tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale « Cena 1000 lir št. 9 (511) • Čedad, četrtek, 1. marca 1990 Al BENEČANSKI KULTURNI DNEVI A S. PIETRO IL PRESIDENTE JOŽEF ŠKOLČ I liberali della Slovenia Ovvero la Lega della gioventù socialista ZSMS - Partito liberale UMRL JE BIVŠI PREDSEDNIK REPUBLIKE Zbogom Sandro Žalost za Italijo in demokratični svet "Per quanto conosco i programmi dei vari partiti posso dire che nei confronti della minoranza slovena non ci saranno grosse differenze nemmeno in futuro. Il concetto di spazio culturale sloveno unitario è un dato acquisito. Anzi, una maggiore articolazione sul piano politico e l'emergere delle differenze sotto questo profilo non può che essere positivo anche per la comunità slovena in Italia e Austria". Così il presidente della Lega giovanile socialista della Slovenia - Partito liberale Jožef Školč, relatore alla seconda conferenza sulla Primavera slovena a S. Pietro al Natisone, ha affrontato il tema dei rapporti tra Slovenia e minoranza slovena. Ma le questioni sul tappeto erano molte, tutte di grande interesse. Jožef Školč ha prima di tutto illustrato il percorso compiuto dalla sua organizzazione dall'inizio degli anni 80, un percorso segnato da numerose fratture e conflitti, rivendicando un ruolo di primo piano nel processo di rinnovamento e dell'affermarsi del pluralismo politico in Slovenia. Successivamente il presidente del neo partito liberale (che si rifa alla tradizione liberale slovena) ha illustrato il programma del proprio partito che si basa sull'affermazio- ne della libertà di scelta in campo politico, culturale, economico, nella vita di ogni giorno ed il cui unico limite è l'analoga libertà del prossimo. Alla base stanno dunque i diritti del cittadino. Qui sta anche la differenza sia rispetto ai partiti del blocco governativo, sia rispetto alle forze d'opposizione che basano il cui programma politico ha una base nazionale. Quale sviluppo economico per la Slovenia? Per Jože Školč deve avere una base regionale, deve essere equilibrato e policentrico. Debbono essere anche definite le priorità, così come deve essere ridefinita la quota di partecipazione al bilancio federale. E quale assetto futuro per la Jugoslavia? Una confederazione. All’incontro introdotto da Antonella Bucovaz numerosi gli interventi e le domande del pubblico. Nevem, kako naj bi začel, ker je res težko pisati o smrti tako velikega moža. Morda bo najbolj pametno, če povem prvo resnico in potem še nekaj drugih. V nedeljo popoldne sem odprl televizijo, da bi videl, slišal programe, ko me je, kot strela z jasnega neba udarila novica, da je umrl bivši predsednik italijanske republike, Sandro Perti-ni. Prva moja reakcija je bila nekak histerični smeh, ker nisem verjel. Za smehom pa iskrene solze, takšne, kot so jih potočili milijoni italijanskih delavcev, kmetov, intelektualcev, študentov, šolarjev in vseh preprostih ljudi, ki ljubijo resnico in pravico, v katero je verjel predsednik Sandro Pertini. Vseh teh je bil an predsednik. Pred leti sem potočil iskrene solze tudi za njegovega prijatelja, Josipa Broza Tita, dva tovariša, ki nista mogla nikdar postati stara, ker sta bila nosilca modrih, naprednih, zdravih, a predvsem mladih idej. Oba sta ljubila mladino in se z mladimi odkrito pogovarjala o problemih človeštva, o bodočnosti tistih, ki se pripravljajo, ki dozorevajo, da bi prevzeli svojo odgovornost v vseh tkivih sodobne, napredne človeške družbe. Imam čast, da sem oba objel in obema stisnil roko. Morda bom kmalu pisal, kako je do tega prišlo. Pa zdaj govorim o Pertiniju in o njem želim napisati te zadnje, težke in žalostne vrstice. Še prej kot predsednik italijanske republike je bil Sandro Pertini mož, v pravem pomenu te besede. Bil je mož brez kompromisov, za resnico in pravico. V boju za pravico, za svobodo, proti zatiranju ljudi je osebno plačal. Obsojen od posebnega fašističnega tribunala, je več let preživel po zaporih. In potem je ta delavski advokat služil svoj vsakdanji kruh kot težak, manoval pri zidarjih v Franciji. Ko pa je postal predsednik republike, je po javnih zborovanjih na italijanskih trgih, v parlamentu, po radiu in televiziji večkrat poudaril, da se bori za svobodo, da garantira beri na strani 2 Jožef Školč con Antonella Bucovaz (a destra) e la traduttrice PREDSEDNIKA BIASUTTI IN ŠINIGOJ NA POGOVORIH V LJUBLJANI Volja po sodelovanju Slovenia e Dc: c’é profumo di primavera La settimana scorsa, sulle colonne di questo stesso giornale, prendendo lo spunto da quanto sta accadendo sotto i nostri occhi nell'Europa centrale, scrissi che si trattava di un fiume in piena "che tutto travolge in nome della libertà" e così via e continuavo esprimendo l'augurio che "non travolga solo quanto è stato già condannato dalla storia al di là di quella che fu la cortina di ferro, ma travolga, anche di qua di quella infelice barriera che divise uomini e idee, quanto resta da spazzare via per costruire un futuro davvero più libero e felice." Queste idee mi si sono ripresentate in modo molto vivo alla memoria ascoltando l’ex vicesegretario nazionale della DC onorevole Bodrato, il presidente della giunta regionale Biasutti, i più alti esponenti democristiani regionali ed il responsabile della DC slovena della Primorska settentrionale Peter Stres, durante un affollatissimo convegno organizzato dalla DC regionale e intitolato "Dalla crisi del comuniSmo all’Europa della libertà", tenutosi giorni fa in sala Aiace a Udine. Si è parlato dei nuovi e fino a pochi mesi fa impensabili sviluppi nell'Europa centrale e orientale, del ruolo della nostra regione come posto privilegiato per comprendere e appoggiare concretamente le nuove attese che stanno nascendo, del ruolo della DC regionale, nazionale e di quello delle varie DC che si stanno organizzando nei paesi considerati. In questo contesto un ruolo speciale potrà essere giocato senz’al- segue a pagina 2 AL MALIGNANI DI UDINE Pavel Stranj e il suo Nell'ambito dei fecondi scambi tra Istituto tecnico industriale "Arturo Malignani" di Udine e il Tehnični Zavod "Branko Brelih" di Nova Gorica, verrà presentata lunedì 5 marzo alle ore 18 l'opera di Pavel Stranj, ricercatore presso lo SLORI di Trieste, "La Comunità sommersa - Gli sloveni in Italia dalla A alla Ž" edito dalla ZZT di Trieste. La presentazione verrà introdotta da Marino Vertovec, docente dei corsi di sloveno organizzati dall'istituto, presente l’autore. Ha assicurato la propria presenza pure una qualificata rappresentanza dell'Istituto "Brelih" di Nova Gorica. E' stata infine invitata la stampa locale italiana e slovena e la stampa slovena in Jugoslavia. V kratkem, največ čez nekaj mesecev, bodo v Ljubljani odprli italijanski generalni konzulat. Zanimivo vest sta v ponedeljek 26. februarja sporočila predsednika vlad SR Slovenije Dušan Šinigoj in Furlanije - Julijske krajine Adriano Biasutti, ki sta imela po sprejemu pri predsedniku slovenske republike Janezu Stanovniku dolgo delovno srečanje. Na uradnem obisku je bil tudi podpredsednik Gioacchino Francescutto. Razprava se je pričela z orisom povsem novega položaja, ki se ustvarja v Sloveniji ob doslednem političnem in strankarskem pluralizmu. Vezi so bile tesne že doslej, toda zdaj obstaja možnost gospodarske integracije, in to na temeljih razvoja majhnih in srednjih podjetij, skupnega vlaganja kapitala in visoke tehnologije. Gospodarska integracija pa takoj potegne za seboj tudi politično, v konkretnem primeru gre za odnos do Evropske skupnosti in možnosti, da postane Slovenija pridružena članica ter da na ustrezen način sodeluje v evropskem parlamentu. Takšne - na novo odprte možnosti so bile v ospredju razgovorov in tudi kasnejše tiskovne konference. V okviru tega pa postane še posebej važna skrb za infrastrukturo in zlasti za ces- tne povezave ter gradnjo osimskih cest, zaradi česar se je razgovora udeležil tudi Janez Zemljarič, ki se neposredno ukvarja s tem vprašanjem. Predsednik Biasutti je napovedal, da bo parlament do marca odobril zakon o obmejnem sodelovanju. Pomemben del pogovorov je bil posvečen obema manjšinama. Predsednik Šinigoj se je zavzel za zaščitni zakon, ki naj bi bil sprejet čimprej in naj bi bil čim boljši. Predsednik Biasutti pa je zagotovil, da se bo pričela razprava v senatu in da so možni popravki. Izrazil je zaskrbljenost za položaj italijanske skupnosti, zlasti na Hrvaškem. ZVEZA BENEŠKIH ŽEN Za tel 8. marec an kos Kitajske 8. marec, mednarodni dan žen je že tle! Zveza beneških žen ga bo praznovala v Špietre an go par Hloc. Ob 19. uri v Beneški galeriji bo otvoritev razstave kitajske umetnice, Wang Hui-qin. Slediu bo glasbeni interme-zo. Za vse tiste, ki bojo želiele na-pri praznovat tel dan bo zakuska v gostilni pri Silvani go par Hloc. Za vpisovanje muorta tele-fonat Silvani (725009) al pa Bruni (727023) an Anni (731386). I momenti di un Pust fotogenico II Pust é morto, viva il Pust! Con ancora negli occhi i colori del carnevale, abbiamo pensato di dedicare una pagina del giornale a tre manifestazioni che in questi giorni, nelle nostre valli, lo hanno caratterizzato; il Pust '90 di Tribil Superiore, la festa mascherata dei bambini del Centro bilingue di S. Pietro, e la festa per gli anziani svoltasi a Specognis di Pulfero. vedi a pagina 4 Milka e Beplc del Pod lipo a Trlbll Superiore: smackltl Zbogom ljubljeni presednik Sandro s prve strani svobodo tudi tistim, ki so ga zapirali in preganjali. V tem je kulturna, humanistična in politična veličina moža, ki je začrtal, in s svojim čistim vedenjem vklesal v italijanski granit besedo demokracija! Po značaju mi je najbolj ljub, ko se jezi nad materjo, zato, ker je zanj prosila pomiloščenje od Mussolinija. Z velikim spoštovanjem se ga bom spominjal na jezo, ki jo je pokazal pred tridestimi leti, kadar smo mu v parlamentu povedali, da beneški Slovenci ne uživamo najosnovnejših narodnostnih pravic. Bi bila gola retorika, če bi zaključili to pisanje s tem, da bi kratkomalo rekel: taki možje, kot Sandro Pertini, se rodijo enkrat vsakih stolet. Gotovo, da se taki možje rodijo bolj pogostoma, da pa zasedejo pravo mesto, kot Sandro Pertini, bo res vsakih sto let enkrat! Mi, našemu Sandru, ne rečemo zbogom, ker se bomo z njim srečali. Srečali se bomo z njegovim duhom vsakikrat in povsod, kjer bo boj za svobodo, za resnico, pravico in boljše življenje. Predsednik Sandro Pertini /e pred leti bil tudi v naših krofih. Tu govori na otvoritvi spomenika na trgu Rezistenca v Čedadu, ki se je je udeležil kot predsednik Poslanske zbornice Sandro Pertini je bil nosilec univerzalnih dobrot in vrednot. Najbolje bomo ohranili njegov spomin, spoštovali njegovo delo, če bomo hodili po poti njegovih naukov. Izidor Predan-Dorič Z volantini pred našimi cierkvami Zaki smo pruot vivisekciji an tud pruot velikemu hlievu za rejo kuncev u Ažli. Tel je naslov letaka, volantina, ki ga že vič ti-ednu nosijo an dajejo ljudem po naših dolinah mladi od skupine "Mladina an okolje". Volantinali so ze kak miesac nazaj na targu v Čedadu, pustili so letake tudi najnizah gostiln. Že nieki cajta pa nadaljujejo, gredo napri, z njih akcijo pred cierkvami. 'Tle pridemo v stik, se parbližamo an tistim ljudem, ki niemajo navade hodit po gostilnah", so pomislili tisti od skupine. Začeli so takuo že miesca že-narja v Špietru. Njih volantine, v katerih pravijo, de so pruot temu, de Nadiške doline ratajo smetišče vse dežele an vabijo v parvi varsti k spoštovanju življenja v vsieh njega oblikah, so dajali pred cierkujo v Ažli, Barna-su an Špietru. Potle so se šli v Sovodnje, kjer so letake delili tudi pred cierkvami v Strmici, na Matajurju an v Čeplešiščah. Počasi, počasi, nediejo za ne-diejo, se mislijo postaviti pred vse cierkve Nadiških dolin. La Beneco - Kronos nei pensieri di Saro Della situazione venutasi a creare recentemente alla Beneco -Kronos di Cemur (San Leonardo) si è interessato anche l'assessore regionale all'industria Ferruccio Saro. Questi, proprio nei giorni scorsi, ha ricevuto - come si legge in un comunicato stampa - gli otto operai licenziati recentemente dall'azienda. La Ditta, leader nel settore della calzatura sportiva, sembra che da qualche tempo stia passando un periodo di crisi - prosegue la nota - nelle vendite degli articoli sportivi invernali. Le persone licenziate, infatti, lavoravano alla produzione di scarponi e racchette da sci, il settore più colpito e che la Ditta è stata costretta chiudere nel mese di dicembre. Le persone licenziate presenti all'incontro, tutte residenti nelle Valli del Natisone, di età compresa fra i 23 ed i 57 anni, hanno lamentato le enormi difficoltà che stanno incontrando per trovare una nuova occupazione, anche perchè, continua il comunicato, le promesse dell'Azienda Beneco Kronos di interessamento presso altre Ditte locali si è risolto in un nulla di fatto. L’assessore Saro ha assicurato il suo personale interessamento presso aziende che operano non troppo distanti dai luoghi di residenza degli operai licenziati e questoper non colpire ulteriormente una zoma come quella delle Valli del Natisone già svantaggiata sia dal punto di vista dello sviluppo economico che del territorio. Municipio di Udine - sala consiliare sabato 3 marzo ore 9.30 Minoranze linguistiche da diritto individuale a diritto collettivo interverranno: Aurelio Argemi, responsabile del CIEMEN; on. Alieo Mizzau-, on. Silvana Schiavi Facchin-, Dario Tersar, consigliere regionale Federico Rossi, consigliere regionale coordina la redazione di TuttoUdine assistita da Ferruccio Clavora e De: profìimo primaverile Slovenia segue dalla prima pagina tro dalla DC regionale da una parte e dalla cosiddetta DC slovena o meglio dai Krščanski demokrati e dalle altre DC dell'area Alpe Adria dall'altra. E qui siamo alla prima ondata del fiume che travolge quanto ancora non è stato spazzato via. II rappresentante della DC slovena infatti, che si è espresso in sloveno con traduzione differita, oltre a parlare di identità di vedute tra i due partiti e avere espresso l'adesione completa del suo partito all'economia di mercato e allo sviluppo particolarmente della piccola e media impresa, ha ricordato pure l'importanza del voto sloveno, quasi unanime un tempo ma non trascurabile pure oggi, nelle nostre valli per la DC, sottolineando l’importanza della presenza degli sloveni nella provincia di Udine come dato di fatto non discutibile. A questo si collega la dichiarazione, secondo noi storica, attesa da vaste componenti degli sloveni in Italia da più di 40 anni, che l'assioma slavo uguale comunista, che tante coscienze aveva lacerato nel passato, non ha più motivo di esistere per cui va dato pieno appoggio alle giuste richieste degli sloveni in Italia e pieno appoggio pure ad ogni iniziativa anche e soprattutto sul piano economico in Slovenia e in Croazia. Il fiume di cui si parlava all'inizio dell'articolo ci è apparso ancora più violento nelle parole di Bo-drato secondo il quale l'impigrita democrazia occidentale deve imparare molto dalla nuova vigorosa democrazia che pur tra tante difficoltà sta nascendo all'est. Interessante, comunque, tutto l’intervento di Bodrato sul perchè dell'insuccesso, parola per lui più negativa ancora di sconfitta, del socialismo reale. Varie le concause: lo strappo di Tito nel '48, Gorbaciov, il papa slavo, la Polonia, Solidarnost, il gap tecnologico, il desiderio di benessere, il desiderio di libertà. Quali gli interventi? Appoggiare moralmente e con iniziative comuni il processo in atto, temendo in modo particolare il nazionalismo vecchio e nuovo che sta riemergendo ad est come pure ad ovest. Ottimo e intelligente pure il discorso di Peter Stres. Un silenzio carico di aspettativa si è fatto quasi materiale nell'aula quando il rappresentante sloveno ha chiarito i rapporti del suo partito con la chiesa. Le problematiche di cui fino a ieri si era fatta carico la chiesa, la famiglia, il diritto alla vita ecc. - ha affermato - ora hanno una voce poltica, rappresentata dal suo partito. Quindi la chiesa potrà dedicarsi più liberamente e più serenamente alla sfera spirituale, senza interferire diretta- mente nei processi secolari e senza condizionamenti dall'esterno. Alla fine dell'incontro l'on. Bodrato ha ricevuto una delegazione slovena della provincia di Udine composta dai prof. Viljem Černo, Maurizio Namor e Marino Verto-vec. I rappresentanti sloveni, introdotti dal consigliere regionale Roberto Dominici, hanno esposto, in un clima di grande cordialità e fattiva collaborazione, vari problemi che affliggono in questo momento gli sloveni della nostra provincia: in primo luogo lo status non ancora definito della scuola bilingue di S. Pietro, quindi le critiche al progetto di legge Macca-nico, pur prendendo atto con viva soddisfazione delle dichiarazioni fatte poco prima dal presidente della giunta Biasutti. La delegazione è stata invitata a Roma per approfondire i temi esposti. Marino Vertovec Se il postino non suona più "Pronto? Novi Matajur? Sono un vostro abbonato. Ho pagato l'abbonamento al giornale, ma è da un po' che non lo ricevo ", Telefonate di questo genere arrivano spesso in redazione: i nostri abbonati si lamentano di non ricevere regolarmente a casa il Novi Matajur (qualche numero sì, qualcuno no, o, in certi casi, proprio non arriva). Dopo un veloce controllo da parte nostra verifichiamo che il giornale viene da noi regolarmente spedito. E allora? Che il servizio postale in Italia non brilli per efficienza è cosa nota, ma che si verifichi così spesso, soprattutto in certi comuni delle nostre valli (le ultime segnalazioni ci sono pervenute da San Pietro e San Leonardo), non può non far sorgere qualche dubbio. Confidando nella serietà di chi è addetto allo smistamento ed al recapito della posta speriamo di non dover inoltrare le nostre proteste presso altre sedi. Gospodarstvenikom Per gU operatori economici Letna prijava Iva Denuncia Iva annuale Pred nami je te dni le ena važna obveznost. 5. marca zapade namreč rok za letno prijavo davka na dodano vrednost (IVA). Obveznost prizadene vse gospodarstvenike kot tudi vse tiste, ki opravljajo svobodne poklice v širšem smislu (sodelavci časopisov, radija, itd.). Istočasno bomo morali plačati tudi letno takso na številko IVA. Tudi kdor ni v preteklem letu posloval, a je imel še vedno odprto številko IVA (partito IVA) bo moral pripraviti tako imenovano negativno prijavo. V kolikor ne namerava več delovati, bo moral zapreti svojo številko, saj v nasprotnem primeru bo moral plačati letno takso IVA. In questi giorni ci aspetta solamente la denuncia annuale dell'I-VA. Il termine per sbrigare tutte le formalità scade il 5 marzo. L'obbligo di presentare la denuncia annuale spetta a tutti coloro che sono in possesso della partita IVA, cioè anche ai liberi professionisti o ai collaboratori — anche occasionale — di giornali o della radio. Inoltre al giorno 5 si dovranno pagare anche la tassa per la partita IVA. Anche chi nell'anno passato non ha svolto operazioni soggette all'IVA dovrà presentare una denuncia negativa e pagare la tassa per il 1990 oppure chiudere la partita. Ekonomsko sodelovanje s Slovenijo Pretekli teden je bilo v Trstu zanimivo predavanje o možnostih gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo a še posebno s Slovenijo. Predsednica komiteja za mednarodno sodelovanje pri izvršnem svetu SR Slovenije Cvetka Selšek je s svojimi sodelavci orisala stanje in perspektivne možnosti v Sloveniji. Na podlagi obstoječe zakonodaje so dani vsi pogoji in zagotovila tujim vlagateljem, da so njihove naložbe dobro zaščitene in da bodo lahko nemotono uspešno poslovali. V Sloveniji je bilo v preteklem letu ustanovljena cela vrsta manjših podjetij (obrtnih, industrijskih, uslužnostih), ki so primerna prav za sodelovanje z manjšimi partnerji iz sosednjih dežel. Ta gospodarska razvojna pot je primerna za tesnejše sodelovanje prav z našo deželo, kjer je obrt krepko razvita. Povezovanje sodobnejše tehnologije, ki je prisotna v tukajšnih podjetjih a nižja cena delovne sile v Sloveniji so čisto gotovo pozitivni faktor, ki omogoča gospodarsko sodelovanje. Trenutno je namreč v upadanju le enostavno trgovinsko obmejno sodelovanje, zaradi spremenjenih pogojev dela, in se odpirajo možnosti le na področju stvarnih in realnih kooperacij ali sovlaganj. Tuji investitor lahko danes odpre podjetje v Sloveniji samo z lastnim kapitalom ali pa v sodelovanju s partnerji. Možnosti je torej veliko a jih je treba preučiti. Potrebni so točni programi, ki se dajo v kratkem času uresničiti. Koncem meseca bo v Ljubljani že tradicionalni sejem Alpe Adria, ki nudi možnost vsem poslovnežem, da pridejo v stik s potencialnimi partnerji. Slovensko deželno gospodarsko združenje organizira tudi letos skupinsko razstavo za svoje člane. Do sedaj so na njej sodelovali v glavnem le zunanjetrgovinski operaterji a sedaj se nudi možnost tudi obrtnikom in trgovcem, da se vključijo v to novo gospodarsko dejavnost. Kdor želi izvedeti podrobnosti o nastopu naj se obme na urade SDGZ v Čedadu ali Trstu, kjer bo dobil vsa potrebna navodila in pojasnila. Cooperazione economica con la Slovenia Venerdì scorso ha avuto luogo a Trieste una conferenza sulle possibilità di collaborazione economica con la Jugoslavija con particolare riguardo alla Slovenia. La presidente del comitato per la collaborazione intemazionale presso il governo della Slovenia, Cvetka Selšek, ha illustrato assieme ai propri collaboratori la situazione attuale e le possibilità di sviluppo economico della Slovenia. Le leggi promulgate in qust'ultimo anno hanno posto le basi per un nuovo tipo di collaborazione e nello stesso tempo garantiscono agli investitori esteri i capitali investiti e la possibilità di operare liberamente. Nello scorso anno sono state fondate in Slovenia moltissime aziende in tutti i campi (artigiane di produzione o di servizi industriali o commerciali): si tratta per lo più di aziende piccole che sono perciò interessanti per gli operatori delle regioni confinanti. Questo fatto favorisce la nostra Regione dove è molto sviluppato l'arti-gianato e la piccola industria. La collaborazione fra le nostre aziende tecnologicamente bene sviluppate con aziende dove il costo delle maestranze è inferiore sono una garanzia per poter sviluppare nuove attività. Non dobbiamo dimenticare che le leggi attuali permettono la creazione di società ad esclusivo capitale estero senza l'obbligo di inclusione di partner Jugoslavi. Sono necessari dei programmi di lavoro ben definiti il che permetterà di mettere a breve tempo a frutto il capitale investito. Alla fine del mese si terrà a Lubiana la tradizionale fiera Alpe Adria. L'Unione regionale economica slovena organizza anche quest'anno una mostra collettiva per i propri associati offrendo così la possibilità di contatti diretti con i futuri collaboratori. In questi ultimi anni la partecipazione era quasi esclusivamente ristretta agli operatori commerciali nel campo dell'import-export mentre quest'anno si offre la possibilità anche agli artigiani e ai commercianti di inserimento in questa iniziativa. Chi avesse intenzione di partecipare o volesse ricevere delle maggiori delucidazioni sulla iniziativa può rivolgersi agli uffici dell'U-RES a Cividale o a Trieste. (ok) “CANZONANDO SUI BINARI”, UN LIBRO DI POESIE DI LUCIANO CHIABUDINI Un treno di ricordi Sabato 17 febbraio é stato presentato ad Udine, presso il cinema Ferroviario, un libro di poesie in italiano e friulano scritto da Luciano Chiabudini (nativo di Cici-golis, vive a Udine; é il Piha Pone-diščak del quindicinale Dom e, oltre a scrivere poesie, ha composto canzoni per il Senjam di Liessa e numerosi testi teatrali) ed edito dalla Società Cooperativa Editrice Dom. Il libro si intitola "Canzonando sui binari" e raccoglie una serie di composizioni scritte da Chiabudini, che per lunghi anni ha lavorato nelle Ferrovie dello Stato, quasi esclusivamente durante le feste del commiato, quando cioè qualche ferroviere lasciava il lavoro per andare in pensione. Lo stesso giorno della presentazione, proprio Chiabudini ha vissuto questo momento, scendendo dal suo ultimo treno dopo 33 anni di servizio ferroviario. Sul valore poetico dei versi (sono quartine in rima) di Chiabudini non indagheremo; lui stesso, ì^éémcÌ^^IM, 4 con molta ironia, racconta nella prefazione di quando, chiedendo un incoraggiamento da parte di qualche autorità in campo poetico e letterario, ricevette poco più di un mezzo sorriso. Ci piace invece pensare al valore che questo libro ha per il suo autore, attraverso tutti questi anni trascorsi sui binari, nei quali avrà visto correre non solo i treni, ma anche tutto un mondo, una società, una storia, e poi facce, emozioni, ricordi. E ancora il rapporto con i colleghi, molti dei quali citati per nome e ricordati con affetto, i ritrovi, i viaggi. Alcune fotografie corredano il libro: in molte Chiabudini é in posa accanto o sul treno. La differenza tra uomo e macchina é enorme, ma non fa paura. L'uomo é il padrone, ha il comando, ma nello stesso tempo, ci suggerisce il sorriso di Chiabudini, é amico del treno. Ora che anche per Luciano l’ultima stazione é arrivata, rimangono questi versi e, siamo certi, molti ricordi da conservare. L'importante é sapere a che ora parte il prossimo treno, perché un treno, nella vita, deve essere Sempre pronto a partire, (mo) Il sogno si avvera si va in crociera! Una crociera, il sogno che tutti noi speriamo di poter, un giorno o l’altro, realizzare. E’ arrivato il momento di poterlo fare e in questo una mano ve la da il Novi Matajur. Infatti il nostro - vostro giornale ha pensato di farvi cosa gradita organizzando una minicrociera. In collaborazione con l'agenzia di viaggi Aurora di Trieste vi porterà con la nave "Adrijana" lungo le coste della stupenda Dalmazia fino in Albania. Ma vediamo più da vicino il programma. La partenza è prevista per domenica 6 maggio, alle ore 10.30 da Cividale (così avrete modo di poter votare, visto che proprio quel giorno avranno luogo le elezioni comunali e provinciali) in autobus fino a Trieste. Da Trieste, verso mezzogiorno, si salperà alla volta di Drač (Du-razzo) in Albania dove l'arrivo è previsto in mattinata. Da Drač si andrà a visitare Tirana (capitale di tale stato). Da qui il ritorno attraverso le Boka Kotorska (Bocche di Cataro), una bellissima insenatura naturale, e poi su, lungo la costa, visiteremo Dubrovnik, Hvar, Split (Spalato) per arrivare a Venezia nella serata di giovedì 10 maggio. Da Venezia il ritorno a casa che avverrà in autobus. Sulla nave troveranno posto 270 crocieristi, i posti riservati al Novi Matajur sono un centinaio. Il costo di partecipazione si aggira sulle 620.000 lire, ma per gli abbonati al nostro giornale è previsto un prezzo di favore (550.000 lire circa). Non è tanto se pensate che è tutto compreso (eccetto il bere e gli extra, naturalmente). Prima di rinunciare, pensateci bene: a quando un'altra opportunità del genere? Nei prossimi numeri del giornale daremo ulteriori notizie sia per quanto riguarda il programma dettagliato della crociera, sia sulle le modalità di iscrizione. Noi vi aspettiamo! OBSEŽNO RAZISKAVO PREDSTAVILI V PONEDELJEK V CELOVCU Manjšine v Alpe-Jadran Na sedežu koroške vlade v Celovcu so v ponedeljek 26. februarja predstavili študijo "Manjšine v okviru Alpe-Jadran ". Besedilo je za zdaj samo v nemščini, že čez kakšen mesec bo na razpolago še v italijanskem, slovenskem, in hrvatskem jeziku. Publikacija vsebuje monografije 27 etničnih skupnosti na Gradiščanskem na Koroškem, v Furlaniji-Juljiski krajini, Hrvat-ski, Sloveniji, Venetu in na Tridentinskem Južnem Tirolskem. V študiji je analiza juridične ureditve manjšin, juridičnih temeljev splošne in specifične za- ščite manjšin, delovanja njihovih organizacij, sodelovanja pri volitvah, položaja na področju šolstva, značilnosti in razsežnosti kulturnih ustanov, manjšinske prisotnosti v sredstvih javnega obveščanja, rabe jezikov v odnosu z državo, s Cerkvijo, v topo-nomastiki, gospodarstva manjšin in njegovega izvora. Gre torej za precej obsežno in pomembno raziskavo zgodovinskega pomena za nekatere, ki pa je še ena zamujena priložnost po oceni drugih. Pri raziskavi so namreč sodelovali predstavniki deželnih vlad, niso pa bile povabljene k sodelovanju prizadete manjšine. Tako glede Furlani-je-Juljiske krajine študija predstavlja Slovence na Tržaškem in Goriškem, Furlane, "slovensko govorečo skupino v juljiskem predalpskem območju in v Kanalski dolini" in nemško skupino. O raziskavi bodo razpravljali že v tem letu v Benetkah na posvetu, pri katerem bodo sodelovali tudi predstavniki manjšin in kjer bo v središču pozornosti vprašanje ovretnotenja kulturnega bogastva manjšin. Nell’uovo di Pasqua una gita a Budapest L'Associazione artisti della Be-necia di S. Pietro al Natisone ha organizzato, per le prossime vacanze pasquali, un viaggio a Budapest, la bella capitale dell'Ungheria. La partenza del viaggio, che avverrà in corriera, é prevista per giovedì 12 aprile, alle ore 6 da S. Pietro al Natisone; Superato il confine jugo-ungherese, il viaggio proseguirà lungo la riva settentrionale del lago di Balaton. Il ritorno avverrà nella serata di lunedì 16. Oltre alla visita della città sono previste escursioni a Više-grad e Szentendre, lungo l'ansa del Danubio. Il costo del viaggio é di £ 400.000; nel prezzo sono compresi il viaggio in pullmann, il pernottamento e prima colazione in albergo, la guida in italiano, il visto consolare per l'Ungheria, la tessera dell'agenzia organizzatrice e l'assicurazione, mentre non sono compresi ì pasti a Budapest e durante il viaggio, i biglietti di entrata ai musei, l'eventuale escursione notturna con cena in locale tipico e tutto ciò che non é previsto dal programma. Per le iscrizioni, il cui termine é previsto per giovedì 8 marzo, telefonare al 727490 oppure al 727152. Cividale longobarda in cinque c "Vicenda politica longobarda tra storiografia italiana e storia europea", questo il tema della conferenza che il prof. Conti, docente all'università di Parma, terrà venerdì 2 marzo a Cividale. L'incontro avrà inizio alle 19.15 nell'aula magna della scuola media De Rubeis ed apre un ciclo di conferenze sui Longobardi, organizzato dall'Associazione per lo sviluppo degli studi storici ed artistici. Venerdì 9 marzo il prof. Polese terrà una conferenza sul tema "Economia del periodo longobardo". Il 16 marzo interverrà il prof. Pellegrini dell'Università di Padova su "Glottologia e toponomastica riferita alla cultura longobarda". Venerdì 23 marzo il prof. Alba-rosa parlerà de "La musica dal VI al X secolo" ed infine il prof. Brozzi terrà una conferenza su "Il ducato longobardo del Friuli". Tema: le lìngue d’Italia Organizzato a Trieste un premio riservato ai giovani Favorire la conoscenza e la diffusione delle lingue e culture minori sul territorio italiano; favorire la comprensione e l'amicizia fra popoli e genti di lingua e cultura diverse; incentivare l’uso della lingua minore presso gli alunni della scuola dell’obbligo; stimolare l'organizzazione scolastica all'utilizzazione e valorizzazione delle lingue e culture locali; incentivare le pubblicazioni e le iniziative nel settore della letteratura per ragazzi. Questi gli obiettivi principali che si prefigge il Centro di studi e di animazione di letteratura giovanile Alberti di Trieste che ha indetto il 1° Premio di letteratura giovanile per le lingue minoritarie dello stato italiano. In questo contesto un premio speciale viene riservato agli alunni delle scuole dell'obbligo. Il premio è destinato ad un componimento anche illustrato in una delle lingue minoritarie parlate in Italia e/o ad un componimento che tratti problemi e aspetti delle minoranze in Italia. Il lavoro può essere anche di gruppo, mentre il testo può essere inventato o rielaborato sulla base della tradizione orale. Ogni lavoro dovrà essere adeguatamente illustrato. Il concorso scade il 10 dicembre 1990, mentre le premiazioni avranno luogo nel febbraio del 1991. Per ogni altra informazione e per richiedere il bando di concorso rivolgersi a: Centro studi di letteratura giovanile "A. Alberti ", viale XX Settembre 22, Trieste. IZ KANALSKE DOLINE Slovenski jezik in pouk glasbe S pričetkom šolskega leta 1989/90 so se že v drugi polovici septembra pričele izobraževalne dejavnosti v slovenskem jeziku. Tečaji slovenskega jezika v Žabnicah so se začeli že prvi teden v septembru 1989. Tečaji se vršijo v veroučni sobi župnišča v Žabnicah. S 15. septembrom se je redno pričel tudi verouk v slovenščini za otroke osnovne šole v Žabnicah. Tudi Glasbena šola, podružnica Glasbene matice iz Trsta, je v šolskem letu 1989/90 pričela z rednim poukom 15. septembra 1989. Sedež šole je pri šolskih sestrah v Žabnicah. Otroci so deležni pouka iz klavirja, harmonike in kitare. Pouk se vrši redno vsak teden občasno tudi dvakrat tedensko. Tudi v vasi Ukve se je letos, po enoletnem premoru ponovno pričel pouk slovenščine za otroke osnovnih šol. Kot znano je bil pouk ukinjen 20. maja 1988. Redno se vrši spet od petka 19. januarja 1990. Tečaj se vrši v prostorih Slorija v Uk-vah, ul. Nazionale 113 (v bivši kasarni karabinirjev). Tam se od 1. decembra 1989 vrši tudi 50 urni tečaj slovenščine v priredbi zavoda Dante Alighieri iz Vidma. Tečaj bo trajal do prve polovice marca. Salvatore Venosi Lutkovna Igrica v špetrskem dvojezičnem šolskem središču Kam letijo balončki? To je naslov lutkovne igrice, ki se je odvijala pred nekaj dnevi v Spetru. Predstavila jo je v dvojezičnem šolskem središču skupina animatork Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta, ki je z lutkovno igrico razveselila veliko število slovenskih otrok na Tržaškem in Goriškem . Otroci so pazljivo, z velikim zanimanjem, sledili pustolovščinam Tomaža, ki ga je močno privlačeval rumen balonček. Ptiček, ki se je učil letati, medved, ki ga je ščegetalo pod nogami in bolha Vilma so otroke povabili v fantastičen svet, kjer letijo balončki. Poleg nedvnomnega veselja in zabave, ki jo je v pustnem času prinesla beneškim otrokom lutkovna igrica, gre poudariti tudi pedagoško vrednoto predstave. Niso majhnega pomena v Benečiji take priložnosti tudi z jezikovnega vidika, saj nudijo otrokom, ki živijo v okolju, kjer vsekakor prevladuje italijanščina, možnost da širijo in bogatijo svoj besedni zaklad. V fantastičnem svetu kjer letijo balončki NAŠ PUST - MARINA CERNETIG AN MICHELE OBIT STA GA SLIKALA V GORENJIM TARBJU, V PODBONESCU AN V DVOJEZIČNI ŠOLI 5' CRRfCVBLE PUST '30 DELLE rtSDOETlMD-' m DELLE VRLUDELNRT1 Pust je tavžent nasmejanih obrazu Takuo se je odparu in je začeu 5. pust v Gorenjim Tarbju Iz Ptuja so paršli fantje s tradicionalnim oflokanim klabukam Katia je godla na rimoniko... Na pustu te starih, ki ga je organizala Gorska skupnost Nediških dolin Z njim so se veselil otroci Glasbene šuole an tisti od osnovnih šuol iz v Podbonescu Podbonesca an Tarčeta Pust je paršu an v ipetrsko dvojezično šolo Kduo so tele dvle lepe maškerinef Učiteljica Antonella an pa/acet Michela Na pustu tradicionalnih mask je blu tudi moderni kavaller na konju Kakuo je mu manjkat zgodovinski petelin iz Marsina? IZ KANALSKE DOLINE STAR AN ZAPUŠČEN KOŠČIN MALIN AN MISLI, KI MI JIH VZBUDIU-ZADNJI DEL Vlak za Nebesa Koroška poje snega pa ni Že tradicionalna pevska revija Koroška poje bo tudi letos na sporedu najprej v Domu Glasbe v Celovcu v nedeljo 4. marca 1990 ob 14.30. Na tej prireditvi bosta nastopali tudi dve skupini iz naših krajev in sicer "Višarski kvintet" iz Kanalske doline, ter Mešani pevski zbor "Rupa-Peč" z Goriškega. Drugi del "Koroška poje" pa bo na sporedu v nedeljo 11. marca 1990, ob 14.30 v Kongresni hiši v Beljaku. Naše zamejstvo bo tam zastopal "Moški pevski zbor Žabnice" iz Kanalske doline. Pevsko revijo prireja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. * * * V letošnji zimski sezoni vozi višarska telekabina samo ob sobotah in nedeljah s sledečim urnikom: zjutraj od 9.30 do 12. ure; popoldne od 13.15 do 16.30. Pomanjkanje snega povzroča zimskemu turizmu na Višarjah velike težave in materialno škodo. Škilift iz bližnje Kaplje do Višarij je v celi zimski sezoni deloval samo dvakrat in sicer 18. februarja in 25. februarja. Kako bo v bodoče, je odvisno od vremenskih razmer, kajti ob izrednem pomladanskem vremenu bo v nekaj dneh skopnelo še to malo snega, ki je ostalo. Salvatore Venosi Tiste štier vepikane stare kamane — Koščinmalin mi je parskoču v pamet, kar sam mislu na naslov telega pisma. Koščinmalin zaki že od mikanega tela besieda je zuonila v moji glavi... pred koščim-malnam... pod koščimmal-nam... na koščinmalin! An ni-esam mu zastopit, kaj pride tuoi ree, nisem še viedu. Ostala mi je bla samuo glasba, muzika tele besiede an sam rajtu nieki, je biu niekšan prestor, ki vsi drugi moji vas-njani so lepuo od nimar poznali. Potle sam pomislu ko-ščin malin, al nie MALIN al mlin (mulino po talijansko) an še KOŠČIN, kaj nie od Kosce (Cosizza, piše gor na tabli pred Kosco, comune di S. Leonardo), lohne sam zastopu. Radoviedno an zvestuo sam mamo pouprašu an ona mi je poviedla - Ja, ist niesam an-kul dol nosila ušenico mliet, kar tist malin, ki je glih ta pod ciesto, blizu rieke, med Rodolfovo an Lienartovo njivo, je biu že zasut priet ku ist sam u telo hišo paršla za ne-viesto. — Seviede, hitro sam šu gledat. Dol samuo 'an zid an štier kamane blizu podarte, še adno sliepo okance, ki je milo von špegalo skuoze arbide an vesoke pokrive. Sam atu ostu tard, na konac, brez se gibat, ku tist ostani, star zid z mike-no sliepo okance notar uzida-no, ki je stau pred mano. Tiho sam se sam sabo čudvu! Donas za me Koščinmalin je svoboda an tela besieda mi je ratala draga an potriebna. Koščin malin za me donas je usa trajnost, kar go mez tuole morem pisat an na muoram, samuo morem an še po slovi-ensko. Takuo Buog di sreejo tud vsiem pajkom, modrasom, an škarpjonam, ki notar med telim arzvalinam so ušafali njih liep, miken prestorac, njih mikeni dvom. Oni šele storjo živiet telemu malnu an ga spoštujejo, drugačne škar-pjone an modrase smo vajeni sreejat po pot an hodijo debeli, po svietu, z dvieman mo-gam. Na bo vic mleu ušenico an beliu okuole mahno travo, ne njega lesene lopate bojo vic mlatile hladno an čisto vodico rieke Kosce, ampa šele Živi tele malin donas, tu oči-eh vsieh telih zaflaudranih žvinc. One atu se skrivajo, atu živjo an hodijo ponoc pit freš-ko, srebamo kapico, kar luna jim sveti. Med telim skalam miešajo, kopajo an se medejo an lohne le atu, 'an dan, še kajšnega človieka zastrašijo an u luht storjo skočnit, s sar-cam v garlu. Čepru ga na okojejo tenčas, najmanj ga zbudijo an takuo ga zmislejo na življenje, na središče sveta an vesolja, na neskončnosti naše duše ali na krog naše zemlje. Na krog, ki stare lopate koščnega maina so prej pisale izmed zraka an vode an kamnene kolesa le tega maina, ki notar so mliele ušenico. Na kruh! An cemini na striehah v vasi so veselo kadili po zimi an kruh je vonju po vsieh hišah - viem tud, dost krat ga nie bluo - ampa hiše so ble tenčas odparte vsakemu riv-nemu pekjarju, ki se je teu sarce notar pogriet an je znu še mernuo molit... mislim je dost. V telim zapuščenim presto-ru, med mahom an vepikanim kamanam, pokrita, se najde šele tud naša uriedna an bogata, kot druge, slovienska preteklost an zgodovina. An nieso samuo bli modrasi an škarpjoni, ne zgubit vlaka za nebesa! Konac Adriano ONELIA BORTOLUTTI IN ANTONIO CERNOIA IZ OFJANA STA PRAZNOVALA NJIH ZLATO POROKO Kajšankrat sreča da ’no roko an kimetam Kakuo je veterinar Claudio Corsini iz Čedada rie v Imamo malo kimetu tle par nas, na žalost. Zatuo je pru, de kajšan krat sreča jim da 'no roko par njih težkim diele. Tele krat sreča je paršla na pomuoč Ettorju iz Podlaka an je imiela tudi no ime, dott. Claudio Corsini, veterinar. Če ni bluo njega, je biu Ettore zgubu mlado jinico an majhano tele. Zgodilo se je ne tri tiedne od tega. Jinica je miela stuort, pa me mogla an nie mogla. Ettore je biu že pomislu jo stuort ubit za gledat rešit manjku telè, veterinar pa ga je gledu prepričat, za narest kieki nenavadnega: an cesarski rez, "taglio cesareo . An takuo je ratalo. Zaspau je jinico, naredu "operacjon" an takuo riešu nje telè. Je glih poviedat, de takali "operacioni" nieso pru navadna stvar, veterinar muore bit zlo pridan an hiter. "Ja - nam je jau Ettore - če sam biu ubu jinico, lohni je bluo šlo za njo še tele, saj se ga na more uzet uon subit, se muore počakat antkaj ur, potlè ki ubiješ žvino an v tistih urah se more vsega zgodit...ne, ne, sam biu pru srečan, se muorem pru zahvalit veterinarju Corsini". Je glih, de tudi drugi kimet, ki žive tle par nas, bojo viedli za tolo rešitev, če se jim bo kada gajalo, kar se je zgodilo Ettorju. Kuražno V nedeljo 25. febrarja sta praznovala zlato poroko - petdeset liet skupnega življenja One-lia Bortolutti in Antonio Cernoia iz Ofjana, oba rojena 1915. lieta, kar pomeni, da imata 75 liet. Poročila sta se 3. febrarja 1940. lieta, njih petdesetletno življenjsko skupnost pa sta praznovala s sv. mašo v Landarski cerkvi za dvaindvajst dni po 50. obletnici. Sinova, navuodje, puno žlahte an parjatelju se je bluo zbralo za tole zlato parložnost okuole no-vičev, katerih življenjska pot je bla vičkrat posuta s tarnjam, kot z rožicami. Toni je naredu deset liet su-daščine, petnajst liet v belgijan- napri drugih p skih jamah, v minierah karbona in takuo mu je šlo 25 liet mimo, ne da bi, kaj uživu domačega zraka. Zadnje lieta sta imiela Toni in Onelia ošterijo na Krasu. Tudi to ni bluo zanje lahko življenje. Sada sta oštarijo pustila in bo cajt, de bota uživala zaslužen počitek. Sin, hči, žlahta, parjatelji in Novi Matajur jim voščijo še puno zdravih, srečnih an veselih liet skupnega življenja. H voščilom se pridružuje tudi Gianni Costaperaria - Burja iz Dolenjega Barnasa, ki nam je pamesu fotografijo 'novičev ". Guidac p prave... ZA OTROKE Mama an nje majhan sin sta šla na pust v Benetke, na plac svetega Marka gledat maškere. Otrok je subit začeu lovit golobe, takuo de adan mu jo j' nardiu glih na sred glave. - Mama, mama - je začeu klicat joče - pogledi kaj mi je naredu golob! - Ne jokati - ga lepuo potrošta mama, saj si biu srečan - popinsi če so ble plule krave! * * * Na Pepeunico učiteljica vpraša Perinaca, zaki na pust ni biu paršu v šuolo. - A si biu šu za maške-ro? - Ne, sem šu h kovaču. - A imaš giuštifikacjon? - Ne, imam muša! * * * - Mama, zakaj tista gospa ima takuo debeu trebuh? - Zatuo, ki tu trebuse nose nje otroka, ki ga ima zlo rada. - Pa če ga ima takuo rada, zakaj ga je sniedla?! * * * - Mama, zakaj tist eliko-tero je že skor pou ure us-tavine v luhtu? - Se vide, de je ostu brez benzine! * * * Otrok gre v mlekarinco an vpraša an kilo mlieka. - Kaj na vieš, de mlieko se ne prodaja na kilo? - Ben nu, dajtemiga pa an metro! * * * - Mama, ist v šuolo ne grem vič! - Zakaj? - Zatuo, ki vsi me imajo za norca, mi se ošpodiela-jo, me klofutajo an mi ru-najo vsake sort škerce. - Nu muč, an bieš hitro v šuolo! - Ne, na grem! - Ale, ale Tinac, špot an sram te more bit, se sardit na toje lieta, an kar vieš de v tisti šuoli si tudi pre-šide! * * * - Mamica, mamica - kliče joče majhan stonogac -sem se udaru tu nožico. - Tu kero - ga vpraša mama stonogica. - Ne viem, sa znam štiet samuo do deset! * * * - Mamica, mamica - kliče vsa prestrašena majha-na lipera - a smo ries zlo strupene midruge dvie? - Ja, smo zlo strupene, pa zaki me tuole vprašaš? - Zatuo, ki sem se oklala tu izik! Češ publikat kieki tojiga na Novi Matajur? 'No fotografijo, kako novico, članek... Parnesi na naše uredništvo v Čedad, ul. Ristori, 28 vsak dan od 8.30 do 17.30. V saboto od 8.30 do 12. Te čakamo! r i ri ri M inimataj 1 1 ur i _______20 - SCHEDA STORICA_ La Controriforma La Chiesa cattolica si sentì in pericolo: la Riforma protestante era ormai diffusa in vari paesi. Ad un certo punto il papa corse ai ripari ed organizzò il Concilio di Trento. Durò diciotto anni, a partire dal 1545. Il concilio prese i suoi provvedimenti e riaffermò alcuni principi di base: la verità sta nella Bibbia, ma questa va interpretata dai papi e dai concili. Era la Chiesa, non l'individuo, la vera ed unica interprete della Sacra Scrittura. Per salvarsi, oltre alla fede, erano necessarie le opere buone. Il concilio ribadì il valore di tutti i Sacramenti, il carattere divino del sacerdozio, la supremazia del Papa in quanto vicario di Cristo in terra. Come provvedimenti pratici impose ai vescovi, ai parroci ed agli abati la residenza in sede; l'istruzione religiosa, con il catechismo spiegato a voce-, l’uso del latino nelle funzioni. Il Concilio di Trento istituì la censura sulle varie forme di espressione artistica, culturale e scientifica: le idee ed ogni loro espressione dovevano essere sottomesse all'Inquisizione e in molti casi vennero represse e perseguiti coloro che le professavano. Per controbattere la predicazione protestante il papa istituì la Compagnia di Gesù, la cui opera si fece sentire ben presto. L’insieme di questi provvedimenti viene chiamato Controriforma. Anche dal punto di vista esteriore le due religioni, la cattoli- ca e la protestante, mostravano grandi differenze. Lutero dava importanza alla lettura delle Sacre Scritture, all'alfabetizzazione del popolo, agli inni sacri. Le nuove regole del cattolicesimo si basavano sull'obbedienza, sulla liturgia, sull’eloquenza delle immagini sacre con il loro messaggio. Perciò ebbero nuovo impulso le arti come l'architettura di effetto scenografico (barocco); la pittura e la scultura (manierismo) e la musica ed il canto latino: esso si diffondeva nelle chiese ampie e luminose, fastosamente arredate, con grandiose armonie ad effetto stereofonico: la Chiesa, interprete di Dio, doveva mostrare la sua magnificenza. L'Europa risultò così profondamente divisa. Alle divisioni religiose seguirono aspri conflitti di potere che ebbero come conseguenza guerre civili, stragi, intolleranza. Essa divenne una pratica comune a tutte le religioni: coloro che la pensavano diversamente dall'autorità religiosa o civile predominante potevano essere condannati. La punizione più frequente fu il rogo. Una delle estreme conseguenze fu la caccia alle streghe. Non si pensi che l'Inquisizione avesse poco o nulla da fare nel territorio della Schiavonia come nella Patria del Friuli. Anche nei nostri paesi ci fu chi incappò nella sua rete e subì il processo e la condanna. I pro- cessi prendevano di mira i sospetti di eresia, coloro i quali usavano espressioni eretiche, praticavano il sortilegio, chi bestemmiava, chi esercitava il maleficio, la magia, chi era accusato di profanazione, di concubinato, di mancato rispetto del digiuno. La magia era in gran voga e aveva due scopi: il primo, quello amoroso serviva ad ottenere l'amore di una persona; il secondo serviva ad ottenere la guarigione da qualche male. Particolarmente grave l'accusa di aver rapporti con il demonio. Procedimenti contro le persone inquisite (stando ai documenti) si ebbero a Platischis, Lasiz, Canebola, Castelmonte, Azzida, S. Pietro, Cravero, Grimacco e Tribil. I processi riguardarono il mancato digiuno, espressioni antireligiose e contro il clero, il mancato digiuno, la stregoneria. Il caso più grave fu quello di Cravero, dove cinque persone furono condannate a morte per stregoneria, fortunatamente in contumacia perchè avevano tagliato la corda. In questo modo (diverse centinaia di processi in tutto il Friuli) la Chiesa cattolica potè arginare il dilagare dello scisma nel territorio della Patria del Friuli e fu compito dei Gesuiti la riconquista religiosa dell’Austria e dei territori ad essa sottoposti. MP Guerre in territorio italiano Nella lotta tra Carlo V e Francesco I si inserì il “Sacco di Roma” Durante il periodo della divulgazione della Riforma protestante proseguirono le contese politiche e le guerre fra i potenti, allo scopo di assicurarsi il predominio in Europa. I protagonisti principali di queste lotte, nella prima metà del XVI secolo, furono due sovrani: Carlo V d'Asburgo (quello sul cui regno il sole non tramontava mai) e Francesco I di Valois, re di Francia. Prima ragione del contendere fu il titolo di imperatore. Se lo aggiudicò Carlo V grazie all'appoggio dei grandi elettori che si assicurò pagando loro enormi somme di denaro: la somma complessiva era pari al bilancio dell'Austria in tempo di guerra! Lo ebbe come prestito dal banchiere tedesco Fugger, quello stesso che aveva il monopolio del commercio delle indulgenze. Francesco I non perdonò lo scacco subito. Non è questa la sede per seguire le vicende belliche fra i due grandi, guerre che si svolsero in gran parte sul territorio italiano e che furono perciò chiamate le guerre italiane. Esse durarono più di un quarto di secolo a partire dal 1522. Avvenne in questo periodo al- I lanzichenecchi erano così chiamati per le lunghe lance di cui erano armati quando disastroso per le regioni italiane il cosiddetto Sacco di Roma. Un esercito di soldati mercenari tedeschi assoldati dagli Asburgo non poterono essere pagati e, non si é chiarito se per ordine di Carlo V o no, prese la via di Roma. In realtà il papa aveva giocato troppo con le sue ambigue alleanze sia con il re di Francia che con l'imperatore. I mercenari, chiamati lanzichenecchi per le lunghe lance di cui erano armati, mentre il papa si era rinchiuso nella fortezza di Castel Sant’Angelo presso S. Pietro in Vaticano difeso da batterie di cannoni, entrarono in Roma e saccheggiarono la città. Rimasero a Roma per nove mesi, fra il 1527 e il 1528: depredarono le case ed i palazzi, devastarono le chiese, distrussero e rubarono opere d'arte. Non mancarono ragioni di carattere religioso a tanta crudeltà. Bisognava far vendetta su una città che era considerata il centro della corruzione e della dissolutezza. Indubbiamente fra i lanzichenecchi circolavano le idee del protestantesimo. L'impressione fu enorme. Il papa pagò una somma enorme come riscatto per far sgomberare Roma. Francesco I morì nel 1547. Carlo V nel 1556 decise di dividere l'impero in due parti. Al fratello Ferdinando assegnò l'Austria, la Boemia, l'Ungheria ed il titolo di imperatore. Al figlio Filippo la Spagna, i Paesi Bassi, i regni di Napoli, di Sicilia e di Sardegna, Milanoe le colonie in Africa ed America. Gran parte dell'Italia passò così sotto il dominio spagnolo. I kmečki tabori L’avanzata su Vienna dell’esercito turco Cessate le incursioni turche nel territorio veneto, esse proseguirono in quello asburgico, con decisione e continuità. Con l'ascesa al trono d'Austria di Ferdinando d'Asbur-go, il sultano turco Solimano il Magnifico predispose una nuova avanzata verso l'Europa centrale: in Croazia, in Ungheria, in Carniola ed in Austria. I signori locali dovettero adattarsi ai pesanti doveri derivanti dalla difesa da un così grande pericolo: le distanze dal territorio in mano ai Turchi ormai erano ridottissime. Il confine era fortificato, furono istituite milizie regionali in appoggio a quelle statali, venne pagato un esercito mercenario. Dal canto loro i contadini sloveni della Carniola costruirono i kmečki tabori, cioè gli accampamenti difensivi, e la cosiddetta črna vojska, cioè l'esercito nero, probabilmente così chiamato dal colore scuro dei panni rustici. La črna vojska aveva il compito della difesa territoriale. A seconda delle regioni e del pericolo veniva costituita da 1 su 30, 1 su 20, 1 su 10 o 1 su 5 di tutti gli uomini validi. I nobili ebbero il ruolo di ufficiali. Venne disposto che dai tabori e dai castelli della Goriška, della Kranjska e della Štajerska venissero esplose salve di cannone per dare l’allarme quando si annunciavano i T urchi. Quasi in contemporanea con il sacco di Roma da parte dei lanzichenecchi, anche Vienna corse il pericolo di cadere in mano ai Turchi. Avvenne nel 1529, quando i guerrieri di Solimano avevano ormai ripetutamente invaso e saccheggiato le regioni slovene meridionali e poi la Carniola e i dintorni di Lubiana. Un calcolo approssimativo dà il bilancio di 200 mila vittime solo nelle regioni slovene. Nel 1532 Solimano attuò, partendo dai territori ungheresi in suo possesso, l’ultima marcia del suo esercito nel cuore dell'Europa cristiana. L'esercito turco giunse alle porte di Vienna, la cinse d’assedio, ma dovette abbandonare la preda e ritirarsi perché da est l'impero di Solimano era minacciato dalla Persia. Ferdinando pensò alla rivincita e nel 1541 volle prendere Buda. Venne respinto. La guerra comunque proseguì. Il peso della guerra ebbe costi enormi e suscitò nuovi malcontenti soprattutto fra la classe contadina. Erano questi, infatti, a sopportare i sacrifici maggiori. Ricostruzione della veduta di un "tabor" a difesa di una chiesa Cortile interno di un “tabor'" con la torre d'ingresso ed il soppalco di legno. Il tetto è di lastre di ardesia per prevenire l'effetto delle frecce incendiarie. I "tabori" erano complessi fortificati in cui la gente trovava rifugio per difendersi dalle incursioni delle bande dei predoni turchi. In certi casi le mura erano costruite a difesa di chiese ed erano semplici torri di avvistamento dalle quali venivano trasmessi i segnali di pericolo imminente Erica Simaz - S. Leonardo I risultati 1. CATEGORIA Ponziana - Valnatisone 1-0 2. CATEGORIA Audace - Forti & Liberi 0-1 3. CATEGORIA Ciseriis - Alta Val Torre 2-0 Savognese - Bearzi 2-4 Risanese - Pulfero 5-1 UNDER 18 Tavagnacco - Valnatisone 0-0 GIOVANISSIMI Com. Faedis - Valnatisone 0-6 PALLAVOLO FEMMINILE Paluzza - S. Leonardo 2-3 PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Faedis 3-0 Prossimo turno 1. CATEGORIA Valnatisone - Vivai Rauscedo 2. CATEGORIA Bressa - Audace 3. CATEGORIA Alta Val Torre - Rive d'Arcano; Azzurra - Savognese; Pullero - Medeuzza UNDER 18 riposa la Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone - Buonacquisto PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Remanzacco PALLAVOLO MASCHILE S. Giorgio - S. Leonardo Le classifiche 1. CATEGORIA S. Daniele 33; Pro Fagagna 32; Sanvitese 31; Fortitudo 26; Flumi-gnano 25; Tavagnacco 24; Valnatisone, S. Sergio 23; Gemonese, Ponziana 22; Azzanese 18; Pro Osoppo 17; Vivai Rauscedo, Cividalese 16; Codroipo, Tricesimo 12. 2. CATEGORIA Arteniese 31; S. Gottardo, Tar-centina 30; Tolmezzo, Bressa 29; Donatello, Buonacquisto 28; Riviera 23; Audace 22; Forti & Liberi 20; Torreanese 19; Reanese 18; Maiane-se 16; Comunale Faedis, Rangers 13; Gaglianese 3. 3. CATEGORIA - Girone D Rive d'Arcano 33; Ragogna 29; Savorgnanese, Atletica Bujese 26; Treppo Grande 24; Colugna 19; Rizzi, Ciseriis 16; Nimis 15; Venzo-ne, Stella Azzurra 11; L'Arcobaleno, Alta Val Torre 6. 3. CATEGORIA - Girone E Risanese 33; Bearzi 25; Manzano 22; Azzurra 20; Lumignacco 19; S. Rocco, Savognese 18; Medeuzza, Ancona 17; Fulgor 16; Buttrio 14; Atletico Udine Est 13; Pulfero 9. UNDER 18 Buonacquisto, Cividalese 34; Valnatisone 31; Tarcentina, Bearzi, Tavagnacco 24; S. Gottardo 21; Azzurra, Savorgnanese 19; Forti & Liberi, Riviera 17; Reanese 16; Nati-sone 15; Stella Azzurra 9; Gaglianese 4. GIOVANISSIMI Olimpia 30; Valnatisone, Buonacquisto 25; S. Gottardo 24; Pavie-se 22; Savorgnanese 16; Fortissimi 9; Azzurra 8; Comunale Faedis, Cividalese 7; Fulgor 3. Azzurra e Comunale Faedis 1 partita in meno. PALLAVOLO FEMMINILE Socopel 10; S. Leonardo, Cassac-co, Paluzza, Us Friuli, Zenit Udine 6; Vb Carnia, Codroipese 4; Percoto 2; Remanzacco 0. PALLAVOLO MASCHILE Lavoratore Fiera, Team 87, Corno 18; Ospedaletto 16; Vb Carnia, S. Giorgio, Arteniese 12; Tele Uno 10; S. Leonardo 6; Tarcento, Codroipese 4; Alla Peschiera 2. TUTTO SPORT VSE O ŠP CONTINUA LA SERIE NERA DELLE NOSTRE FORMAZIONI CALCISTICHE - EN-PLEIN DELLA PALLAVOLO Carnevale dai bratti scherzi Prima di passare al commento calcistico, questa settimana 1 apertura di diritto spetta alle squadre di pallavolo femminile e maschile della Polisportiva S. Leonardo. Le ragazze, impegnate contro la forte compagine dì Paluzza, al termine di un incontro al cardiopalmo conclusosi al tie-break hanno confermato il buon momento che stanno attraversando, cancellando la sconfitta subita sabato 17 contro la capolista Socopel. I ragazzi invece con un rotondo 3-0 hanno superato nell'incontro casalingo la formazione del Faedis, raggiungendo così quota 8. Domenica a Cividale si é concluso il Tomeo di calcetto dei Pulcini. Terzo posto per la Cividalese, che ha battuto per 5-1 la Manzanese; nella finalissima la Savorgnanese ha vinto contro l'incompleta Azzurra per 4-1. Sono seguite le premiazioni delle squadre partecipanti, con la Valnatisone che ha ottenuto un brillante ottavo posto nella sua prima esperienza in un torneo di questo livello. Veniamo ora al commento di una giornata che come quella di Franco Bardus - Valnatisone sette giorni fa ha visto le nostre maggiori formazioni soccombere. La Valnatisone era impegnata a Trieste contro il Ponziana. Quando ormai la squadra assaporava la soddisfazione di aver ottenuto un risultato positivo, all'ultimo minuto é stata infilata dalla rete dei ponzianini. E' questa la terza sconfitta consecutiva della Valnatisone, speriamo ora che la squadra riprenda la giusta strada in modo da concludere degnamente il campionato, iniziando già da domenica prossima contro il Vivai Rauscedo. Si grida allo scandalo in quel di Scrutto, a seguito del rigore concesso al quarto d'ora della ripresa agli ospiti del Forti & Liberi, che così hanno sconfitto l’Audace. La partita era in perfetta parità, quando il direttore di gara, secondo i presenti, ha letteralmente inventato la massima punizione a favore degli ospiti. Domenica prossima l'Audace é chiamata alla difficile trasferta in quel di Bressa. L'Alta Val Torre non riesce a consegnare il fanalino di coda ai colleghi dell'Arcobaleno di Osoppo, incappando in una giornata poco felice nel derby con il Ciseriis. Domenica prossima ci sarà l'importante gara casalinga contro la capolista Rive d'Arcano. Nulla da fare per il volonteroso Pulfero nella gara con la prima della classe, la Risanese. Domenica c’é l'occasione del riscatto contro il Medeuzza. Anche la Savognese é stata sconfitta dagli udinesi del Bearzi. L'esigua rosa a disposizione ha determinato la differenza numerica del risultato. Gli ospiti si sono portati sul 2-0, pronta reazione con il gol di Rot, ed un rigore non concesso. Nel secondo tempo pareggia ancora Rot, e nell'ultimo quarto d'ora c'é l uno-due finale degli ospiti. Prossimo impegno con l'Azzurra a Premariacco. Gli Under 18 della Valnatisone continuano il loro buon momento ottenendo un pareggio con il Tavagnacco in trasferta. Per loro domenica ci sarà il meritato riposo. I Giovanissimi nella trasferta di Faedis, dopo un primo tempo equilibrato, nella ripresa dilagano sommergendo gli avversari. Doppiette di David Specogna e Andrea Podrecca e una rete a testa di Luca Mottes e Massimiliano Campanella permettono alla squadra di mantenere la seconda posizione, in attesa della gara di sabato con il Buonacquisto, che vedrà di fronte a S. Pietro le due seconde della classe. NEL CICLISMO LA POLISPORTIVA VALNATISONE DI CIVIDALE ALLARGA LE SUE FILA ED I SUOI ORIZZONTI Ragazzi e ragazze con più ambizioni Nello scorso numero avevamo dato in anteprima la notizia che la Polisportiva Valnatisone, oltre alla squadra femminile, avrebbe schierato un gruppo di dilettanti di prima e seconda serie, citando i loro nomi. Su questo numero vogliamo approfondire la loro conoscenza con i loro dati personali ed i successi ottenuti fino ad oggi. Marco Gianangeli: dicianoven-ne, residente a Cervignano, campione regionale juniores, ha vestito la maglia della nazionale dilettanti, vincitore di 25 gare. Valter e Massimo Bello: residenti a S. Daniele del Friuli, il primo ventunenne, il secondo ventenne. Carlo Di Bernardo: ventenne di Caporiacco, ha ottenuto 12 vittorie. Ferruccio Cencig: ventunenne residente a Purgessimo di Cividale, campione regionale juniores, ha ottenuto 10 vittorie. Nicola Moratti: ventiduenne di S. Pier d'Isonzo (Go), 13 vittorie all'attivo. Alfonso Sciandra: dicianovenne di Gorizia, con 6 vittorie all'attivo. Daniele Ciotti: dicianovenne di Sammardenchia. Stefano Vivan: dicianovenne di Portogruaro (Ve), ex azzurro con 27 vittorie all'attivo. Direttore sportivo é Roberto Bressan, ex azzurro plurivittorioso nei dilettanti e nei professionisti. Con questi ragazzi la società ga-reggerà nelle maggiori classiche del Triveneto e nelle corse a tappe quali il Giro del Friuli-Venezia Giulia, Veneto e della Carinzia. E' nell’intento della società prendere parte ai campionati nazionali in Basilicata con alla guida tecnica Luciano Vescul, e si spera che nella formazione regionale che correrà il Giro d'Italia venga inserito qualche atleta locale. La squadra femminile parteciperà a tutte le gare del calendario nazionale; inoltre sarà allestita una formazione che gareggerà nel 3. Giro d'Italia ed al Giro della Jugoslavia. Prenderà il via a gare di livello regionale quali il Giro del Friuli e della Carnia. Queste le atlete al via: Maria Paola Turcutto: venticinquenne cividalese, 2 volte nazio- nale nella passata stagione, 25. al Giro d'Italia, 26. al Tour de France, 16. al Tour de la Drome, vincitrice del Gran Prix Novi-Sad e di una tappa nella stessa manifestazione. Vincitrice della gara premondiale a Vicenza, 6. ai campionati italiani cronometro individuale a Varese, 11. ai campionati italiani su strada a Desio (Mi). Ri-confermata azzurra nell'attuale stagione, ha come obiettivi la par- tecipazione ai mondiali di Tokio e al Tour de France. Giovanna Del Gobbo: venticinquenne di Udine (nella foto), 2. classificata al campionato italiano UISP di Arezzo. Ha partecipato ai due giri d’Italia. Anna Maria Toso: ventottenne di Cividale, ha partecipato al 1. Giro d'Italia. Anna Rita Trossolo: ventinovenne cividalese, ha partecipato al Giro della Vojvodina ottenden-do un buon piazzamento. Stella Brazzale: venticinquenne cividalese. Simona Qualizza: diciottenne della frazione di Correda (S. Pietro al Natisone), é la prima ragazza delle valli del Natisone a cimentarsi nel ciclismo femminile. Michela Scarbolo: diciottenne cividalese, alla sua prima esperienza. La squadra anche quest'anno sarà agli ordini del d.s. Giovanni Mattana, e sotto la guida tecnica di Sergio Ierep e Maurizio Misco-ria-, accompagnatore Valneo Sie-ga. LETOS SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO: KRATKA ZGODOVINA TEH PRIREDITEV (20) Na 10. mundialu Poljska izloči Italijo Deseto svetovno nogometno prvenstvo prinaša določene novosti. Predvsem je morala zveza dati na razpolago novi pokal, ki ga je izdelal italijanski kipar Cazzaniga; pokal je iz zlata in je težak skoraj 5 kg. V finalni del tekmovanja je prepuščenih 16 držav na 98 prijavljenih. A potek tekmovanja je ponovno spremenjen. Nastopajoči so porazdeljeni v štiri skupine, to je bila že praksa; prve dve ekipi iz vsake skupine, torej osem ekip, je ponovno razdeljenih v dve skupini: zmagovalki se bosta srečali v velikem finalu a drugouvrščene v finali za tretje mesto. Na tak Sandro Mazzola način se prevenstvo raztegne naskoraj mesec dni. Prisotnih je 9 evropskih ekip; zanimivo je dejstvo, da tokrat prvič nastopa tudi DR Nemčija, kar potrjuje tudi na nogometnem področju obstoj dveh nemških držav, 5 ekip je iz Južne Amerike iz Afrike nastopa Zaira a prvič je prisotna tudi Avstralija. V prvem delu tekmovanja predstavlja veliko presenečenje izločitev Italije s strani Poljske. V polfinalni skupini se uvstita le dve Južnoameriški moštvi in 6 evropskih, kar dokazuje določen premik v razmerju moči. V finalnem delu nastopajo Poljska in Brazilija ter ZR Nemčija in Nizozemska. V boju za tretje mesto Poljska premaga Brazilijo z izidom 1-0 a v velikem finalu prevlada ZR Nemčija, ki premaga Nizozemsko s tesnim izidom 2-1. To je obdobje tako imenovanega totalnega nogometa, ki sloni na brezhibni telesni pripravi, na hitrih akcijah, na strele na vrata iz vseh možnih položajev. Ponovno dobijo prednost napadi a vsako taktiziranje se pokaže škodljivo in prav zaradi tega lahko govorimo o brodolomu južnoameriškega nogometa, ki je začel taktično zaostajati tudi zaradi pomanjkanja pravih talentov. (mž) Stran 8 TAVORJANA Se je rodila Jasmine Adriana Postregna - Kozličjova iz Podsriednjega nam je paršla pravit vsa vesela, de ona an nje mož Eliseo Vogrig - Obrilu iz Zverinca sta spet ratala nona. Njih hči Manuela je v čedajskem Spitale v torak 20. februarja porodila lepo čičico, dal so ji ime Jasmine. Liepa čičica je parnesla puno veseja mami Manueli, tatu Faustu, nonam, "stricam" an 'tetam ', posebno pa bižnonam Pini Obrilovi iz Zverinca an Rini Kozličjovi iz Podsriednjega. Mali Jasmini, ki bo z mamo an s tatam živiela v Ronchis, blizu Ta-vorjane, želmo veselo an srečno življenje. DREKA Pacuh - Manzan Viviana Zuodar dvakrat mama Tisti, ki hodite na 'Dan emigranta" v Čedad, se bote gotovo, sigurno še spomnili tiste lepe, blond čičice, ki so ji valoviti lasje pokrival ves harbat in ki je rečita-la za emigrante v treh jezikih: slovensko, italijansko in furlansko. Bla je Viviana Zuodar. Tata Mirko in mama Anna Matteucig - Belho-va, sta iz Pacuha, pa živita že puno liet v Manzanu. Dol se jim je rodila tudi hči Viviana. Zdi se nam, da je bluo včeraj, ko smo lepi čičici pljuskal na roke v teatru "Ristori" v Čedadu, pa lieta gredo naprej za vse in Viviana je postala že drugikrat mama. Prva hči, Chiara, ima dve let an pou. Na dan 24. ženaija pa je porodila v špitalu v Gemoni drugo lepo čičico, ki so ji dali ime Va- Perestrojka, ta čudovita beseda, ki jo je pamesu med nas vzhodni, ali severni veter, bo zapisana v zgodovinskih bukvih, v enciklopedijah Štorje z velikimi, z debelimi in zlatimi črkami, še buj debelimi, kot je avtor te besiede - Mihail Gorbačjov. Pa pomislite no malo, kakuo nastajajo na svetu velike besede, ki so potem zapisane v slovarju, dicionarje an v debele enciklopedije, besede, ki postajajo mesuo, spremene zgodovino, štorjo. Spremene lice svetu. Ustavimo se no malo ob besedi perestrojka. Ta beseda ima donos nekaj magičnega v sebe. U par letih jo je veter nesu kri-žem-krožem po vseh kontinentih sveta. Vsak narod, vsaka na-cion, vsak jezik ima primerno besedo, prevod, traducion za perestrojko, pa še obedan se ni še potrudu, da bi ji dau u svojem jeziku pravi ime. Italijani, Francozi, Španci, Amerikanci, Nemci, Turki, Arabci, Kitajci, Indijanci, vsi ljudje na svetu kli- novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska L^ZTHT Trst / Trieste f Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80. din (800.000 din) pos. izvod 3. din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% lentina. Tata od lepih čičic je Daniele Balutto. Majhnim čičicam Chiari in Valentini želmo, da bi uživale vse dobruote telega sveta. Obronke Umarla je Maria Stamadova V Vidme, kjer je kupe z nje družino živiela, nas je za venčno zapustila Maria Bordon, poročena Degano - Marija Stamadova po domače. Imiela je 80 liet. Zapustila je moža Elia, sinuove, nevieste, navuode, brate Giovannija, ki živi pri Obrankih an Bepcja v Belgiji, sestro Juštino dol par Petamiele. Druga sestra, Antonietta, je umarla 25. novemberja lanskega lieta pa v Torme, kjer je živiela kupe s sinam. Pogreb Marije Stamadove je biu v Vidme v pandiejak 19. februarja zjutra Naj v mieru počiva. SOVODNJE Jeronišče Zbuogam Giuliano Smo viedli, de je biu zlo bolan, de miedhi videmskega špitala, kjer je biu rikoveran od parvih dni ženarja, so gledal narest vse kar je bluo v njih močeh za mu rešit življenje, vsi pa smo se troš- čejo besedo po izvirniku, originalno: perestrojka. In na to besedo, ne samuo za-tuo, ker je mesuo postala in u par letih spremenila an obarni-la sviet, sem ponosen, ker beseda je naša. Perestrojka izhaja iz glagola prestrojit. Pomislite! Naša besieda je šla po vsem svetu in spreminja svet! Seveda, če bi jo bla povedala naša jaj-čarca, ko je prodajala jajca in peteline na trgu gospodom v Čedadu, bi beseda ne prodrla še do Vidma ne. Ker pa jo je izgovoriti velik mož, mož velike potence, je beseda obkrožila svet. Takuo je šu v enciklopedije "Sputnik" in buoga pisica Lajka, ki je slabo zaključila svoje življenje v luftu. Tako se ustvarjajo nove besede za slovarje in ustvarjajo jih tisti, ki morejo. Mi ne moremo pošjat še petelina u luft, zak nam je zmanjku, pa z Rusi le pošjamo našo besiedo u sviet, božja Madona! Pa pridimo spet na perestrojko, na besiedo, al pa nje sostan-co, ki je u kratkem cajtu spremenila sviet. Perestrojka je revolucija brez revolucije. Je podarla berlinski zid. Zrušili, posuli so se režimi, kot gradovi iz peska u prah, pa so nam pravli, da so bli iz želieza nare- tal, de ga bomo spet vidli go po Sauodnji. Takuo, na žalost nie bluo. Giuliano Cernotta je umaru po-noč med četartkam 22. an petkam 23. febrarja. Novica njega smarti se je subit arzglasila po cieli sovodenj ski dolini, pa ne samuo an vse je pustila v veliki žalost. Giuliano je biu mlad mož, imeu je samuo 52 liet. Mlad puob je šu v policijo. Kar se je oženu z Marioroso iz Merana je paršu živet v rojstno vas, v Jeronišče. Dielu je že vič liet kot impiegat na sovodenj skem kamu-nu an pm lietos bi biu muoru iti v penzjon. V veliki žalost je pustu ženo Marioroso, sina Fabrizia an Paola, hči Graziello, tat, brata, taščo, ku-njade, navuode an vso drugo žlah-to. Za njim pa na joče samuo družina, v žalost je pustu puno parja-telju. Bla je nedieja, nekaj pred da-najsto uro. Nebuo kristalno jasno. Sonce je peklo kot v poletnem cajtu. V Sovodnjah ga je čakalo muorje ljudi, ki so paršli iz vseh sovuonjskih vasi, iz vseh naših dolin. Na stuojke avtomobilov je paršlo za njim iz Vidma, ko so ga peljali h venčnemu počitku v domačo zemjo. Sovodnje ni še videlo tajšnega pogreba! Zakaj tarkaj ljudi? Zatuo, ker je biu sin od nekdanjega šin-daka Neta? Lahko tudi zato, pa narvič jih je paršlo zanj. On ni po-znu besiede "ne". Vsakemu tistemu, ki ga je prosu za pomuoč, je nimar pomagu. Zatuo je paršlo tarkaj ljudi na njega pogreb, zatuo, de mi porčejo: "Buohloni, Giuliano, za vse kar si naredu za nas." Tarč mu n Umaru je Cirillo Trinco V čedajskem Spitale je umaru naš vasnjan Cirillo Trinco. Imeu je 85 liet. ti in vsi so bili gor za želiezno zavezo, ki se je potem na koncu pokazala, da ni bla previč želi-ezna. Perestrojka je, kot velika, a blagodejna poplava zajela tudi zahod. Blagodejna tudi zato, ker je namočila, zalila že stuo liet posušena polja... Perestrojka je prodrla v naše hiše, v naše življenje. Paršla je takuo, kot da bi jo bli vsi že stuo liet čakali. Paršla je kot nov Mesija, ki naznanja mir, ljubezen in spravo med ljudmi vseh ras na zemji. Politiki zahodne Evrope so se oddahnili, odsapnili, ker jih ne bo vič strašu vzhodni, ruski medved. Po perestrojki je Amerika sklenila, da bo znižala svojo vojaško muoč v Evropi, da bo zmanjšala število sudatov na našim kontinentu. Stvari se spreminjajo v Afriki. Celuo v rasističnem režimu južne afriške republike je paršlo do sprememb. Iz paražona so spustili vič političnih jetnikov in nazadnjo je biu osvobojen tudi Nelson Mandela, ki je simbol, bandiera bojevnikov za svobodo in človeške pravice črnih ljudi, potem ko Žalostno novico so sporočil na-vuodi, pranavuodi an vsa druga žlahta. Pogreb nunca Cirila je biu na Tarčmune v saboto 24. febrarja zjutra. SVET LENART Zapustile so nas dvie pridne žene V par dneh smo v našim kamu-ne zgubil dvie pridne žene. V torak 20. febrarja je v čedajskem Spitale umarla Giuseppina Iuzza, uduova Simaz. Učakala je lepo starost: 89 liet. Nje pogreb je biu v Podutani v četartak 22. febrarja popudan. Le v čedajskem Spitale, je nehalo biti sarce Marie Bergnach -uduove Lauretig. Imiela je 79 liet. Žalostno novico nje smarti so sporočil družina an žlahta. Pogreb ranjke Marije je biu v petak 23. febrarja popudan. GRMEK Platac Francke Sudatove ni vič med nami V sriedo 21. febrarja je v čedajskem Spitale umarla Francesca Vogrig, uduova Pauletig - Francka Sudatova za domače an parja-telje. Nuna Francka, ki je bla zari-es barka žena, je učakala lepo starost: 89 liet. V žalost je pustila družino an žlahto. V petak 23. liepa skupina judi iz cielega kamuna jo je spremljalo k zadnjemu počitku na lieškem bri-tofe. perestrojke je sedeu u paražonu, u ječi skor 28 liet. Vsi plešejo po muziki perestrojke. Tudi papež je zaplesu, kadar je stisnu roko Gorbačjo-vu! Le par nas so nekateri, ki jim beseda perestrojka ne gre v uha. Nekateri so jih celuo zataknili z vato, z bambažam, ker se boje, da bi jim ta nova beseda razdevičila tanko jamco skozi ušeša. Adna od takih je moja Terezija, ki nečje plesat in me misli še naprej komandierat po starim. Pa pustimo Terezijo par mieru, saj ne diela politike in kar se gaja u naši hiši, se tiče samuo mene an njo. Buj nevarni so tisti, ki nam režejo kruh in ne pustijo besede perestrojka skuo-ze njih uha. Nevarni so tisti, ki nam z centimetri in milimetri merijo pravice in tisti, ki nam klestijo, s tablom vred, že dosežene pravice. Ti ljudje se bojijo perestrojke kot hudič legnane vode. Naj bo vsem jasno, da perestrojka ne more veljat samuo za vzhodno Evropo. Zanjo naj odprejo uha tudi v Rimu, v Vidmu, v Trstu in po naših dolinah. To vabilo velja za tiste, ki imajo uha še z vato zataknjene! Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak od 14.15 do 14.45 v petak ob 15.15 Debenje: v petak ob 13.30 Pacuh: v petak ob 13.15 Trinko: v torak od 14.45 do 15.15 v petak ob 14.30 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 16.00 do 17.00 v sriedo od 11.00 do 12.00 v petak od 16.00 do 17.00 doh. Rosalba Donati Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 15.00 do 16.00 v soboto od 10.30 do 11.30 Lombaj: v sredo od 13.00 do 14.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.00 do 9.30 v četartak od 17.30 do 19.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegritti Špietar: v pandiejak in sredo od 8.45 do 9.45 v petak od 17. do 18 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 10.00 do 11.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 v saboto od 10.00 do 11.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 11.30 v sriedo od 15.15 do 15.45 Oblica: v sriedo od 15.45 do 16.15 doh. Rosalba Donati Sriednje: v torek ob 12.00 v petek ob 10.00 Gor. Tarbi: v torek ob 12.30 v petek ob 9.15 Oblica: v torek ob 13.00 v petek ob 8.45 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 17.30 v četartak od 10.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 11.00 do 12.00 doh. Rosalba Donati Škrutove: v pandiejak in torek od 9.00 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.30 v soboto od 8.30 do 10.00 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 3. DO 9. MARCA Čedad (Fontana) tel. 731163 Sovodnje tel.714260 Tavorjana tel. 712181 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. PIŠE PETAR MATAJURAC Vsi plešejo po muziki