APRIL	
15 P Vel. petek	+
16 S Vel. sobota	+
17 N Velikanoč	
18 P Apolonij	
19 T Leon IX., p.	
20 S Neža Mont.	
21 č Anzelm	
52 P Aleksander, m.+	
23 S S Jurij	
24 N Bela nedelja	
25 P Marko	
26 T Peregrin	
27 S Cita	
28 Č Pavel od Križa	
29 P Peter Vel.	+
30 Katarina Sijen	
amerikanski Slovenec
Geslo:
PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four. Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN ItAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 76.
CHICAGO, ILL., TOR EK, 19. APRILA
TUESDAY, APRIL 19, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
- an
Sijajni obredi
Novi angleško-italijanski pakt utegne postati vir za zvezo peterih velesil v Evropi, namreč, da se pritegnejo k paktu še Francija, Nemčija in Poljska. — Francija bo razmotrivala o tem to sredo.
London, Anglija. — Karkor se je tudi napadal novi angleško-italijanski pakt, ko so se Vršila pogajanja zanj, in se še zdaj napada od opozicije, je vendar vlil Evropi novo upanjema utegne postati izhodna točka na poti k zasiguranju splošnega miru v razburkani Evropi. Pakt namreč, poleg tega, da končava tri leta trajajočo napetost v Sredozemlju med Anglijo in Italijo, nosi v sebi tuoi možnost, da bo dal pobudo za podobne pakte med drugimi državami.
V prvi vrsti se z zadovoljstvom čuje vest, da je tudi Francija na tem, da stopi v prijateljska pogajanja z Italijo, s čimer bi se pakt raztegnil na tri velesile. Zdaj, ko se je Francija končno zopet na notranje ustalila in dobila vlado, kateri je zasigu-ran obstoj vsaj za nekaj mesecev, se bo lahko pričela udej-stvovati tudi na zunanjepolitičnem polju, in novi min. predsednik Daladier kaže, da ima dovolj zmožnosti in tudi zaslombe v parlamentu, da bo lahko postavil Francijo na vodilno mesto v mednarodni politiki, ka-koršno je zavzemala svoječasno. Razmotrivanje, ali se naj spusti Francija v prijateljska pogajala z Italijo, ali ne, se bo vršilo sredo na seji vladnega kabineta, ki je bil sklican v to svrho. J
Dalje se govori tudi o možno-sti, da se bo k temu paktu povabila še Nemčija. Od ene strani Se sicer povdarja, da ima pogodba med Anglijo in Italijo de-'°ma protinazijski značaj, od Angleške strani vsaj, namreč v toliko, da se Italija odtuji zvezi z Nemčijo in se priklene zopet na zapadne velesile, vendar pa Se istočasno tudi trdi, da je zajeva naperjena proti Hitlerju ve v tem slučaju, ako bi ta sku-nadaljevati z nemško ekspan-2lJ'o v Evropi. Ako pa se bo ta vezal, da bo spoštoval sedanje Politično in teritorijalno stanje ^ Evropi, bo Anglija in pozneje udi Francija le prerada stopila 2 njim v pogajanja.
Med tem, ko se razmotrivajo 6 dalekosežne možnosti, ki se utegnej0 roditi iz anglo-italijan-keSa pakta, pa gredo domene-^nja še dalje, namreč, da se tu-1 poljska prizna za velesilo in ®e še njo priklene k novi veliki ^Vezi, ki bi na ta način štela pet elesil. Brez dvoma pa bo ta , °*"&k odvisen predvsem od tega, .ako stališče bo zavzela Nemči-kajti Poljska, kakor se zdi, Pod takim vplivom Nemčije,
tej
ne bo storila ničesar, kar bi ne ugajalo.
Kak

or je bilo že poročano, ob-It.T.novi pakt med Anglijo in 8qj kateri se je podpisal v ')oto, razne določbe, s kateri-Se rešujejo sporne točke med §}ettla državama, in sicer glede ^ozemlja, kakor tudi Afrike. (jaSl Pa je pakt podpisan, ven-fjg1". stoPi v veljavo šele tedaj, ko ^^Inita dva pogoja, in sicer Ah . Anglijo uradno prizna ' es'nijo za italijansko last, in
SPOR V JAPON-SfUVLADl
Zahteva po mobilizaciji ogroža vlado. »
Tokio, Japonska. — Japonski vladni kabinet stoji pred resno krizo. V njem ste se namreč pojavili dve struji,kar ogroža obstoj vlade same. Ena struja, obstoječa iz vojnega, mornariškega in notranjega ministra, zahteva, da se takoj proglasi ,splošna mobilizacija v svrho ojačenja armade, da se s tem doseže hitrejša zmaga nad Kitajci. Druga struja, z min. predsednikom Konoe na čelu, pa je bolj liberalnega razpoloženja in se protivi omenjeni zahtevi. — Zadnji neuspehi japonske armade na Kitajskem povzročajo vladi znatne skrbi, toda ljudstvo samo pa o položaju ne ve ničesar, ker stroga cenzura preprečuje neugodna poročila z bojišč.
-o-
NE PRISTANEJO NA ZNIŽANJE PLAČ
Washington, D. C. — Voditelji železničarskih unij so na konferenci z voditelji železniških družb zadnji petek odločno odklonili, da bi pristali na kako znižanje plač svojega delavstva, kakor ga družbe zahtevajo. Dejali so, da je bi bil pravi nesmisel, ako bi se tukaj zniževala kupna moč prebivalstva, dočim se predsednik Roosevelt istočasno trudi, da bi s štiri in pol miljard-nim predlogom kupno moč zvišal. Ponovna konferenca se bo vršila ta teden, toda železničarji so odločeni, da ne bodo popustili.
-o-
ROPARJI MU POBRALI
PRVO PLAČO Chicago, 111. — 14 letnemu dečku Franku Jonesu, 1104 George st., je bila od roparjev pobrana zadnji petek prva plača, ki jo je kdaj zaslužil. Neka lekarna mu je plačala $4.50 za en teden, ker je za njo dostavljal naročila. S tem denarjem se je na kolesu podal domov, toda med potjo sta ga zgrabila dva starejša dečka ter mu pobrala ne samo ta znesek, marveč tudi še $1.30 in kolo povrhu.
-o-
HIŠO MU PODRLI BREZ DOVOLJENJA Chicago, 111. — Neki Lino B. Pollo je vložil na sodniji tožbo za odškodnino v znesku $12,000 proti dvema družbama, ki se bavita z razdiranjem poslopij. Tožitelj pravi, da je bil skrajno presenečen, ko je videl, da ste mu ti e've družbi razdrli njegovo hišo na 6348 Champlain ave.; ne, da bi njega sploh kaj obvestili o tem. Zgodilo se je to lani v aprilu.
VEČJE BOJNE LADJE
V načrtu graditev treh 45,000 tonskih ladij.
Washington, D. C. — Na
mornariškem odboru senatske zbornice se je zadnji teden razpravljal novi zakonski predlog, ki določa eno miljar-do in 156 milijonov dolarjev za graditev in ojačenje bojnega brodovja Zed. držav. Odbor je pri tem odobril načrt, da se zgrade tri nove . velike, 45,000 tonske ladje. Doslej je bila velikost ladij omejena po mednarodnem dogovoru na 35,000 ton, toda, ker se ugotavlja, da gradi Japonska večje ladje, se tudi Amerika ne namerava več držati omenjene določbe.
-o-
MRLIČI BODO MORALI IMETI UNIJSKE RAKVE
New York, N. Y. — Niti mrliči ne bodo več izvzeti iz unijskih predpisov in jim ne bo mogoče, podati se k svojemu večnemu počitku, ako ne bodo v rakvah, izdelanih od unijskih delavcev. Tako je odločila unija izdelovalcev rakev zadnji petek ter je obvestila pogrebnike v mestu, da unij-ski šoferji ne' bodo prepelja-vali trupel na pokopališče,ako ne bodo ta v unijskih rakvah. Odredba stopi v veljavo s 1. majem. Isti dan je delavstvo piketiralo neko podjetje,ki izdeluje rakve, a zaposluje ne-unijsko delavstvo.
-o-
ITALIJANSKI IZGNANEC
ŽIGOSA FAŠIZEM Chicago, 111. — Dr. G. A. Borgese, ki se je umaknil iz Italije pred fašizmom in je pred kratkim postal ameriški državljan, je imel zadnji petek javni govor, v katerem je opozarjal, da je fašizem največja nevarnost, ki se je kdaj pojavila na obzorju zgodovine. Borgese, ki je profesor jezikov na chicaški univerzi, je povdarjal, da je cilj fašizma,
IZ OTROŠKEGA VRTCA NA UNIVERZO
New York, N. Y — Nt slikarsko fakulteto newyorske univerze se je pred kratkim vpisal Wm. B. Ely, o katerem se lahko reče, da je najmlajši univerzitetni dijak na svetu. Fantek, ki je sin predsednika neke Jruge univerze, 84 letne ga dr. R. T. E!"a, je star namreč komaj pet let. Njegove ustvaritvene zmožnosti,, ki jih kaže, pa so ga usposobile, da je lahko šel iz otroškega vrtca naravnost na univerzo.
PO KALSVETU
—	Rim, Italija.— Pred svojim odhodom v Abesinijo je nadškof G. Ossola, apostolski vikar, povedal svojim prijateljem, da se je v mestu Harar, ki je za mohamedance sveto mesto, pričela graditi cerkev, posvečena Rožnivenski Kraljici. *
—	Buffalo, N. Y. — Med opravljaljem svojega poklica je jezuit, Rev. H. Wolff, postal žrtev smrti. Med tem, ko je nameraval podeliti šv. olje neki umirajoči ženski, je 65 letnega duhovnika zadela srčna kap in je sam izdihnil.
—	St. Louis, Mo. — Na konferenci katoliškega dijašt-va, na kateri je bilo po 2000 delegatih zastopanih 70 katoliških kolegijev in višjih šol. se je odobrila resolucija, s katero so se izrazile simpatije judovskemu ljudstvu, preganjanemu v raznih delih Evrope.
—	Los Angeles, Cal. — Tukajšnji nadškof, J. J. Cant-well, je odobril načrt, da se priredi 'nemški katoliški dan', ki bo imel namen, tesneje združiti tukajšnje nemške katolike.
TRIJE NOVI SVETNIKI
da stre svobodo, in njegovo bistvo je v tem, da se pravičnost nadomesti s silo." bodočnost Italije, kakor tudi Nemčije, je vsled fašizma postala tako temna, da je nihče ne more predvideti, je dejal.
Do 150,000 oseb prisostvovalo obredom, ko je papež na Veliko noč imenoval tri nove svetnike.
Vatikan. — Množica kakih 150,000 oseb se je zbrala na velikonočno nedeljo zjutraj na trgu pred baziliko sv. Petra, da prisostvuje izrednim slovesnostim, ki so se vršile ta dan v cerkvi. Poleg običajnega velikonočnega blagoslova, katerega je podelil sv. Oče vernikom, je bila to Veliko noč še druga redka proslava, nam-, reč, da je Cerkev dobila tri nove svetnike.
Ljudstvo je z zanimanjem in pobožnostjo sledilo veličastnim obredom, ki so določeni s.a take prilike. Proglasitev svetnikom se je izvršila, ko je oapeZ na trikratno tozadevno vprašanje v latinščini, odgovoril: Decerni-mus, — privoljujemo, na kar so zazvonili zvonovi in zbor je zapel Te Deum ter je sledila prva molitev na čast novim svetnikom. Ti so: Poljski mučenik Andrea Bobola, špansKi frančiškan Salvador de Horta, in Italijan Giovanni Leonardi.
Iz Jugoslavije
Ciganska tolpa, ki se klati po Dolenjskem in okoli Ljubljane, je v Tomišlju pri Igu nabavila veliko škode in razburjenja. — Neznani storilci povzročajo škodo po dolenjskih gozdovih. — Razne.vesti.	, .
LINDBERG KUPIL FRANCOSKI OTOK
Rennes, Francija. — Ameriški letalec Ch. Lindbergh, ki točasno stalno živi v Angliji, je zadnji teden kupil neki mali francoski otok, imenovan Illiec, kamor se baje namerava preseliti. Otok je bil last francoskega komponista Tho-masa. Ker pa tujezemcu ni dovoljeno, kupiti francoskih obrežnih otokov, kajti ti pridejo v slučaju vojne pod vojaško kontrolo, je podpisala kupno pogodbo namesto Lindberghs žena njegovega prijatelja, dr. Carrela, s katerim Lindbergh vodi raziskovalno delo glede podaljšanja človeškega življenja in glede funkcij raznih organov v telesu.
NACIJONALISTI POLAGOMA OSVAJAJO ŠPANIJO
ruKič, ko Italija odpokl:
je vojaštvo iz Španije. Tako je možno, da bo preteklo še mesece, predno bo zadobil pakt polno ee svo- veljavo.
Po hudih bojih, ki puščajo za seboj razdejanje, kakoršnega kaže na gornji sliki razbiti most pri mestu Fraga, osvajajo španski nacijonalisti polagoma mesto za mestom in se jim je zadnji teden posrečilo, da so prodrli že do Sredozemskega morja.
Bitka na Ižanskem
Ljubljana, 29. marca. — Pred je bilo poročano o početju vlomilske tolpe v okolici Dolenjskih Toplic, kjer so neznanci vlomili uspešno kar na šestih krajih, na dveh krajih pa so poskusili vlomiti. Te vlome, kakor je do zdaj ugotovljeno, so zagrešili štirje cigani iz družine Hudorovac, dva mladoletna cigana in pa neznana ciganka,, ki je služila najbrž za vohunko ter si vse hiše kamor so cigani ponoči vlomili, čez džn ogledala pod pretvezo, da berači, ali da hoče prerokovati iz rok, kakor je pač ciganska navada.
Ižanski orožniki so pa v nedeljo popoldne pripeljali v za^ poer okrožnega sodi&ča velikega, vitkega cigana Marka Hu-loroviča, ki je bil rojen leta i908 na Vrhniki pri Ljubljani in je oženjen. Vrhniška linija Hudorovičev je zadnji čas postala prav velika nadloga za vso ljubljansko okolico, zlasti v podkrimskih naseljih. Hudo-roviči, ki so znani kot nasilneži in veliki tatovi, so se zadnji čas klatili po Ižanskem. Ponoči v soboto je bila večja ciganska tolpa v gostilni posestnika Stankota Anzeljca v Tomišlju. Močno so popivali in peli ciganske pesmi. Naposled pa jim je alkohol tako švignil v glavo, da so se začeli silovito med seboj prepirati in tudi domače izzivati. Posledica prepira je bil hud pretep. Razvila se je pravcata bitka. Močnejša skupina ciganov se je odstranila iz gostilne. Zunaj stoječi cigani so začeli tol-či po gostilniških oknih in streljati skozi okna v gostilno. V gostilno so oddali kakih sto strelov. Razbili so vsa okna. in hišna vrata. Domači so to noč preživeli v velikem strahu in trepetu. Cigani pa so se nato spravili tudi na vaščane, ki so prihiteli na pomoč. Proti njim so oddali tudi več strelov. Od domačinov je bil eden huje, drugi pa laže ranjen. Po napadu so se cigani razbežali, le eden, o-menjeni Hudorovič je padel orožnikom v roke. Zadnji čas je bilo po ižanski okolici izvršenih več tatvin.
Gozdove uničujejo
Novo mesto, 26. marca. — Občutno škodo povzročajo neznani storilci po smrekovifc gozdovih na Dolenjskem, s tem, da lomijo vršičke mladih in tudi že precej odraslih smrekovih nasadov. Kmetje sumijo, da so na delu nekateri, ki se okoriščajo se tem, da prodajajo vršičke smrek dro-gerijam in lekarnam. Takšne početje močno škoduje smrekovim nasadom, ponavlja pa se že nekaj let. A "posebne mnogo smrek je poškodovanih v letošnji zgodnji pomladi Nabiralci smrečjih vršičkov imajo pri svojem škodljivem
delu kaj lahek posel, saj o-pravljajo svoje delo povsem nemoteno, dobro vedoč, da posestniki gozdov v tem času navadno ne obiskujejo svojih gozdov, ker nimajo v njih o-pravka. Vsekakor pa bodo odslej posvečali škodljivemu početju več pozornosti,da bo nabiralce vršičkov zadela pravična kazen.
-o-
Ogenj v Bitnem
V	noči med 27. in 28. marcem je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Borštnika v Spodnjem Bitnem pri Kranju. Domačini so takoj hiteli reševat živino in druge premičnine ter poklicali okoliške gasilske čete. — Poleg Borštnikovega gospodarskega poslopja je stalo gospodarsko poslopje gostilničarja Štesma-na, na katero je tudi švignil ogenj in tako obe poslopji u-pepelil.
-o-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla Marija Žužek, rojena Domladič, soproga sodnega nadsvetnika v pokoju. — V Kamniku je umrl Josip Gerlovič, graščinski oskrbnik na Zapricah. — Na Ostrožnem pri Celju je umrl Jakob Videnšek, ugleden posestnik star 66 let.
-o-
Spopad med bratoma
V	ljubljansko bolnico sta bila pripeljana dva brata in sicer 30 letni Anton in 29 letni Ivan Cerar. (oba mizarja i iz Volčjega potoka, pri Radomljah. Oba sta se v neki gostilni sprla ter streljala drug v drugega. K sreči si nista zadala prehudih poškodb. Ivan je bil ustreljen v levo nogo, Anton pa v pljučno kost*
-o-
Obsodba
Ivan Intihar, 34 letni delavec z Rakeka je bil obtožen, da je v družbi z Ladom Graj-zerjem ukradel trgovcu Antonu Demšarju iz zaklenjega skladišča skoro 200 funtov moke. Moko sta oba odnesla v Postojno, jo tarn zamenjala za lire, lire pa zapila. Sedaj je bil Intihar pred ljubljanskim sodiščem obsojen na 4 mesece strogega zapora in 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Grajžerja še niso prijeli.
' -o-
Aretaciji so se uprli
Pred malim senatom v Ljubljani so se zagovarjali posestnik Anton Čop, tovarniški delavec Janez Martelak iz Koroške Bele in delavec Pavel Ma-lej z Javornika. čop je bil obsojen na 2 meseca zapora, ker se je upiral policijskemu stražniku, ko ga je hoteb ta aretirati zaradi kalenja nočnega miru. Martelak in Malej pa sta dobila vsak po 1 mesece zapora,, toda le pogojno za dve leti, ker sta stražniku bra-.nila, da bi Čopa aretiral.
tel 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek, 19. aprila 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1851«
« Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Iztfoja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina ;
_$5.00
_ 2.SO _ 1.50
Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto______$6.00
Za pol leta----3.00
Za četrt leta________1-75
Posamezna številka____3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891«
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1S49 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year --
For half a year _
For three months--
_$5.G0 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year -$6.00
For half a year__3.00
For three months ___.1.75
Single copy__ ____3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Sisifovo delo
Grška pravljica pripoveduje o Sisifu, da so ga bogovi kaznovali s tem, da je moral veliti kamen na vrh gore. Cim je skoroda privalil kamen do vrha, se mu je ta izmuznil in zatrlokal navzdol, in Sisif je moral delo iznova pričeti. Sisifovo delo pomeni delo, ki je vse zastonj.
"Napredek" je objavil še tretji članek o temi "verstvo in kapitalizem". Smisel članka je nekako: krščanstvo, katoliško krščanstvo, dogmatično verstvo je le "laž in hi-navščina" (L. Adamič), golo laži-verstvo. Opora je kapitalizmu, in ker je kapitalizem zabranjeval, da "človek ni mogel doseči nič stvarnega, si izboljšati svojega položaja," ker se radi kapitalizma "ni mogel naučiti kontrolirati ne le mrtve prirode, temveč tudi socialno organizacijo", kar bi pomenilo, "kontrolo razmerja človeka do človeka", mora izginiti to hinavsko in dogmatično krščanstvo, katoliško krščanstvo, izginiti laži-verstvo, da kapitalizem ne bo imel več nobene podpore, in ko pade kapitalizem, bo prišel človek tudi do socialne organizacije, in pravega razmerja človeka do človeka ... in tedaj bo zasijalo človeštvu sonce, da bo fletno na zemlji. Je sicer še nekaj, ampak taka je smer smisla v tem članku.
Člankar prinaša najprej precejšen odlomek iz Adamičeve knjige "Grandsons". Adamič najprej prikazuje, da je vera temeljito izginila. Vsaj pri "sodobnem Ameri-kancu" je izginila. Dobro, da je, saj je bila le hinavska, dogmatična in laži-vera, stara šara, ropotija, prevara. Kaj je ta odprava te ropotije prinesla? Izborno in moj-stersko opisuje nastalo — osamelost. Naravnost obupno, in slika nikakor ni pretirana. Puzzling. Laži-verstvo drži kapitalizem, in če je to laži-verstvo izginilo, bi človek .pričakoval, da je izginil tudi kapitalizem. Pa navidezno ni, ker Adamič dolži ta kapitalizem te grozne osamelosti. Puzzling.
Članek navaja tudi nekaj iz Straeheya, in pride do "paradoksne situacije in uganke". Saj res. Uganka tudi meni. Ampak člankar zna uganko razrešiti. Ali jo Adamič tudi tako razreši, mi ni znano, članek tega ne pove, člankar pa rešuje.
Kapitalizem brani človeku, da ne pride do "socialne organizacije", zabranjuje mu, da "ne more kontrolirati razmerja človeka do človeka", in zadi za tem kapitalizmom je_— dogmatična religija. "To je tisto, kar mu dog-natična religija v vlogi dekle kapitalizma skuša zabrani-u", modruje. Krščanstvo še ni izginilo, in zato je pri moči še kapitalizem, in ne more biti kontrole, in kapitalizem bo padel, ko pač pade "dekla kapitalizma". Sicer hitro "gnije in propada", le premalo hitro se vrši to gnijenje in propadan je, pa so povsod vesela znamenja, in to prav v katoliških deželah. Tam ateistov kar mrgoli, in vse to je vrlo veselo.
Zopet bi človek pričakoval, da bo dosti sonca, ko popolnoma izgine verstvo in izgine kapitalizem. In zopet ni tako po člankarju. Poslušajte.
Je, pa ni. Prav vzhičeno opisuje — Rusijo. Dogmatično verstvo, laži-verstvo in krščanstvo je tam temeljito izginilo, in sonce sije od dne do dne bolj jasno. Kako, zakaj ? Prav kakor v cerkvi, poslušajte:
"Nobeno prazno naključje ni, da med tem ko fašizem — zadnja etapa kapitalizma — katerega katoliška cerkev brani naravnost in po ovinkih, postaja čim dalje bolj sirov in uničevalen, pa v Rusiji verstvo (jaz podčrtal — čujte!) postaja svobodneje (pri "Napreju" bodo zaplesali), poudarek na uzorno družinsko življenje se veča in pojavljajo se že prvi znaki nove demokracije. Rusija je dežela, kakor se je izrazil neki liberalen protestantovski duhoven (ta pa ta!!) —, kjer je, upoštevajoč vse.okoliščine, danes več praktičnega krščanstva kot. kje drugje na svetu." Sva-taja Rosija. Od nekdaj mi je bila pri srcu, Živela, ako je tako. Vsaj meni se pa povesijo oči. Ne bo ravno vse slabo v Rusiji, morda se še, uravna in poravna, ampak glede tega "verstva in krščanstva" — sem širokogruden —, klenega jedra pa bo malo. In o tisti "demokraciji" je mnenje vrlo različno, in se o marsičem, saj n. pr. enako svobodomiselni Anton Garden zapise v "Prosveti" naravnost
uničevalno: "Kruta resnica je, da je tudi v Rusiji vstal nov privilegiran razred — sovjetska birokracija — ki posnema smetano in si prisvaja med, delavstvo pa pije sirotko in liže satovje."
Odkod tako različna sodba od dveh svobodomiselcev? Enostavno. Garden piše brez stranskega namena, člankar (Grill) pa hoče ubiti dogmatično krščanstvo, v resnici katoličanstvo, in na njegovo mesto postaviti — pravo vero, in ker je v Rusiji krščanstvo, dogmatično krščanstvo, temeljito ubito, je pa nekaj del v prid bližnjega, saj nekaj so le morali narediti, ko so vse pobrali, in diši to po ljubezni do bližnjega, vidi g. Grill med najbolj izrazitimi brezbožniki dosti — verstva, celo prave vere. Naivni čita-telji in člani SSPZ, ki ne znajo desne razločevati od leve, dobijo nekaj peska v oči, ker ta Grillov "Bog" in ta "prava" vera je tisti megleni panteizem, ki ni ne piš ne miš, in v resnici, kakor trdi Heine, le sramežljiv ateizem.
Končno navede Tomaža G. Masaryka, ki je zapisal: "Moderna ljubezen mora biti energična, resnična, trajna, stalna, premišljena. Zanio ni dovolj, da čutim bedo šele, ko mi pride ubožec pred oči in me vzdrami iz zložnosti. Danes je ta ljubezen v tem, da nimamo miru, ne pokoja radi fizične in moralne bede, danes pomenja ta ljubezen neprestano delo z odprtimi rokami proti tej bedi, če je tudi ne vidim."
Vrlo dobro in lepo in potrebno. Ampak Masaryk je prepisal le, kar resnično krščanstvo uči že dva tisoč let, in pove še malo več, ko zapreti: "Kdor pravi, da ljubi Boga, pa ne ljubi bližnjega, je lažnik". Od samih dreves člankar ne vidi gozda, ne vidi dela, ki se je izvršilo in se še vrši naprej, vidi le nekaj, kar smatra za ozko zvezo med verstvom in kapitalizmom, in udriha po verstvu, po katoliški cerkvi, in ker bi s kakim nagim ateizmom le lahko ostra-šil člane, postavlja novo in "pravo" vero.
Sisifovo delo. Kar je zapisal Masaryk in kar zapiše člankar na papir, se lepo čita, ampak strogo in dogmatično in dosledno katoliško krščanstvo ne more siliti ljudi, da se ravnajo po zapovedi ljubezni do bližnjega, in člankar upa, da bo njegova in Masarykova zapoved, ki sloni na nekem meglenem in brezkostenem "verstvu" prenovila svet!! Sisifovo in brezupno delo. Ne drži katoliško krščanstvo pri moči kapitalizma, kakor sanjate, kapitalizem postaja tem močnejši, čim bolj gine to katoliško krščanstvo, ali vodi najmanj v strašno osamelost, bolj pravilno razdra-panost, o kateri piše tudi Louis Adamič. Živite in se gibate v pravem "fool's paradise", in svet je šel preko vas in gre preko vas. Kapitalizma nikoli ne bote pobili, ko pobijate katoliško krščanstvo, in pobili katoliškega krščanstva ne boste, tudi v tem opravljate le Sisifovo delo.
3 ■'Ti-' :•-.	—	_
*>\ O
VSAKEGA NEKAJ IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis.
Ker ravno pošiljam nekaj ustanovnine za list "Novi Svet", bom pa še napisal par vrstic. List Novi Svet, kakor dnevnik Amerikanski Slovenec, sta oba katoliška lista/ katera je priporočati vsakemu katoliškemu Slo-, vencu, da bi ju redno čitali. Ce*
oi kdo ne more oba naročiti, pa bi naj vsaj enega imel, kajti katoliško čtivo je najbolj primerno za katoliško hišo. Brez katoliškega lista v hiši, hiša niti prav katoliška biti ne more. Nič ni čudno, da je na svetu tako vse narobe, vse podivjano, ko pa se mnogi tako malo zmenijo da bi imeli v svoji hiši kak katoliški ust. Saj iz drugih listov se mlačna ne bo dobrega naučila, to lahko vidimo vsaki dan sami in se prepričamo kam vodi svet Koliko umorov, ubojev in dru-
gega slabega je dandanašnji zlasti med mladino. Temu je veliko, da največ krivo to, ker pač raje prebirajo druge liste, kot katoliške, raje brez verske kot one, ki dobro uče in pišejo o katoliškem prepričanju. Ni čudno, da je svet tako razdrapan, ko ta-je Boga in ga ne pripoznavajo. Pri tem se množe hudobije nad hudobije. Saj ni greha, pravi moderni svet, ki zanika Boga; in tako dela kar se mu poljubi. Na eni strani sama revščina in siromaštvo, na drugi pa sama boga-tija in pojedine. Kako naj pričakujemo, da bo drugače, če pa ni med ljudmi žive vere v Boga. Seveda, bogataši, ti so bili menda že od nekdaj bolj malo verni in je bil njihov bog le bolj denar. Toda žalostno je, da se je ta moderna vera oprijela čedalje bolj tudi revnega ljudstva.
Pa pustimo to in naj omenim, da smo imeli v fari sv. Janeza
Evangelista prav lepo pobožnost, itirideseturno češčenje Presv. R. Telesa. Ob tej priliki se moramo farani lepo zahvaliti našemu č. g. župniku Rev. A. Schiffrerju in pomožnemu župniku Rev. L. Korenu, ki sta nam preskrbela tako lepo pobožnost in vse tako lepo vredila ter nam sama pokazala najlepši zgled. Hvaležni jima moramo biti, ko se tako trudita in privabljata k cerkvi našo mladino in se sploh veliko zanimata za napredek naše fare, ki prav lepo napreduje. Pa bi še bolj napredovala, če bi finance dovoljevale. Cerkev bi bilo potreba raztegniti, kar se pa seveda ne da opraviti brez denarja. Najlepšo priliko da pomagamo do večjih financ nam dajejo prazniki, tako o božiču in o veliki noči, kakor tudi razne cerkvene prireditve. Takrat malo bolj posezite v žep, katerim je mogoče, pa bomo počasi tudi to dosegli, da se nam bo izpolnilo kar vsi želimo. Samo z govorjenjem se ne bo doseglo, le denar ima v takih zadevah moč. Vsakdo liaj po svojih močeh kar najbolj pomaga in vse se bo doseglo. Saj nas je pri fari že" veliko in večje število naj prinese tudi večje dohodke. Pa je tudi dolžnost nas faranov, da po svojih močeh podpiramo cerkev.
V dolžnost si štejem, da se ob koncu še enkrat v imenu vseh faranov zahvalim našima čč. gospodoma za tako lepo štirideset-urno pobožnost. Zlasti sklep je bil veličasten. Č. g. L. Koren so napravili ob sklepu naravnost krasen govor v angleškem jeziku, ki je bil pomenljiv in ganljiv. Potem so številni gg. duhovniki imeli pete litanije vseh svetnikov v latinskem obredu, nakar je bila procesija po cerkvi, v kateri so šli gg. duhovniki in mladina. Vso slavnost so pa še poveličevali cerkveni pevci z lepim petjem, za kar tudi njim hvala. — Čč. gg. duhovniki, ki so se udeležili sklepne po-božnosti so bili: Rev. A. Schif-frer, Rev. L. Koren, Rev. Victor Rogulj OMC., Very Rev. Msgr. Breig, Rev. Cornetsky, Rev. Koening, Rev. Dr. Breen, St. Francis Seminary, in Rev. Valtz. — Vesel velikonočni pozdrav rojakom in čitateljem ter naročnikom Amer. Slovenca.
J. Vidergar -o-
SPOMINI Monroe.
Mich.
Naj tukaj zapišem nekaj vrstic v spomin pok. čč. gg. župniku in kaplanu Jakobu in Ga-šparju Porenta iz stopiške fare na Dolenjskem. Kot nekdanja tamošnja faranka,' menim da lahko to popišem, saj menda ni še nihče o č. g. pisal, zlasti ne o č. g. kaplanu Gašparju Porenta. — Triintrideset let je minilo', kar sem zapustila svojo ljubo faro Stopiče in se podala po širnem svetu. Sedaj živim med drugim narodom. Nimamo slovenske fare, pa imamo vendar slovenskega duhovnika, za kar smo prav hvaležni. Je pač tako v Ameriki, da gre vsak najprej za kruhom in zaslužkom in mnogo je naših rojakov, ki nimajo svoje slovenske farne cerkve. Toda, da ne bom predolga, naj začnem pripovedovati svoje spo-
mine, v katerih naj se podam nazaj v ljubo stopiško faro. Ne verjamem, da se je še na kateri fari na Dolenjskem toliko molilo, kot se je ravno v stopiški pod zgoraj omenjenima čč. gospodoma. Menda ne bom preveč zapisala, če omenim, da so bili č. g. kaplan Porenta mož molitve, ki so veliko premolili. Bili so na razpolago ponoči in podnevi, v letu in zimi. Nikdar niso odrekli da bi ne šli z Bogom k bolniku, pa naj je bilo še tako pozno ponoči ali še tako slabo vreme. In koliko so pozimi prestali v mrzli spovednici v cerkvi zlasti pred prazniki o božiču in velikinoči. Od velikega mraza so dobili bolezen v noge, ki jih je mučila leta in leta. Težko jim je bilo opravljati delo zaradi slabega zdravja, pa so se vseeno potrudili, da so vsem postregli. Dostikrat jih je moral brat podpirati, da niso omagali. Večkrat so iskali zdravja v kandijski bolnici, a kadar so se malo bolje počutili, so navduševali farane k molitvi z govori in zgledom. Ustanovili so takozvano uro molitve ob nedeljah popolne v cerkvi iz knjige "Večna molitev", ki se je mnogim zelo priljubila. Ljubili so vse farane in tudi farani so jih spoštovali. Koliko gorečih pridig so imeli zlasti o Srcu Jezusovem in goreči častilki božjega Srca Marjeti Alakok. Kolikokrat so faranom priporočali potrpljenje v bolezni, da bodo deležni večne slave. Sedaj jo sami uživajo, saj so jo tudi zaslužili. Spominjam se, da ko smo imeli potem sv. misij on na fari, da so nam gg. misijonarji govorili," da tako gorečega, blagega in svetniškega duhovnika kot so bili č. g. Ga-špar Porenta, se težko kje najde, ko je leta in leta prenašal lastno trpljenje, vendar pa kljub temu bodril svoje farane in jih vodil po potu večnih resnic. —-Glede njihovega brata Jakoba Porenta pa se ne spominjam, da bi bili kedaj tako bolni, vendar
so pred njim odšli v večnost._
Ko so č. g. kaplan odhajali od nas v škofove zavode v Št. Vid nad Ljubljano, nam niso tega poprej povedali, kot zadnji dan predno so odhajali. Vedeli so, da jih ljubi cela fara, zato niso hoteli, da bi jih ustavljali, tako blagi so bili. — Še ene se spominjam, katero bom tako povedala, kot smo jo slišali farani iz njihovih lastnih ust. Tako le so rekli, da so vselej vedeli, kadar so imeli kakega na smrt bolnega za previdet. Ko so namreč maše-vali, so ob takih prilikah vselej videli pred tabernakljem angela in po tem so vedeli, da imajo iti k bolniku s popotnico, da ga pripravijo za večnost.
Toliko sem napisala v spomin dobremu duhovniku, katerega se ti, ki ste iz stopiške fare, prav gotovo še spominjate.
Monroeška Slovenka
LINZ BO UŽIVAL HITLER
JEVO NAKLONJENOST
Dunajski listi poročajo, da je kancelar Hitler ob priliki svojega poseta v Linzu v ožjem krogu razvijal posebne načrte, ki jih ima že nekoliko let glede preureditve zgornjeavstrijske prestolnice. To mesto bo uživalo
Ženska molčečnost. — Al-
mira: "Karla mi je rekla, da si ji povedala, kar sem ti prepovedala povedati ji".
Elmilija: "Saj sem ji rekla, naj ti ne pove, kar sem ji povedala."
Almira: "Ona mi je tudi rekla, naj ti ne povem, da mi je to povedala."
*	* :jc
Prebrisana. — Lizika: "Mamica,, ali mi zaupaš?"
Mama: "Seveda, otrok!"
Lizika: "Močno zaupaš?"
Mama: "Močno, dete moje!"
Lizika: "Potem mi pa povej, zakaj vedno skrivaš posodo s sladkorjem?"
Zadnje besede. — A: "Ali
ima tudi tvoja žena zmerom zadnjo besedo?"
B: 'Ne pri nas jo imam jaz'.
A: "Kaj pa rečeš nazadnje?"
B: "Navadno pravim: Oprosti saj nisem tako mislil."
*	* *
Zaslužil je pa le!— Pesnik: "S svojo zadnjo pesmijo sem se ves mesec preživljal." Prijatelj: "Kaj poveš Ali si jo za toliko prodal?" Pesnik: "Tisto ne, ampak urednik me je vrgel po stopnicah in mi je moral sto dolarjev za bolečine plačati."
* * *
Šepav izgovor. — Vrtnar: "Tonček, kdo je polomil te rože?"
Tonček: "Ne..ne vem..Menda so se čebele teple za kakšno cvetico..."
* * *
Najboljše sredstvo. Janez: "S čim se mažeš, da imaš tako bele roke?"
Katrica: "Z lenobo."
* * *
V šoli. _ Učitelj :"Cuj,Tonček, nikar mi ne pravi, da se nisi ravsal, saj si vse opraskan."
Tonček: "Nisem se ne, spod učitelj. Včeraj smo se selili, Pa sem moral držati mačko."
Čtivo. —"Kaj bereš, Ivko?"
—	"Oh, saj ne vem,, mama!^
—	"Saj vendar glasno bereš!"
—	"Pa nič ne poslušani!"
vedno njegovo posebno naklonjenost. Med drugimi velikim' gradbenimi deli bo tudi zradba novega mosta čez Dunav in zgradba avtomobilske ceste po zgledu najmodernejših nemških cest.
Na vprašanje, kakšen učinek bo imela priključitev Avstrije Nemčiji na nemško štiriletko, je Hitler odgovoril, da bo že Goe-ring skrbel za to, da ne bo v Avstriji v najkrajšem času nobenega nezaposlenega več. LinZ postane v bližnjem času središče nemškega tujskega prometa.
Širite in priporočajte 'Amerikanski Slovenec"!
list
♦TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(101)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghS
Ker sc na njune klice Lady Grey-stoke ni oglasila ,ju je začelo skrbeti, če se ji ni kaj hudega pripetilo, zato sta ubrala pot nazaj. Brown je stopal naglo naprej, za njim pa Tibbs, ki je malo težje hodit. Vso pot sta na vse grlo klicala Jane, toda zaman. Tako sta hodila že dolgo, do noči.
V daljavi se je že zaslišalo rjovenje leva, ki je iskal plena, za to je Brown svetoval: "Spleza iva na drevo, kajti ne izgleda varno, da bi prenočila na tleh." Tako sta se spravila na močno drevo, najprej Brown, za ^ljim še Tibbs, kateremu je moral Brown pomagati. Noč su je zgrnila nad njima in nad celo džunglo , . t .....
. . . Ko je Jane Lady (ircystoke počasi stopala za Brownom iu Tibbsom onega popoldneva, nikakor ni mogla svojih misli usmeriti na kaj drugega kot na svojega soproga Tarzana, ki je kot džungelski bog taval po džungli. Bog ve kod hodi sedaj? Ali vsaj malo sluti, tla je ona v njegovi bližini In. išče rešitve?
V take misli zatopljena, ni čudno da je Jane zaostala precej daleč za Brownom in Tibbsom, ki nista tega niti opazila. — Kako je sedaj Jane želela, da bi počivala na rokah svojega Tarzana, varna vseh nevarnosti. —• Kako brezplodne so bile take inish, kajti :-a njo se je plazila senca belega divjaka.	___
*
Torek, 19. aprila 1938
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3
v
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
"KRONANA KRALJICA"
ČETRTA NEDELJA V APRILU
ga, manj vestno oskrboval sebe in svoje zadeve, in bojim se, da jih boš popolnoma zanemaril.
"S tujimi grehi prizanesi svojemu hlapcu. Ako ne bodo gospodovali čez mene, bom brez made-Za in bom očiščen največje kriv-de" (Ps. 18, 14). Modro delaš, ako se brigaš le zase in skrbiš le Za to, kar je tvojega, razen ako dolžnost in kršč. ljubezen tirata, da delaš drugače. Ako se toešaš v tuje zadeve, potem se m°raš opravičeno bati, da si boš Skopal tudi tujih grehov. Preti " namreč nevarnost, da se zamo-kš tudi v tuje grešne nakane in n®klepe ter jih pospešuješ. Poetoma naletimo na take na-^ne, ne da bi jih zapazili, dok-ei' ne tičimo globoko v njih. Iz ^rahu pred ljudmi In iz krive JUbezni do bližnjega se potem Jahko udeležimo tujih grehov, e se mešaš v zadevo drugih, ne a bi te bili poklicali ali poprosi' potem naravnost hočeš, da ^'•stane kreg in pek. Vsakdo ti 0 zameri in ima prav, ker vsak Je rad sam gospod v svoji hiši V Najboljšem slučaju boš, ako se
^kaš v zadeve svojega bližnje-C;===----
Če nimaš tehtnih razlogov, ne vmešavaj se v to, kar zadene le tvojega bližnjega. Dosti boš imel opraviti sam s seboj, in ves čas lahko koristno porabiš. Kdorkoli si, vem, da te čaka obilno važnih reči. Recimo, da bi živel sto let v kaki puščavi, kakor sv. Pavel Puščavnik, in bi tam delal le za zveličan je svoje duše, bi dela in skrbi ne bilo pi-eveč in čas ne predolg, ker je to opravilo tako neznansko važno. Pri vsem tem bi pa še ne bil gotov, da si vse dobro izvršil. Na vsak način se pa čutiš tem bolj varnega, čim bolj gorečno opravljaš dobra dela. "Opominjamo vas, bratje, da vedno bolj rastete v dobrem", tako piše sv. Pavel prvim kristjanom. Izvrstno sredstvo jim pa priporoča, ko nadaljuje: "In se prizadevate mirno živeti in opravljate svoje" (1 Tesal. 4, 11).
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
^ujskoprometna konferenca v Postojni
Postojna, 25. marca. — Tuj-^ promet med obema deželama ria obeh straneh meje se
•e v poslednjem letu iznenada 2elo razvil. Da bi se čim bolje ^ganiziral, so se že lani prišli razgovori med zastopniki ^stojnih oblasti v Ljubljani, rstu in drugih centrih. Sedaj na pobudo italijanske ge-
8o
"eraln
°ije Če
e tujskoprometne direk-
f
organizirali posebno kon-renco zastopnikov tujsko-{^metnih ustanov iz Julijske Jfajine in Slovenije, ki se je 'ršila te dni v Postojni. Poleg ru.gih so saje udeležili direk-°i"ji "Putnikovih" uradov iz pograda, Zagreba in Ljublja-®> zastopniki blejskega letoma ter pokrajinskih tujsko-^r°mstnih ustanov iz Julijske laJine. Na konferenci so °drobnp razpravljali o raznih j,. g®Klovensko-italijanskih tu-j tičnih problemih. Sprejetih e bilo tudi več sklepov, ki ^ J bi jih sedaj odobrile vr-h oblasti v obeh državah.
Jnodnja konferenca bo v maju.
Delo "Italie Redente"
„JtaHjanska šolska družba
leltaHa Redentta", ki že dolga
. ta deluje v Julijski Krajini
Južni Tirolski z izdatnimi
"Porami prosvetnega mini-
tva se je v zadnjem času
j. , v®tila do največje mere po-
panogi svojega delova-
j,,^" večernim tečajem za od-
^Sle- Kakor ugotavlja "Cor-
. ere Istriano" v članku, ki ga
v. °bjavil o družbi pred dne-
^' l2Polnjuje ustanova tudi na
j-1*1 Področju v polni meri svo-
obr!*lo*> — vzgajanja in iz-
Sevanja ljudi v strogem
^'onalnem duhu. Znano je,
„. So vsi otroci, ki zahajajo v Jene ŠnU	..i________
cah.
e šole po deželi strumno nizirani v balilskih edini-® socialnimi akcijami je v2[j. a v precejšnji meri po-deioen"a zanimanje Za svoje lij ^ar>i je v Julijski Kraji-rstr -anovila. 9 novih šol 7 v
2a. v'n ^ na Goriškem, vse v ih in od večjih kul"
kl>ajih C6ntrov zel° oddalienih
ragle voČernimi tečaji za od->U ce,Nk^ša družba na eni stra-je v j ,raviti nepismenost, ki je S l1 še zmerom precej,med-
felniij JG dru*od ma,one v/'-str \ ze Pr°d vojno, na drugi
Hit; '•>a Hku^1 Uudi navdah-z dalijansko odnosno fa-
šistično miselnostjo, in jim vliti tudi tako zavest. To zimo je družba po Julijski Krajini priredila kakšnih 350 tečajev, katerih se je kakor beleži "Piccolo", udeležilo okrog 10,000 ljudi. Tečaji so se delili v osnovne, višje strokovne, kmetijske in gospodinjske Priredili so tudi več posebnih tečajev za zborovno petje Vseh tečajev je bilo v Istri, okrog 150, tako zlasti v pulski okolici, v Labinščini. Pazinšči-ni ter okrog Motovuna, kakšnih 100 na Goriškem, okrog 50 v tržaški pokrajini in toliko tudi v reški in zadrski.
-o-
Avtomobilska nesreča
Na cesti med Koprom in Izolo se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Neki osebni avto je tam povozil kmeta Ivana Korena iz Marezig. Koren je bil v družbi dveh sosedov na poti domov. Ko se je avto pojavil za njimi, sta se dva umaknila na desno, Koren pa na levo stran. Avto je Korena zadel z blatnikom in ga s tako silo odbil, da je treščil
v kup kamenja ob cesti. Na njem si je razbil lobanjo. Ne srečneža so nemudoma prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa je že čez nekaj ur umrl.	' ] v' ■
-o-
Mussolini pride v Trst
Rim, 2G. marca. Mussolini je sprejel 25. t. m. tržaškega pre-fekta, tajnika primorskega fa-šija in tržaškega župana, k'i so ga prišli pozdravit. Poročali so mu o stanju mesta ter province in so izrazili tudi skrb za bodočnost Trsta. Mussolini je odgovoril, da bo Trst kmalu sam obiskal, in je dejal, da bo vlada tudi v novem mednarodnem položaju skrbno branila gospodarske ko/Isti Trsta. Ta izjava je vzbudila precejšnjo pozornost. Glavna bojazen, ki je v Trstu zadnje dni zavladala, je, da ne bi po priključitvi Avstrije k Nemčiji občutno trpelo tržaško pristanišče.
-o-
Cerkveni rop
V noči med 20. in 21. marcem je bila izvršena drzna cerkvena tatvina v cerkvi sv. Justa v Trstu. Tatvina, ki je bila pripravljena, je bila takoj zjutraj zapažena. Tatovi so ukradli krono in dragocenosti s kipa žalostne Matere božje in 230 lir, ki so se nahajali
Prizor v mestu Puyallup, Wash., ko je župan F. K. Chase ob letni cvetlični proslavi kronal Miss Bliss Lundrigan in jo proslavil za "cvetlično kraljico".
v eni izmed dveh skrinjic v zakristiji. Da je bila tatvina pripravljena,je razvidno iz tega,, ker so našli v cerkvi vrv, po kateri bi splezali iz cerkve skozi okno, v katero so se dali zvečer zapreti, in bi s tem v vsakem primeru zagotovili izhod. Oblasti so bile o tatvini 1.akoj obveščene. Cerkev ne trpi posebne škode, ker je bila krona, ki je najdragocenejša, spravljena na varnejšem mestu in so tako tatovi odnesli le malovredno kopijo.
-o-
Požar
V Lepenjah nad Bovcem je nastal velik požar. Goreti je pričelo v hiši posestnika Andreja Kravanje. Ogenj je nastal ponoči in se je s podstrešja naglo razširil na vso stavbo. Ljudje so se v zadnjem hipu rešili iz hiše. Zaradi močnega vetra se je ogenj kmalu razširil še na sosednja poslopja. Poleg Kravanjine hiše je zgorelo še šest drugih stavb, hiša nekega drugega posestnika, 2 gospodarski poslopji in 3 hlevi. Vaščani in obmejni organi so sicer prihiteli na pomoč, toda vsi njihovi napori, da bi ogenj vsaj loka-lizirali, so bili zaman. Ogenj je uničil tudi mnogo sena, žita, krompirja, lesa, hišno o-premo v obeh hišah in poljsko orodje. Škodo so cenili na kakšnih 100,000 lir.
-o-
KRATKE NOVICE
Zaradi spora s karabinjerji je bil v Kalu pri Kanalu aretiran Ivan Savli iz Kobarida. Postavili ga bodo pred sodišče,
ker je žalil orožnike. *
Truplo 11 letnega Ivana Širca, ki je izginil z doma meseca septembra, so našli v bližini Hrušice pri Colu v nekem gozdu. Otrok, ki je doma iz Podkraja, je šel na obisk k nekim sorodnikom. Med potjo ga je najbrž zajelo neurje. Skril se je v zavetje da bi vedril. Tu je najbrž zaspal in tudi našel smrt. Po ugotovitvi dejanskega stanu, so oblasti odredile pokop dečkovega trupla.
Pri Bazovici je nastal požar,
kakor se te mesece stalno ponavljajo po kraških vaseh. Zajel je v obsegu okoli 35,000 kv. metrov in uničil suho travo ter grmičevje, med drugim pa tudi del lani zasajenega tako imenovanega "imperialnega gozda."
*
Stroge kazni. Pred dnevi je bilo v Puli obsojenih 18 okoliških kmetov na denarne kazni po 200 do 250 lir ter plačilo sodnih stroškov, ker so po dognanjih tržnega nadzorstva prodajali slabe vrste mleka in olja. Dvanajst kmetov je bilo obsojenih zaradi prodajanja mleka, ki so mu pridejali nekaj vode.
*
Zopet nesreča z razstrelji-vom. 45 letni Zimič je našel granato in jo je hotel s kladivom odpreti, da bi jo izpraznil in prodal kovinske dele. Granata je eksplodirala in ga poškodovala, zaradi česar je moral Zimič v bolnišnico. Posledice sicer sprva niso bile najhujše, a vendar so nastale kmalu komplikacije in morali so mu odrezati desno nogo. Zimič je doma iz Doblarjev pri Gorici.
*
Preko 1O,OC0 kolonov v Istri. Pred dnevi je "Corrier Istriano" objavil daljše poročilo o zborovanju kolonov v Poreču, na katerem so razpravljali o socialnem zavarovanju poljskih delavcev, ki je bilo pred kratkim uvedno in
0	katerem smo tudi že poročali. List poudarja, da je v Istri
nad 10,000 kolonov.
*
Aretacija. V Gorici so policijski organi aretirali 35 let mmmwmym
S
1
starega Renata Bratino. Listi poročajo,, da. je prekršil določbe policijskega opomina, posebne kazni, na katero ga je obsodila goriška pokrajinska
policijska komisija.
*
Dve duhovniški vesti s Tržaškega. Za župnika na Ka-tinari pri Trstu je bil umeščen tamošnji župni upravitelj g. Anton Piščanec, rihemberški rojak. — Msgr. Josip Ziani, prelat in stolni kanonik v Trstu, je imenovan za dekana tržaškega cerkvenega mestnega okrožja na mesto msgr. Sa-vernija, ki se je preselil na otok Tremiti v Jadranskem morju.
IZ DOMOVINE
Redka ptica
Redek lovski blagor je imel lovec Jožko Kert iz Dravograda,, ki je ustrelil velikega Žagarja, ki je lepa in v Sloveniji silno redka ptica.
-o-
Kuharska razstava
V	Mariboru so pred kratkim priredili razstavo kuharske u-metnosti, o kateri poročajo, da je vzbudila izredno zanimanje, pozornost in občudovanje vseh obiskovalcev. Razstava je rodila gotovo velik uspeh, saj si jo je ogledalo nad 9000 ljudi obojega spola, med katerimi se jih je nad 1000 pripeljalo iz drugih krajev v Maribor. Samo jedila, ki so bila razstavljena so bila vredna okrog 50,000 dinarjev. Vsa ta jedila so po zaključku razstave znosili v Dravo in jih tako uničili, ker so bila že postala neužitna.
--o-
Napaden
V	Celju je neki hlapec napadel 20 letnega delavca Jožeta Štanteta iz Celja in ga s polenom močno poškodoval po glavi, da so ga morali spraviti v bolnico.
Odlikovana vozila
Iz Maribora poročajo, da sta dobila oba mestna mariborska busa ki vozita na progi Maribor — Celje od tovarne MAN posebne bronaste plakete, katere so pritrdili na hladilnike busov. Te plakete so neke vrste odlikovanje, ker sta busa prevozila vsak po $100.000 kilometrov brez kva-re na motorju.
Nesrečen padec
Iz Celja poročajo,, da je 42 letna žena tovarniškega delavca Marija Pečnik iz Spodnje Hudinje nesrečno padla doma v kuhinji in se tako poškodovala, da je morala v bolnico.
SPOMIN BLAGEMU MOZU!
P. Kazimir Zakrajšek
Toraj Mr. Martin Kremesec in odločen kot neustrašen junak.
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V. Jugoslavijo: |		V Italijo:	
Za:	Din:	| Za:	Lir:
$ 2.55....	.... 100 1	$ 6.50....	.... 100
$ 5.00....	.... 200	$ 12.25....	.... 200
$ 7.20....	.... 300	$ 30.00....	... 500
$10.00....	.... 420 I	$ 57.00....	...1000
$11.65....	.... 500 I	$112.50....	...2000
$23.00....	...1000 1	$167.50....	...3000
IVi večjih svotali poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN J E RIC H
1849 West Cermak Road CHICAGO, ILL.
ZNIŽANA CENA!
Preostalo je še nekaj izvodov poezij
"IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE"
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J." 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena 50c s poštnino vred.
Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!

ZA BAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: EAWndale 7404
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Math Slana, ml., preds. Mike Opeka, blag. Joseph Zore, tajnik
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O.
Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
je šel! Tako globoko v srce me že dolgo ni kaka novica zadela, kakor me je zadela novica o njegovi smrti Tu doma mi spomin uhaja pogosto po lepi Ameriki. Tam srečavam mnogo zlatih src, katere sem toliko spoštoval, toliko ljubil, da so se mi vtisnili neizbrisno v moj spomin. Pogosto se jih spominjam zlasti v svojih molitvah, ker so bili tudi moji dobrotniki. Takrat, ko sem se čutil poklicanega, da sem z raznimi podjetji, zlasti časnikarskimi, skušal koristiti svojemu tolikanj preizkušenemu narodu v Ameriki, pa sem dobil v odgovor nerazumevanje in nasprotovanje, pa so se našla taka le velika srca, ki so čutila isto z menoj in se mi zato pridružila, mi pomagala, me bodrila in navduševala. In srca temi plemenitimi srci je tudi slika mojega dragega Martina Kremesca. O, kar živo mi je še pred očmi njegov vedno vidni obra2, s katerega je odsevala silno plemenita in lepa duša. Moj cerkveni ključar je bil. Ne vem več, katera leta. Toliko pa vem, da je z menoj prešel skupaj z mojim drugim sotrudnikom Mr. Leonom Madičem junaško in srčno marsikako bridko in vihrano uro in mi pomagal premagati marsikake težave in ovire in doseči marsikak lep uspeh.
Bil je ta idealno dobri družinski oče in zvest soprog svoje ljubljene žene. Njegova družina je bila kakor mala kapelica božja, kjer je vladal Bog in kjer so bila srca kakor male zveste večne lučke, ki so pa izživljala v lepem krščanskem družinskem življenju ne samo za se, temveč tudi za javnost. Kako rad sem prišel v njegovo hišo, kjer je vse kar dihalo lepega krščanskega življenja!
Bil je globoko veren mož, pristna belokranjska duša, vsa božja, zato pa vsa lepa. Kako vestno je sprejemal sv. zakramente! Ne, ne, Martinova vera ni bila samo nekaj zunanjega, temveč del njegove duše, del njegovega življenja. V letih, ko je chicaško slovenstvo odpadalo kot žrtev proticerkvene gonje je bil Martin Kremesec borec za staro lepo slovensko vero očetov in srčen, neustrašen borec, ki se ni bal nikjer, tudi v družbi odpadnikov, povedati svojih misli, braniti svetinjo sv. vere očetov. Še več! Vera mu je bila tudi dragocen zaklad srca, vredna vseh njegovih žrtev in vse njegovih zmožnosti, njegovega časa in truda. Zato ga najdemo ozko zvezanega z vso zgodovino župnije sv. Števana. Ko se je blagoslavljala prva zasilna borna cerkev sv. Štefana 1. 1898. in so kat. društva priredila parado, je bil Martin glavni maršal parade'. Na konju je jezdil kot poveljnik, junak, kot katol. poborec in z navdušenjem in veseljem urejeval društva in jih vodil v slovesnem sprevodu, da so dali javno duška svojemu srčnemu veselju nad njenim prvim neznatnim vspehom, da so izpričevali tudi javno pred vsemi dru-gorodci in pred verskimi našimi odpadniki svojo zvestobo slovenski veri in slovenski narodnosti. Ko smo praznovali 25 letnico ustanovitve župnije, je bil pa zopet Martin glavni maršal vsega slavja in zopet je ponosno jezdil svojega šimeljna navdušen
Kakor bi bilo to danes, ga vidim v duhu pred seboj.
V starih letnikih Amerikan-skega Slovenca sem videl veliko njegovih dopisov, v katerih je bodril, navduševal in klical chi-caške katol. Slovence k verski in narodni zavesti in odločnosti. Ko je pred prihodom Rev. Antona Sojerja v Chicagi vse spalo, je v dveh daljših dopisih okre-gal svoje chicaške rojake, zakaj se ne oglašajo v listu, zakaj spe. Zakaj se ne postavijo v vrsto za delo za napredek naselbine, za vero in narod.
Vsi slov. duhovniki v Chicago so našli v Martinu navdušenega in zvestega sodelavca in sotrud-nika, ki jih je vsikdar razumel, jim pomagal, jih branil in stal na njih strani proti vsem nasprotnikom.
Pri društvenem življenju je bil Martin pravi junak. Ko je šlo za ustanovitev, napredek kat. društev, je bil vsikdar v prvih vrstah, zmiraj priden, zmi-raj delaven, zmiraj požrtvovalen. Na raznih konvencijah j,ed-not je bil delegat in zastopal društva odločno in neustrašeno. Dasi ni imel višje izobrazbe kot samo ljudsko Solo v Metliki, je imel pa vendar od narave lep naravni govorniški dar, ki je bil mogočen in prepričevalen. Ta lep dar je pridno porabljal pri društvih, shodih in konvencijah v obrambo svojega verskega prepričanja.
Še posebno pa lahko imenujemo pok. g. Kremesca apostola kat. tiska. Da. Zlasti tu sva bila pa vseh skoraj 10 let mojega chicaškega življenja ozko zvezana. Še sedaj zadnjih deset let, od kar sem tu v domovini, s kolikim veseljem sem sledil njegovemu delu pri tiskarni in listu Amer. Slovenca. Kako sem z veseljem čital njegove članke, krepke in odločne, po listih, ko je bodril in navduševal za napredek kat. tiska. Kar ogrelo me je in bil sem ga vesel tega dobrega mojega soborca od prej-šnih dni.
In zdaj ga ni več! Škoda zanj! Vendar knjiga njegovega življenja je bila popisana z dobrimi deli do zadnje vrstice. Bog jo je zaprl, Martina pa k sebi po plačilo poklical, ki gotovo ni bilo majhno. Kakor je bilo namreč njegovo delo veliko, tako je bilo gotovo tudi njegovo plačilo. In prav! Saj ga je zaslužil.
Ti pa lepa, plemenita belokranjska duša, počivaj v miru v tuji zemlji! Mi se te bomo pa spominjali, dokler ne bomo odšli še mi za teboj.
Dal pa ljubi Bog, da bi našel mnogo enako požrtvovalnih, delavnih in navdušenih borcev naslednikov med chicaškimi Slovenci !
Domovina, dragi Martin Kremesec, je pa na te ponosna!
23 LET IZKUŠNJE
i.s Pregleduje oči in predpisuje očala
1 DR JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue §	Tel. Canal 0523
P Uradne ure vsak dan od 9. | zjutraj do 8:30 zvečer.
v/m.
Društvo
mmmmmmmmi/mimjmmm^
sv. Jožefa
1 Hi
bi
i
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) O.
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke,' goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Lawrence Leskovec, preds. Frank Matoh, podpreds.
John Pezdirtz, tajnik, 16921, St. Clair Ave.
John Omerza, blagajnik	John Trček, boln. tajnik
IBiBiiil^iiBiii
Stran "4
/AMERIKANSKI SLOVENEC'
1' trn
JmiJiii
»i-fll iv
—«L_
umžsL
i
Torek, 19. aprila 1938,
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulut
"Ne ne ne —•!" je pritrjeval Chauvelin, "Nje ne! Ampak —
"Ampak pač neko drugo osebo —
"Neko drugo osebo — ?" se je Chauvelin čudil.
"Gospodična Lange —!" je rekel Ar-mand z vso vnemo zaljubljenca, ki misli, da se ves svet zanima za tisto osebo, ki je njemu vedno in neprestano v mislih. "Gospodično Lange! Ali ji bodete dali svobodo, sedaj, ko imate mene, kajne — ?"
Chauvelin se je smehljal, ljubeznivo, zagonetno, kakor se je znal le on, stari diplomat in lisjak.
"Ah da! Gospodična Lange —! Cisto sem pozabil nanjo!"
"Pozabil —! ? Človek božji —! Pozabil, da so jo zavlekli v ječo ti morilci, ti krvo-ločneži, ti kruteži, ti siroveži —! Njo, najboljšo, najlepšo, najčistejšo, kar jih je ke-daj rodila tale nesrečna dežela —!
Par ur le sem bil pod njeno streho. Jaz sem izdajalec, ne ona! Priznavam, vse bom priznal! Gospodična Lange, to vam moram povedati, ničesar ne sluti o mojem življenju in izdajalskem delovanju. Varal sem jo, razumete, varal! Vse bom priznal, le na svobodo* jo morate pustiti !"
Vse glasneje in silneje je govoril, čisto razburil se je h koncu. Njegove pekoče oči so obupno visele na Chauvelinovem nepremičnem obrazu.
"Počasi počasi, prijatelj!" mu je Chauvelin mirno odgovoril. "Menda mislite da sem imel ali da imam jaz kaj opravka s tisto vašo gospodično? Ne pozabite, da sem najnižji služabnik republike! Nič več mi ne zaupajo, ker mi je že parkrat izpod-letelo. Življenje so mi pustili, res. Pa le iz usmiljenja in ker sem se mnogo trudil za domovino, čeprav mi ni uspelo. Nimam te oblasti, da bi ujetniku dal svobodo!"
"Torej tudi mene ne morete zapreti?"
Chauvelin je malo pomolčal, pa odgovoril smehljaje se, kakor bi se opravičeval:
"Le ovaditi vas morem. — Še vedno sem agent odbora za javno varnost."
"Torej bo vse dobro!" je vzkliknil Ar-mand vneto. "Ovadili me bodete odboru za javno varnost. Radi me bodo zaprli, vam povem! Že dolgo me iščejo. Mislil sem se skriti in rešiti gospodično Lange. Pa sem vse take misli opustil.
Dam se vam v roke! Popolnoma. Še več, častno besedo vam dam, da ne bom ušel in ne pobegnil, pa če bi mi tudi kdorkoli na pomoč prišel. Radevolje bom vaš pokorni ujetnik, samo če daste gospodični Lange svobodo!"
"Hm —!" je mrmral Chauvelin. "Bi se dalo urediti —!"
"Prav gotovo bi se dalo, prav gotovo!" je vzkliknil Armand do skrajnosti raz-vnet in razpaljen. "Ce mene zaprete, obsodite in pošljete pod guillotino, bo to mnogo mnogo važnejša pridobitev za vas, ko pa če obsodite mlado nedolžno dekle! Še javnost bi se razburila, če bi to storili! Glede mene se tega ni treba bati! Poznajo me, da sem .sovražnik revolucije in republike, moja sestra je omožena s tujcem —."
"Zvezo imate z "Dušico" —
"Cisto prav! Prav nič se ne bom branil in zagovarjal."
"Tudi vaš zagonetni, skrivnostni prijatelj vas ne sme rešiti —.
"Dobro!" je pridjal. "Torej pa pojdiva, moj dragi, mladi, navdušeni prijatelj, v pisarno k'mojemu tovarišu, državljanu Heronu! On je načelnik agentov. Vzel bo vašo izpoved na znanje — tako bi dejali, kajne? — in določil pogoje, pod katerimi se brez ugovora izročite v roke predsedniku odbora za javno varnost. Tako bo, kajne?"
Armandova glava je bila tako polna misli na Ivanko, da niti opazil ni posmehljivega glasu Chauvelmovega.
Mlad človek je bil in še zaljubljen povrh. Mislil je, da je njegova osebnost in vsa njegova zadeva silne važnosti za republiko. Domišljeval si je, da je sklenil najlepšo kupčijo s Chauvelinom, ni pa pomislil, da ima opravka z najbolj prekanjenim lisjakom in najbrezvestnejšim vohunom, kar jih je republikanska vlada imela v službi.
Najmanj pa je seve mislil na svojega prijatelja Percyja in ligo "Dušice" in kako hudo bi njegov korak utegnil škodovati njegovim tovarišem.
Z žarečimi očmi je gledal Chauvelin a kot bi pričakoval od njega obsodbo na smrt ali življenje.
Chauvelin pa ni rekel besedice več, le mignil mu je, naj pride z njim.
Peljal ga je po hodnikih in stopnicah in dvoriščih, ki jih je pred dnevi prehodil de Batz, ko je šel na obisk k Heronu.
Z lahkim srcem in prožnim korakom je stopal Armand za njim. Kot bi šel na gostijo, kjer bo srečal Ivanko, pokleknil pred njo, ji poljubil roko in jo odpeljal v srečo in svobodo —.
Chauvelin ni več vodil pod pazduho svojega ujetnika, pred njim je stopal in še ozrl se ni nanj.
Vohun je bil po poklicu in izredne zmožnosti je imel za ta svoj poklic. Poznal je človeško dušo in človeški značaj, posebno značaj Francozov. Dobro je vedel, koliko sme zaupati mlademu, navdušenemu, zaljubljenemu in viteškemu Francozu Armandu, vedel je, da mu Armand ne bo ušel.
Med potom pa je njegov živahni, iznajdljivi duh že koval nove načrte in računal z možnostmi, ki mu jih je odpiralo Armandovo bedasto — tako ga je imenoval — viteštvo.
Da je "Dušica" v Parizu, o tem je bil prepričan v trenutku, ko je zagledal Ar-manda. Da bi ga z Armandovo pomočjo lahko dobil v pest, o tem ni dvomil. Kako — to je bilo treba šele dobro premisliti.
Eno je vedel Chauvelin čisto zanesljivo.
"Dušica" — mož, ki ga je vseskozi poznal, ki se ga je bal in ga v neki meri tudi občudoval, ta mož ne bo pustil svojega prijatelja in zaveznika v zagati. Marga-retin brat v tempeljski ječi — to je bila najzanesljivejša vaba za nagajivega, ne-ugnanega Angleža, ki je vkljub vsem naporom in vkljub celi armadi vohunov še vedno vso republiko za nos vodil.
In Chauvelinovo srce je hitreje udarilo.
(Dalje prih.)
-o-
AH ste iz vaše naselbini že prijavili koga za kampanjskega kandidata?
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
EVROPA ŠE NI ZRELA ZA VOJNO
Angleški listi objavljajo na vidnih mestih izjavo, ki jo je dal bivši ameriški prezident Herbert Hoover novinarjem o vtisih, ki jih je dobil na svojem mednarodnem potovanju skozi evropska glavna mesta. Na vprašanje, kako sodijo o možnosti nove vojne, je Hoover odvrnil, da osebno zaenkrat še ne veruje v možnost velike svetovne vojne, čeprav je danes v Evropi mnogo več vzrokov za vojno kakor 1. 1914. Glavni razlog, da vojna še ni izbruhnila, je po sodbi Hoovera dejstvo, da večina evropskih držav še ni pripravljena na krvavi obračun. Treba je počakati vsaj še dve do tri leta, preden bodo stvari dozorele na splošen udar.
VZQRNI DIJAKI
Pravo telesno preiskavo so izvedli profesorji v neki belgraj-ski gimnaziji. Po nesrečnem dogodku, ko je dijak zaklal dijaka, so postali profesorji bolj pozorni na svoje učence. Hoteli so dognati, kaj vse nosijo s seboj mladi dijaki. Preiskava je prinesla na dan množico stvari: cigarete, vžigalice, ljubavna pisma, kriminalne romane, slike lepih filmskih igralk in nazadnje tudi precejšnje število žepnih nožev, velikih, kakršnih dijaki nižjih razredov pač ne rabijo za ostrenje svinčnikov. Tudi igralskih kart ni manjkalo. Koliko kazni je potem izrekel profesorski zbor, pa časopisje ne poroča. Pravijo, da bodo v belgrajskih gimnazijah uvedli malce strožji "režim".
Tja v Sharon, Pa.
Zidanškovi paberki. Tako jih imenuje sam. Kaj so v resnici? Primite se za nos. Manjka samole, da pride prihodnjič na vrsto ponočna posoda in vsebina sttranišča. Aljj ,so res nekateri Slovenci na tako nizki stopnji omike, da prenašajo tak smrad, in ga še ce^ lo nagradijo s piščeti in krvavicami? List se imenuje — Prosveta. Lepo ime. Ali so res sfiksali na konvenciji taka pravila,, da se morajo objavljati take reči? Ali res tam ni nikogar, ki bi ga bilo malo sram? I govorijo o džungli in o barbarstvu in dvigniti hočejo delavce!! Moram le obžalovati.
Ker me štokne pod nos, naj mu bo nekaj — pod nos.
V soseščini moje domovine je človek, ki mu pravijo "Pes-jajajca". Pravi satan je, cla se ga vsak pošten človek izogiba. Odkod taka človeška pošast, ko ni prišel sicer iz najboljše, a vendarle ne slabe družine? Odkod? Ko sem bil dijak, je bil on pri vojakih. Nekoč sem ga videl z lastnimi očmi s — pocestno! To utegne zadostovati. Nevera in srd do vsega božjega ne prihaja iz glave, prihaja iz gnilega srca. Huni so morali biti strašni, da živi še po tisoč letih med ljudstvom o njih spomin, in narod





M. Klarich in sin
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
(Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki)
3121 S. Parnell Ave. CHICAGO, ILL.
Tel. CALumet 6500
Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, a naše IME je vaša garancija.
P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo.



m
JA M M
M &
£ £ & &
M &
^
A
M
M &
&
d
'M
14 U1 U1 U3
A
M &
& 4
5 MARNICE
katere priporočamo slovenskim čč. gg. duhovnikom, slovenskim družinam in posameznikom za mesec majnik:
l.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11. 12.
13.
14.
15.
EVHARISTIČNE ŠMARNICE, založene ob
priliki evhar. kongresa v Ljubljani, zl. ob.....$1.50
MARIJA V PREDPODOBAH IN PODOBAH, Jože Vole ............................................ 1.00
SVETA MARIJA ALAKOK, Blaž Dvoršak.. 1.00
MARIJA IN SV. MAŠA, Val. Bernik.......... 1.00
LAVRETANSKE SMARNICE, J. Jerše...... 1.00
LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA, Veko-
slav Skuhala ................................................ 1.00
MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.... 1.00
NA SV. GORO, M. Brumat.......................... 1.0.0
MARIJA VZROK KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr. Kruljc .................................... 1.00
MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos.
Lautižar ........................................................ 1.50
PO MARIJI K JEZUSU, J. M. Seigerschrnid .75
POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše...... 1.00
RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mich. Opeka...... 1.00
SMARNICE ARŠKEGA ŽUPNIKA............ 1.00
ZNAMENJA NA NEBU, J. Jerše................ 1.00
Naročila je poslati s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
tr w w r w w w
r
r
r w gr tsr gr
r p-
r r w ir r r r r r w
r
r &
RP &
r r r

še danes govori o njih kot — Pesjeglavcih. Dobro so ljudje označili tudi to hunsko po-kveko kot — jpesjajajca.
Med ptiči pomaže kavka gnezdo z neko tvarino, da vsak beži. Mladi kavkarji se pa pri smradu dobro počutijo. In med živali je zopet le pri psu nekaj, da se vrne in požre, kar je oddal.
Omika? In še utegne biti piščet in klobas! Brrrrr!
si«
Španski žarki
Negrin je šel v Pariz za pomoč,. ko le nacionalisti hudo pritiskajo. Tam so rekle: nix do! Saj so morali reči tako. Tudi v parlamentu so pritisnili na vlado. Zopet je moral minister Boncour reči: nak! Tako je uradno, oficielno, saj se mora diplomatična čast varovati. Boncour je rekel, meja mora biti uradno zaprta, ampak odprta bodo vrata prav na stežaj, ko ne bodo uradno odprta. Saj se poznamo. Ze od pričetka homatij je imela Francija mejo zaprto tako, da so bila zaprta vrata na stežaj odprta. Zdaj tudi uradno pravijo, da bo še naprej tako. Nekaj hinavščine je povsod.
Levičarska vlada je apelirala na druge, naj pošljejo mleka za deco. Dobro, saj bo potrebno, ko pač vsakdo ve, da mora iti vse prvo ea vojake, če ne, lahko obrnejo puške. Ako pride to "mleko", bo hudo dišalo po smodniku. Saj se zopet poznamo.
Najnovejša vest pravi ogorčeno, da nabira Franco Maro-čane iz francoskega Maroka. Morda. Tudi tam bo nekaj brezposelnih, kakor jih je dosti med Slovenci. Ako jih nabira, bi šlo le po utihotaplje-nju, če pa jih nabira pred očmi Francozov, bi bila tudi tam celo za Franca zaprta vrata na stežaj odprta. Puzzling.
List "N. Y. Times" -ima dva dopisnika v Barceloni. H. L. Matthews poroča optimistično. Vse je "in high spirits", kakor bi ne bilo nobenih bomb in bi se od fronte ne slišal odmev topov. Vse gre navadno pot, veseličenje se ne kali. Revež. Saj mora tako, ker bi drugače takoj zletel čez mejo. Matthewsovo idilo pa kvarijo vesti od strani A. P., U. P., dalje Virginia Cowles, P. J. Philipp, William P. Carney,ki-vsi poročajo, da je bila Barcelona histerična, vlada obupna. "Times" se je sam bil po glavi. Drugi dopisnik,L. A. Ferns-worth, opravlja prav mežnar-
Sko službo. Negrin bi rad imel — mašo ko že 20 mesecev kaj takega Rdeča Španija ni videla. Histerično bobna Ferns-worth za javno mašo, da bi bilo nekaj hladilne propagande za razne liberalce v Ameriki in tudi za amerikanske komuniste, ki znajo hudo oči zavijati, ako jim kaže. Ubogi dopisniki, ki morajo plesati, kakor se jim gode. Tudi list je ubog, ko pobija na drugi strani, kar je na prvi natisnil. Ampak še več zmed je danes na tem zmedenem svetu.
Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi katoli-
čani.
Vabilo
na izlet v staro domovino
Rojakinje in rojaki, ki so prihodnje poletje namenjeni v stari kraj, bodi na obisk, ali za stalno, so vabljeni, d se pridružijo izletu SLOVENSKA ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI, i9 izlet se vrši v dveh skupinah in slC.®r' Prva skupina odpotuje na brzoparmku NORMANDIE 1. junija in DRUGA, GLAVNA SKUPINA odpotuje iz New Yorka 22. junija na znanem "J priljubljenem brzoparniku ILE Vb FRANCE. Z drugo skupino P°tuJ® tudi podpisani Leo Zakrajšek, ki skrbel za udobno in prijetno potovanje svojih potnikov.
Za udeležnike tega izleta bodo aranžirane razne posebne ugodnosti, tak na parniku, kakor tudi v starem kraj«; Na parniku bodo imeli svoj p°se" . oddelek, imeli bodo skupne obede, bodo pripravljeni po možnosti po na našem ukusu, imeli bodo svoje p°se ne zabave poleg drugih koncertov,
raznih drugih pn tev. Vaša vožnja na parniku ima ena sama dolga zabava in tako ne
iredi-
biti bo
časa ne za dolgčas in* ne za mors' bolezen.
V starem kraju se pripravlja ud ležencem tega izleta velik sprejem, in jugoslovanska vlada je že odobrila za Amerikance polovično vožnjo po nje'11^ železnicah. Dalje bo vodstvo tega iz leta organiziralo skupne izlete pp c Sloveniji in sicer z avto-busom in ko bodo izletniki imeli priliko, c'a . poceni in v zabavni družbi so-Amerl kancev ogledajo vse kraje, naravne pote in zanimivosti naše rodne zeJ11 lje, kot Bled, Bohinj, Vintgar, peška jezera, izvir Kamniške Bistfl j Savinjska in Logarjeva dolina, most, Krško, Brežice, Kostanjev"^ Novo mesto, Kočevje, Ribnica, niča in Postonjska jama.
Poleg' tega je nameravan izlet tU ^
izlet v Plitvičkim jezerom in Daln1?
cijo, na prelepi Jadran in druge kraJ
Jugoslavije.	.,
itnik
izletov, ako se
ne
Razume pa se, da ni noben P° vezan udeležiti teh bo hotel.
Ta izlet ima biti izlet v pravem P menu besede, kajti nudil bo udel«'1^ kom izredno veliko telesnih in duj>fv nih užitkov. Zato se Vam za oblS
starega kraja letos nudi tako ug| prilika, kakršne najbrže še niste
odna imd'
in je morda ne bodete imeli Iskoristite jo in se priglasite za ta ' let, ki vam bo nudil več kakor vsa drug izlet te vrste.	aj
Ker pa bo letošnje poletje potnikov izredno velik in je Pr0S na mnogih parnikih že sedaj razp dan, je potrebno, da se takoj png'a te in sicer na:
t
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc' 302 Ea5t 72nd St., New York,
4» 4» 4» HH? 4* 4» 4» 4« nt!? •>?«• 4»
*
-h *
4* +
+
* + +
NEKAJ KRASNEGA
ZA MESEC MAJNIK
Lep altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je lZ medenine, ki se ne ubije, če pade >z rok. Krasno barvan z krasnimi bar" vami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skupa) krasen Marijin kip, ali pa če želite kip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetke 9V-Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
cena
$2.00
V vašem domu je gotovo prostor z® ta lepi altarček. Pišite še danes ponj in z naročilom pošljite potrebni znesek.
Ko naročate ne pozabite natančno omeniti, kak kip želite, Marijin, ali kak drugi.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
* * * * * * * *
4-
i *
*
* *
t *
* * * #
t *
* * *