No. 19
Ameriška
'"aiTt i t ri n
_.a
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, March 10, 1987
VOL. LXXXIX
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
ZDA in NATO zavezniki oblikujejo osnutek možne pogodbe z ZSSR za odstranitev vseh
misilov srednjega dometa iz Evrope
WASHINGTON, D.C. — V teku v State Departmentu so pogajanja med predstavniki ZDA, Belgije, Nizozemske, Anglije, Zahodne Nemčije in Italije o podrobnostih osnutka načrta, po katerem bi bili odstranjeni iz evropskega prostora vsi misili srednjega dometa. Ko se bodo omenjene države sporazumele o načrtu, ga bodo ZDA uradno predložile Sovjetski zvezi na pogajanjih, ki že potekajo v Ženevi. NATO države, s katerimi se ZDA sedaj pogajajo v State Departmentu, so tiste, ki so dovolile postavitev ameriških misilov srednjega dometa na njih ozemlju. Francija torej ni zastopana, ker v to postavitev ni privolila. Kljub temu, se ZDA posvetujejo tudi s Francijo in ostalimi NATO zavezniki, da bodo stališča v kolikor mogoče enotna.
Poglavitvna težava za ZDA in zaveznike trenutno je v verifikaciji odstranitve misilov. Sovjeti so načelno privolili v obsežno verifikacijo, kar pomeni, da bi npr. ameriški strokovnjaki prihajali v ZSSR in si ogledovali kraje, kjer bi lahko imeli take rakete naskrivaj postavljene ali uskladiščene. Sovjeti seveda zahtevajo iste pravice za njih strokovnjake.
Max Kampelman, ki vodi ameriško delegacijo na ženevskih pogajanjih, je v ZL)Xvna posvetovanjuTin je v televizijskih in-tervjujih izrazil prepričanje, da se Sovjeti sedaj res zanimajo za obsežen sporazum, ki bi omejil oborožitveno tekmo med velesilama, da pa bodo ZDA zelo previdne v pogajanjih in ne bodo popustile samo v želji, da bi bil kak sporazum dosežen.
Contra gibanje v težavah — Kongres ni pripravljen podpreti novega financiranja —
Pravno manevriranje polk. Northa
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je podal ostavko kot član vodstva Contra gibanja Arturo Cruz, ki je bil nekaj časa san-dinistični funkcionar, a je sandiniste zapustil, ker niso bili demokratični. Dejal je, da se drugi voditelji niso nič zanimali za demokratizacijo gibanja in tako noče več sodelovali. Cruzove besede so prišle prav predvsem tistim kongresnikom, ki od začetka nasprotujejo, da bi ZDA financirale Contra gibanje. Tako je sen. Thomas Dodd (D.-Conn.) trdil, da je Cruz s svojim odstopom dokazal, kako nedemokratično je Contra gibanje, ki da je v rokah bivših članov Somozovega režima in nima nobene priljubljenosti med nika-ragveškim prebivalstvom.
Jutri ho predstavniški dom glasoval o tem, ali naj bi bila Reaganova administracija prisiljena odložiti za 6 mesecev pošiljanje nadaljnjih 40 milijonov dolarjev podpore Contra gverilcem in da naj v tem času dokazala, kaj se je zgodilo z denarjem, ki ga je Contra gibanje že prejelo. Demokratsko vodstvo v spodnjem kongresnem domu priznava, da bo Reaganova administracija najbrž zmagata tokrat, da pa je malo verjeti, da bo 100. Kongres pripravljen nadaljevati financiranje Contra gibanja. Reagan je namreč že prosil dodatnih 105 milijonov dolarjev za Contra gibanje v naslednjem fiskalnem letu. Ta Prošnja je v silnih težavah.
Pravniki, ki branijo interese polk. Oli-Verja Northa, odstavljenega uslužbenca Sveta za nacionalno varnost, ki je igral ključno v,ogo v iransko-contra zadevi, so trdili vče-taj pred tremi sodniki, ki so bili po veljav-
nem zveznem zakonu imenovali posebnega preiskovalca, da je bilo to imenovanje nezakonito, ker je zakon sam protiustaven. Gre za pravno manevriranje, katerega cilj je preprečiti ali vsaj zavlačevati delo posebnega preiskovalca, je trdil predstavnik pravosodnega tajništva. Sodniki se o pritožbi Nor-thovih pravnikov še niso odločili, ako se pa bodo izrekli proti Northu, se bodo njegovi pravniki obrnili še na vrhovno sodišče.
Dobro poučeni viri, ki sledijo poteku raznih preiskav o iransko-contra zadevi, pravijo novinarjem, da je bilo v aferi nekaj nezakonitih dejanj, zato bodo po vsej verjetnosti vsaj nekateri, ki so zapleteni, postavljeni pred sodišče. Med njimi utegne bili morda tudi Oliver North.
Preiskava ho skušala ugotoviti, zakaj se je trajekt prevrnil — Nesreča terjala najmanj
130, od katerih je 81 še pogrešanih
ZEEBRUGGE, Bel. — Pretekli petek zvečer je angleški trajekt The Herald of Free Enterprise zapustil belgijsko obmorsko mesto Zeebrugge, da bi 543 potnikov in članov posadke prepeljal v angleško mesto Dover. Kmalu nato je voda vdrla v spodnje prostore trajekta s tako hitrostjo, da seje trajekt prevrnil in potopil. Po pripovedovanju potnikov, je vse to vzelo manj kot minuto. K sreči voda ni bila globoka in je en del trajekta ostal nad vodo, kljub temu pa se je nesreča zgodila tako hitro, da se mnogi potniki, ki so bili v notranjosti trajekta, niso mogli rešiti. Mnogi potniki so pa skočili v vodo, ki pa je bila tako mrzla, da je pobrala nekatere, ki jih niso kmalu našli reševalci. Po zadnjih podatkih so reševalci našli 53 trupel, 81 potnikov še pogrešajo in domnevajo, da so tudi mrtvi, 409 potnikov in članov posadke pa je nesrečo preživelo.
V teku je preiskava, ki mora ugotoviti, kako je mogla voda tako naglo in usodno vdreti v trajekt. Potapljači in preživeli potniki trdijo, da ni bilo nobenega trčenja. Prvi sicer nepotrjeni sklep je, da so se velika vrata na trajektu iz nepojasnjenega vzroka odprla, s tem pa povzročila nesrečo.
— Kratke vesti —
Detroit, Midi. — Včeraj je Chrysler
Corp. sporočila javnosti, da namerava kupiti American Motors Corp. Lee A. lacocca, ki vodi Chrysler, je dejal novinarjem, da je kupčija odvisna od soglasja ameriške in francoske vlade (veliko delnic AMC lastuje namreč francoska avtomobilska družba Renault), direktorijev obeh družb ter lastnikov AMC delnic. Poznavalci ameriške avtomobilske industrije menijo, da ne bo prišlo do nobenih zaprek. Najbolj veseli so delavci, zaposleni v AMC tovarnah. AMC je zadnja leta v stalnih finančnih stiskah in na robu bankrota, Chrysler pa je postala močna dt užba in finančno solidna.
Jeruzalem, Iz. — Jilžak Šamir, predsednik izraelske vlade, bo nasprotoval vsaki preiskavi o izraelski vlogi v vohunski aferi Jonathana Pollarda. Preiskavo so zahtevali nekateri člani vlade. Zadeva je vsaj začasno škodovala izraelsko-ameriškim odnosom.
Rim, It. — Predsednik države Cossiga
je poveril mandat za sestavo vlade bivšemu predsedniku vlade Giuliu Andreottiju. Malo pa je verjetno, da bo Andreottiju, prvaku v krščanskodemokratski stranki, sestaviti koalicijo, ki bo razpolagala z večino v parlamentu. Socialistična stranka namreč ne bo podpirala vlade, ki bi ji načeloval Andreotti.
Iz Clevelanda in okolice
Krofi—
To soboto bo Oltarno društvo pri Sv. Vidu prodajalo krofe in sicer v običajnem prostoru in času. Pridite! Glasbena Malica vabi—
Pevski zbor Glasbena Matica vabi na svoj spomladanski koncert z večerjo in plesom, ki bo 21. marca v SND na St. Clair Ave. Vstopnice imajo člani zbora, ali pa lahko pokličete Johna Vatovca na 621-7151 do 4.30 pop. med tednom, na 524-4053 pa zvečer in ob sobotah in nedeljah.
Novi grobovi
Dr. Joseph Suhadolc
Umrl je 72 let stari dr. Joseph Suhadolc, Ph.D., brat Apolonije Košir (Cleveland), Vinka (Italija), Marice Novak, Anice Suhadolc, Marjance Zalaznik, Angelce Dovjak in Julke Suhadolc (vse v Sloveniji), ter že pok. Ivanke Suhadolc, Francke Rotar, Ivana in Jerneja (vsi v Slov,), stric Pavleta, Jožeta in Janeza Koširja. Pogreb je bil iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 Sl. Clair Ave., včeraj, 9. marca, s sv. mašo dop. ob 11.30'v cerkvi sv. Vida. K večnemu počitku je bil pokojni položen na pokopališču Vernih duš.
č.s. Mary Andre S.N.D.
V	petek je po dolgi bolezni umrla 78 let stara č.s. Mary Andre, rojena Joanne Pryatel v Clevelandu, sestra sodnika 8. ohijskega prizivnega sodišča in Frances Šuster (mati državnega poslanca Ronalda Šusterja). Pokojna je obiskovala Notre Dame Academy, v red notredamskih sester je vstopila I. 1932, zadnje obljube pa je naredila I. 1940. Učila je v raznih katoliških farnih šolah do 1. 1960. Pogrebni obredi so bili včeraj, v ponedeljek.
Joseph F. Beck
V	petek, 6. marca, zvečer je v Holy Family Home v Parmi po dolgi bolezni umrl 75 let stari Joseph F. Beck, mož Elizabeth R., roj. Fabian, oče Samuela E. in Jamesa Cange-mija (oba v W.Va.), 6-krat stari oče, 1-krat prastari oče, bral Johna Freda (Midi.), Rose Marolt in Mary Marolt, zaposlen kot varilec pri Continental Evnsco v Teksasu do svoje upokojitve 1. 1972, član ABZ št. 71. Pogreb je bil iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. včeraj, v ponedeljek, s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete dop. ob 9., pokopan pa je bil na pokopališču Vernih duš.
Bcrtha Grilc
V	sredo, 4. marca, je na domu svoje hčerke Mildred in zeta Tom-a na E. 238 St. v Eu-clidu, kjer je stanovala že več
(dalje na str. 4)
Zadušnica—
V nedeljo, 15. marca, ob 10.30 dop. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Miodraga Saverni-ka ob 3. obletnici njegove smrti.
Lep obisk—
Preteklo nedeljo je bil v avditoriju pri Sv. Vidu letni zajtrk DNU pri Sv. Vidu. Tudi letos je bil obisk zelo dober, člani DNU pa so kot vedno hitro postregli goste.
Primorski klub praznuje—
Letos praznuje Primorski klub svojo 10-letnieo. V soboto, 28. marca, vabi primorske in druge rojake na večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. Igral bo Al Novak orkester. Za vstopnice lahko pokličete tajnico na 831-1954 ali predsednika na 256-8904.
Ribje večerje pri Sv. Vidu—
Očetovski klub pri Sv. Vidu vas bo postregel z ribjo večerjo vsak petek v postu, razen na veliki petek. Večerje bodo na razpolago od 4. do 7. zvečer. Pridite!
Ali bi radi v New York?—
Dne 25. aprila bodo gostovali v New Yorku pod sponzorstvom fare sv. Cirila Fantje na vasi in Alpski sekstet. V New York bo peljal poseben avtobus, ako bo dovolj zanimanja. Če se želite pridružiti ali rabite več informacije, lahko pokličete Marka Celestino na 486-1973 po 7. uri zv. Duhovna obnova—
P.T.U. odsek pri Mariji . Vnebovzeti bo imel duhovno obnovo za članstvo in druge zainteresirane farane v sredo, 15. aprila, v St. Joseph Retreat House in sicer od 10. dop. do 3. pop. Za več informacije, lahko pokličete go. J. Petrič na 481-3762.
Ribja večerja—
Vsak petek imajo v klubskih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. okusne ribje večerje. Ti prostori so v starem poslopju v kletnih prostorih. Vabljeni!
Zarja vabi—
Pevski zbor Zarja vabi na koncert z večerjo in plesom, ki bo 4. aprila v SDD na Recher Ave. Večerja bo servirana od 5. do 7. zvečer, sledil bo koncert, nato ples. Vstopnice so po $12.50 in se dobe pri članih ter v trgovinah Tivoli v SND na St. Clairju in Tony’s Polka Village.
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 28° F. Sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 33° F. V četrtek pretežno oblačno z možnostjo snega ali dežja. Najvišja temperatura okoli 38° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $18 za 6 mesecev; $15 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna):	ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $15.00- 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 19 Tuesday, March 10, 1987 <Baa
Zdomci in izseljenci
Te dni je v Ameriški Domovini izšel uvodnik pod naslovom Še zdomci ali že izseljenci z vsebino nekaj večje važnosti, ki terja nadaljno razčiščenje, definicijo in opredelitev tega vprašanja. Prizadeva namreč Slovence na tujem, kamor so se raztepli po svetu po drugi svetovni vojni kot politični begunci, iz raznih evropskih taborišč; ali pa kot gostaški delavci nekaj let kasneje iz Slovenije in Jugoslavije zaradi pomanjkanja primernega dela v domovini. Ostali so v deželah Zahodne Evrope.
Del uvodnika je ponatis tozadevnega članka iz revije Naša luč, februarska številka letošnjega letnika, z uvodno pripombo urednika AD; drugi del pa obsega misli in stališče urednika samega o tej zadevi. Je kritičen do dojemanju in izpolnjevanju svoje naloge onih povojnih prišlekov, ki so našli novo domovanje in eksistenco v Združenih državah in Kanadi. Urednik se pridružuje konceptu uredništva Naše luči in smelo trdi, da »za nas v ZDA in v ogromni večini tudi v Kanadi velja, da smo že izseljenci ali pa potomci izseljencev, nikakor pa ne zdomci, ki se bomo kdaj vrnili v Slovenijo«. (Urednikovo misel o delovanju političnih doseljencev bom komentiral prihodnjič.)
Svoje stališče urednik AD opira na tezo Naše luči, da se Slovenci na tujem delimo v dve vrsti, v zdomce in izseljence. Glavna razlika je po pisanju Naše luči v tem, da se je zdomec naselil v tujino le začasno, izseljenec za stalno. Pri mojem razmotrivanju tega vprašanja prav gotovo ne gre le za ime »zdomec«, ki je po vsej verjetnosti nastal šele po drugi vojni, ali pa za ime »izseljenec« ali emigrant, ki je že dolgo ustaljen naziv človeka, ki je zapustil domovino zaradi boljšega kruha in lepšega življenja z mislijo in sklepom, da se vrne ali ne vrne več. Takšne vrste prišleki v tuje dežele, zlasti v Ameriko, so skoraj vsi priseljenci od začetka izseljevanja iz Slovenije v drugi polovici prejšnjega stoletja do prihoda političnih pribežnikov po drugi svetovni vojni.
Po mojem trdnem prepričanju, ki ga je z menoj lahko deliti vsakemu objektivno mislečemu človeku, se mora pri ocenjevanju človeka, ki zapušča svoj rodni kraj, vzeti v račun in dosledno upoštevati njegov motiv ali nagib, zakaj odhaja na tuje in kaj hoče s to težko in dostikrat usodno odločitvijo doseči. Izrecno se mora tudi poudariti, ali je bila njegova odločitev svobodna in jo je mogel po svoji volji spremeniti.
Če je šel na tuje z namenom in sklepom, da si izboljša eksistenco in življenjske pogoje, s katerimi doma ni bil zadovoljen, brez ozira na to, ali je mislil ostati v tujini stalno ali le za nekaj časa in se vrniti s prisluženimi in krvavo pridobljenimi ter s stradežem osoljenimi prihranki domov, je gotovo pravi in pristni izseljenec. Gotovo ni človek, ki bi mu pritikal pomen in smisel besede zdomec. O tem smo si vsi na jasnem.
Ljudje pa, ki so se masah izseljevali nekaj let po končani vojni v razne evropske dežele, predvsem v Nemčijo, kot začasni gostaški delavci (Naša luč je njihovo glasilo) goto-
Kosilo Misijonske Znamkarske Akcije
CLEVELAND, O. - Zavrtelo seje leto, zopet smo v postu, s tem tudi v pripravah na kosilo Misijonske Znamkarske Akcije. Za nedeljo, 29. marca, vas lepo prosimo, da obiščete šolsko dvorano pri Sv. Vidu, kjer se bo ob pol dvanajste do pol druge ure oddajalo kosilo. Kosilo obsega juho, pečeno govedino ali pečeno piško s krompirjem, solato, kavo in krofom. Vse to je v ceni $6 za odraslega ali $3 za otroka.
Poleg kosila bo na različnih stojnicah razstavljeno ter bo možno kupiti ročno delo ali pecivo ali pa različne cvetice; morda pa boste malo pobrskali za srečo, če se vam bo kaj nasmejala.
Pa še iz pisma s. Cecilije Rode, misijonarke iz Irana: »Najlepša hvala za pismo in obvestilo za lep dar, ki ste mi ga zopet podarili iz MZA. Bog plačaj vsem dobrotnikom! Sem že skoraj eno leto tukaj v Tehranu, dela mi tukaj ne
manjka. Sestre imamo dom za starčke, več zelo ubogih -paraliziranih. Človek mora imeti dobro zdravje, da jim lahko pomaga in streže v vsem.
Naše oblasti nas počasi vse, ki nismo njih vere, odklanjajo. V lanskem letu so odslovili že devet, med njimi enega škofa. Jaz sem tudi na vrsti, dokler hočejo, da sem še tukaj, delam z veseljem; kadar me odslovijo bom šla pa drugam, kamor me bodo predstojniki Družbe poslali. Vedno sem pripravljena, da me pošljejo, kamor hočejo. Hvala Bogu, da sem zdrava, da še lahko delam.
Sprejmite prav hvaležne pozdrave Vi ter vsi misijonski prijatelji.«
Naj nam bo to pismo v spodbudo, da se bomo udeležili kosila, ki bo pripravljeno v pomoč vsem našim misijonarjem!
MZA Cleveland
Čista slovenska zastava brez sovjetske zvezde
BUENOS AIRES, Ar. - V Ljubljani je v založbi društva »2000« izšla knjiga »Slovenski narodni program« in s podnaslovom »Narodni programi v slovenski politični misli 1848-1945«. Knjigo je napisal mlajši slovenski zgodovinar dr. Janko Prunk, profesor na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, ki ima nalogo vzgajati vodilne režimske funkcionarje.
Prva posebnost te knjige je, da ima na naslovni platnici čez vso širino v lepih barvah čisto
slovensko zastavo brez sovjetske zvezde, ki se sicer nahaja v domovini na vseh slovenskih zastavah, češ, da je sedaj prava slovenska zastava samo s sovjetsko zvezdo.
Druga posebnost te knjige je, da obravnava slovensko zgodovino od leta 1848 dalje, dočim se iz premnogih režimskih domovinskih spisov in učnih knjig vidi, da se je slovenska zgodovina začela šele 1945, vse drugo pred tem letom pa ni nič vredno, je reak-cionarpo.
Tretja posebnost pa je ugo-
tovitev na notranji strani ovitka, ki se glasi takole: »Knjiga obravnava obdobje stotih let slovenske zgodovine, za katero je značilna izrazito politična aktivnost slovenske-! ga naroda. Slovenci smo stopi-1 li z letom pomladi evropskih; narodov — 1848 — v zgodovi- j no kot samostojen subjekt z j izrazito politično voljo in de-javnostjo.« Ta trditev dr. Prunka postavlja na glavo vse to, kar režimski pisatelji pišejo v svojih knjigah.
Z vsebino knjige se danes ne bomo bavili. To prihranimo za drugo priložnost. Naj omenimo samo to, da dr. Prunk na mnogih mestih priznava, dajo zasluga Slovenske ljudske stranke in njenih vodnikov dr. j Janeza Ev. Kreka in dr. Antona Korošca, da je stopil slovenski narod v zgodovino kot j samostojen subjekt z izrazito politično voljo in dejavnostjo.
V knjigi našteva avtor »izbrane politične programe«- j Kar je v zvezi s socialisti in socialdemokrati (komunistov do boljševiške revolucije 191? v Sloveniji še ni bilo) in zlasti vse, kar je v zvezi s komunistično revolucijo v Sloveniji 1941-1945 in sploh s komunističnim delovanjem, je v knjigi podrobno citirano, čeprav vemo, da so bile tiste izjave in programske misli popolnoma nepomembne in jih velika večina slovenskega ljudstva sploh ni poznala niti sprejela.
Zanimivo pa je — in to seje sedaj prvič zgodilo —, da je avtor na str. 221 v celoti ponatisnil tudi znano »Slovensko deklaracijo Slovenske ljudske stranke« z dne 31. decembra 1932, katere se je prijelo in'6 »dr. Koroščeve punktacije«-Ne pove pa avtor, da je SLS prav s tem revolucionarnim programom — podobnim majski deklaraciji — potegnil3 za seboj vso Slovenijo in da je pri naslednjih občinskih volitvah dobila veliko večino županov, in pri parlamentarnil1 volitvah leta 1938 pa prav vse poslance v Sloveniji.
Slovenska deklaracija SLS je edina programatična izjav3 SLS, objavljena v tej knjigi-Dr. Prunk ne pozna Slovenske narodne izjave z dne 29. oktobra 1944, s katero je bil ustanovljen Slovenski narodni odbor. Tudi ne pozna oklica slovenskega parlamenta z dne 3-maja 1945, s katerim je bil3 ustanovljena narodna držav3 j Slovenija v federativno urejen’ | kraljevini Jugoslaviji. Tudi ne pozna programa SLS iz leia 1954, niti ne Izjave Slovenske' ga narodnega odbora o name' nih slovenske politike iz lelil 1960, niti Izjave SLS ob nje11’ 90-letnici iz leta 1982, niti Pr°' grama SDS iz leta 1984 in izj3' ve SNO, ki v imenu slovenski1 demokratičnih strank zahteva slovensko suvereno državo.
Kljub vsemu temu moram0 priznati napredek v domače111 zgodovinopisju. Doslej za k° muniste sploh nismo obstaj3’1' sedaj pa prihajamo polagam3 na dan in se nam priznaval celo nekatere zasluge in — zopet tudi pojavlja čista s*° venska zastava.	u
vo niso nobeni izseljenci, ki pa bodo to postali, če se ne vrnejo. Oni so dotlej pravi zdomci.
Kam pa naj po tem merilu prištevamo deset tisoče povojnih političnih beguncev, ki so se razkropili po svetu? Po zgoraj ugotovljenem načelu o motivu ali nagibu odhoda v tujino ti ljudje gotovo niso pristni izseljenci. Niso odšli z doma po svoji prosti volji, marveč pod pritiskom velikega nasilja in grozeče nevarnosti za golo življenje; na prste bi lahko našteli tiste begunce, ki so bili pripravljeni ostati na tujem vse življenje, brez misli na povratek, prej ali slej; najmanj pa so zapuščali dom pod egido »s trebuhom za kruhom«. Manjkajo jim torej vse značilnosti pristnega izseljenca.
So-li potem zdomci? Vsekakor prej kot izseljenci. Vendar, kot rečeno, ne gre za oznako, temveč za karakteristiko njihovega bivanja na tujem. Priselili so se v tuje dežele, Argentino, Ameriko, Kanado, Avstralijo, in še nekatere države v mnogo manjšem obsegu, z več ali manj živo zavestjo poslanstva ali misije glede prizadevanja za spremembo diktatorske oblasti v domovini, kamor se nameravajo vrniti, in za ohranjevanje in razvitek na tujem pristnih slovenskih, krščanskih prvin narodnega etosa, ki ga marksizem doma načrtno uničuje. Nadškof Šuštar je to resnico močno podčrtal ob svojem obisku argentinskih Slovencev, ko je dejal: »...Naj našim slovenskim rojakom širom po svetu izseljenstvo ne bo le neizogibna usoda, ampak osebni izziv in življenjska naloga, ki naj jo pred Bogom in ljudmi izpolnijo tako, da bodo s tem opravili svoje zgodovinsko poslanstvo...« (citirano po Naši luči).
Razvoj politike v domovini, kakor tudi svetovne politike, je povojne prišleke na tuje priklenilo na stalno bivanje v novi »domovini«. Dejanska stvarnost je močnejša od načrtov in želja. Politični priseljenci so se znašli, si uredili — dostikrat s trdimi, neusmiljenimi preizkušnjami — svoje življenje v novem svetu ter postali aktivni sodelavci za dobrobit človeške družbe, v kateri sedaj živijo, a z mislijo, srcem in dodatnim delom za narod doma povezani z ljubo domovino.
Ali so izseljenci? So in niso. Bolj gotovo pa so zdomci in bodo ostali do zadnje ure življenja.
L. P.
wo
id-
ili'
ll#
i)°
s«
10'
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!
)

~ i
Skuhal S7
an pogrei MECAN
BOGASTVO SAMO ŠE NI PRAVA SREČA
Nekoč je prišel neki bogatin k škofu Sheenu in ga vprašal, kaj naj bi bil vzrok njegovemu nemiru in neprespanim nočem. Zakaj skrbi v življenju vedno le sam zase, drugih ljudi pa ne vidi, kot da ne bi obstojali. Škof Sheen ga pelje k °knu in mu reče.
»Poglej skozi okno in mi povej, kaj vidiš.«
»Vidim ljudi,« reče bogatin.
»Dobro.« Nato ga popelje k ogledalu in ga vpraša: »Kaj Pa zdaj vidiš?«
»Vidim samega sebe,« odvrne bogatin.
»No, vidiš,« mu reče škof. »V oknu je steklo in v ogledalu je steklo. Ampak steklo v ogledalu je pokrito s srebrom in kakor hitro je bilo dodano tisto malo srebra, ne vidiš več drugih, ampak le sam sebe.«
V urad za javno podporo je prišla črnka, da bi prejela Mesečni ček. Namesto podpisa je naredila majhen krog.
»Kako pa to, Mandy, da si namesto običajnega križa naredila krog?« je vprašal uradnik.
»I done got married again and changed my name,« je dil odgovor.
Maks je šel v trgovino, da bi kupil novo kravato. Proda-lalec mu je pokazal eno za 20 dolarjev.
»Ali nimate ničesar bolj poceni?« je vprašal Maks. .
Prodajalec mu pokaže kravato za 10 dolarjev.
»Sem rekel nekaj poceni,« je že nestrpen Maks.
»Prodajalec pride kmalu nazaj s kravato, ki stane 5 dolarjev.
»Don't you understand English?« se zadere Maks in izprazni fajfo kar na tla. »I want to see something real cheap.«
Prodajalec mu pokaže ogledalo in reče: »Look in here and you'll see something real cheap.«
Pismo, naslovljeno na nekega bogatega filmskega '9ralca, je bilo pomotoma dostavljeno na naslov nekega pri-s*aniškega delavca. V pismu je bila grožnja, da če takoj ne Pjače gotove vsote denarja, mu bodo ugrabili ženo in je Pikoli več ne bo videl.
Ta se je vsedel in napisal sledeči odgovor: »Sem sicer Ovaden delavec in nimam denarja kot ga zahtevate v P'smu, ampak vseeno moram priznati, da mi tisto, kar ome-Pjate o ugrabitvi moje žene, zelo ugaja.«
Neki mladenič je vprašal Mozarta, kako se napiše sim-°Pijo. Ta mu je odgovoril:
»Vi ste še zelo mladi, zakaj ne bi začeli z baladami, ki s° veliko lažje?«
»Vi ste komponirali simfonije, ko ste bili mojih let,« u9ovarja mladenič.
»Že res, ampak jaz nisem hodil okrog in spraševal, ako se to naredi.«
»186 funtov na levi in 169 na desni.«
Odgovor k »Vprašanju sprave« v Meddobju
(Dne 23. januarja 1987 smo v A.D. objavili daljši članek o rev. Jožetu Mavsarju, župniku fare Sv. bratov Cirila in Metoda v East Heleni, Montana, in sicer ob njegovem imenovanju od helenškega škofa za generalnega vikarja te škofije. Pisec članka se je dotakni! tudi ravnanja g. Mavsarja, ko je iskat spravo z bivšim partizanom v domovini, morilcem vsaj nekaj članov Rev. Mav-sarjeve družine. O tej zadevi je bit prej pisal tudi naš dopisnik in večkratni uvodničar L.P. V naj novejši številki revije Med-dobja (Buenos Aires, Ar., XXII - 1986-1/2) o tej zadevi piše Rev. Mavsar prvič za širšo slovensko javnost. Ker srno v A.D. vsaj dvakrat pisali o tem, prinašamo Rev. Mavsarjev zapis v celoti. Ur.)
Dne 6. junija 1969, pet dni pred slovesno 25-letnico maš-niškega posvečenja, sem pisal pismo morilcu člana ali več članov naše družine (še danes ne vem, pri katerih umorih naše družine je T. M. iz Št. Ruperta sodeloval). V pismu sem mu zagotovil, da mu odpuščam zločin nad našo družino, kolikor sem sam zmožen. 17 let slovenska javnost ni vedela o tej spravi.
Upal sem, da bo to dejanje ostalo med T. M., mano in Bogom. Zadnji dve leti pa je ta dogodek postal predmet javne debate med Slovenci. Iz-članka, ki ga je dr. Vladimir Kos napisal v zadnjem Meddobju, pa razvidim, da je bil ta akt napačno predstavljen slovenski javnosti. Oprostite, da iz ljubezni do resnice povem resnico in jo prvič pismeno objavim našemu narodu. Na strani 277 Meddobja XXI, 3-4 dr. Vladimir Kos piše: »Duhovniku je bilo dovoljeno, da obišče rodno Slovenijo in nekdanjega komisarja. Sprava odpuščanja je bila potrjena z objemom obeh prizadetih, na kar so se vsedli k mizam in v napitnici proslavili spomin na vse žrtve med vojno in revolucijo.«
O tej spravi nisem nikdar pisal ne v slovenskem časopisju ne v naših revijah. O tej spravi sem samo pridigal o priliki mojega prvega obiska Slovencev v Buenos Airesu, v Rimu v Sloveniku in na majniški proslavi v Etiwandi v Kaliforniji, majnika 1985. Nikdar nisem ne pridigal ne pisal o tem dogodku kot je sedaj objavljen slovenski javnosti. Med svojimi arhivi sem našel kopijo pisma, ki sem ga 6. junija 1969 pisal T. M. v Št. Rupert.
»Dragi Milan,
11. junija bom obhajal 25-letnico mašniškega posvečenja. Bogu in Materi božji bi se ob tej priliki rad zahvali! na najpopolnejši način za 25 let veselega, srečnega in blagoslovljenega duhovniškega življenja. Kristus, moj Veliki Duhovnik, pa me svari pred vsako daritvijo svete maše: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima Tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem in
pojdi, da se poprej spraviš s svojim bratom in potem pridi in daruj svoj dar.a (Matej 5:23-24.)
Ker je lote prvo pismo, ki Ti ga pišem direktno v vsem svo-jem življenju, je njega glavni namen naša iskrena bratska sprava.
V Evharistični molitvi bom molil med obletno sveto mašo: »Nebeški Oče, usliši ponižne prošnje svoje družine, ki si jo zbral okrog sebe. Združi v u-smiljenju in ljubezni vse svoje otroke, kjerkoli so razkropljeni.« Prepričan sem, da je vsa naša pokojna družina združena s Tabo v ljubezni in usmiljenju. Moja srebrna maša bo popolna le, če bomo tudi mi trije: moj brat Franci, Ti, Milan, in moja malenkost, združeni v ljubezni in usmiljenju. Obadva s Francijem Ti ponovno zagotavljava, da sva Tebi in Tvojim sodelavcem iz srca odpustila. Neštetokrat sem Ti posla! to zagotovilo preko sestrične Pepce, a danes Ti ga pošljem direktno. Ako bo Bog da! priliko Franciju in meni, da prideva na obisk v prelepo domovino, Ti bova z veseljem dala tudi osebno zagotovilo.
Vse življenje Ti bom hvaležen, če boš nama odgovoril na tole pismo ali direktno ah preko sestrične Pepce.
Tvoj pozitiven odgovor bo moj najlepši dar za Srebrni jubilej. Daritev svete Maše bo v največje veselje in mir najini pokojni družini, v tolažbo in pomirjanje Tebi in vsem sodelavcem, popolno zadovoljstvo Franciju in meni in največjo čast Nebeškemu Očetu.
Z bratskim blagoslovom,
Jožko Mavsar«
Odgovora na to pismo nisva prejela, pač pa mi je sestrična Pepca zagotovila, da je bilo to dejanje odpuščanja T. M. v veliko tolažbo. Naknadno sem zagotovil T. M. preko svoje sestrične, da bom o priliki obiska domovine spil kozarec vina z njim, da mu tudi osebno zagotovim, da mislim v svojem srcu, kar sem sporočil v pismu.
Šele po več letih sem dobil vizo za potovanje v domovino. O priliki prvega obiska je bil v Št. Rupertu (kot vidite iz pisanja namenoma pišem Št. Rupert, kot smo pred leti pisali. Komunistična oblast ne dopušča, da bi se kraji pisali kot imena svetnikov. Zato danes pišejo takole: Šentrupert.) pogreb ugledne faranke. T. M. je danes upokojen polkovnik 15. divizije, ne komisar, kot dr. Kos citira. Zvest svojim idealom, ne hodi v cerkev, pač pa večkrat pride na pokopališče na pogreb uglednih Šentruper-čanov.
Sestrična Pepca mi je zagotovila, da bo T. M. na pokopališče o priliki tega pogreba. Vprašala me je, če bi rad uporabil to priliko, da z njim o-sebno govorim. Nasvet sem z veseljem sprejel. Ko je Pepca opazila, da je T. M. na pokopališču, ga je takole nagovori-
la: »Jožko je pri nas iz Amerike. Rad bi s Tabo govoril.«
T. M. je bil silno vesel povabila in takoj prišel v hišo mojega bratranca J. Ob pozdravu sva si segla v roke. (Ni bilo ni-kakega objemanja kot omenja g. dr. Kos.) Po lepi slovenski navadi nama je J. postregel s kozarcem vina. Nikdar nisem ne privatno ne javno izrazil, kot me g. dr. Kos obtožuje, »v napitnici proslavila spomin na vse žrtve med vojno in revolucijo«.
Razgovor je potekel samo okrog pomoru naše družine. Razgovor o umoru družine je bil zelo kratek. Bivši partizanski polkovnik je bil pri celotnem obisku zelo nervozen. Takoj je pričel z opravičevanjem: »Jožko, vaši družini smo dali možnost, da si reši življenje. (V tem razgovoru je T. M. prvič priznal, da je sodeloval pri umoru naše družine. Najbrž se tega niti zavedal ni s to izjavo.) Klicali smo, da pridete iz gorečega gradu in si rešite življenja, pa našega nasveta niste sprejeli, zato so vaši živi v gradu zgoreli.«
Moj odgovor pa je bil približno tale: »Milan, ko bi Ti imel ,,sreco“, da bi me tvoja strojnica na begu zadela in umorila, kot si upal in bil morda celo prepričan, bi ti uspelo varati naše ljudi, da jih niste vi pomorili. Ker pa me tvoja krogla ni zadela, kot vidiš danes, Ti svetujem, da ne širiš teh laži. Sam sem bil priča, da so bratje in sestra Mici poskakali iz gradu pred mano in padli v vaše roke živi, da ste jih pozneje na zverinski način pomorili.«
Pri tem odgovoru je T. M. spremenil razgovor. Tudi sam sem mu potrdil, da je po mojem pismu namen tega obiska popolnoma drugačen. Priznati moram, da se ne spominjam, o čem sva govorila precej časa vpričo bratranca Joža J.
Ko so se vračali naši Šentru-perski begunci domov, je T. M. z največjim veseljem izrazil, da sva se midva spravila. O priliki zadnjega obiska v domovini, mi je Šentruperski župnik z veseljem zaupal, daje T. M. do njega izredno prijazen in da celo denarno podpira faro.
V svojih pridigah nisem opisal dogodka do teh podrobnosti, ker nisem imel časa. Omenjal pa sem, da je Kristusova izrecna želja, da odpuščamo svojim sovražnikom.
Kot razvidite iz opisanega nisem v tem primeru zastopal nikogar kot samega sebe. Šele po molitvi 27 let sem dobil milost, da sem izrazil odpuščanje morilcu. Celoten dogodek se je izvršil 15 let, preden je Spomenka Hribar začela javno debato sprave, veliko let preden je L. P. pisal v A. D. 17. sept. 1985. Priznati moram, da L. P. članka v A. D. nisem bral, pač me je moj prijatelj nanj opozoril.
Dr. Vladimir Kos je to debato dobro pojasnil s svetopisemskega vidika. Priznati moram, da je navedel nekaj teme-
(dalje na str. 6)
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
Ij« *;£« »^4 •;£«	*^4 4^4 4^4 4^4 4^4 4^4 4^4 4^4 4^4 4^4 4^4 4^44^
Nadaljevanje
»Vidim, da bo še treba do ljudi. Saj mi je Marija prav to naročila. Doslej smo hodili le okrog revnih ljudi, kaj ko bi potrkali tudi na vrata gospodje?« se je Urški glas tresel.
»Veš kaj, Urška,« seje vmešal Jan, »vsak tretji dan bova šla okrog, tudi h gospodi in na gradove, drugače pa bom pomagal pri zidavi cerkve. Bo prav tako?«
»Prav, otroka moja, prav,« je mojster potrdil z glasom, ki se mu je lomil od ganotja.
Jan je odšel z delavci, Gregor se je tudi nekam izgubil. Urška je ostala sama. Rada bi se pridružila delavcem, saj so bile tudi ženske med njimi, a si ni upala. Ne bi ji dovolili, da bi pomagala; preslabotna je, pravijo. Nemara imajo prav. Vedno manj moči je v meni. A ne, ne bom odnehala, sveta Mati! Dokler me pustiš pri življenju, bom izpolnjevala tvoje naročilo.
Zazrla se je navzdol v gori-ško ravnino, ki se je bleščala v soncu. Vse tja do skrajnih mej obzorja bo vidna cerkev na Skalnici. Kakor svetilnik, v katerega bodo z zaupanjem upirali oči tisti, ki do nje ne bodo mogli.
Prav spodaj se premika težko naložen voz. Ni prvi danes. Iz kamnoloma je Veronikin Franc iz Pevme pripeljal voz lepo rezanega kamna. Najlepšega je mojster odbral za temeljni kamen in ga skrbno postavil na stran.
Škripanje voza počasi prihaja vedno bliže. Slišijo se že glasovi, ki priganjajo volovsko vprego v zadnje strmine.
»Opeko peljejo!« je Urška hitela k delavcem. »Zvrhan voz se pomika navzgor. Pojdite jim na pomoč!«
Številne roke so kmalu potiskale voz opekarne iz Renč. Zadaj je počasi stopal sam gospodar Leopold Mozetič.
»Vidita,« je dejal Urški in Janu, »držal sem dano bese-
do.« Z naglimi koraki se je gruči bližal mojster Gregor. »Glej, glej, Bog te živi, prijatelj moj,« je klical Mozetič že od daleč in se v tek pognal navzgor.
»Saj pridem do tebe! Saj ne gori!« ga je miril prijatelj. »Kje se srečava! Petnajst let bo že, kar sva se zadnjič videla.«
Medtem so prisopihali na vrh.
»Mati božja zna izbirati. Krasna točka je to. Prav do naših Renč se odpira pogled. Pa na naše hribe nad vasjo. Nisem mislil, da so tako lepi.«
Medtem ko so možje razkladali opeko, si je Mozetič ogledal gradbišče.
»Gregor, to bo pa velikanska cerkev!«
»Kaj ni prav, da ima Mati božja primerno cerkev? Tudi ona je velika.«
»Kaj pače si se preveč zagnal? Ni šala zidati tako cerkev. Lahko ostaneš na pol pota in kaj bo potem? Ljudje se ti bodo posmehovali, še v prikazanje ne bodo več verjeli.«
»Jaz pa imam živo vero, da bom to delo dokončal kot sem si ga zamislil,« je pribil Gregor.
»Morda imaš prav, prijatelj. Predaleč sem od duhovnega sveta, da bi te stvari z lahkoto doumel. Obljubil sem pomoč, morda res največ zaradi tebe, a odmikal se ne bom. Vztrajal bom do konca, tu je moja roka. Veš, v Renčah nismo najbolj pobožni ljudje, besedo pa držimo.«
Prijatelja sta si segla v roko.
»Na praznik sv. Petra in Pavla bo solkanski vikar blagoslovil temeljni kamen. Mislim, da boš tisti dan zraven.«
»Prav gotovo. Računaj name!«
Mozetičevi delavci so že razložili opeko in lepo jo je bilo videti, ko je rdeča žarela v soncu. Potem so se poslovili. Še dolgo so odmevali njihovi gla-
sovi in petje, na gori pa so odmevali le udarci krampov in lopat ob irdo zemljo.
XVI.
Pri grofici v Števerjanu
»Kaj meniš Jan, ali bi šla jutri v Števerjan?« seje Urška približala Janu na poli domov.
»Meni je prav, kaj če bi očeta prosil za voz?«
»Bolje je, da greva peš. Tako pot še zmorem,« je nekam prizadeto odgovorila in Jan se ji ni upal nasprotovati.
Komaj se je danilo, sta že bila na poti. Delavci na soškem mostu so ju z veseljem pozdravili. Valpet je neprijazno gledal.
»Kam pa, Urška?«
»V Števerjan sva namenjena. Tudi tja moram nesti Marijino sporočilo.«
»Ali misliš, da zanj ne vedo? Zakaj se toliko trudiš?«
»To je sedaj moja naloga, moja dolžnost!«
Pri prvi hiši je zalajal pes. Postavna gospodinja se je prikazala na vratih kmečke hiše.
»Odkod sta in kaj hočeta?« se je radovedno zazrla v oba.
»Urška sem iz Grgarja, ta pa je Tkalčev Jan, ki je bil še do lani slep. Mali božja na Skalnici mu je vrnila vid.«
»Slišala sem že vajino zgodbo. Želela bi, da mi jo še vidva povesta.«
»Poslušajte...« je začela Urška, ko so prišli tudi otroci.
»Govorila bom z možem, pa še drugim bom povedala, naj pomagajo pri zidavi. Pa ne pozabita, da se pri nas reče pri Dobruškovih,« je rekla gospodinja in še povedala, da je naslednja hiša Zdeborjeva.
Tu je bila doma samo stara mali. Vse je hotela vedeti.
»Veste, drugič se vrneva za dalj časa. Morava še v grad.«
»O ježeš, grofica ni baš radodarna. Pa je bolna sedaj, hudo bolna.«
Ko sta pešačila proti vrhu, je rekla Urška: »Ko so me zaprli v solkansko ječo, je bila tam tudi števerjanska grofica Formentini. Zažugala je, da me bodo nagnali, če se prikažem v Števerjanu.«
Dvor Antona von Thurna je bil pol kmečki pol gosposki. Častitljiv starček je sedel v utici pred hišo.
»Tkalčev Jan sem iz Grgarja. Spremljam Urško Ferligoj-nico, ki prihaja k vam s posebnim sporočilom.«
»Gospod, lepo je tu pri vas, skoro tako kot na Skalnici, kjer zidajo cerkev Materi 'božji,« je začela Urška.
»Nekaj mi je o tem že pravil sin Feliks, pa mu nisem mogel verjeti. Samo blazen človek po ' šel zidat cerkev na tisti vrh.«
»Najlepši kraj na svetu je. Marija sama je stopila iz nebes na to goro in se mi prikazala,« je začela Urška svoje pripovedovanje.
Anton von Thurn je vneto poslušal in se čudil: »Torej je res? Vendar v svojem dolgem življenju nisem še slišal, da bi slepi izpregledali.«
»Bogu je vse mogoče,« je skromno rekla Urška.
»Razumem vajino poslanstvo. Govoril bom s sinom, kaj lahko naredimo za Marijino svetišče na Skalnici.«
»Zdi se mi, da ne bo preveč primerna ura za obisk pri For-mentinijevih,« je skoro plašno rekla Urška.
Od kapelice je pot vodila navzdol. Visok zid je obdajal grad. Jan je prijel za tolkač na vratih in močni udarci so zabobneli v tišino popoldneva. Star vratar je prišel odpirat.
»H grofici bi rada, naznanile naju.«
»Težko bo. Močno trpi in malokoga sprejme. Pa bom vseeno poskusil.«
Prikazala seje tudi vratarjeva žena in hotela vse zvedeti od Urške. K sreči se je kmalu vrnil vratar.
»Sprejela vaju bo. Pridita!«
V veliki sobi je bilo poltem-no. Zavese so zastirale okna. Čez čas sta se jima oči privadile in zapazila sta na postelji shujšano in izmučeno grofico Sluard poročeno Formentini.
»Ti si Urška Ferligojnica? Ne bom te napodila, kakor sem ti v Solkanu žugala. Sedi!« Govorila je s težavo, obraz je bil ves potan od muk.
Urška se je sočutno približala: »Mati božja vam bo pomagala. Prosili bomo za vas, gospa grofica.«
»Kako mi dobro de tvoja prijaznost. Hvala ti. Glej, kako Bog kaznuje našo prevzetnost.«
»Ne, gospa grofica, samo svari in opominja,« je z gotovostjo povedal Jan.
»Kdo si, ki znaš tako lepo govoriti?«
»Jan sem, do lanskega leta sem bil slep, potem sem na Skalnici izpregledal in sedaj tudi jaz pojem hvalo Mariji.«
»Slep si bil in Mati božja ti je... Povejta mi vse! Poslušala vaju bom.«
Ko je Urška s pripovedovanjem prišla do čudeža na Skalnici, je grofica segla po njeni roki.
»Kaj meniš, ali bi mogla Mati božja tudi mene ozdraviti? Ko bi mogla, bi šla na Skal-nico, a se še premaknili ne morem. Vidva pa lahko gresta in zame molita.«
»Bova, gospa grofica,« je rekel Jan, »jutri zarana pojde-va z delavci na goro. Tam bova v kapelici, ki že stoji, molila za vas, nato pa bova pomagala pri zidavi bodoče cerkve.«
»Kaj tudi vidva delata?« se je začudila grofica.
Urška, »ker mi ne pustijo, pre-bolehna sem, pravijo. Jan pa veliko pomaga.«
»Bolehna si? Zakaj ne prosiš Matere božje, da bi te ozdravila?«
»Ker Mali že ve, česa potrebujem. Popolnoma ji zaupam.«
»In se tudi smrti ne bojiš?«
»O, ne, zakaj bi seje bala?« se je nasmehnila. »K Njej pojdem, ki je tako čudovita, tako neizmerno dobra.«
»Jaz pa bi tako rada živela. Vse krivice bi popravila in delala le dobro. Cerkev na Skalnici bi bila kmalu sezidana, če... Znova so jo napadle bolečine, da se je zvijala in stokala. Čez čas je spet spregovorila: »Prinesla sla mi trenutek utehe. Le še pridita!« Nato ju je grofica odslovila.
(Dalje prihodnji torekl
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
let, umrla 80 let stara Bertha Grilc, rojena Wolff v Carmichaels, Pa., vdova po !• 1971 umrlem Charlesu, ki je bil doma iz Begunj na Gorenjskem, mati č.g. Luka Grilca (Burnsville, N.C.), Margaret Bloss in Mildred Doyle, 18-krat stara mati, večkrat prastara mati, zadnja še živeča članica Wolff družine. Pokopana je bila 7. marca na Greene County Pa. Memorial Parku.
MALI OGLASI
House For Sale
Richmond Hts. 7 room beautiful & quality ranch. Gourmet kitchen. Paneled famiW rm. Many extras. 531-9033.
(19-20)
FOR SALE
Euclid, Tracy Ave. Brick colonial, 1 ’/2 garage, 3 bdrms., dining room, all hardwood floors, carpeted, full basement, central air, new aluminum storms. Recently replaced: furnace, roof, gutters & driveway. Well-kept yard. Schools & churches nearby. 531-1179 or 442-4243-(17-20)
HOUSE FOR SALE EUCLID, 3 bdrm., alum-sided bungalow, cen. air-rec. rm. & upstairs fin. in knotty pine. Asking $60,000 383-8554
(17-20)
WANTED
Live-in companion for senior citizen in E. 1 85 St. area. Requires some assistance-medication & cooking. Ugh* housekeeping. Room, board & salary. Ask for Louis.
V BLAG SPOMIN
OB DEVETNAJSTI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA, NEPOZABLJENA MAMA,.SESTRA in TETA
ROZI CHANDEK rojena FILIPČIČ
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 8. marca 1968.
Kje si, moja ljuba rinama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki je delala za nas.
Devetnajst let je že minilo, kar Tebe od nikoder ni; le v Bogu mirno zdaj počivaj in sveti raj na veke uživajl
Žalujoči: DRUŽINA
Cleveland, O., 10. marca 1987.
»Jaz le malo,« je odvrnila
481-5891
(18-19)
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
Kanadska Domovina
BOŽIČ 1986 JE V DOMOVINI VZDIGNIL PRECEJ Razstava slovenskega svobodnega
IDEOLOŠKEGA PRAHU	tiska in zdomske umetnosti
TORONTO, Ont. - Predmet obsežne polemike, ki se je razvnela v jugoslovanskem tisku, je postal božični nagovor ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, ki ga je na sveti večer prenašala ljubljanska radijska postaja.
Od konca vojne sem in odkar se je doma vzpostavil marksistični režim, se ni kaj takega zgodilo, da bi komunistične oblasti dovolile cerkvenemu dostojanstveniku uporabo javnega elektronskega medija in to za božič, ki ga ateistična oblast ne priznava. Poleg te »nezaslišne kršitve ustave« — kot je v beograjski Borbi zapisal dr. Ilija Vukovič — pa je na televiziji o božiču govoril celo predsednik RK SZDL Jože Smole kot o »tradicionalnem družinskem prazniku«.
V Smoletovem primeru bi lahko skoraj z gotovostjo trdili, da ga je do tega privedla predvsem sedanja družbena kriza, za katero vladajoči krogi ne vedo kako rešiti, in ne kakšna božična sentimentalnost. Postaja namreč vse bolj jasno, da Cerkev na Slovenskem pridobiva na ugledu in da se mnogi »izgubljeni« sinovi vračajo nazaj v njeno okrilje, kjer iščejo uteho svoji duševni razklanosti.
Tudi med mladino je težnja po duhovnosti postala vse močnejša, ker v obljubah samoupravnega socializma ne vidijo mladi več nobene bodočnosti. Zato so samomori mladincev dosegli skoro epide-mijsko obseg. V sedanjem ža-
lostnem stanju slovenske družbe, mnogi v Cerkvi vidijo zadnjo utrdbo slovenske narodne zavesti in posredno slovenske državnosti, kot je stalo zapisano v reviji Cerkev v sedanjem svetu«. (Naš dopisnik nam je poslal serijo člankov, ki so izšli v nedavni številke omenjene revije; nameravam jih objavljati v A.D. Tisti pa, ki so oz. bodo brali zapis č.g. Mavsarja v današnji A.D., so oz. bodo opazili, da te članke omenja s pripombo, da se ne strinja z vso njih vsebino, op. ur. A.D.)
Iz čisto političnega zornega kota je bilo božično voščilo predsednika Smoleta gotovo modra poteza, četudi je bilo izrečeno le iz politične potrebe. Končno pa je po štiridesetih letih že čas, da se tudi vernim državljanom da iste pravice, kakor jih je vsa ta leta uživala partijska buržoazija.
Sociolog Zdenko Roter je pravilno ugotovil, da so verniki še danes »drugorazredni« državljani kljub ustavnim zakonom o verski svobodi. Peter Kavčič-Peršin je v razgovoru s Spomenko Hribarjevo, objavljenem v .I^ovi reviji, dokaj'jasno pokazal na to bolečo točko v sedanji družbeni ureditvi.
Zakoni ostanejo le besede na zarumenelem papirju, če niso podprti tudi z dejanji. To, kar se je zgodilo pretekli božič, je prvi korak v pravo smer. Resnična demokratizacija ne sme ostati le pri eni ali dveh lepih gestah, temveč mora postati konkreten program izpol-
njevanja ustavnih zakonov, ki so za vse državljane enaki, tudi za verne. Strah, da bi to vodilo v »neoklerikalizem« in Cerkvi dalo prevelik vpliv na ljudi, je brez podlage.
Ob bolezni je treba iskati zdravila tam, kjer se dobijo. Cerkev na Slovenskem, če bi npr. uživala tako svobodo, kot jo uživa Cerkev v Kanadi, bi lahko ogromno storila na različnih področjih narodnega življenja. Zato je nam v Kanadi in v Združenih državah težko razumeti polemiko zaradi božičnega naslova nadškofa Šuštarja, ker so tu na televiziji redni verski programi različnih denominacij in sekt, četudi sta tudi tu po ustavi Cerkev in država ločeni.
Nihče se zaradi tega ne razburja, ker se vsak zaveda, da imajo tudi verniki pravico dostopa do elektronskega medija in da Cerkev s svojim naukom v dobi tehnološke revolucije igra posebno vlogo pri ohranjanju duhovnih dobrin in pri tem obrambi človekovega dostojanstva, njegovih človečanskih pravic in svoboščin. Prav zaradi tega v diktaturah Cerkvi ni dovoljeno vršiti njenega poslanstva, ker v takih deželah ni človečanskih pravic in svoboščin in je s tem tudi človekovo dostojanstvo brezsmiselno zapostavljeno.
Jugoslovanska »demokracija« socialističnega samoupravljanja ima pred seboj še dolgo pot, predno se bo lahko resnično imenovala »demokracija«. Izbruhi in polemika, ki se je razvnela doma zaradi božičnih voščil nadškofa Šuštarja, je dovolj jasen dokaz za to.
Otmar Mauser
Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino!
TORONTO, Ont. - Fizična terminologija označuje človeka kot zmes mesa, krvi, vode, možgan in živčnega sistema, ki upravljajo funkcije našega telesa. Pri tem pa se navadno v moderni znanosti zanikuje duhovni del človeka, torej duhovno stran, ki je v obliki duše vdihnjena od Boga v vsako novospočeto življenje.
Fizično telo s svojimi mišicami je podvrženo delu za vsakdanji kruh. Duh pa je tista ustvarjalna sila, ki se izloči iz ozkega kroga zemljanov, in zasleduje klic duše, ki jih vabi in priganja k ustvarjanju umetnosti, naj bo to v literaturi, slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi ali drugih panogah umetniškega izražanja (drama, balet itd.)
Tako duhovna plat človeka nadkriljuje nad fizičnim obstojem materialnega, ki s smrtjo postane hrana črvom, do-čim duh ostane živ ne le v obliki duše, temveč tudi v delih, ki so iz tega duhovnega bogastva nastali. Danes občudujemo dela Cankarja in nešteto drugih slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Zakaj? Zato, ker so živeli iz Duha.
Slovenska povojna emigracija je v desetletjih svojega begunstva ustvarila ogromno kulturnega bogastva, ki bi moralo biti vključeno v slovensko narodno zakladnico, pa je bilo zaradi sedanjega režima odklonjeno in zanikano. To je predvsem v škodo slovenskemu narodu, ki je danes izpostavljen le propagandi jugoslovanskih boljševikov, ki so se z nasiljem in masovnimi pomori svojih političnih in ideoloških nasprotnikov polastili oblasti.
Slovensko-kanadski svet ima v načrtu pripraviti razstavo slovenskega svobodnega tiska in kulturnega ustvarjanja zdomskih umetnikov. Ta razstava bo odprta 28. in 29. marca t.l. v Slovenskem domu na 864 Pape Ave., da bomo sami
sebi in tujemu svetu dokazali, da smo Slovenci kulturen narod, ki do boljševiške revolucije ni postavljal spomenike vojskovodjem, temveč zaslužnim kulturnim delavcem, ki so narod izobraževali in ga vodili v osrčje evropske kulture.
Vsem rojakom v Torontu in v bližnji in daljnji okolici priporočam (zlasti pa naši šolski in doraščujoči mladini), da si to razstavo ogledajo in spoznajo izvenredno prizadevanje posameznikov, ki so brez vsakega plačila in zgolj iz ljubezni do slovenske besede in slovenskega umetniškega poslanstva, ustvarjali duhovno podobo našega naroda, ki je globoko zakoreninjena v prvotnem Kocljevem spreobrnjenju in v besedah škofa Slomška.
Dvorana Slovenskega doma bo odprta v soboto, 28. marca, od 2h popoldne do 8h zvečer, in v nedeljo, 29. marca, od 2h popoldne do 8h zvečer. Obiskovalcem bodo na razpolago kranjske klobase, kava in pecivo.
O.M.
Avstrijski kancler v Sloveniji
Dr. Franz Vranitzky se je mudil s svojim spremstvom v dneh 18. in 19. februarja v Sloveniji na Bledu, kamor je pripotoval s posebnim vlakom. To je bil njegov prvi obisk v tujini, odkar je prevzel vodstvo nove koalicijske vlade po zadnjih parlamentarnih volitvah 23. novembra lani. Njegov gostitelj je bil predsednik jugoslovanskega izvršnega sveta Branko Mikulič.
Že na vožnji v Jugoslavijo je avstrijski kancler potrdil načelo, da se morajo pripadniki neke manjšine počutiti v skupni domovini tako dobro kot nemško govoreči Avstrijci in da zato na Koroškem v vprašanju slovenskega manjšinskega šolstva ne more priti do rešitve, ki bi je manjšina ne sprejela.
Pred odhodom je Vranitzky sprejel tudi predsednika slovenske republiške vlade Dušana Šinigoja. Slednji je avstrijskemu gostu orisal sodelovanje Slovenije s štirimi avstrijskimi deželami, posebej s Koroško. Zanimivo je, da je Slovenija soudeležena s 36% pri gospodarski izmenjavi Jugoslavije z Avstrijo,	mi-
lijoni dolarjev. Tudi jc^Sinigoj zaprosil Vranitzkega, da sprejme zastopnike slovenske manjšine na Koroškem in se z njimi pogovori o vseh perečih problemih, vključno o spornem dvojezičnem šolstvu.
— Katoliški glas,
26. feb. m?
Ameriška Domovina je Vaš list!
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63 34 170 Gorizia-Gorica. Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 HAL GO 1
OBISK IZ EVROPE
TORONTO, Ont. — Konec meseca februarja nas je obiskal znani slovenski hotelir iz Gorice g. Vinko Levstik. Ker je v Torontu ostal le dva dni, smo še z njim srečali v ožji družbi njegovih znancev in prijateljev. Skupaj smo preživeli prijeten večer, kjer nam je Vinko predočil sedanjo slovensko stvarnost, saj je v rednih stikih z vsemi pojavi v domovini, katere vestno zasleduje. Nam tostran velike luže ni mogoče s tako doslednostjo vse zasledovati, ker nimamo dostopa do vseh tiskanih in elektronskih občil, kot jih ima on, ki živi takoj pb meji. V takih razgovorih človek dobi popolnejšo sliko, zlasti še, ker je bil Vinko, objektivno dosleden tudi do. domovinskih javnih delavcev. Hvaležen sem mu za to. Le tako se potem da ustvarjati sodbo in ocenjevati delo tistih, ki danes doma bodisi kot oporečniki ali kot vodilnar kasta krojijo bodočnost našega naroda in njegovo usodo. Odgovornost tega dela bo z vso težo padla na tiste, ki bodo v svoji marksistično-ideološki zagnanosti prerezali še zadnje krvno ožilje naroda in ga nagnali v popoln propad.
Vinkotu za njegov, četudi kratek obisk, najlepša hvala. Posebej pa lepa hvala za darilo, ki mi ga je iz Evrope prinesel. Bog s Teboj!
Olmar Mauser
KOLEDAR
PRIREDITEV
MAREC
21.	— Glasbena Matica priredi
spomladanski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. Koktajli ob 5.30, večerja ob 6.30, za ples igra Jeff Pecon orkester.
22.	— Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v SD na Holmes Ave. ob klubovi 25-letnici. Serviral je od 3. do 6. zv.
28.	— Slovensko ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. Igra Al Novak orkester.
29.	— Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 29. — Dramatsko Društvo Lilija priredi veseloigro »Ubogi Samci« v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3.30 pop.
APRIL
4.	— Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave.
5.	— Mladinski pevski zbor kr. št. 2 SNPJ priredi celodnevno harmonikarsko prireditev v SDD na Recher Ave. Od 1. do 9. zv.
12. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
25. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
25.	— Fantje na vasi in Alpski sekstet iz Clevelanda gostujejo na Slovenskim festivalom v New Yorku, ki ga prireja župnija sv. Cirila.
26.	— St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do
3.30	pop., zabava do 5. pop. 26. — Društvo Kraljica Miru št. 24 ADZ praznuje 65-letnico s sv. mašo ob 11. v cerkvi sv. Lovrenca, nato bo v Slov. domu na E. 80 St. kosilo ob
1.30	pop., ob 3h pa ples.
25.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 1 Ih sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave.
JUNIJ
20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
4. in 5. — Pristavski dan na
Slovenski pristavi.
12. — Misijonski piknik v
Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava.
19.	— Misijonska Znamkar-
ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne.
26.	— Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. prista-
vi AVGUST
9.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
30.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slov. pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, pop. ples, igra Tony Klepec orkester.
SEPTEMBER
12. — Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet.
20.	— Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
27.	— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju.
27.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom.
maj	oktober
2. — Pevsko društvo Planina	17. — Tabor DSPB Cleve-
ima koncert v Slov. domu na	land prireja svoj jesenski
Maple Hts. Pričetek ob 7. zv.	družabni večer v Slov. domu
15. — Letna seja Slovenske-	na Holmes Ave. Za ples in žaga doma za ostarele. V SDD	bavo igrajo Veseli Slovenci,
na Waterloo Rd. Pričetek ob	17. — Glasbena Matica priredi
7.30 zv.	jesenski koncert	z večerjo in
23.	— Pevski zbor Korotan	plesom v SND	na St. Clair
priredi koncert v Slovenskem ^ve-
narodnem domu na St. Clair 18. — Občni zbor Slovenske Ave.	pristave.
24.	— Društvo S.P.B. pri-	25. — Slomškov krožek priredi Slovenski spominski dan s	redi kosilo v šolski dvorani pri
sv. mašo pri Lurški Materi	Sv. Vidu.
božji na Chardon Rd.	31. — Slovenski dom za osta-
17. — S.K.D. Triglav, Mil- rele praznuje 25-letnico z waukee, priredi Materinski	banketom in sporedom v SND
dan v Triglavskem parku.	na St. Clatrju.
AIDS - moralna načela
Italijanski moralist Dionigi Tettamanzi glede moralnega zadržanja do bolnikov, okuženih z virusom AIDS, govori v tedniku »II Sabato«. Njegove misli lahko strnemo takole:
— Kdor meni, da je okužen z virusom AIDS, ima dolžnost, da se o tem res prepriča pri zdravniku in da se varuje »nevarnih« razmerij.
— Kar se tiče zdravstvenega »prepričanja« okužbe, bi vse s lem virusom okužene osebe ne smele imeti spolnih odnosov z zdravimi osebami. Popolna zdržnost je najboljše zdravilo za obolele in za njih partnerje, pa naj bodo moški ali ženske. Vsa ostala sredstva in načini so moralno nesprejemljivi. To velja tudi med poročenimi osebami.
— Če je noseča žena okužena z virusom AIDS, ni dovoljen splav iz dveh razlogov: Prvič, ker ni vedno res, da bo okužen tudi otrok; v dveh primerih na tri se otrok ne rodi okužen. Drugič, življenje je vedno sveto in nedotakljivo, hraniti in braniti ga moramo v vsakem primeru.
— Do takih bolnikov moramo imeti največji obzir in spoštovanje, kot do vsakega drugega bolnika. Ni prav, če take bolnike osamimo, se jih ogibamo, še manj, da jih zaničujemo. To so bolni bratje in sestre, ki so v še večji meri potrebni krščanskega razumevanja in pomoči. To drži tudi za zdravnike, ki morajo imeti posebno čutečo skrb za take bolnike.
— Civilna družba, tj. država, se mora od svoje strani zanimati za take bolnike in za to bolezen. Vendar nima pravice od AIDS-a obolelih nosečnic zahtevati, da splavijo. Tudi ni državna oblast upravičena, da organizira kampanje zoper to bolezen pod geslom »spolnost gotova, ker zaščitena«, ker to ni nikoli popolnoma res.
— Končno ta bolezen ne ogroža samo posameznikov, temveč celotno človeško družbo. Zato gre pri tem tudi za socialno in kulturno odgovornost. Dobesedno pravi:
AIDS je v dobri meri posledica neurejene spolne dejavnosti; je sad in znak neke družbe, ki je oporekala in zavračala nekatere temeljne verske, moralne in človeške vrednote ter zavozila na pot nore svobode in popuščanja brez sramu.
V tem smislu so nekateri govorili o »moralnem Černobilu«. Primerjava drži. Kot onesnaževanje in zastrupljanje okolja in narave izhaja iz porušenega razmerja človeka do stvari in zoper te se borijo ekologi, tako danes v območju spolnosti imamo zastrupljanje, ki se ne ustavlja pri človeški vesti (moralna kamrica, kot se izraža I. Cankar), temveč načenja tudi telo in z njim zdravje in človeško življenje (zdravstveni vidik).
Vsled tega je ena najvažnejših družbenih odgovornosti in vzgoje v tem, da si pomagamo in pomagamo drugim znova
Odgovor k »Vprašanju sprave«...
(Nadaljevanje s str. 3)
Ijitih razlogov, na katere' nisem posvečal veliko pozornosti pri branju svetega pisma. Kdor se za to debato zanima, naj bere sledeče članke v Cerkev v sedanjem svetu (št. 5-6, 1986): »Blagor tistim, ki delajo za mir«, stran 65. Tu je zelo zanimiv citat slovenskih škofov o spravi. »Sprava — človeška in evangeljska vrednota in zahteva« na strani 66. Teh člankov ne odobravam v celoti, zavedam pa se, da so tiskani pod komunistično oblastjo.
Po knjigi Nikolaja Tolstoja danes ves svet ve za partizanske zločine, če le hoče. Tolstoj je povedal vsemu svetu, kakšno krivico so partizani storili slovenskemu narodu. V svojih izjavah in debatah teh zločinov nisem nikdar odobraval. Mnogi veste, da so komunisti zverinsko pomorili 27. decembra 1942 ata, mamo, štiri brate in sestro. 23. marca 1943 so u-strelili 12 let starega brata Vilka, 2. majnika 1943. je padel brat Dolfi kot domobranec v Šentrupertu v borbi s partizani, zadnja žrtev, brat Pavle pa je bil umorjen kot žrtev vetrinjske tragedije najbrž v Kočevskih gozdovih, če ni že preje umrl pod mučenjem partizanskih rabljev.
»Narod naš dokaze hrani.« Naša dolžnost je, da zapustimo zgodovini objektiven opis največje tragike slovenskega naroda. Prepričan sem, da bo zgodovina pisala in govorila o partizanih več stoletij kot smo v preteklih stoletjih govorili o Turkih in janičarjih. Zgodovina je pravičen sodnik. Čudim se, da te primerjave nisem odkril v naših knjigah in časopisih. Morda jo je kdo izrazil, pa tega še nisem bral.
Želel pa bi kot slovenski katoličan in še posebej kot duhovnik, ki je po milosti božji doživel in preživel mučeništvo slovenskega naroda, da bi vsaj nekateri med nami imeli pogum, da bi to dobo opisali ne samo pod zgodovinskim vidikom, pač pa pod izrazito krščanskim vidikom. »Sanguis martyrum, semen Christiano-rum.« »Kri mučencev seme novih kristjanov.«
Od časa do časa prebirajmo marlirologij prvih kristjanov. V njih so podrobno opisana mučenja teh vernikov, ki so dali življenje za Kristusa. Opisi so odkriti, resnični pa tudi grozni za branje. Pisani pa so s krščanskega vidika. Tako jih je Cerkev z lahkoto uvrstila med mučence, katere še danes po več stoletjih častimo v svetih mašah in brevirju.
Ako bo Cerkev bo bodočnosti raziskovala mučeništvo na-
odkriti in s tem tudi živeti duhovno in telesno lepoto spolnosti v soglasju z načrtom Stvarnika in s tem tudi v soglasju z najglobljimi in naj-pristnejšimi težnjami srca, moškega in ženske.
V tem smislu je Cerkev znova poklicana, da je prerok »kulture ljubezni«.
— Katoliški glas,
(26. feb. !9S7)
ših slovenskih očetov, mater, bratov, sestra in celo majhnih otrok, kot v primeru naše družine, jih bo s težavo uvrstila med mučence, ne zato, kar so oni govorili in pretrpeli, pač pa zaradi načina in oblike, v kateri mi predstavljamo naše mučence javnosti in zgodovini.
Kakšna čast za Cerkev na Slovenskem med in po revoluciji, če bodo ti svetniški ljudje uvrščeni med mučence našega naroda in uživali slavo, ki jo zaslužijo med nami in v vesoljni Cerkvi.
Morda opisujem ta marlirologij preveč idealno. Politični del te zgodovine smo opisali, kolikor se spominjam iz števila knjig, ki jih imam v svoji knjižnici. Bolj pravilno bi se izrazil, če bi dejal zgodovinski del narodnega trpljenja. Bil bi pa izredno vesel, če bi vsaj nekateri med nami začeli opisovati to dobo našega naroda z vidika krščanskega mučeništva. Tako bodo naši mučenci ostali zgled poznim rodovom, zgled ne samo zavednega slovenstva, pač pa tudi globokega krščanstva.
Ko bodo pozni rodovi brali in govorili o komunističnih partizanih, kot mi stoletja govorimo in pišemo o Turkih in janičarjih, bodo naši katoličani prebirali pri svetih mašah in v duhovniških brevirjih življenje slovenskih mučencev v 20. stoletju, kot mi prebiramo marlirologij prvih kristjanov.
Dobro se zavedam, da ta čas ni primeren za tako debato. Ne vem, ali bo sploh kdaj primerno in sprejemljivo, da v tej luči opisujemo to poglavje slovenske zgodovine. Primoran pa sem bil, da napišem ta kratek članek, da boste v bodočnosti vedeli resnico vsi tisti, ki opisujete mojo in bratovo o-sebno spravo z morilcem dela naše družine.
Za zaključek pa vas prosim, da tegale članka ne uvrstite v debato o narodni spravi, ker pred 17 leti, ko je bila ta sprava izvršena, ni nihče ne pisal ne debatiral o narodni spravi, kolikor se spominjam. Poleg lega mi nihče ni dal pooblastila, da zastopam slovenski narod. Nisem ga zastopal ne v privatnih ne v javnih debatah ne pri obisku z M. T. Storil sem le, kar mi je vest narekovala po molitvah 27 let.
Priznati moram, da je Bog ta korak bogato blagoslovil v mojem osebnem življenju in posebej bogato nagradil v moji duhovniški službi. O tem bi lahko napisal celo poglavje. Ker sem ugotovil nekaj podobnih primerov v domovini o priliki mojega prvega obiska, sem bil tega dejanja še bolj vesel. Najbolj pa bom poplačan, če se bo T. M. v resnici spreobrnil in vrnil v katoliško Cerkev pred svojo smrtjo.
(Konec)
t
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
American Slovenian Catholic Union
Društvo SV. VIDA št. 25
Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-žnar; preds.: Joseph Baškovič; pod-preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: Frank A. Turek. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 dopoldne pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se prične pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
Društvo SV. LOVRENCA št. 63
Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebci; preds.: Joseph L. Fortuna; pod-Preds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-5201; zapis.: Mary Ann Sray; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., Maple Hts., OH 44137; nadzorniki: Anthony B. Lausche, Olga Sray, Virginia Fortuna; zastopnika za SND na E. 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph Godec; zastopnika za SND na Maple Hts.: Joseph Fortuna in Ralph Godec; zastopnika za atletiko in »booster« klub: Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in dr. F. Jelercic.
Seje so na 25.-ega v mesecu v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob
7.30	zv. Novi člani sprejeti od rojstva do 60. leta starosti. Bolniški asesment je 65 centov na mesec in Plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan 5 dni ali več. Rojaki v Nevburgu, pristopite v društvo sv. Lovrenca!
Društvo SV. ANE št. 150 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebel; preds.: Angela Winter; pod-Pteds.: Helen Krofi; taj.: Josephine Winter, 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-ra Berdyck. Nadzornice: Anna Win-teL Theresa Zupančič, Helen Krofi;' *aPis.: Katherine Zabak; zastopnica Za SND na E. 80.: Laura Berdyck; ^stopnica za SND na Maple Hts.: blalen Krofi; zastopnici za Federaci-i°: Angela Winter in Josephine Winter. Zdravniki: Vsi slovenski in dtužinski. Seje so vsaka prva sreda v Mesecu ob 2.30 popoldne v šolski dvorani šole pri Sv. Lovrencu.
Društvo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162
Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-*nar; preds.: Frances Nemanich; Podpreds.: Anna Zakrajšek; taj.: 'Wiry Ann Mott, 760 E. 212 St., jjpplid, OH, tel. 531-4556; blag.: Betty Orehek; zapis.: Frances No-Vak: nadzornice: Frances Macerol, Josephine Gorencic in Mary Palčič; rediteljica: Rosalia Palčič; zastopni-*a Ohio KSKJ Federacijo: Anna akrajšek, Frances Novak, Frances err>anich; zdravniki: vsi slovenski travniki.
Geje se vršijo vsako prvo sredo v s esecu, ob 1.30 pop. v društveni ^°bi avditorija pri Sv. Vidu. Ase-Jbant se pobira 2-krat na leto in si-^6r na 25. jan. in 25. julija od 5.30 7■ ure sv. v društveni sobi pri Sv. Se U *e dan meseca sobota, j6 p°bira v petek, če je nedelja, pa e Se pobira v ponedeljek.
Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E.
1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243
Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243
Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec
Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129
Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma
Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki
Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Maria Kokal Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo od 7. uri naprej in po vsaki seji, kakor j tudi 25. vsak tretji mesec (jan., j april, julij, okt.) ob šestih zvečer v j Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobi- i ramo asesment naslednji ponedeljek.
Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $50,000.
Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172
Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml.
Vratar: Štefan Marolt Častna preds.: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje.
Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255
Spiritual Adviser:	Rev. John
Kumse
President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Womens & Youth Activities: Maureen Furlich
Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264.
Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area.
Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306
Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler
Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344
Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan
Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube
Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler
Vratar: Antonia Šega
Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 641 7 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji.
KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva.
Slovenska Ženska Zveza
Slovenian Women’s Union
PODRUŽNICA št. 10
Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Ann Kristoff Podpreds.: Danielle Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici:	Marie Gombach,
Helen Suhy
Scholarship: Caroline Stefančič Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce LaNassi
Zgodovinarka; Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december.
PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc
Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914
Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod
Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod
Meetings the 3rd Tuesday in March, June, September and November at the Slovenian Workman's Home on Waterloo Road.
PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja:	Rev. Anthony
Rebel
Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 1 5604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič
Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres.: Dorothyann Winter Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche
Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
Ameriška Dobrodelna Zveza
American Mutual Life Association
Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735
Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic
Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti:	Nettie
Malnar
Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki
Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5
Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DD3, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1 482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary:
Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Secy.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Joseph G. Petrič
Medical Examiner: Dr. Anthony Spech
Meetings: Second Tuesday of the month, 7:30 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnlk-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob
10.	dop., na domu tajnika.
Društvo KRAS št. 8
Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Sophie Matuch Zapis.: Jennie Kapel Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal
Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437
Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki
Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop.
Društvo DANICA št. 11 President: Louise Graham Vice-Pres.: Julie Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 44117 Treasurer: Mimi Turk Rec. Secy.: Mary Hrovat Auditors: Josephine Trunk, Jane Berkopec
Medical Examiner: Dr. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd.
Društvo RIBNICA št. 12
Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, 0. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gila llacqua Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Gina llacqua Seje v 1 987 bodo ob 2. pop. 26. aprila, 19. julija, 18. oktobra in 20. decembra, na domu preds. 30417 Oakdale Rd., WiMowick, O. 44094.
Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom — John Cen-
(Dalje na str. 8)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
(Nadaljevanje s str. 7)
dol. Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. — Gina llacqua, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele — Louis Šilc, Frances Modic, Carole Czeck; Slov. Čitalnica — Frances Tavzel.
Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave.
Društvo KRALJICA MIRU št. 24
Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob
1.30	pop. v SND na E. 80 St.
Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38
President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce
Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce.
Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.)
Oltarna društva Altar Societies
OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društvo Najsv. Imena Holy Name Society
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar
Tajnik: Joe Hočevar, 11 72 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši.
Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome
President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184
Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga
Program Chairman: Frank
Zernic
Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic
Catholic Order of Foresters
BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Chief Ranger:	Rudolph A.
Massera
Vice Chief Ranger: Charles F. Kikel
Past Chief Ranger: John J. Hočevar
Recording Secretary: Alphonse A. Germ
Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031
Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig
Visitor of Sick: Joseph C. Saver
Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440
Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m.
ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome
Chief Ranger: Alan Spilar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal
Past Chief Ranger: Hank Skra-bez
Recording Sec.: Dorothy Urankar Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Vicky Skrabec Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerri White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Alan Spilar, tel. 951-9775
Meetings are held every third Sunday in St. Mary Study Club Room.
Slovenski narodni domovi
Slovenian National Homes
FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124
Corresponding Sec.: Pauline Stepic
Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec
SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec'y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee:
Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee:
Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank.
Ways and Means Committee:
Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Tom Slak Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m.
Office, hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-51 15
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave.
President: Daniel L. Pavšek Vice Pres.: Roy Sankovič Rec. Secy.: Charlotte Ferra Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle Auditors: Ray Sterle, Mary Podlogar, Chuck Femec
House Comm.: John Jackson, John Hozian, John Kolavich Club Room Mgr.: John and Alba Plutt
Federation Reps.: Chuck Femec, Al Marn, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Marn, Jim Krann, John Habat, Tom McNulty, Frank Podlogar, Bob Ryan.
Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm 1st Vice-Pres.: Steve Shimits 2nd Vice-Pres.: Mary Dolšak Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolf Legal Advisor: John Prince
Auditors: Frank Bittenc, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Luka Mejak; alternate Helen Sturm House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, Helen Sturm, John Vicic, Ernest Tibjash, Stanley Grk, Frank Slejko, Luka Mejak, Frank Sadar; alternate Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: S. Shimits, Mary Dolšak, Frank Koss; alternate Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri. 7 do 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH
President: Max Kobal Vice-Pres.: George Carson Secretary: Elmer Nachtigal Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Walter Frank, Frank Cesen House Comm.:	Joseph Petrie
(Ch.), Edward Koren, Ed Novak Membership: William Kovach, Josephine Trunk, William Jansa Sgt.-at-arms: Harry Yanchar
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888
Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan
Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, William Ponikvar, Anton Kaplan Seje vsak četrti torek v mesecu ob
7.30	zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731
Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak
in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617
SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann
I.	podpreds.: Frank Lovšin
II.	podpreds.: Lojze Mohar Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 943-1442
Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče:	Inž. Ivan Berlec,
Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek
Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi
S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary
Acting President: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr„ Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247
Auditors: Betty Rotar, Rose Mary Toth, Karen Alich
Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian homes, at 1 o’clock, the months of March, June, September and December.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za St. Clairsko okrožje
Predsednica: Margaret Kaus
I.	podpreds.: John škrabec
II.	podpreds.: Frances Kotnik
Tajnik-blagajnik: Stanley Frank,
5919 Prosser Ave., Cleveland, O., 44103, tel. 391-9761
Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel Karpin-ski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Odbor za potovanja: Margaret Kaus
Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1.30 p.m. v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clairju.
SLOVENIAN PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kausek 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Caroline iLokar, Josephine Trunk
Meetings are held on the first Wednesday of every month, beginning at 1 o’clock, at the Slovenian Society Home on Recher Ave.
CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE
Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: Louise Kupec Fin. Secy.: Mary Lavrich, 960 £• 232 St., Euclid, OH 44123, Tel-732-7529
Auditors: Christine Bolden, Mary Gornik, Ann Grzybowski
Federation Reps.: Gus Petelinkar. Frank Fabec, Mae Fabec, Henry Kersman, Emily Kersman; Alternate: Frank Urankar
Sergeant-at-Arms: Alice Struna ’ Reporter: Joseph Gornick Sunshine Chairlady: Mary Volcan-sek, Tel. 531-8697
Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at 1 p.m-at the Slovenian Home on Holmes Ave.
Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev!
AMERIŠKA DOMOVINA druži Slovence po vsem svetu!