niško vzvišena je tudi njegova druga slika v isti sobani: sedem suhih let. Cornelius je dovršil dve lepi sliki: Faraonove sanje in: Jožef se da bratom spoznati. Barve in obrisi, vsaka posamezna Črta, vse je popolno. Veithova slika je: Jožef in Putifarjeva žena, a Schadow je uprizoril: Jakopa tožbo in: Jožefa v ječi. L. 1819. so bile slike dovršene. Z veliko slovesnostjo so bile odkrite; jednake Rim že dolgo ni videl. Ves umetniški svet v Rimu se je je udeležil. Tudi ptujcev je bilo povabljenih lepo število; sploh vse, kar je slovelo   po   visoki  službi ali
Dr. Anton Medved: Črtice iz zgodovine lepih umetnostij.
725
pa po uČenjaŠkem glasu. Kar je bilo takrat visokih in za umetnost vnetih dostojanstvenikov, vse je poveličevalo s svojo prisotnostjo pomenljivo slovesnost. Danski romanopisec Atterbom, ki je bil tudi navzoč, nam je svečanost opisal: „To je bilo gibanje, in navdušenje, in živahnost! Zdelo se je, da je ves Rim samo jedna umetniška družina. Središče vse slovesnosti je pa bil bavarski kraljevič Ludovik, on, katerega umetniki kujejo v zvezde. Bil je najboljše volje, umetnike je povzdigoval, kakor bi mu bili po kraljevi krvi jednaki. Zlata še nisem nikdar videl
Riha (Jeriha.)
tako obilno, kakor tu. Ludovik je je trosil, kakor jesenski veter velo listje, a Bartholdv, ki sicer ni visokega plemstva, bil je radodaren, kakor mogočni vladar."
Za „brate sv. Izidorja" je bila slovesnost velepomenljiva. Poslej so sluli kot prvi umetniki. Žal, da v Rimu ni bilo več toliko virov vsakovrstnega bogastva, kakor nekdaj, ko sta Julij II. in Leon X. s toliko milostjo obsevala umetnike. Napoleon je bil pohlepno pobral vse dragocenosti, rimski plemenitaši so grozno ubožali, tudi papež je bil vsled francoskega pritiska   v   vednih   denarnih   zadregah.    Slabo
gmotno stanje je i na umetnike pogubno vplivalo, ker ni skoraj nikdo več naroČil večjega dela, pri katerem se umetniške zmožnosti jasno kažejo.
Vendar jednega, takrat gotovo najbogatejšega Rimljana, so slike v palači Zuccaro toliko zanimale, da se je namenil, svojo lepo vilo poleg Laterana tudi okrasiti z opresnimi slikami. Bil je knez Massimi, potomec iz sloveče rimske rodovine Fabijev, kateri si je pridobil priimek „Maximus". Olikani knez Massimi je izvolil „brate sv. Izidorja", da mu zvršijo zaželeno delo.   Njihov uspeh je bil veličasten; ne