijanska vlada, kljub zagoto-
vilom predsednika italijanske vla-
de 5. oktobra 1954 o zglednem
spoštovanju sprejetih obveznosti,
naredila vse, kar je bilo mogoče,
da ni prišlo do spoštovanja do-
ločbe o “equality of rights and
treatment” glede rabe slovenske-
ga jezika. Ob sodelovanju Sloven-
ske kulturno gospodarske zveze in
Sveta slovenskih organizacij je ita-
lijanski parlament leta 2001 izgla-
soval zakon, ki izrecno odreka
pravice, ki jih priznava. Verjetno
je mogoče opredeliti kot skrajno
D nesramnost uporabo izraza“zaščitni zakon” za pravni ne-stvor, ki krši italijansko ustavo in
posebni statut avtonomne dežele
Furlanije Julijske Benečije in celo
vrsto mednarodnih pogodb in
konvencij. Republika Slovenija se
ni izkazala kot država pogodbeni-
ca, ki naj bi skrbela, da bi prijatel-
jska sopogodbenica spoštovala
dvostransko pogodbo iz leta 1975.
Predsednik Republike Slovenije je
celo izjavil italijanskemu časni-
karju, da sicer osnutek zakona ne
jamči slovenski narodni skupno-
sti nobenih posebnih pravic, ven-
dar dokazuje demokratičnost ita-
lijanske države. Po razglasitvi t. i.
“zaščitnega zakona” je Italijanska
republika skrajno zavlačevala iz-
dajo izvršilnih predpisov in še po
trinajstih letih je večina predpi-
sov, zlasti glede rabe slovenskega
jezika, mrtva črka. Toda ves ta čas
Republika Slovenija besediči o
prijateljskih stikih, SKGZ in SSO
pa vneto hvalisata rastoče iz-
boljšanje odnosa italijanskega
prebivalstva do slovenske narod-
ne skupnosti. Družbenopolitično
društvo Edinost, ki si kljub brez-
brižnosti tako imenovanih “krov-
nih organizacij” prizadeva za
spoštovanje predpisov notranjega
in mednarodnega pravnega reda
glede jezikovnih pravic, poskuša
spodbuditi samozvani predstav-
nici slovenske manjšine, ki uživa-
ta neupravičeno finančno podpo-
ro Republike Slovenije, k pobu-
dam, ki bi osvestile oblasti in jav-
no mnenje, da smo priča straho-
viti kršitvi notranjega in medna-
rodnega pravnega reda. Tako je
društvo 1. septembra 2014 predla-
galo, da krovni organizaciji orga-
nizirata najkasneje 26. oktobra
2014 srečanje strokovnjakov med-
narodnega in ustavnega prava, ki
bi analizirali vse kršitve notranje-
ga in mednarodnega pravnega re-
da. Toda, ker je bilo slišati, da bi
krovni organizaciji organzirali od-
mevno strokovno srečanje na to
temo, je društvo 27. septembra
razposlalo predlog z dne 1. sep-
tembra petnajstim slovenskim
množičnim občilom. Verjetno je
bil posledica tega posega uvodnik
v Primorskem dnevniku 5. okto-
bra 2014 take kakovosti, da ga je
hudomušna Jolka Milič krepko
obdelala. Po vsem prijateljstvu in
rastočem izboljšanju odnosa do
slovenske narodne skupnosti smo
doživeli 9. oktobra 2014 frontalen
napad zoper enakopravnost slo-
venskega jezika. Leta in leta hval-
jeni prijatelji z leve in desne so do-
kazali, kako potrebno je strokov-
no srečanje, ki ga je predlagalo
družbeno politično društvo Edi-
nost.
za družbeno politično 
društvo Edinost
Samo Pahor
  ivi in ustvarja v Nagelčah pri Šen-
tprimožu, likovno umetnost pa
poučuje na Zvezni gimnaziji in re-
alni gimnaziji za Slovence v Celovcu.
Dr. Damjan Paulin je uvodoma sprego-
voril v imenu Zveze slovenske katoliške
prosvete in društva Ars, soprireditelja raz-
stave - zaradi službenih obveznosti se je
kasneje pridružila predsednica ZSKP
Franka Padovan, ki je bila sicer prisotna
na vseh srečanjih s Korošci. Dr. Paulin je
ob pozdravu podčrtal, da smo v Gorici
imeli v gosteh že kar nekaj koroških li-
kovnikov, in predstavil Jožeta Kopeini-
ga, duhovnika, rektorja pomembnega
kulturno versko vzgojnega središča, ka-
toliškega doma prosvete v Tinjah, in
predsednika Celovške Mohorjeve
družbe. Samega umetnika, ki je že raz-
stavljal v mnogih krajih na Koroškem,
v Ljubljani in drugod, je po uvodnem
liričnem spevu prelepi koroški domo-
vini, kjer je sicer slovenska govorica
marsikje že utihnila ali je utišana ali pa
zamolčana, in njeni bogati, a tudi trpki
zgodovini in očarljivi pokrajini, na
stičišču treh kultur, predstavil prav g. Ko-
peinig. Ob citiranju naslova razstave Ko-
roške pokrajinske sanje je Kopeinig poe-
tično zatrdil: “Sanje niso zgolj zunanji
prividi, temveč notranje slutenje v
neizčrpni globini zunanjega stvarstva ka-
kor tudi notranjega sveta. Sanje so skriv-
nostni priliv tiste resničnosti, ki je zgolj
s svojimi zunanjimi čutili ne moremo
obsežneje dojeti. Sanje so svet, v katerem
domujeta več kot le fantazija in domišlji-
ja, sanje so pajčolan, za katerim se skriva
nedopovedljivo pisano bogastvo tistega
sveta, ki se nam bo do-
končno razodel, ko se bosta
zlila čas in prostor v brez-
mejni in večni čudež lepo-
te”. “V umetnikovih pej-
sažih”, je dejal Kopeinig, “je ohranjen
vtis določenega prostora, podrobnosti pa
izginejo, tako da ostanejo le bistvene po-
teze motiva. V delu je vidna odslikava
konkretne stvarnosti in ne njena presli-
kava. Vsak umetnik, ki slika in upodablja
svet, sredi katerega živi, ga zrcali skozi
prizmo lastnih čutil in dojemanj”, je po-
vedal Kopeing. Sadnikarjevi krajinski in
drugi motivi so preneseni v govorico bar-
vnih tonov in likovnih oblik, ostanejo le
osnovne kompozicije. Smiselno stilizira-
ne oblike so podrejene težnji
po ploskovitosti, vendar nji-
hov sinhroni preplet ustvarja
tudi iluzijo prostora, piše v
zgibanki razstave. Kar najbolj
pritegne ob gledanju Sadni-
karjevih slik, so nedvomno
barve, v katere ujame svoje
občutke ob slikanju narave.
Barve nanaša v širokih nano-
sih in lisah, pejsaži zato učin-
kovito zaživijo predvsem na
platnih velikih formatov. G. Kopeinig je
poudaril, da vsak opazovalec slik išče v
njih svoje čutenje. “Kristijan Sadnikar
poje s svojimi slikami svojstveno himno
lepoti, ki naj razveseljuje vse, ki bodo z
radovednim pogledom in z odprtim
srcem prisluhnili melodiji njegovih Ko-
roških pokrajinskih sanj”, je sklenil svoje
misli g. Kopeinig.
Slikar pa je ob pozdravu in zahvali orga-
nizatorjem dodal, da je njegov pristop k
naravi podrejen nekemu procesu: ne za-
nima ga, kakšna slika bo nastala, ampak,
kaj se dogaja ob delu. Svojo notranjost
skuša izpovedati v barvnih potezah,
gmotah in s kompozicijo. Gospa Zalka
Olip, ‘fac totum‘ pri KKZ Celovec, je
podčrtala pomen Koroških kulturnih
dni na Primor-
skem, saj letos
na njih nastopa
okrog 50 kultur-
nih ustvarjalcev
z vseh področij.
Dejala je tudi,
da ji je ta kultur-
na izmenjava
omogočila
spoznati vrsto
ljudi, in se zato
iskreno zahvalila za ta bogata srečanja.
Ob slikarjevih umetninah so pristno ko-
roško, milo otožno vzdušje, ki je navzoče
popeljalo v zelene koroške hribe in doli-
ne, pričarala glasbena skupina iz Šentpri-
moža, ki jo sestavljajo člani družine Va-
kounik, mlada mama Doris, vzgojiteljica
na celovški glasbeni šoli, devetletna hčer-
ka Lara in oče Samo ter nečak Roman, ki
so na klaviature, klarinet, saksofon zai-
grali in zapeli nežne, večkrat vsebinsko
prav žalostne pesmi Tam v dolu, So še
rožce v hartlnu, Tam, kjer teče bistra Zila
in N'mav čez izaro.
Predstavniki Koroške kulturne zveze s
predsednikom mag. Jankom Krištofom
in nekdanjim zaslužnim predsednikom
Janko Zerzerjem, pa še z Nužejem Tol-
majerjem, predsednikom Raziskovalne-
ga inštituta Urban Jarnik na čelu, so si v
družbi članov ZSKP – z njimi je bil tudi
dr. Damjan Paulin - in predsednice Fran-
ke Padovan ter Marija Maverja, predsed-
nika Slovenske prosvete iz Trsta v pone-
deljek, 20. oktobra, ogledali naše mesto
in se zaustavili ob tistih stavbah in spo-
menikih, ki kažejo na zgodovinsko pri-
sotnost Slovencev v tem obsoškem me-
stu, in obiskali tudi slovenske ustanove,
med drugimi uredništvo Novega glasa,
kjer so se nastavili fotoa-
paratu našega kolege Da-
nijela Devetaka. Nato so
na srečanju spregovorili o
skupnih težavah, ki tarejo
naše ustanove.
Čeprav smo sredi jeseni, je
v komorni dvorani Kultur-
nega centra Lojze Bratuž v
Gorici, v sredo, 22. okto-
bra, popoldne zacvetela
dišeča pomlad, saj so mla-
di fantje in dekleta, gojenci in gojenke
treh glasbenih šol, Slovenskega centra za
glasbeno šolo Emil Komel, Glasbene šole
na Koroškem in Glasbene matice Trst in
Gorica na prisrčnem srečanju posamič,
v dvojicah, tercetih ali celo večjih skupi-
nah pokazali svoje poustvarjalne veščine
na raznih glasbilih, violini, kitari, klavir-
ju, harmoniki, flavti, violončelu in harfi.
Ob skladbah, ki so si sledile, so učenci
lahko spoznali različne pristope h gla-
sbeni interpretaciji in si tudi tako razširili
osebno znanje in pri tem spoznali nove
mlade glasbene navdušence, s katerimi
lahko stkejo prijateljske vezi. Udeležen-
cem glasbenega srečanja, med katerimi
sta bila ravnatelja koroške glasbene šole
in Glasbene matice Trst Gorica, Roman
Verdel in Bogdan Kralj, je dobrodošlico
izrekla ravnateljica SCGV E. Komel Ales-
sandra Schettino in poudarila, da so ta
srečanja spodbudna in vzgojna za rast
vsakega učenca.
Letošnji 16. Koroški kulturni dnevi na
Primorskem so se na Goriškem končali
na sončno jesensko nedeljo, 26. oktobra
2014. V župnijski dvorani Anton Gre-
gorčič v Štandrežu so igralci KPD Planina
iz slikovite, ‘najbolj’ slovenske koroške
vasi Sele uprizorili komedijo Matjaža Zu-
pančiča Bolje tič v
roki kot tat na
strehi. Režijo v
bolj upočasnje-
nem ritmu – take
komedije
“zmešnjav”sicer
kar same nareku-
jejo hitrejši tempo
– je podpisal Fran-
ci Končan, ki že
okrog 35 let
umetniško vodi
to gledališko sku-
pino z živahnim
delovanjem. Do-
bro jo poznamo
tudi pri nas, saj je
bila – kot je podčrtal Božidar Tabaj, duša
dramskega odseka PD Štandrež – že
večkrat gostja na Goriškem. Kulturno
življenje v Selah je zelo živahno, čeprav
je vseh prebivalcev le 611. Poleg te dram-
ske skupine v vasi delujeta še dve drugi.
Vsako leto na dan sv. Štefana, 26. decem-
bra, pripravijo novo premierno uprizo-
ritev; lani je bila na vrsti situacijska ko-
medija, s katero so prišli k nam v goste.
Do sedaj so jo odigrali kakih sedemkrat,
po Koroški in Sloveniji. Ob njej so gle-
dalci doživeli poldrugo uro sprostitve in
kar nekaj smeha zaradi komičnih pasti,
v katere se ujameta ljubimca, ki sta si
želela uživati sladkosti ljubezni v stano-
vanju, ki jima ga je prepustil prijatelj. To-
da nerodne situacije zaradi nesporazu-
mov, laži, dvoumnosti, prisotnosti vse
prej kot spretnih tatov in čudnega ob-
našanja kuharja, ki zapoje vsakič, ko sliši
besedi življenje in meščan, jima pre-
prečijo preživeti noč, polno užitkov. V
nastopajoče komedijske like so se vživeli
Toni Stern in Marija Dovjak (ljubimca),
Danijel Dovjak (kuhar), Marko Oražem
(delavec), Jaka Dovjak (prijatelj), Magda
Sukalia (prijateljica), Štefan Oražem (štu-
dent) in Martin Dovjak (tat).
Komedija v izvedbi koroških rojakov je
bila tudi prva predstava v letošnjem
abonmaju ljubiteljskih gledaliških sku-
pin Štandrež 2014; 14. leto zapored ga z
velikim uspehom ob polno zasedeni
dvorani prireja Prosvetno društvo Štan-
drež, ki v letošnji sezoni slavi 50-letnico
delovanja.
Ž
Z 9. strani
Odlična izložba ...
Foto DP
Foto DP
Foto dpd
  Koroški kulturni dnevi na Primorskem 
Petje združilo mlade
ŠTIVAN 
  esensko srečanje mladinskih
zborov v organizaciji Zveze
cerkvenih pevskih zborov
postaja z letošnjo tretjo izved-
bo lepa zborovska navada, ki go-
tovo obogati sodelujoče zbore in
poslušalce. Tokrat so srečanje pri-
redili v okviru pobud ob 16. Ko-
roških kulturnih dnevih na Pri-
morskem, ki jih Slovenska
prosveta iz Trsta, Zveza slo-
venske katoliške prosvete iz
Gorice in Krščanska kultur-
na zveza prirejajo izme-
nično že več kot trideset let.
Ta jesenska srečanja med
koroškimi in primorskimi
kulturnimi društvi na
začetku sezone prav gotovo
pomenijo veliko obogatitev
in spodbudo za sodelujoče.
To lahko trdimo tudi za
srečanje mladinskih zbo-
rov, ki so ga tokrat priredili
v novi štivanski župnijski cerkvi
sv. Janeza Krstnika, tisti nad
križiščem za Gorico in z Goršeto-
vim Angelom miru na južnem
vogalu. Koncert mladih glasov je
bil namreč za učitelje tudi pri-
ložnost, da izmerijo 'daljo in
stran', ki naj jo uberejo.
Po uvodnem pevskem pozdravu
domačega župnijskega mladin-
skega zbora, ki je pod vodstvom
Olge Tavčar srčno zapel dve pe-
J smi, je v imenu organizatorjevkoroških dnevov prisotne nago-voril Marij Maver in na kratko
orisal vsebino in sporočilo teh iz-
menjav. Sledil je uglajen nastop
vokalne skupine Segno, ki jo vo-
di mlada Tajda Praček in deluje v
vipavski župniji sv. Štefana. Iz
Šmarjete v Rožu na Koroškem pa
je prišla dekliška skupina Young
Roses, ki jo vodi Christine Ber-
gmann, in je predstavila sloven-
ske, nemške in angleške ritmične
duhovne pesmi, na koncu pa je
z zahtevnejšim programom na-
stopil mladinski pevski zbor Igo
Gruden iz Nabrežine, ki je pod
vodstvom Mirka Ferlana in ob
spremljavi pianista Jana Grbca
zastopal tržaško stran srečanja, ki
ga je lepo povezovala Nina Pa-
hor.
Slišali smo vsebinsko razčlenjen,
slogovno raznolik in zborovsko
zanimiv koncert. Ugotavljali
smo tudi, da so srečne župnije, v
katerih znajo ustvariti pevsko
skupino, ki idealno poveže mla-
dino in jo 'vrne' občestvu, ko s
petjem bogati liturgična in kul-
turna ali družabna srečanja. Ne-
kateri so si izmenjali mnenja gle-
de programov in dosegljivosti
notnega gradiva, drugi se
spraševali, kako mladim lahko
postopoma približajo tudi dru-
gačno zborovsko literaturo, ki bi
jim odkrila raznolikost glasbene-
ga jezika in jim pomagala, da
zborovsko in duhovno napredu-
jejo.
Druženje po koncertu na sedežu
devinskih zborov je bilo torej tu-
di priložnost za izmenjavo vtisov
in klepet ter medsebojno spoz-
navanje, kar je konec koncev tu-
di cilj vsakega srečanja.
M. T.
Foto Marij Maver