^fcwwukli&o "(ccNftPf^CMjtM »J p,>t*uai«rr# tAli/^u^ OllFtPHnH mn m)rmski pot i smbkiki najstarejši in najbolj psiljitbljs1v faoVSNSK« list y združenih državah »meriSkih* Reynaud, ki je bil za nadaljevanje vojne, moral resignirati s svojo vlado. — 84 letni maršal Petain postal min. predsednik in proglasil podajo. — Usoda Anglije na tehtnici. na celi ostali svet, od katerega tudi Amerika ne bo izvzeta. -o- JUGOSL. PROGRAM PRELOŽEN Bordeaux, Francija. — Odpor Francije proti nazijski premoči se je prenehal v ponedeljek zjutraj. Novoimeno-vani min. predsednik Petain je proglasil, da njegova država odlaga orožje. Pogoji, pod katerimi se je Francija podala, se ob času proglasa še niso objavili, vendar, kakor se domneva, sploh ne bo nobenih pogojev, marveč se bo prepustila država Nemčiji na milost ali nemilost. Do tega tragičnega konca ponosne Francije, ki je bila še pred komaj par leti prva odločujoča velesila v Evropi, je prišlo, ko so vodilne osebnosti uvidele, da bi nadaljnja borba pomenila le brezpomembno pustošenje in izgubo še več tisočev življenj, a bi končno do podaje moralo kljub temu priti. Min. predsednik Reynaud je bil baje za to, kakor se lahko povzema tudi iz njegovh govorov zadnjih dni, da se dežela brani brez ozira na vse izgube do zadnje pedi .zemlje.. To njegovq .stališče pa je bilo strmoglavi j eno od drugih voditeljev, ki so gledali dejstvom bolj trezno v oči, in ti voditelji so prisilili v nedeljo padec Reynaudove vlade. Vodstvo Francije je bilo nato poverjeno 84 letnemu maršalu ■Henri jPetaanu, ki je kmalu nato izdal gori omenjeni proglas. V proglasu o podaji je Petain v potrtosti povdarjal, da je ta naloga, ki jo izvršuje zdaj, najbolj žalostni doživljaj v njegovem 84 let dolgem življenju. Prisiljen pa je, pravi, da jo izpolni,- kajti vsled silne premoči Nemčije nima več smisla, da bi se vojna nadaljevala, ter dostavlja upanje, da bo Francija kljub vsemu ponižanju mogla iziti iz te tragične situacije na čim najbolj častni način. Takoj po tem zadnjem koraku, ki ga je zdaj podvzela Francija* pa se pojavlja vprašanje, kake usoda čaka Anglijo. Da bo Nemčija spustila vso svojo vojno f uri jo zdaj nad njo, je pričakovati brez vsakega dvoma. Ali se ji bo mogla Anglija ustavljati, ko ji je podlegla celo Francija, ki je bila v vojaškem oziru znatno močnejša od nje? Res je sicer, da je predsednik Roosevelt obljubil zaveznicama vso materijalno pomoč, ki jo Amerika premore,- toda dvomljivo je, da bi to kaj pomagalo,kajti bržkone utegne priti pomoč prepozno. Churchill je sicer ponovno in ponovno zagotovil, da se bo Anglija upirala do zadnjega konca, četudi bi se morala umakniti v svoje kolonije, toda isto je zagotavljal tudi francoski Reynaud, a je kljub temu prišlo drugače. Kakor je tudi tragično, vendar bo morala Evropa najbrž pogledati dejstvom, kakoršna so, v oči, priznati padec starega- reda ter sprejeti novega, kakoršen koli ta že bo. Brezpomembno je dostavljati, da bo imelo to velikanski vpliv Chicago, 111. — Vsled nepričakovanih zaprek je bila oddaja ju gosi. programa zadnji torek odložena in se bo vršila, prihodnji torek dne 18. junija ob 1:30 popoldne, ali to pa preko postaje WIND, ki obratuje na 560 kilosiklov in 535.4 metrov. Šolski odbor čikaških šol, The Chicago School Board, prireja skozi svoj posebni odbor "Radio Council of Chicago Public Schools" (Radijski odbor čikaških javnih šol) celo vrsto oddaj preko raclia, v katerih vsaki poda kratko pre-dočitev prispevkov, ki jih je doprinesla poedina tujejezič-na skupina k izgraditvi Chica-ga. S tem se namerava seznaniti javnost s sestavnimi deli metropolitanskega Chicaga in prispevati Jk boljšemu medsebojnemu zbližanju in spošto vanju. Te poučne vrste oddaj vodi Miss Julia Forbes. Oddaja o Jugoslovanih bo od 1:30 P.M. do 1:45 P.M. po poletnem času. Razen predo-čitve jugoslovanskega 'prispevanja k izgraditvi mesta Chicaga bo govoi-il nekaj minut kot gost g. George Vucetich, predsednik "The Yugoslav Club of Chicago," in par narodnih pesmi bo zapela dobro znana pevka ga. Margaret Miloš. OGROM PREPOVEDANO IZSELJEVANJE Budapesta, Ogrska. — Vlada je zadnji petek izdala odredbo, po kateri je moškim v starosti od 18. do 61. leta prepovedano zapustiti državo. Ista prepoved velja tudi za ženske, stare od 18. do 51. le ta. Istočasno je vlada poostrila cenzuro nad časopisnimi poi'očili, namenjenimi za tuje-zemstvo. ŽENSKA PROPAGANDA PROTI PROPAGANDI Chicago, II!. — Proti pro-pagandistom, ki bi radi spravili Ameriko čimprej v evropsko vojno, se je ustanovilo tukaj novo žensko gibanje pod imenom "Roll Call of American Women," katero je imelo svoje prvo zborovanje zadnji petek. Začetek je sicer razmeroma slaboten, kajti navzočih je bilo le okrog 100 žensk, vendar pa se napoveduje, da se bo gibanje kmalu tako razmahnilo, da bo do srede poletja štelo že milijon članic. V sprejetem programu se zahteva od kongresa, naj ostane v zasedanju celo poletje; dalje, da naj o'be politični stranki v svojo platformo vključijo zagotovilo, da ste proti temu, da gre Amejilja v vojno,, in končno, cla se podvzame kampanja med ameriškim ženstvom za veliko masno zborovanje, na katerem se ima izkristalizirati odločno protivojno stališče. VZTRAJNOST VSE PREMAGA Chicago, 111. — Na Northwestern univerzi se je zadnji petek vršila graduacija in med graduanti je bil eden, na katerega je bila univerza po pravici ponosna. Ta dijak, namreč Geo. J. Behnke, je študiral celih 17 let, da je prišel do svojega cilja. Podnevi je delal, da je preživel ženo in dva otroka, dva večera na teden je šel pa v šolo in tako je napredoval, počasi sicer, toda stalno. ANGLEŠKO BRODOVJE OGROŽENO Washington, D. C. — Anglija je točasno še "gospodarica nad valovi," namreč, da je njeno brodovje močnejše in številnejše kakor katere koli druge države na svetu. Tukajšnjo opazovalci pa vidijo, da je Anglija tudi v tem oziru točasno resno ogrožena. Kakor se je eden senatorjev izrazil, bo Francija končno najbrž prisiljena., da se poda Nemčiji, in v tem slučaju bo Hitler kot en pogoj za mir brez dvoma zahteval, da mu Francija izroči svoje brodovje. Ako pride do tega, potem bo združeno nemško in italijansko brodovje, ojačeno s francoskim, znatno nadkrilje-valo angleškega. PO KALSVETV — Washington, D.C. — Tukajšnji krogi ko uradno zanikali resničnost govoric, ki so se širile zadnje dni, namreč, da je predsednik Roosevelt povabil papeža Pija, naj pride stanoyat za časa i nine v Zed. države^ Tudi Vatikan je te vesti zanikal. — New York, N. Y. — Henry Ford II., vnuk znanega industrijalca Henry Forda, se bo prihodnji mesec oženil z nekim katoliškim dekletom, in sicer po katoliških obredih. Ženin hodi že več tednov h krščanskemu nauku in bo najbrž postal katoličan. — Washington, D. C. — Na katoliških univerzah in drugih višjih šolah širom Zed. držav je bilo letos 76,000 graduan-tov. V Ameriki je skupno 187 katoliških kolegijev in univerz. — Quebec, Kanada. — Sirom Kanade se je število porok znatno pomnožilo, kar traja vojna. Kljub izrednim časom pa je kardinal Ville-neuve naročil duhovnikom,naj bodo pazljivi ter naj preišče- RUSIJA SE BLIŽAVOJNI? Z vojaštvom zasedla Litveni-jo, Latvijo in Estonsko. — Govori se, da je ta korak naperjen proti Nemčiji, kar pa sovjeti zanikajo. Moskva, Rusija. — Koncem tedna je sovjetska Rusija podvzela korake, o katerih r^zni opazovalci trdijo, da pomenijo direktno približevanje vojni. Nastopila je namreč proti trem malim državam v Baltiku, Litveniji, Latviji in Estoniji, ter jih je takorekoč priključila svojemu ozemlju. S temi državami je sklenila Rusija zadnjo jesen medsebojni vojaški pakt, v katerem si je izposlovala dovoljenje, da lahko v njih nastavi svoje vojaške postojanke. Te dni pa jih je obdolžila, da so kršile pakt, češ, da so se med seboj diružile v vojaško zvezo, naperjeno proti sovjetski Rusiji, in podvzela je proti njim odločne korake. Najprej je poslala svojo armado zadnjo soboto v Litvenijo in v nedeljo je sledilo isto z ostalima dvema. Dasi sovjeti uradno trdijo, da ta korak ni naperjen proti Nemčiji, češ, da je Rusija s to še vedno v prijateljskih odno-šajih, vendar se domneva, da pomeni to vsaj predpripravo. Govori se namreč, da čaka Stalin le na to, da bo Hitler obračunal z zapadnima kapitalističnima državama, ki ste bili Rusiji enako v napotje kakor Nemčiji, na kar utegne priti do spopada in borbe za prvenstvo med naziji in sovjeti. -o-- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. Iz Jugoslavije ' Nenavaden slučaj človeka, ki se je na smrt bolan še smrtno . ponesrečil. — Jugoslovanski delavci in njih družine vj Belgiji, ob nemški zasedbi, baje niso trpeli pomanjkanja. — Smrtna kosa in drugo. Na jo vsak slučaj glede morebit-nih zadržkov. ZEMLJEVID, KI KAŽE, KAJ NAMERAVAJO ITALIJANI Z BALKANOM i smrtni postelji se smrtno ponesrečil Maribor, 8. maja. — V Le-viču pri Laporju se je pripetila nenavadna smrtna nesreča. Tam je živel 47 letni posestnik Franc Stupan, ki je že dalje časa bolehal na jetiki. Sedaj mu je šlo vedno na slabše in je zdravnik, ki ga je nedavno pregledal, povedal domačim, da ne bo živel več kakor morda še mesec dni. Tudi Stupan sam je slutil, da se mu smrt bliža ter je že uredrl svoje razmere. Imel pa je še staro lovsko puško, ki je po njegovi smrti domači ne bi potrebovali, pa jo je hotel še sam prodati. Poklical je svojega soseda Franca Robarja ter ga prosil, naj bi mu našel kupca za puško. Sam je hotel Ro-barju pokazati orožje, ki je bilo skrito v zaklenjeni omari. Z veliko težavo je vstal iz postelje ter se ves tresoč privlekel do omare in,segel v njo po puško. Orožje je bilo nabito. Ko je Stupan vlekel puško iz omare, se je petelin zataknil v žebelj, ki je bil zabit v omari ter se je nekoliko napel. Ker je Stupan, ki je začutil, da se je puška nekam zataknila, na-gloma potegnil, je petelin zdrsnil z žeblja ter udaril po kapici. Počil je strel, dim je za hip zakril Stupana, ko pa se je nato razkadil, je nesrečnež že ležal na tleh. Strel ga je zadel v brado ter mu odtrgal vso desno stran obraza. Hitro so ga položili v posteljo ter mu zavezali strašno rano, toda poškodba je bila smrtna ter je Stupan kmalu izdihnil. -o- Jugoslovani v Belgiji Beograd, 6. junija. —(JK). — Po dodatnih poročilih, do-šlih ministrstvu za zunanje zadeve o jugoslovanskih državljanih, bivajočih v Belgiji, se obveščajo prizadete jugoslovanske družine, da9so vsi jugoslovanski državljani i z Bruggesa in Antwerpena v dobrem položaju in da se jih je večina že zopet vrnila na delo. --o- Dva brezmesna dneva Predstoječa slika kaže zemljevid bodoče Evrope in novo politično razdelitev Srednje Evrope in Balkana, kakor je to zamislil italijanski univerzitetni profesor Cianciulli, ki je zemljevid dodal svoji knjigi, ki nosi naslov "Carnolia Italiana". Na uvodnem mestu na drugi strani te številke prinašamo izčrpno poročilo o Cianciullijevi knjigi, na katerega opozarjamo vse naše čitatelje. Zemljevid kaže, da hoče Italija več, kakor polovico Jugoslavije. Ljubljana, 12. maja. — Iz Beograda poročajo', da je predpisana uredba o štednji z živili. Po tej uredbi sta torek in petek določena kot brezmesna dneva, ko je prepovedano prodajati meso, v gostinskih obratih pa servirati mesne jedi. Prodaja zaklanih prašičev in svinjskega mesa je po uredbi dovoljena samo dva dni v tednu, potrošnja svinj-ikega mesa v restavracijah in drugih gostinskih obratih pa je dovoljena samo ob četrtkih in nedeljah. Prepovedano je klanje goveje živine pod enim letom starosti in breje živine vsake vrste. Po kazenskih določbah se kršitev teh predpisov kaznuje z denarno kazni- jo do 5000' din ali z zaporom do 30 dni. Po vesteh iz Zagreba bo ban banovine Hrvatske to u-redbo razširil na področje banovine Hrvatske, vendar verjetno z majhnimi spremembami zaradi posebnih potreb in interesov živinoreje v teh krajih, pri čemer bodo upoštevani zlasti severni in severo-zapadni kraji banovine Hrvatske, od koder se živina izvaža v inozemstvo. -o- S strehe je padel V Lahomšku pri Laškem je padel s strehe 43 letni posestnik Franc Lapornik in se hudo poškodoval po hrbtu in roki, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Šušteršič, strojevodja državnih železnic v pokoju star 76 let. — V ljubljanski "bolnici je umrl Franc Sušnik, prevžitkar iz Suhe, občina Predoslje pri Kranju star 69 let. — V Tacnu, občina Šmartno pod Šmarno goro je umrl Janez Knapič, zidarski delavec star 63 let. -o- Nesreča pri delu Z Jesenic je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 31 letni zidarski pomočnik Jože Koren. Koren je bil zaposlen na neki stavbi, pa je po nesreči padel v globočino in dobil poleg nalomljene hrbtenice še druge težke notranje poškodbe. -o- Tasta se je hotel i znebiti V sodne zapore v Mariboru so pripeljali 40 letnega posestnika Janeza Zorka iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Nagovarjal je namreč nekega moškega, da bi ustrelil njegovega tasta Matijo Šauperia iz Cigonc. Orožniki razčiščujejo zadevo. -o- V izložbo je gledal, pa ga je zadel tramvaj Pred neko izložbo v Ljubljani v Prešernovi ulici se je ustavil 30 letni zase'bri uradnik Edvin Stepančič. Očividno so ga zelo zanimali lepi oblačilni predmeti, ki so bili tam razstavljeni, da niti ni slišal tramvaja, ki k vozil od pošte doli. Tako ga je tramvaj zadel in ga vrgel na tla, da je dobil Stepančič prav nerodne poškodbe zlasti po glavi in so ga morali spraviti v bolnico. -o- Jubilej življenja V Temenici pri Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem je pred kratkem slavil 60 letnico življenja g. Janez Ilovar, posestnik in mlinar. Kot cerkveni ključar podružnice Sv. Lenarta v Pungertu si je mnogo prizadeval za obnovljenje o-menjene cerkve. 16 N S. pobink. 17 P Janez Fr. R. 18 T Evfrem 19 S Julijana O 20 C Silverij 10 P Marjeta 11 T Barnaba 12 S Janez, spoz, 3 13 Č Anton Pad. 14 P Bazil 255 15 S Vid_ foto Vb w» in ona — m mnm m ww»» — »i Si *mv4 GLASILO SLOV. KATOE. DEEXVSTVX ffl AMERIKI IN URADNO GEXSILO DRUŽBE BV. DRUŽINE V JOfclETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJI B CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH, COfficial Organ of four Slovenian Organization*} CHICAGO, ILL., TOREK, 18. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 18, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. JUNIJ Glasilo If e rr T "" ft.cui?-£e C1"elanu,OWo. e" Slovenec ŠTEV. (NO.) 117. rikanski Novi min. predsednik Petain proglasil odložitev orožja TARZAN IN OGENJ V THORU '(Metropolitan Newspaper Servi«) Napisal: Edgar Rice Burroughs Chicago, Canada and Europe For one year____1 For half a year _________ For three month« ___________ Single copy___________ Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 18. junija 1940 NSKIH Amerikanski Slovenec Itrvi in najstarejši slovenski, list v Ameriki. Ustanovljen let« 189JC, «tl ija vsak dan razun nedelj, pone-in dnevov po praznikih, Izdaja in tiska? EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd., Chicago telefon: CANAL 55*4 Naročnina? Za celo leto Ea pol leta _ jZa četrt leta Za Chicago. Kanado in Evropo. Za celo leto______$6.00 Za pol leta_______ 3.00 Za četrt leta___________1.75 Posamezna številka_______ 3,c The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America* ^ Established 1891 Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holiday«, Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Pfeone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________ For half a year __I___ For three months Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo dan in pol prod dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas «o četrtka dopoldne. — Na dopise, brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-ptitvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 192.5 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V velikem preobratu Junaška Francija, ki je bila doslej poznana kot naj-iskrenejša in prva poborniea demokracije v svetu, je v ponedeljek jutro 17. junija bila prisiljena odložiti orožje, vsled nadkriljajoče sovražne premoči ter je zaprosila mir. Nobenega dvoma ni, da s Francijo je demokracija v svetu zgubila najboljšo in najbolj iskreno zaščitnico in braniteljico. Ta braniteljica demokracije, je prisiljena, da kleči in čaka miru, ki ji bo diktiran od najbrutalnejših predstavnic reakcije nazizma in fašizma. Ni časa, da bi tu obžalovali in objokovali nesrečo, ki je zadela Francijo. Belježiti je treba ta nesrečni dogodek, ki bo imel daleko-sežne posledice za ves svet. ' Anglija sicer izjavlja, da se bo borila do konca. To je vse kar bo mogla. Nemčija in Italija bote sigurno zahtevale francosko brodovje, ki je drugo največje na svetu. S tem bote nadkrilile angleško moč tudi na morju. Tudi, ko bi bili Angleži v stanu tudi na kopnem tekmovati z Nemci, bi šlo vrlo težko, kaj šele, ko na kopnem Angleži niso bogvekaj proti Nemcem. Na podlagi tega lahko že v naprej vsak vidi in pričakuje izid vojne. Demokracija je v Evropi za enkrat uničena. Nazizem in fašizem vsaj zdaj triumfirata. Le kak izreden čudež, bi mogel to zaobrniti. Kako bo to uplivalo na svet? Težko prerokovati. Vendar toliko vsak lahko predvideva, da naziji bodo delovali na to, da po vsem svetu pride v sedlo nazijska miselnost. Vlade, ki ne bodo sodelovale z nazizmom, bodo obsojene in proti njim se bo vrtalo od znotraj in od zunaj iz na-zijske centrale. Tudi gospodarsko bodo skušali uničiti vsak narod, če bi ne trobil v nazijski rog. Kakšen upliv bo imelo to na svetovno gospodarstvo, na življenski standard narodov, to pokaže bodočnost. Za enkrat moremo le konštatirati, da je Evropa padla v roke fašistom. Ti bodo morali pa pokazati, dokler bo vodstvo v njihovih rokah, kaj znajo. Žalostne so te konštatacije za vsakega svobodoljubnega človeka. Toda dogodki so tu, taki kakoršni so, dokler jih ne spremene novi politični dogodki. Je bila ona italijansko-jugoslovanska", češ, da je tedaj vladal suvereno nacionalni princip. Nato razpravlja o tem, kakor je 20-letna povojna zgodovina dokazala; kako negativno se je izkazala taka aplikacija narodnega načela. V 20 letih se je brez vojske že mnogo popravilo, kar je bilo protiprirodnega na versajski pogodbi. Nato pravi: "Danes pa ostanejo še obširne evropske pokrajine, ki stremijo po svoji boljši politični uredbi, po taki, ki nudi prebivalstvu večje blagostanje, s pomočjo bolj široke in lažje izmenjave njegovih izdelkov." "Je škodljivo, nepolitično, negospodarsko postavljati meje v prirodni ambient, v katerem se določeni narod izživlja po enotnosti in povezanosti interesov, prava, vere, zgodovine." "In to so elementi, ki sestavljajo pojem naroda, imperativno pojmovanje, ki se dviguje nad vse etnične izvore in ki prav nič ne uvažuje jezikovni element." (zgled Švica) * -t * In sedaj pride pisatelj do jedra, ki mu leži na srcu in pravi: "Ena izmed pokrajin, ki ji je treba dati definitivno politično gospodarsko obliko je "II Veneto", je Benečija. Pod Benečijo razumem ono obširno evropsko pokrajino, ki obsega današnjo Tridentinsko Benečijo, Venezio, Eurge-neo (to je pravo Benečijo z Benetkami), Julijsko Benečijo (Julijsko Krajino, to je našo Primorsko) in Kranjsko, v kateri pokrajini so brezdvoma najbolj slavno ime zaradi starosti Benetke." Za tem riše pisatelj meje te pokrajine (Benečije), ki je razvidna iz zemljevida. Po njegovem gre meja Benečije do Brennerja, nato pa po vrhovih Alp do Spilfelda in od tu pada v ravni liniji od Bratislave do Reke. * * * Zanimivo in važno je, kar pravi za tem: "Zato bodimo previdni z geografijo in ne smatrajmo Julijskih predalp za naravno mejo Italije, kajti v tem slučaju bi bilo bolj sprejemljivo priznati za nabavno mejo Italije, na zapadu Varo in na vzhodu Sočo, tako, da bi v tem slučaju Istra bila izven te meje, in bi Trst oziroma njegova luka, pomenila naravno mejo Italije. In prav ta zmotna meja je bila za dolgo let med Italijo in Avstrijo." Nato preide pisatelj na zgodovino Benetk in Kranjske, ki ji seveda mora delati veliko nasilje, če hoče dokazati zgodovinsko pripadnost Primorskega in še zlasti Kranjske, Italiji. Ali je Kranjska res italijanska? Poročilo o knjigi univ. profesorja za gospodarsko-pomor-ske vede, Prancesca M. Cianciullia, ki nosi naslov: "CARNIOLA ITALIANA". Že naslov knjige "Italijanska Kranjska" je zelo zanimiv. Še bolj je zanimiva njena, vsebina, ki zasleduje v glavnem namen, da prepriča Italijane in Srbe, da spada skoro vsa Slovenija od Maribora do Reke politično, kulturno, prirodno-geopolitično in zlasti še gospodarsko pod Ita lijo. Zelo zanimiv je zemljevid, ki je natisnjen na koncu knjige. Čeprav je knjiga lahkomiselna in malomiselna, malo znanstvena, vendar zasluži vse naše pozornosti, ker je politično le to važno, da je Mussolini dovolil njen natis vprav v času, ko so se v tisku razširile vezi Italije z Madžari, o njeni garanciji za neodvisnost in nedotakljivost meja Madžarske, o kandidaturi italijanskega princa za prestol v Budimpešti in zlasti še, ker vemo, da je to trajni zgrab 1 jiv cilj Italije. Tudi ni brez pomena, da piše Gayda v zadnjih dneh o potrebi razširitve nacionalnega teritorija Italije, češ, da ie italijanski narod v zadnjih 69 letih od 1871 narastel za 18,000.000 prebivalcev, od 26,000.000 na 44,-000.000 in da bo štel v letu 1980: 66,000.000 duš, dvakrat več kot Francija, ki bo tedaj štela le 32,000.000. Za nas Slovence je pa politično najvažnejše dejstvo, da je Italija sama problem Slovenije in Slovencev postavila zopet v mednarodno diskusijo, čeprav v neuradni obliki. Pisatelj je posvetil svojo knjigo "svoji hčerki, blond-rožnati deklici, katere ime se glasi: Lubiana". V par stavkih naj orišem vsebino te knjige, vsekako politično zanimive: Takoj v početku besedila "Carniola Italiana" piše: "Ena izmed baštardiranih meja po versajski demokraciji Čeprav sam ugotavlja, da je Kranjska zaledje Trsta, ena izmed italijanskih pokrajin, ki jo j? politična konsti-tucija vsega ZGODOVINSKEGA RAZDOBJA od 476 do 1918 prisilila, da je bila avstrijska, to je ne benečanska, kajti samo k tej sili bi mogla spadati: in tako je Trst pre* stal posledico konstitucije in eksistence dunajske monarhije, ki mu ni dopustila, da bi živel isto življenje, kakor Piza, Genova", ga 1500 letna zgodovinska resničnost prav nič ne prepričuje, da celokupna Slovenija prav nič ne spada v Italijo. Za tem preide velik "znanstvenik" k Srbom in pravi: "Srbija, nacija, ki je bila podvržena Turkom, je bila zadnji izmed treh srednjemorskih polotokov, ki je zrastel v naci-jo, ki je dobila pomoč v svoji sosedi Italiji: obe naciji sta morali rešiti svoj narodni problem z Avstrijo." Omenja nato velik bratski, idealni in čustveni duh, ki je vladal med Italijo in Srbijo v 1915—1918 letih. Nato sledijo važna izvajanja: "Ogrska, Italija in Srbija morajo še likvidirati vsaka svoj del." Ogrska še ni dobila Slovaške. &J -.MSMŽiAi.SŽa^atS® Za nas je važen tale stavek: "Zaradi nerazumevanja tega, kar resnično pomeni nacija, v smislu, ki smo ga zgoraj razvili, se je 1.1918 Kranjska ustalila v novi Državi S. H. S. in se je razglasilo italijanstvo Dalmacije. Samo da bi se ustvaril močan rival na vzhodu Italije, se je dovolila priključitev Kranjske k trojni državi." Nato napada Francijo in omenja pogodbo med Italijo in Jugoslavijo iz 1.1937. in nadaljuje takole: "Zato je danes mogoče Italijanom in Srbom, da si postavijo vprašanje pravičnih nacionalnih meja in rešiti problem tako, da odgovarja očitnim obojestranskim interesom." Iz groba kliče na pomoč še Nikolaja Tomasea. (Dalje prih.' POLETNI ČAS V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Še nekaj dni in poletje bo nastopilo. S čim se bodo najbolj bavili v poletnem času, menda ni treba posebno na široko razlagati. Ob nedeljah prav gotovo" s pikniki in podobnimi prireditvami, saj bo menda vsako nedeljo kak piknik in včasih katero nedeljo še po več, tako da bo človek imel pač dovolj prilike iti na sveži zrak in se tam pod milim nebom razvedriti. No, saj mestni človek svežega zraka tudi zares potrebuje in koristi mu^||e preživi nekaj ur v svobodni prirodi in v veseli družbi. Ko pišem o piknikih, naj mi bo dovoljeno omeniti, da priredi cerkev sv. Trojice svoj piknik v nedeljo 23. junija in sicer na 613 S. 4th Street. Vsi Slovenci iz Milwaukee in okolice ste prav vljudno vabljeni, da se tega piknika udeležite, še zlasti pa farani omenjene cerkv<>. Odbor za piknik je že delj časa vneto na delu, da pripravi vse potrebno in da ne bo nobenemu udeležencu manjkalo ničesar. Samo poguma in skupnega sodelovanja nam je treba,potem lahko pričakujemo lepega uspeha. Za pripravljalni odbor Frank Remsak ZVEZIN DAN V LEMONTU Joliet, III. Dne 21. julija bo priredila Slovenska Ženska Zveza skupno romanje na ameriške Brezje v Lemontu. Bila je že dalj časa želja naših članic prirediti skupno romanje, radi tega se je na zadnji polletni seji gl. odbora v mesecu januarja sklenilo u-streči takim željam ter obenem tudi povabiti vse rojakinje in rojake širom Amerike na ta veliki dan v Lemont. Ker bo to prvo skupno romanje v Lemont, naše organizacije, radi tega bo tudi tem bolj pomenljivo. Sveta maš^, se bo darovala ob 11 uri po novem času omenjeni dan, na prostem pri groti Lurške Matere božje. Po sveti maši 'bo blagoslovljen "Otok Bleški" za katerega je prispevala SŽZ. 11 Po sveti maši se bodo servi-ral obed od 12. do 3. pop. Imele bodemo tudi mali program, ki bo zelo zanimiv, in sicer, ob tretje uri popoldne. Nato bo sledila prosta zabava. Vse priprave za ta dan so v rokah, dveh najbližjih podružnic in sicer št. 2, iz Chicago, ter št. 20, v Jolietu. One bodo imele pod svojo oskrbjo, da ne bo na ta dan nobenim romarjem nič manjkalo. Edino bi priporočala, ako pridete v skupinah, da sporočite i^to na gl. urad SŽZ., da se tem' lažje ustreže vsem romarjem radi kosila, za žejne in lačne kakor tudi za zabavo. Gotovo je mnogo naših rojakinj katerim še ni bila dana prilika obiskati Marijo Pomagaj na ameriških Brezjah ter se vam sedaj nudi taka lepa prilika se pridružiti članicam SZŽ. ter skupaj romati z njimi na ta lepi in sveti kraj. Kakor je 'bilo poročano v zadnji številke Zarje, bo za Cleveland in bližnje podružnice preskrbljena posebna znižana vožnja. V enakem oziru se bo gotovo dobila tudi od drugih krajev znižana vožnja, ako se jih priglasi v večjih skupinah. Lepo bi bil,o da bi se od daleč in od blizu že danes namenili za .to romanje, za dne 21. julija. Za vsaka nadaljna navodila ali pojasnila se obrnite na glavni urad. V imenu pripravljalnega odbora, najlepše pozdrave vsem, ki se bodo udeležili Zvezinega dneva, Josephine Erjavec, glavna taj. TO IN ONO ŠVEDSKA ŽIVI V TEMNIH DNEVIH Joliet, 111. — K svojim staršem semkaj se je povrnila zadnjo sredo 23 letna Miss Nonnie Bloomquists, ki je prebivala na Švedskem zadnji dve leti, in sicer kot dijakinja na univerzi v Stockholmu. Kakor se je izrazila, so sedanji dnevi skrajno temni za Švedsko. Dežela živi namreč v stalnem strahu, da utegne biti vsak čas napadena. -o-- KRALJ ODLOŽIL SOVRAŽNOSTI Nice, Francija. — Ena razlag, zakaj Italijani niso( v torek in sredo otvorili sovražnosti proti Franciji, se glasi, da fee je to zgodilo na zahtevo italijanskega kralja Emanue-la. Trdi se, ko je podpisal napoved vojne, je storil to pod pogojem, da se počaka s sovražnostmi dva dni, da se da obmejnemu prebivalstvu dovolj časa, da se izseli iz ogroženih krajev. -o-- NEVAREN BRIVSKI APARAT Nekega ameriškega vojnega poročevalca je njegov hišni gospodar v kraju blizu fronte ovadil francoskim oblastvom kot imetnika oddajne postaje na kratke valove. Francoska varnostna služba je takoj nastopila, toda izkazalo se je, da je gospodarja samo šumenje električnega brivskega aparata navdalo s skrbjo, da gre za kakšno vohunsko' zadevo. Seveda si je Američan potem poiskal drugo stanovanje -o—— 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Dogodki i i", med Slovenci po Wk>« Ameriki Poroka Cleveland, O. — Preteklo soboto 15. junija sta se v cerkvi sv. Vida poročifa Miss Anna Muhič, hčerka poznane Muhičeve družine iz East 72nd Street z Mr. Joseph Zgoncem iz 61. Street. Novi priseljenci Girard, O. — Iz vasi Za-boršt, fara Bučka pri Škocja-nu na Dolenjskem, s-svobodo, ki bi se mogla pri- kev Kristusova se bo nekoč merjati s svobodo otrok bož- dvignila zoper tebe in te ob-jih? Kadar se človek oprosti sodila. Ameriški parnik President Roosevelt, ko je stal pred svojim povratkom v New York v irskem stanišču Galway, nabasan z Amerikanci, kateri so bili veseli, da jim je bila dana prilika, umakniti i evropskega pekla. je trajal skoraj vso noč od sobote na nedeljo. * , , 4 ! V Zadnje škofijsko pismo tržaškega škofa Santina, je bilo izdano v italijanščini, slovenščini in hrvaščini. V cerkvah na Krasu in po Istri so ga razen v italijanščini preči-tali tudi v obeh domačih jezikih. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE prepozno umaknil. Celovški nadžupan in okrajni glavar sta odredila, naj se oddaja obnošeno perilo in obleka za poljske delavce. Za to pa se dobijo nove točke na karti za obleko, in sicer največ 50 točk. Baterije za žepne svetilke se bodo v bodoče dobile samo na posebno nakaznico. S 16. majem se smejo kupovati zaprte steklenice le, če se pri nakupu oddaja enako število zamaškov. Tudi z zama-ški bo treba hudo varčevati. Tudi v poletnem času so predvidene zbirke po hišah in na cestah. V času od aprila do avgusta bodo člani NSV zbirali mesečno enkrat po hišah, dvakrat pa se bo v poletju pobiralo na cestah in v javnih lokalih. Zbirke so namenjene za* nemški Rdeči križ. 3. junija so začeli šteti svinje, molzne krave in ovce po vsej državi. Štetje bodo izvedli deželni statistični uradi. Štelo se bo tudi v priključenih predelih bivše Poljske. težje. Pri nesreči si je zlomila ključnico in levo stegnenico, kar je povzročilo da so ji.morali odrezati levo nogo. Takoj po nesreči so karabinerji ugotovili da je avto brzel s preveliko brzino, zaradi česar se je zgodila nesreča. Obtoženec ni bil prisoten na obravnavi, ker je bil poklican k vojakom kot nemški državljan in se tlrenut-no nahaja na Siegfriedovi liniji. Vse priče na procesu so izjavile, da je avtomobilist zakrivil nesrečo zaradi prevelike brzine, vendar pa je sodišče uvaževalo olajševalne okoliščine po zakonu, 33 in kaznovalo Huberta samo na 4 mesece zapora in še to pogojno. -o- Zlata poroka Na Volarjih pri Tolminu sta 7. maja obhajala zlato poroko Ivan Gaberšček in njegova žena Marija Kanalec. Poročila sta se dne 7. maja 1890 pred oltarjem M. B. na Ilovici, zlato obletnico sta praznovala pri podružnici na Volarjih, kjer je slavljenec ves čas življenja strežnik in cerkovnik. Za to izjemno priliko je prišel tolminski g. dekan msgr. Vodopivec maševat na Volarje. Njegov govor med sv. mašo in lepo petje domačega zbora sta zelo povzdignila slovesnost dneva. Podružnica sv. Brikcija je bila polna in mnogo vernikov je pristopilo k sv. obhajilu. Vsa soseska se je veselila slovesnosti in vsi voščijo zlatoporočencema — ŠIRITE AMER. SLOVENCA "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO DENARNE POŠILJATVE > se 5e dostavljajo v Jugoslavijo in < [ Italijo. Prosimo pa pošiljatelje ] > nakazil za stasi kraj, da pošiljajo < t v takih svotah, kakpr tu navede- J | ne, namreč v ravnih svotah po j i sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 J | dinarjih. To radi praktičnosti iz- 4 i plačil. j Kdor želi poslati pošiijatev po- | t torn kabla (brzojavu), lahko sto- < | ri po znižani ceni za $1.00, kar je J > treba namreč dodati k cenam za < [ gotove svote dinarjev. (Ta zniža- J | na cena za kabeliranjo velja le J I za Jugoslavijo.) i Naše cene so zdaj: J !; JUGOSLOVANSKI | DINARJI; 1 !| Za $ 2.30___________________ 100 Din < [i Za $ 4.40.................... 200 Din J >| Za $ 6.50.................... 300 Din ,< |j Za $ 8.45------------------ 400 Din J • Za $10.25___________________ 500 Din ' !j Za $20.00....................1000 Din ! ©Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, I1L 40. leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. kta v odrasli oddelek; in v mladin. ski oddelek od rojstva do 16. leta. Skupno društveno imetje znaša $21,000.00 Članstvo šteje skupno 523 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. Odbor za leto 1940: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.; Blagajnik: Louis Kraje. ANGLEŠKI KRALJ PREIZKUŠA OROŽJE Izpred tržaškega sodišča Pred sodiščem se je obravnavala smrtna nesreča, ki se jc dogodila 21. maja 1938 pri Postojni pri kateri je našel smrt kolesar Josip Hubner, težje pa sta bili poškodovani kqlesarki Pavla Mahnič in Emilija Novak. Nesreča se je dogodil^ pri Sežani. Iz Postojne je vozil avtomobil princa Maksimilijana Windisch-gratza šofer Peter Hubert z veliko brzino. Ko je opazil kolesarje, je prijel za zavore,toda zaradi mokrega asfalta je vozilo zdrknilo na levo stran in zadelo v kolesarje, ki so vozili eden za drugim pravilno po desni strani ceste. Na procesu sta bili prisotni obe žrtvi, ki jima bo ta nesreča ostala za vse življenje. I\Iahničeva si je pri tem zlomila nogo in ostala pohabljena ter mora uporabljati ortopedični aparat. Z Novakovo pa je bilo še Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Društvo TO sv. Jožefa ITALIJANSKE LIKE: ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVEIJVND, (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V dre ištvo se sprejemajo mošlci in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Frank Maioh, predsednik, Louis Šimenc, blagajnik, John Pezdirtz, tajnik, 14904 Peppier Ave. Tel. Glenville 7120 Lovrend Leskovec, boln. tajnik, 19516 Shawnee Ave., Tel. Kenniore 6429-W Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar. > Nakazovati pošiljatve, da bi se , > izplačale v ameriških dolarjih J • zdaj ni mogoče. ( \ Vse pošiljatve nailovit* nt! j I JOHN JERICH > 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL, H ... ^^M^S^mm^Km^ Angleški kralj George, ko je nekje v Angliji preizkušal nove vrste strojno puško, nazvano "Bren' VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE Požar. Pri posestniku Josipu Bercetu v Dombergu je nastal požar, ki mu je prizadejal za 20.000 lir škode. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju, v katerem je imel posestnik veliko zalogo sena, gradbenega lesa in tudi vse poljsko orodje. Ogenj je uničil vse poslopje, razširil pa se je še na sosednji hlev. Omejili so ga goriški gasilci. Požar Pri zadnji zbirki za zimsko pomoč, ki jo je organizirala policija, je daroval povprečno vsak Celovčan 74 pfenigov. Celovec se je s , tem postavil po višini prispevkov na drugo mesto v vsej državi. Železne ograje v mestu že izginjajo. Tako tso zaenkrat pospravili male železne ograje na javnih trgih. Delavci imajo navodilo, naj pri tem postopajo previdno, da se ne bi skazilo lice mesta. Sedaj bodo prišle na vrsto ograje in plotovi zasebnih vrtov. Fini beli kruhki in pecivo, ki se je doslej lahko dobivalo v kavarnah brez kart, se odslej oddaja samo proti odrez-kom nakaznice za kruh. Poostrene so odredbe glede zatemnitve. Ukazano je, da je treba skrbeti za zatemnitev prostorov od sončnega zahoda pa do sončnega vzhoda. Nekemu kmetu v Krških hribih je pogorela družinska hiša. Oblast je odbila njegovo prošnjo, da bi se smel posta* viti novo stanovanjsko hišo z utemeljitvijo, da je privatna gradbena delavnost zaenkrat ustavljena. Kmet je dobil navodilo, naj si začasno postavi zaisilno kolibo. Cestna železnica je povozila 73 letnega upokojenca iz Trnje vasi pri Celovcu. Starček je bil pijan in se je vozu DRUŠTVO SV. VIDA saj sta oba še krepka in zdrava — da bi srečno in še v zdravju obhajala 60 letnico. -o- Umor blizu Postojne Po tržaških listih posnemamo, da so pred dnevi otroci, ki so.se igrali ob potoku v Zalogu, opazili v vodi plavajoče truplo. O strašni najdbi so ljudje obvestili postojnske orožnike, ki so izvlekli truplo iz vode in ugotovili v mrtvecu Antona Gržina iz Velikega Otoka. Autopsija trupla je dognala, da je Gržina bil u-topljen že pred meseci. Njegovo smrt je za zakrivil stirel iz lovske puške, kajti v ramenu so našli več svinčenih ši-ber, tilnik je imel pa razbit. Po tem smrtnem strelu je zločinec očividno vrgel mrtveca v vodo. Preiskava se nadaljuje. Drznost ga je pokopala Pi'ed leti je ,odšel v Jugoslavijo 24 letni Kamenšček Se-verin iz Ročinja. Ker ni mogel I dobiti prave zaposlitve, se je posvetil letalstvu in stopil v vojaško službo. Kmalu se je razvil v izbornega letalca in dosegel čin podčastnika. Postal je znan po svojih drznih poletih ii} akrobacijah. Zdi se, da ga je ravno njegova samozavestna karajža zapeljala in ga pahnila v prezgodnji grob. V soboto, 4. maja je dobila njegova preizkušena mati v Ročinju žalostno brzojavno obvestilo, da se je njen sin prejšnji dan pri letalskih vajah smrtno ponesrečil. KRATKE NOVICE Nov grob. V Trstu je umrla gospa Franja Jezeršek. Dosegla je starost 97 let. Bila je že dolga leta vdova po g. Ivanu Breclju. * Loke pri Krombergu. — Pred kratkim se je naselil v Lokah furlanski duhovnik Ce-ledoni, ki bo opravljal vsa duhovniška dela v loški cerkvi. Lepa pridobitev za vipavske vinorejce Pred zadnjo svetovno vojno je Zgornja Vipavska dolina s trgom Vipava vred od Hablja naprej spadala pod Kranjsko. Tamkajšnji deželni odbor se je zelo trudil za podvig kmetijstva v področju vse Kranjske vojvodine, v Zgornji Vipavski dolini je pa posvetil svojo pažnjo zlasti razvoju vinogradništva. Zato jjjL je. med drugim zgradila v Vipavi vzorna vinska klet. Ta ustanova, ki je bila združena z delovnim kmetijskim društvom in je veliko doprinesla k zavidljivemu stanju vinorejstva v tem predelu naše zemlje, živahno posluje vsa povojna leta. Znana je po vsej Julijski Krajini in tudi preko njenih mej po svoji izbrani kapljici in po svojih krasnih, hladnih strokovnjaško zidanih obširnih kletnih prostorih, ki sprejmejo lahko preko 2000 hI vina. Posebnost so njeni s steklom obloženi velikanski zidani sodi. V zadnjem letu sta bila k dosedanjim kletem dozidana še dva obsežna prostora. V njih stoji enonadstropna vrsta cementnih sodov, velik stroj za trebi jen je in več stiskalnic na električni pogon. V nedeljo, dne 5. maja, je bil ta novi del slovesno otvorjen. Slavnosti so prisostvovali goriški prefekt, pokrajinski politični tajnik in več drugih visokih odličnikov. Pri tej priliki je bil blagoslovljen tudi prapor Kmetijskega društva. -r>- r Btran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek. 18. junija 1940 EJules Mary — J. M. ;= Dogodek na Poganskem polju ^Ne, ne, vedela sem zanesljivo. Moje f .tepričanje o njegovi nedolžnosti bi se ne. bilo omajalo niti tedaj, če bi bili nakopičili še več dozdevnih dokazov proti njemu." "Ti si dobrega srca, Rineta! Nisi se jezila, ker se ti je bil Pavle izneveril zaradi Karlote." "Izneveril? Saj mi sploh ni obljubil zvestobe. Tvoj brat se ni navezal name. Čisto razumljivo je, da je imel rajši Karlo-to, ki je bila mnogo lepša, bolj izobražena in privlačnejša od mene." "Toda gotovo ne tako dobra kakor ti, ki imaš zlato srce!" je odvrnila Pepina globoko ganjena in poljubila Nineto. "Povej mi, Nineta, ali ga še zmerom ljubiš?" "Ali lahko nehaš ljubiti koga, ki ga imaš res rada?" je preprosto rekla Nineta, nato pa nemirno nadaljevala: "Pa saj ne gre zame, temveč zanj. Kako strašno je, če zanesljivo veš, da je nedolžen, a vendar bo moral na morišče. To se vendar ne sme zgoditi! Pepina, Pavleta moramo rešiti!" "Toda kako?" je Pepina potrto vzdih-ntfa. "Kaj se še lahko stori? Že ves čas tuhtam, da bi našla pravo pot, a je ne vidim. Le ena možnost je še, da ga iztrgamo iz rabljevih rok, a za to možnost je skoroda treba polčudeža. Moji materi se mora spet vrniti dar govora, da bo lahko pričala." Z muko je zlezla mlada deklica k mrt-voudnici, ki je zmerom negibno sedela na svojem stolu. Le črne, bodeče oči so se ji premikale. Pepina je pokleknila pred živega mrtveca in prosila mater, naj pomaga. Govorila ji je o obupnem strahu za brata in o neplodnih prizadevanjih pri preiskovalnem sodniku in višjem državnem tožilcu, da bi rešila brata. Vse je bilo zaman, mati ni odgovorila. Dvakrat se ji je zdelo, da je mati skušala odgovoriti. Njene oči so se dvakrat tako nenadno zablestele, da* se je Pepina skoro ustrašila. Z muko odprta usta so skušala izgovarjati besede, toda ta trud jo je, kakor je kazalo, tako zmučil, da je menda zadremala. Da, če bi bile mogle oči, ki so izrazile ves strah matere za sina, govoriti, bi bile vse povedale, kar je treba vedeti sodišču. "Sicer pa lahko tudi oči govorijo," si je rekla Pepina, ki ji je nenadno padla na ;im neka misel. Poiskala je čitanko, ki jo je uporabljala v šoli, pokleknila pred mater, jo tresla, dokler ni odprla oči, in ji obrazložila, kaj bi rada od nje. Po vrsti da ji bo kazala posamezne črke abecede. Te črke bodo dale besede in besede stavke, če bo mati pri vsaki primerni črki za trenutek zamižala. Postopek bo težaven in dolgotrajen, vendar pa mora pri dobri volji dovesti do smotra. Mati lahko na ta način pove, kaj misli, ne da bi govorila. "Ali me slišiš, mati? Ali si me razumela?" jo je vprašala, in ko je videla, da je stara ženica široko odprla oči, je nadaljevala: "Mati, vem, da nisi nikdar nameravala žrtvovati sina za dejanje, ki si ga sama izvršela. Samo kap, ki te je ohromela, ti je preprečila, da nisi takoj po obsodbi stopila pred sodnike in rešila sina s tem, da bi bila priznala svojo krivdo. Ce si me razumela, kaj sem ti rekla, še ni prepozno za rešitev našega Pavleta. Ti boš lahko priznala svoje dejanje, kar bo Pavletu rešilo življenje. Tebi se v tem stanju, v kakršnem si zdaj, ni treba sodišča prav nič bati. Ali me slišiš? Ti lahko brez strahu priznaš vse. Ali si slišala, kaj .sem ti predlagala? Ali si me razumela? Če si me razumela, zamiži za trenutek!" Mrtvoudnica je takoj storila, kar je hči zahtevala od nje. Pepina je zaradi posrečenega poskusa od veselja zavriskala. Tudi Nineta je bila z največjo napetostjo sledila Pepininim poizkusom. "Zdaj še enkrat zamiži in odpri oči šele, ko'bom rekla!" je zapovedala Pepina. Spet je mrtvoudnica takoj ubogala Pe-pino. Ko je spet odprla oči, se je vprl njen jasni pogled, poln čudnega bleska, pričakujoče v hčerin obraz. "Pavle je rešen!" je veselo vzkliknila Nineta. "Tudi jaz upam," je odvrnila Pepina resno. "Pohiti zdaj brez oklevanja v mesto po policijskega komisarja Parentija. Prosi ga, naj nemudno pride." "A če vpraša,,zakaj?" "Mu pa reci, da gre za važna razkritja, za rešitev mojega brata! Hiti, Nineta, saj veš, da je vsaka minuta dragocena!" Ne da bi bilo izpregovorilo še kakšno besedo, se je mlado dekle obleklo in hitro ■ stopilo proti mestu. Dan se je že nagibal proti večeru. Pepina je bila na postaji kupila nekaj večernih izdaj v Turinu izhajajočih listov, ker je vedela, da so listi med seboj kar tekmovali, kateri izmed njih bo prej povedal, najnovejše novice, nanašajoče se na umor v Moncalieriju. Pepina je od obsodbe brata dalje redno brala časopise. Strašno jo je bolelo, ko je čitala vesti o njegovi ničnostni pritožbi, prošnji za pomilostitev, a tudi o pripravljajoči se usmrtitvi, toda morala je brati, da je vedela, kaj se je dogajalo. Od bratovega zagovornika je vedela, da bo do rešitve prošnje za pomiloščenje gotovo poteklo več dni, toda vsak trenutek, ki je minil, je vendar približal odločilni trenutek. Ko je snoči prebirala časopisje, je naletela na tole vest: "Kralj še ni rešil vložene prošnje Pavleta Longhija za pomilostitev. Kakor smo izvedeli, bo vladar še ta teden zapustil Kvirinal, da pojde na dalje časa trajajoči lov. Do takrat se bo gotovo odločila usoda obsojenca." "Še ta teden!" je mrmrala Pepina sama pri sebi. "Danes je že sreda!" Davi je naročila svoji prijateljici, da ji je prinesla liste, ki jih je natančno pregledala. Med brzojavnimi vestmi je naletela na eno, pri kateri jo je spreletela groza. Vest se je glasila: "Njegovo Veličanstvo, ki je nameravalo zapustiti Rim šele proti koncu tedna, se bo po najnovejši odločitvi že danes popoldne ob 3:50 odpeljalo iz Rima z brzim vlakom." Če-je bila vest resnična, je torej Pavle zdaj pomiloščen ali pa izgubljen. Negotovost jo je ves dan strašno mučila in takoj po odhodu Ninete se je spravila v tesnobnem pričakovanju nad večerno časopisje. (Dalje prih.) I zdeluje vse vrste tiskovine, tu društva, organizacije In posameznike, lično In poceni Poskusite In prepričajte se! Ig49 West CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS DOLGO ČAKANJE NA PRISELJENIŠKO VIZO V večini evropskih držav mora prosilec za neprednost-no priseljeniško vizo navadno čakati dolgo časa, predno pride na vrsto in more odpotovati v Združene Države. To se lahko vidi iz sledečih zanesljivih informacij, ravnokar »dobljenih : Ljudje, ki so se prijavili za priseljeniško vizo pod rumun-sko kvoto v juniju 1. 1935, še le sedaj se pozivajo na ameriški konzulat za izpraševanje. Konzulati na Ogrskem poziv-Ijejo sedaj ljudi, ki so vložili ^vojo prošnjo za vizo v decembru 1. 1937 in prosilci za kvote Cehoslovakije, Nemčije, Latvije in Litve, ki so se prijavili v drugi polovici 1. 1938. prihajajo sedaj na vrsto. Za Sirijo in Turško prihajajo sedaj na vrsto oni, ki so zaprosili 1. 1935. Čakalna doba za neprednostno priseljeniško vizo za one, rojene na Ruskem, znaša približno leto dni. Kvotni priseljenci, ki imajo prvo prednost (starši, možje ameriških državljank poročenih po 1. juliju 1932), morejo navadno dobivati vizo pod vsako kvoto takorekoč takoj ali z malo zamudo. Težkoče potovanje v vojnem ozemlju je drug razlog, ki preprečuje priseljevanje v Združene Države. Da le navedemo par primerov, dočim je kvota za Dance, Fince, Norvežane in Švede več ali manj vedno na razpolago, je ta čas izseljevanje iz Norveške nemogoče in nemške vojaške oblasti so ustavile izseljevanje iz Danske. Prav malo zakonite emigracije je sedaj iz Poljske. Prebivalci v onem delu Poljpke, ki je sedaj zaseden cd Nemčije, morajo sedaj potovati v Berolin, da dobijo vizo. Prebivalci iz onega dela Poljske, ki je bil priklopljen Rusiji, morajo sedaj iti v Bu-karest na llumunskem in zaprositi za vizo tamošnjega a-meriškega konzula. Ravnotaki iz Slovakije ne morejo prosilci iti po vizo v Prago, ker mejne stražp jih zavračajo iz meje. Splošno pravilo je, da Slovaki vlagajo prošnjo pri konzulatu v Budimpeštu, ali je tudi mogoče, da dobijo dovoljenje zaprositi pri kakem ameriškem konzulatu na Nemškem. Prošnje za vizo morajo biti spremljene od dokazil o finančnem stanju. Kadar • ameriški državljan želi, tla mu žena, nedoletni otroci ali starši pridejo iz inozemstva, on mora vložiti prošnjo (Form 633) na priseljeniškega in naturalizacijskega komisarja v Washingtonu. Med drugimi stvarmi on pod prisego mora navesti, kje je zaposlen, koliko zasluži in da hoče vzdrževati dotične priseljence, tako ne padejo na breme javnega dobrodelstva. Tu-patam se je zgodilo, da so se ljudje zlagali o svojem za-služkti. Zato je priseljeniški komisar sedaj določil, da treba te navedbe potrditi z dokumentarnimi dokazili. Zato vsakdo, ki sedaj vlaga prošnjo Form 633, mora istočasno priložiti v dvopisu ista dokazila o finančnem stanju, ki jih navadno pošilja ameriškemu konzulu: potrdilo o službi, bančne izjave, dokaze o svoji lastnini. Kadar se to ne zdi zadostno, komisar ima pravo poklicati ameriškega državljana na izpraševanje v najbližjem priseljeniškem uradu. Le ako je oblast popolnoma prepričana, da priseljenec ne bo padel na breme javnega dobrodelstva, se prošnja Form 633 ne odobri. FLIS. Pisano polje J. M. STARA UMETNINA V beneškem okraju Franzo-lo di Castelfranco so nedavno odkrili umetnino iz 14. stoletja, ki izvira od neznanega umetnika. Na sliki na presno, ki je le malo poškodovana, je jalco ljubko in fino upodobljena Marija z Detetom. —r Navzlic različnemu raziskavanju si umetniški strokovnjaki še niso na jasnem, kateri italijanski slikar bi bil izvršil to odlično umetnino. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska ^^ Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 47. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K, JEDNOTE ZNAŠA 122.55%. K. S. K. Jednota ima nad 36,500 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUENO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $7,400,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO. DOM io NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB". Mesečni prispevek v mladisnki oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto nzplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. 5. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. člani in članice nad 60 let stari lahke prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in Članice so prosti vseh nadaljnih asesmontov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenki bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski, naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila'pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago Street, Joliet. Illinois. Pod Rooseveltovo administracijo (sedem let) je bilo redno izdanih za vojaščino na suhem in na morju nekaj nad t- miljard. Menda je še nekaj na morju. Na suhem pa trdijo, da ni dosti. Nergači govorijo nekaj o "mišjih luknjah." Nekam bi bilp izginilo. Tudi v Evropo silijo neki, ko tam ni več sape. Kako? S čim? Tudi denar še ni vse. Nemci ga baje nimajo, pa imajo vsega celo za leta, pri aliirancih in pri nas ne manjka denarja, pa že sape primanjkuje. "Si vis pa-cem, para bellum — mir hočeš, pripravi se na spopad." * ^ Ko je polomija na Flander-skem dejstvo, zahteva administracija novo miljardo za o-brambo. Nihče ne more ugo-govarjati, ako in kadar gre za obrambo. Vprašanje bi bilo le, če bodo Nemci tudi počakali, da bo Amerika z o-brambo gotova. Ce pa "pri-blicajo," kakor so "blicali" dozdaj, niti deset miljard ne bo pomagalo. Nemci so mislili na revanžo že prvi dan po "miru," sitematično so se pa pripravljali več ko pet let. Kake izgube ne pomenijo dosti, ker je še dosti pripravljenega. Prav pa je, da resno mislijo na obrambo. * Molek se postavlja. Pravi, da sta on in Prosveta dobra delodajalca. Well, m e n d a imamo do deset miljonov brezposelnih, kdor dobi delodajalca, mora biti vesel. Plačujeta pa ta delodajalca s smrtjo. "Tako bom udaril, da bo zadostovalo za vselej." Hvala za ček ali "pedo." Novo kolono ima. Vsak lisjak svoj rep hvali, pravijo. Molek tudi svojo kolono. "Poštenjaki bodo dali kredit avtorju," meni. Saj bi tudi nje fliknil, ko bi ne bilo kredita. Zopet upam, da bo .tudi med socialisti nekaj pravih poštenjakov, ki ne bodo dali brezpogojnega kredita takemu avtorju, ki imenuje Tekavca laž-nika, ko se prav nič ni zlagal in zapisal resnico, da ničesar ni našel, ko je brskal nazaj, in ne bodo dali kredita, pravim, ako so res poštenjaki, ko se je Molek najmanj zmotil, da sem jaz zapisal, pa ne 'bo priznal zmote, saj še po pojasnilu opletava okoli sebe le 'WiBiiiiHiiiiiaiiinaimRiiiiiaiinaiiiiiipiiiiiBiiiiniiiiiBiiK DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1991 So. Ashland Avenu« feL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ^iiiiiBiiiiHiiiiiniiiiaiiiiiBfviiiiiBiiiiBmiiiuaiiiiiMuiiBi« z — zavijači. Lastna hvala se pod mizo vala. * Morda je Mr. Tekavc po-dregal, naj Molek popravi robo,o — lažniku. Ne vem. Vse-kako opozarja Tekavca le na to, da je "firarja" ubil in ne bo ubijal še Tekavca. Sala-mensko fin "fair play." Že pred dolgimi leti sem se jaz malo zmotil, da so bile tiste "hlače" le Jontezove, pa se nisem motil radi hlač, in še desetkrat bo robo privlekel na dan. On pa se le zmrda. * Zmehanizirana vojska. Kakor blisk se prikazuje. Vidim trditev, da so se nazjjji tega naučili pri nas v Ameriki. Razloček je le, da je pri nas vse le kakor igrača, naziji pa so vse izvedli v velikem obsegu. Ko bi Amerikanci šli s tem, kar imajo v Evropo, bi baje niti za dan ne zadostovalo, nazijem pa še prav nič ne zmanjkuje, kakor je vsaj danes. Vojni atašeji menda opazujejo, kako ta in ona država razvija vojno silo. Pišejo, da naziji prihajajo s strahovitimi kanoni, orjaškimi tanki, podobnimi predpotopnim zverinam, da je obramba, kakor bi se muha zaletavala v slona. Ali so ti atašeji spali? Morda so se čutili varne, ker so sedeli na žakljih? ! Slovenski inženir se je vrnil iz Ukrajine po par mesecih ruske zasedbe. Podrobnosti so zanimive, ko pripoveduje, kar je videl in doživel. Izgleda,kakor bi bili Rusi prišli v majčken raj, Ukrajinci iil dVugi pa, ko so vsaj nekateri pričakovali malo nekega raja, so prišli bolj v majčken pekel. Pritožb nikoli ne zmanjka. Primanjkuje hrane, s kartami je treba čakati, pa po dolgih urah razglasijo: "Vse razprodano." Pravi pa, da dirdrajo dolgi vlaki z živili v Nemčijo. Ali je Rusija res le nemški domin i j ? -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh! Usten to PALANDECHS YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 3 to 4 P. M. STATION WHIP 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) Announced in English and Dedicated to all the , Serbs, Croats and Slovenes i'colin ituj a program of CLASSICAL and FOLK MUSIC o MICHAEL TRINKO& SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in 6ten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite na« in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, 5e daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. « IZ PREDVOJNIH ČASOV M. KLARICH S SON GRADIM0 nove hiše, velike in male, prenav-STAVBENIK IN ljamo hiše m razna poslopja. KONTRAKTOR Gradimo garaže, popravljamo 3121 So. Parnell Avenue, po,rf* - maIa in . ~ _ __ _ M velika dela. — Delamo načrte za OnlLALrU, ILL.. nove hiše> kakor tudi nažrte za Telefon Calumet 6509 prenove in poprave. .