Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto III. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Stev. 6. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekovdom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 15. marca 1938 Praznik delavstva v prve dni pomladi je Cerkev postavila praznik delavca in varuha cerkve sv. Jožefa. S pomladjo, ko novo življenje vstaja in z njim raste novo delo, ki naj človeku za trud in delo njegovih rok da vsakdanji kruh, je sredi borb življenja ta praznik kot kažipot milijonom delavskih slojev k resnični notranji sreči. Bil je Jožef siromašen, mož brez posebnega ugleda v takratnem svetu, ki je tako kakor dandanašnji presojal vse po zunanjem videzu, katerega ustvarja le množica časnih dobrin. Njegov delež ni bilo bogastvo, ne čast. Imel je le preproste delavne roke, imel je pošteno srce. V njegovi duši je živel le en ideal, ki je vsega nekako pre-žareval, težnja, živeti po glasu vesti in tako oblikovati v svoji duši tisti božji mir, ki so ga deležni vsi oni, ki jih ne zvodijo videzi sveta na napačna pota. .Bil je Jožef ob znojnem delu v vsakdanjih skrbeh zase in za tiste, ki so bili izročeni njegovi očetovski skrbi. Bil je zaradi resnice preganjan od mogočnežev tega sveta, da je moral pred njimi bežati iz »voje domovine v nepoznane tuje kraje. Bil je, kakor jih je danes mnogo, katerih življenje je ena sama skrb in eno samo trpljenje. V njegovih skrbeh in v njegovem trpljenju pa je bilo nadčasovno življenje, bilo je božje posve- čen je, ki ga dela velikega v stoletjih in čašče-nega, ko so imena nekdanjih mogotcev, pred katerimi se je klanjal svet, morda že zdavnaj pozabljena. Množica tistih, ki hodijo danes njegovo trnje-vo pot, bi morala po njegovem zgledu iskati v svoji časni nesreči vekotrajne sreče in bi morala preko teh minljivih stvari svoj pogled upirati v svet neminljivih vrednot. Delu samemu, ki mu življenje tako pičlo meri pravico in mačehovsko plačuje dnevnice, daje pravi smisel in tehtno vrednost šele ono pojmovanje dela in življenja, ki ga dviga iz trenutnih hipnih vrednotenj v niz duhovno ožarjenih netrohljivih zakladov. Nikoli svet ne bo urejen tako, da bi v njem živela vsa pravica. Nikoli zlasti mali človek v tem svetu ne bo dobil odtehtanega vsega svojega deleža. Zmerom bo nasilje skušalo uveljaviti svojo nadmoč in močnejšemu dati, kar njegovo ni. Nikoli zato ne bo družba urejena tako, da bi bili v njej zadovoljni vsi, če naj jih zadovolji samo delež fizičnih vrednot tostranskega bogastva. S pravičnimi se je treba truditi za zmago pravice, za dolžni delež, za človeka vredno življenje. Za delež pa, ki nam je krivično odvzet, pričakovati povračila, kakor ga je pričakovalo življenje delavca-moža iz Nazareta. Katoliška dejavnost Žc skozi desetletja in več sveti oče neprestano 0])0nu,iija vesoljno C erkev, da so časovnim nevarnostim primerno dolžni vsi verniki poprijeti za delo za širjenje in i)oglohitev verskega življenja. Dolžni so osebno delati za rast kraljestva božjega na zemlji. Ne samo duhovniki, ampak tudi ilaiki so v to pdklicaiii. Ni več čas, da bi bili v cerkvi samo pasivni člani, ki bi od nje samo prejemali, ampak je nujna potreba, da sami postanejo katoliško aktivni. To je smisel k A. Razmere zudnjili desetletij so se silno izpre-nuMiile. Še j)red desetletji je bil katoliški duhov-nik med narodom v vsaki fari kot ixlini iiiteli-geint ol) s^)lošnem nizkem nivoju izobrazbe tudi edini poklican, da je druge vcxlil in učil. Samo po st^bi je bilo takrat razumljivo, da množica vernikov k duhovnemu bogastvu skupnosti ni mogla mnogo l^risipcvuti. Z rastočo izobrazbo med naixxlom na eni struni, s porastom inteligence in seveda tudi s porastom sovražnikov Cerkve na drugi, pa je za vse tiste, ki vero tudi po notranje doživljajo, postal nekak postulat zahteva, da laična inteligenca pa tudi ljudje iz ljudstva vsak |M) svojih moč-eh skušajo prispevati, kar morejo za obramlx) Cerkve in njenega iiosilaiistva. Ko je Kini začel poudarjati potrebo po katoliški akciji, so mnogi mislili, da nam Slovencem to katoliške akcije treba ni. Mislili so, <|ц to de^lo pri nas vršijo različne kulturne, strdkov ne, humanitarne in druge organizacije, in da IhkV Rim prav to, kar mi že imamo, uvesti pO celem svetu. Izkazalo pa se je tekom časa, da je bila ta miselnost zgrešena in oseže v trenutna dogajanja in jih skuša tako oblikovati, da bo med sodobniki zaživelo živo celotno k atol i št vo, ki ne gradi samo na zunanjem videzu, ampak vse zajema iz bogatih vrelcev nadnaravnega pojmovanja življenja. Razume se zato, tov, kako tudi druge priи<1агја jiravilnost katoliških načel in celo po raznih organizacijah naviolezen se vselej konča z neizbežno smrtjo, ki nastopi najkasneje v osmih do desetih dneh po njenem iprvem javljenju. Č. sestro Avguštino sta na Jesenicah pregledala in ugotovila to bolezen dr. Marčič in dr. Bergelj. V Ljubljani jo je pregledalo šest specialistov, vsi so ugotovili isto. V Šmihelu je isto ugotovil tamkajšnji zdravnik. Dr. Marčič nam je javil žalostno vest ipo vseh teh pregledih, da tu ni nobene druge rešitve kakor samo čudež: »čudeži se še g odet in upajmo, da jo rešijo molitve. In mnogo so molili zanjo njeni prijatelji in znanci in njene sosestre v samostanskih hišah reda Ubogih šol. sester de Notre Dame, pa tudi njema skr4>na mati. Pretekel je deseti dan in sestri Avguštini se je začelo zdravje boljšati. Zdravniki stoje pred zagonetnim vprašanjem in priznavajo, da je bilo tu po vseh naravnih zakonih ozdravljenje nemogoče. Zahvalimo se torej Bogu za njegovo pomoč. Nova stavbna sezija je pred vrati. Kaže, da bodo imeli letos stavbeniki dosti dela. Kakor slišimo, je na občino vloženih že o svojih močeh za to prispevali primerne zneske, da se nabere nekaj tisc^akov, ki so v ta namen potrebni. Zato bo v cerkvi na Savi pri nedeljskih službah božjih toliko časa darovanje v nuščico v ta namen, dokler se ne nabere zadosten znesek, ki je po-tre(l)en za nove parainen-te in novo cerkveno perilo. Nekateri so se sicer tudi ob to obregnili, ^ češ da tega ni treba, toda kdor ljubi cerkev, ga tako nasprotovanje ne I M) oviralo, da bi po svojih močeh ne prispeval za čim veličastnejšo božjo službo. Občni zbor Vincencije-ve konference je bil 10. t. m. v Krekovem domu. Udeležba na oibč. zboru izpričuje, da je zanimanje za našo najlbolj agil-no dobrodelno organizacijo med Jeseničani čedalje močnejše. Poročila odbornikov pa dokazujejo, kako delo konference neprestano ra- (Idla v njihov prilog, njegovo zasebno življenje pa ne bi bilo v skladu s tem, kar drugim oznan ju je. Iz navedenega sledi, da je ustvaritev prave katoliške akcije v sodobnih razmerah zares velika in težka naloga in da od tistih, ki se ji bodo pridružili, zahteva velikih žrtev. Kakor pri vsaki reoi, moramo tudi tu pričakovati, da jo starejši rod ne bo prav razumel in jo bo vsekakor treba najprej nasloniti na mlajše moči, na našo mladino. Če kateri kraj v Sloveniji rabi res striktno zgrajene organizacije katoliške alkoije, so to brezdvomno Jesenice. Po svoji rasti, po svojem obeležju in tudi po čim dalje strumnejšem zbiranju nasprotnih sil morajo vstati sile katoli-štva v vsej svoji doslednosti in stopiti na branik. Te diii je bil v Ljubljani prvi tečaj za katoliško akcijo delavske mladine. Delo, ki sloni na molitvi in na zaupanju v božjo pomoč, bo brezdvomno obrodilo svoj dober sad. Toda vsdkakor je številka 51 udeležencev za celo Slovenijo za vso katoliško delavsko mladino na tem tečaju daleč premajhna. Za industrijsike Jesenice same je treba najmanj toliko tečajnikov in treba je zamje posebnega tečaja v domačem kraju. Poskrbeti moramo, da se bo tak tečaj čimprej v našem kraju vršil, da tako začnemo v prvih temeljih graditi na novem pokretu. Ni mogoče pričakovati, da bi Jesenice ostale zveste svoji preteklosti, če bi mi to zanemarili. ZZD je vzdržala strnjeni napad Volitve obratnih zaupnikov pri KID so končane. Mnogo je bilo hrupa zaradi njih, mnogo govorjenja in dosti pisanja. Značilno pri teh volitvah pa je dejstvo, da so se organizacije NSZ, JSZ in SMRJ vse združile za enoten nastop proti mladi katoliški organizaciji ZZD. Nekdaj najhujši nasprotniki, sim-patizerji Orjune in komunističnih metod v bolj-ševiški Rusiji so v eni vrsti s tc^ko imenovano krščansko socialistično grupo bili samo po ZZD. Očividno so imeli namen in voljo, in kakor so govorili, tudi upanje, da bodo to mlado organizacijo ob teh volitvah docela štrli. Vse psovke so zmetali na njeno članstvo, terorizirali ga po tovarniških obratih, zasmehovali zaradi njegovega stališča, grenili mu življenje. Lahko rečemo, da je članstvo Zveze združenih delavcev v teh dneh prestalo pravi krstni ogenj lin da je moralo za svoje pošteno stališče trpeti od zagrizenih nasprotnih taborov neizmerno krivico. Člani Zveze združenih delavcev pa nasilju m terorju niso klodiili, niso se ustrašili groženj, ni jih strti posmeh. Mladi pdkret je tako i>okazal, da ga ne bo mogoče več uničiti. Svojo pot bo šel, ravno in pošteno. Povedal bo resnico vsakomur. Ne bo se hlinil in lagal delavskim masam, pa tudi pred gospodarjem ne bo krivil svoje hrbtenice. Pri volitvah je ZZD dobila 275 glasov in ene- ga zaupnika, NSZ 828 glasov in 4 zaupnike, SMRJ 1609 glasov in osem zaupnikov, JSZ 719 glasov in 5 zaupnike. Pri tem je treba upoštevati, da so vodilni člani ZZD še do maja lanskega leta vse tiste delavce, ki so jim oni pri KID preskrbeli kruh, poslali v JSZ. Tudi ne smemo mimo dejstva, da mlada ZZD na Koroški Beli zaradi posebnih razmer še ni ustanovila svoje podružnice in je tako na javorniškem volišču dobila samo Л6 glasov. Če primerjamo letošnje volitve z lanskimi, vidimo tole sliko: lansko leto so dobili levičarji 1511 glasov, JSZ 473 glasov, NSZ 375 glasov. Narastli so torej levičarji letos za ca 100 glasov, nacionalisti za 450 glasov, JSZ za 250 glasov, ZZD za celotno število. Procentuelno so levičarji padli od lanskih 60% na letošnjih 43% vseh oddanih glasov. ZZD ima to veselo zavest, da je njeno stališče glede obratnih zaupnikov zmagalo. Priborila je vsemu delavstvu polnoštevileii zaupniški zbor, tla bo mogol varovati interese dt^avcer-. ZZD je tudi častno prestala skupen naval vseh nasprotnikov in si je v zboru zaupnikov osvojila prvo mesto. Pri volilnem boju so člani ZZD i>okazali kljub svoji mladostnosti toliko elana in borbeaiosti, da mora vsaikdo uvideti, tla je treba z njimi računati in bo organizacija rasla po številčni in moralni moči v varstvo pravih delavskih interesov. Sposobnim delavcem dobra mesta Nastanek in razvoj organizacije Zveze združenih delavcev daje njenemu pokretu pečat tiste ustaljenosti in zdrave usmerjenosti ter realnega pogknla na življenje, ki ga ostalim vstrokov-nim organizacijam v kraju več ali lx)lj manjka. Zato pokret ZZl) ni gradil in ne more graditi na demagogiji, na zavajanju in na laižeh. Dobro se sicer zaveda, ložaj, v interesu strokovnih organizacij je, da razstodno delavstvo v njih zavzame vodilna mesta. Ali naj zato zmožnejši delavec, ker je svoje proste ure posvetil strokovnemu pokretn, trpi škodo in naj jiri naprixlovanjih zaostane za manj zmožnimi samo zato, da drugi ne bodo iz hudobije nanj kamenja metali. Ne tako. ZZD stoji na stališču, da mora vodilno članstvo v organizaciji biti najsposobnejše in da mora zalo tudi v [кк! jet ju zaradi svoje vestnosti in zmožnosti zavzemati najboljša mesta. Svoboda pesti Teror spremlja komunizem vsepovsod. Izpričuje to Meksi'ka, potrjuje Španija, in neizpodbitno samo sebe obsoja v terorju današnja Rusija. Pa ne samo v teh deželah, ampak povsod, kjer se ne bojijo, da bi jim zakon sledil takoj za petami, izvajajo marksisti na drugomisleče nečloveški pritisik. Tako nekaj sličic iz Francije: . V januarju so se napadi komunistov na nasprotnike v Franciji znatno pomnožili. Francosko časopisje piše o smrti mladega osemnajstletnega delavca Andre Chamonja, ki je izdihnil v bolnici v strašnih mukah, ker so ga komunisti napadli in do smrti zbili zaradi njegovih političnih idej. V neki ulici Boulogni v okolici Pariza so nekega starega delavca, ki je bil znan po svoji protikomuni-stični miselnosti, komunisti iz zasede napadli in je bil v težkem stanju prenesen v bolnico. Nov divjaški napad so izvršili komunisti 21. januarja 1.1. V Bianeomu so ob izhodu iz tovarne >Reno< ekstremisti napadli delavca Nevilleja, ki so ga oznanili za antikomunista. Tolkli «o po njem in ga bili toliko časa, da se je s krvjo oblit zgrudil. Vsi nekomunistični delavci v tovarni »Reno< so proti nečuve-nemu terorju ostro protestiralL V Marseilleu so ustrelili komunisti člana narodne stranke, ker ni odobraval .postopanja ekstremnih elementov. 25. januarja 1.1. se je i>eljalo 400 komunistov v avtomobilih iz Bresta v Laudemo v Bretaniji, kjer so napadli hotel, v katerem se je vršila seja francoske socialne stranke, ki ji je prisostvoval tudi {wlkovnik De la Roque. Komunisti so razbili šipe, udrli v hotel ter polomili in razrušili vse, kar so mogli. Pri tem napadu je bilo 7 smrtnih žrtev in šele po dolgi borbi je policija na konjih raizgnala komunistične napadalce. Na Jesenicah pa so člane ZZD ob zadnjih volitvah zmerjali, pretili so jim, pljuvali so vanje, pri delu so jih šikanirali, na predsednilka krajevne ZZD so metali grafit in bi bili gotovo posnemali komunistične metode svojih bratcev v Franciji, če bi pri nas ne imeli tako dobro vodenega notranjega ministrstva, ki je sličnim ^svobocloumnim« akcijam pristrigel peruti. Vemo pa, da je bil teror na članstvo ZZD tako velik, da se jim je trud pri delu in trpljenje, ki je z njim združeno, zdel prava igrača nasproti terorju, ki so ga bili deležni s strani »svobodoljubnih« teroristov iz nasprotnih taborov. Povsod srečujemo ob isti miselnosti iste metode. V uniformirane vrste Ni dosti, da si naš. Ni še vse narejeno, če z nami simpaliziraš, če rad posečaš naiše prireditve, če si vesel naše rasti. Ne smeš hoditi ob strani. Ni več čas za to. Kdor je naš, gre z nami. V vrsto stopi in z nami zapoje, se z nami bori in z nami trpi! Nikoli ga ni strah našega imena. Z nami vred je ponosen nase in na nas. Po mnogih letih prisiljenega molka, po sedmih letih spanja vstajajo pomlajeni v novo življenje, jiajši mladinski pokreti, naša fantovska in na«a dekliška zveza. Noše vrste se množe. Vsak dan pristopajo novi člani in nove članice. Naše delo se poglablja. Vse je bolj časovno primerno, vse bolj na realno življenje prilago-deno, kakor je bilo to ne'kdaj. ^ naših vrstah umira filozofiranje, nekaj veija samo praktično življenje na zdravih osnovah. Naše vrste zato ne smejo biti mahedrave in razčlenjene. Strumno kakor borci v eni vrsti gremo enega duha zmagi za pravično stvar nasproti. Enotnost duha, enotnost smeri, udarnost po-kreta pa mora poenotiti enotnost v zunanjosti. Potrebujemo štiristopov, potrebujemo maso uniformiranih mož, fantov in deklet. Imeti jo moramo in imeli jo bomo, ker jo hočemo. Hočemo pa zato, da sleherni katoliški zavedni član lin sleherna katoliško zavedna članica slovenske narodne skupnosti stopa v teh vrstah. Napak bi bilo, če bi samo naša mladina v idealističnem stremljenju stopala v naših bojnih vrstah. Vanjo morajo naši starejši kulturni in prosvetni deJavci, naši občinski odborniki, naši župani, oblastni svetniki, naša inteligenca. Nikdo naj se ne izmika; kjer stopa v kroju minister dr. Krek, tam more stopati tudi vsakdo drugi izmeti nas. Čeprav kroj zahteva denarnih žrtev in zaradi časti i>okreta stroge discipliniranosti naj ne bo nikogar med nami, ki bi teh žrtev nase rade volje ne vzel, če mu je to vsaj malo mogoče. Rešitev iz denarne Icrize (Nadaljevanje) Nekajkrat smo že na tem mestu razpravljali o vzrokih !) on dinar svojega vloženega denarja. Slovenski denarni zavodi bi bili zato brez vladne pomoči že leta 19)2. sami izšli iz denarne krize, da ni nenHxIro vodstvo na državnem krmilu tega po svoji nespanieti zavrlo na veliko škodo našega nartxlnega Kos]K>dars4va. V letu i9V2. so mnoge zadruge že skoro v polnem obsegu jMXslovale. Zaupanje se je vračalo. Nove vloge zo %opet začele naraščati. Tedaj pa je nenadoma prišla znana naredba o zaščiti kmečkih dolžnikov, ki je kmeta sicer zavarovala pred njegovim upnikom, toda je ubila njegov knxlit. Začelo se je šušljati in govoriti lu
  • s črtanjem teh krita izguba pri kmetih. Val splošnega nezaupanja je planil še z večjo silo med narod in je rezal čimdaJje bolj globoke brazde v vse naše gospodarsko življenje in silil k popolnemu zastoju denarnega obtoka. Zaščiteni kmetje so potegnili za seiboj v zaščito tudi denarne zavode, ki so nujno podali zaradi kmečke zaščite nelikvidni. Denar ni nič več tekel skozi njihove blagajne. Dasi so bile terjatve zadostne, da bi z njimi krili zahteve svojih vlagateljev, jim te nič več pomagale niso. Nesigurnast se je vse bolj večala, dokler sedanji re%im ni dokončno rešil neprestanega obnavljanja začasne kmečke zaščite na ta način, da je kmetom l>risal 50 odstotkov dolga, za osita-lih 50 odstotkov pa je iskal kritja delno v rezervah denarnih zavodov, delno pa v državnih priziianicah. Ta игсчЊа je končno rešila vsak dvom. jasno je l)Llo, da zaradi kmečke zaščite in zaščite denarnih zavodov noben vlagatelj ne more zgubili niti enega dinarja. Večnim poizkusom je tako sedanja vlada napravila temeljit konec. Rešila je kmeta in rešila je malega varčevalca, našega vlagatelja. ste in kako organizacija čimdalje bolj širi svoje, delovno področje. Zopet se je dvignilo število podpirancev, dvignilo se je število otrok v dnevnih zavetiščih, porastlo je Številčno mladinsko zavetišče. Pristopili so novi dobrotniki, odpadlo rpa jih je samo nekaj, ki kljub svoji inteligenci ne znajo ločiti med krščansko dobrodelno organizacijo in med svojim političnim udejstvo-vanjem. Značilno je, da so izostali tako le tisti, ki bi bili po svojem govorjenju najbolj dolžni, da do'brodelnost v kraju podpro. Namesto sirotišnice, ki jo bo sedaj gradila mestna občina, je konferenca sklenila, postaviti pod Mežakljo v smeri proti Dobravi novo dne\-no zavetišče, ki je za dotični okoliš prav resnično zelo poti ebno. Novo izvoljenemu odboru želimo, da bi v dobrobit jeseniških revežev mogel v tekoči poslovni dobi še bolj intenzivno in z uspehom delati. Gorsko okrevališče pri Sv. Križu nad Jesenicami, ki je last Bratovske skladnice, bodo v letošnjem letu prezidali in povečali. Preureditev bo baje stala en milijon dinarjev. Bratovska skladnica je razpisala službo novega zdravnika za okoliš Radovljica. Zaradi porasta delavstva so namreč sedanji zdravniki bratov-iske skladnice preobremenjeni. Sestanek boh. fantov v Krekovem domu bo 17. t m. v običajnih prostorih. Katoliški bohinjski fantje, zaj>osleni na Jesenicah, naj se sestanka gotovo udeleže. »Aljaž« je v pustnih dneh vabil k pestrim prireditvam v Krekovem domu. Na pustno nedeljo in pustni torek je bila velika dvorana Krekovega doma zato natrpano polna. Publika je bila na splošno s prireditvama zadovoljna, opazilo pa se je ob nedeljski prireditvi, da igralci nikakor nočejo razumeti, da je vlogo treba dobro znati. Tu razni izgovori, da odra nimajo vsak večer na raz])ola-g<), nič ne jjomagajo, igralec se mora svoje vloge učiti doma, ne pa šele na odru. Pri nas pa opažamo pri vseh skušnjah do generalke in še na njej, da igralci na odru le berejo. Mimogrede se hočejo naučiti. Na tem vse predstave zelo trpe, ker tudi režiser nikoli ne more za-sto gibljejo na odru. /a pustni torek pa je bilo med raznimi točkami predolgo čakanje, čeprav ni bilo treba spreminjati odra. Krekovo prosv. društvo ko, kakor kaže, kmalu imelo vse dni v tednu redne kino predstave. Samo še nekaj dni bo treba izpolniti, pa se bo to uresničilo. Mnenja pa smo, da je za Jesenice stari red kino .predstav popolnoma dovolj. V petek, soboto in nedeljo vsakdo lahko dobi priliko, da predstavo ob-iš!če. Društvo v drugačnem primeru organiza-cijs'ko vsekakor trpi. Člani odsekov se zlasti pritožujejo, da jim nedeljske predstave ubijajo red in disciplino. Mi dvomimo, da bi morebitni gospodarski prestiž mogel odtehtati izgubljene organizacijske koristi. Akademiki na Jesenicah so ob nastopu svojega pev. zibora želi polno priznanje. Vsi, ki so njihov pevski koncert obiskali, so bili z njim zadovoljni in si žele, da bi jih imeli priliko še in še poslušati. Koncerta so se udeležili pristaši in predstavniki vseh skupin jeseniškega življenja in je bila dvorana popolnoma zasedema. Nič ni pomagalo, če je neka skupina skušala ljudi od koncerta odvračiti; popoldne pred koncertom so namreč jeseniški zasebni telefoni lastnikom javljali v imenu Krekovega društva, da koncerta ne bo. V Krekovem domu pa seveda za to niso ničesar vedeli. Želimo, da bi imeli zopet kmalu priliko akademski pevski zbor ]X)zdra-viti v svoji sredi. Slavko Savinšek: (Dalje) III. Tisto leto so Goreiijslka in njeni prcibivalci zgoclaj praiznovali Vstajenje. Vsa gornja dolina, ki se je kot ostra zareza zajedla med odganjke Julijskih Alp in Karavank, in ki vanjo gleda navadno Bog samo z enim očesom, z drugim pa meži, kot bi mu nagajal obiljii dim tovarniških dimnikov in neštetih lokomotiv, je bila že v zgodnji pomladi vsa zelena in cvetoča in sončne luči je ležalo v njej, da se je vse prelivalo in jemailo vid. Ni čudno torej, če je delavstvo hitelo v taki priliki v božjo naravo, da se napije luči in sonca, da se zelenja in cvetja nagleda iin se po dolgem času spet enkrat nasmeje od srca! Posebno mlaidim je bilo vso zimo tesno med stenami in v žaru martinovk neznosno, drugim pa na prostem pri vozičkih in zmrzli železnici bridko, da je v srce peklo. Zato so ob vsaki priliki kar pili sonce in njegovo toploto, smejali se v zelenju in bili židane volje, da se že v pomladi pripravijo na prihodnjo jesen in zimo, ko bo zopet zeblo v srce in mozeg. Na velikonočni ponedeljek so hodili v Emavs. \ sosednjo, pol ure oddaljeno vas. Šle so Anica, Rozika, Polonica, Minka, Urška, Cilka. Marjanica. In z njimi Jože, France, Janez, Rok, Grega, Mihec, Pavel in Martin. Že tja proti koncu trga so fantje nekam silili v pare z Pusti naju vendar v miru!« Zaio se je kmalu vsa mlada četa kar nehote razdelila v Na mejah«; Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec