Splošne vestL NAJBEDNEJŠI. (Iz kroga učiteljic.) Ni mi govoriti o vseh bremenib in krivicah, ki nam teže ramena, opozoriti hočem le na najbednejše našega stanu, — to so oni, ki so izgubili najdražji zaklad. —- ljubo zdravje ter polagoma hirajo in umirajo. V službi so si nakopali to ali ono bolezen; a ko zaprosijo za bolezenski dopust, jih zadenejo toliki stroški, kot bi si s tern boteli privoščiti največji luksus. — Zdravniški komisiji obstoječi iz 2 ali 3 članov. vsakemu po 60 Din, samo za to, da te pregledajo, če hočeš imeti zdravila in navodila za zdravljenje, moraš zopet posebej k zdravniku. — Bolczen že itak saina prinaša ogromne stroške, kdor si je že sam poskušal, dobro ve, — pa, da nas izrnozgajo do zadnjega, so uvedene še te razne pristojbine. — Ali ni to nekaj krutega in brezsrčnega? Znan nii je slučaj neke mlade koleginje, ki nima ne staršev, ne nikogat, pri komur bi imela zaslombo. — 2e prvo leto je vsled prevelikega navdušenja v razredu z 90 otroci in 3 odd. dobila katar na dušniku. Tekom 2 let jo je ta, kljub vednemu zdravljenju, docela onesposobil za nadaljno učiteljevanje. Prideljena je bila pisarni, kjer bi sc naj izcelile brazgotine v grlu in lečile poškodbe na pljučih. Pa žalibog, njena bolezen je vedno le napredovala, tako. da je končno popolnoma izgubila glas in da se je pojavila na pljučih zopet nova izprememba. Vso to dolgo dobo je mirno in udano pokrivala vse ogromne stroške zdravljenja s svojo borno plačo, — čudež, kako je sploh mogla izhajati. — Daljši dopust ji je sedaj neizogiben; toda v dosego tega mora žrtvovati kar % svoje mesečne plače; a poleg tega pa jo še nemara predlagajo /a upokojitev. »Mene ženejo te ra^nure naravnost v obup,« se je bridko nlicHa proti meni. Kako jo mogoče, da so naredbe glede socialnib olajšav ob bolezni tako neusmiljene in krivične? — V bolezni, ko je človek najbolj potreben vsestranske pomoči in podpore. ravno tu se širijo kruti paragrafi in vihtijo bič nad revežem. — Torej samo v dosego dopusta par stotakov, — in če jih nima, kje naj jih vzame. — kdo mu posodi? — Ni dovolj, da mu bolezen razjeda življenske moči, nakladajo se mu potom takih naredb še skrbi, ki so včasih hujše od bolezni. — Kako potem ozdraveti, ko ti ne preostane niti pare za kak priboljšek: si sploh lahko zadovoljen, če si še smeš vsako jutro privoščiti navaden zajuterk! — Noben služabnik ni v bolezni tako zapuščen, kot učitelj! Vsak stan ima svoje bolniške blagajne, katere mu nudijo ob času bolezni vsaj skromne olajšave in udobnosti, le naš stan še nima take ustanove. — Kaj bo s S. U. S.? Nlkomur se ne mudi in vendar kako potrebno bi bilo! 2eleti bi bilo, da bi se za vprašanje bolezenskih dopustov zavzelo pov. UJU ter skušalo odpraviti krivico, ki se godi najrevnejšim našega stanu. Takse za zdravniška mnenja naj bi plačale pristojne oblasti ali pa naj bi bile proste, kakor je bilo preje. Zdi se mi, vsa ta pretirana natančnost je naperjena proti onim, ki brezvestno izkoriščajo dopuste — toda ljudje! — ali naj za takšne trpijo oni, ki so resnično bolni, aliserazne protekcije res ne dajo odpraviti drugače; kot edino na račun »najbednejših«? — Opozarjamo na poročilo o postopanju pri vlaganju prošenj za pokoj In vdovnino, kar objavljamo v današnjl številki v »U či t e 1 j sk em pravniku«. Prosimo tovariše in tovarišice naj si ta opis postopka spravijo za morebitno poznejšo uporabo, da se ne bo potem od nas zahtevalo, naj članek zopet ponatisnemo, ker si ga niso shranili — kar se nam je že tudi pripetilo. VpraSanje je prineslo zadnje čase mnogo razburjenja in povpraševanja. zato smo podali podrobna pojas- nila. — Kaj je s šol. zakonom? »Narodna Prosveta« piše: 28. jan. narodni poslanik g. Svetozar Dordevič uputio Je pitanje predsedniku Zakonodavnog Odbora u kome je izneo da je iz javnosti saznao, da je Projekat zakona o nar. školama podnet na rešenje Narodnoj Skupštini. Kako se svi primljcni zakonski projekti odmah upučuju Zakonodavnom Odboru, njega je izne nadilo što Projekat zakona o narodnim školama ni do danas nije štampan i razdat poslanicima na proučavanje dok je medu tim daleko manje važan Projekat zakona o Šerljatskitn sudovima več raz- dat članovitna Zakonodavnog Odbora. Prema tome g. Dordevič pitao je predsednika Zakonodavnog Odbora, da li je Projekat zakona o nar. školama u opšte upučen Zakonodavnom Odboru. Na ovo pitanje predsednik Zakonodavnog Odbora g. Duričič izjavio Je: da predlog zakona o nar. školama do danas nije upučen Zakonodavnom Odboru na rešenje, niti je njemu što o tome poznato. — Redukcija učlteljk: žensklh ročnih del v Sloveniji je izvedla komisija, ki opravlja v ministrstvu prosvete ta posel, ker se je postavila na stališče, da so te učiteljicc nepotrebne in jih ne pozna srbski šolski zakon. Redukcija ni popolna in jih ostane 32. Ostalih doslej ni bilo mogočc rešiti, ker se razbije vsak tak poskus ob trmi dela komisije. ki stoji na stališču, da ne velja za te učiteljice člen 224 zakona o uradnikih. — Protest UJU proti redukciji učlteJJic ženskih ročnih del. Uprava UJU je poslala ministru prosvete g. M. Trifunoviču predstavko glede sklepa komisije za razvrstitev nameščencev ministrstva prosvete, s katerim se učiteljice ročnih del na osnovnih šolah v Sloveniji reducirajo. Predsednik Udruženja tov. Stankovič je sporočil ministru prosvete, da bo vse učiteljstvo naše države nastopilo proti temu neosnovanenui sklepu komisije. — »Narodna Prosveta« za učiteljice žensklh ročnih del. V predzadnji številki je posvetila »Narodna Prosveta« znova svojo pozornost vprašanju učiteljic ženskih ročnih del in se energično zavzema za nje ter izreka proti redukciji. Veseli nas, da sc stališče centrale popolnoma zlaga v vseh nazorih z našim. — Prevedeni niso v Sloveniji pomožni in zasllni učitelji, da se dobi s tem prostor za kandidate z učiteljsko maturo, ki še nlmajo službe. Ako bi ne bilo za kako mesto kvalificiranih moči, se obdrže začasno dosedanji. Vsi ostali pomožni učitelji, ki iinajo veselje do učiteljskega stanu in trdno voljo, da polože potrebne izpite, dobe lahko mesto v južni Srbiji. — Prevedba učiteljskega osobja Je koočana v ministrstvu prosvete in se dostavi v prihodnjih dneh. Kot marsikatereniu drugemu je napravila komisija krivico onim našim tovarišem, ki službujejo na učiteljiščih in so kot glavni učiteljiprofesorji. ker se ni ozirala na čl. 230. uradniškega zakona. Vsak, kdor se čuti prikrajšanega, ima pravico pritožbe na državni svet v roku 30 dni potem, ko se mu je priobčil odlok — Opozarjamo na nova knllge, kl so Izll« v zaloSbl Udteljske tiskarne In so oznatcne w oglasu zadaj z debeliml Irkaml. — Revlzija uredbe o razvrščanju državnih uradnikov. Ker se poroča, da je vlada sklenila revizijo uredbe o razvrščanju je Pov. UJU v Ljubljani obnovilo svoje zahteve glede revizije te uredbe in je poslalo ponovno svoje zahteve v Beograd. — Reduciranci pozor! Nekatera ministrstva razpošiljajo penzijske dekrete za tiste uslužbence svojega resora, ki niso bili prevedeni po novem uradniškem zakonu. Dekretom so priložene tudi prejemnice. V tekstu prejemnice je tudi stavek, po katerem se upokojenec odpoveduje vsem pravnim sredstvom (pritožbi na državni svet)! Samoobsebi umevno se nihče ne more siliti k temu, kdor se misli pritožiti, naj stavek brez skrbi črta ali pa, da bo še bolj varno, črta in izrecno pripiše, da se ne odpoveduje pravnim sredstvom! — Vlada je dovollla nekatere kredite, med temi tudi 500.000 Din za šole na Hrvatskem in v Slavoniji (za kurjavo). — Krediti za uradništvo, vojsko In upokojence. Vlada je odobrila za izvedbo uradniškega zakona in zakona o prometnem osobju 600 milijonov dinarjev, dalje kredit za oboroževanje in reorganizacijo vojske v znesku 200 milijonov dinarjev; kredit 50 milijonov dinarjev za izboljšanje gmotnega položaja državnih upokojencev in upokojenk in 20 milijonski kredit za ustanovitev šol v pasivnib krajih. — Mlnistrstvo prosvete opozarja vse osebe, ki se potezajo za učiteljska mesta, da prilože prošnji vselej tudi izkaze o svojem državljanstvu, zakonskem stanu, otrocih in dosedanjem poslu (poklicu). — Odtikovani prosvetni delavci: Z redom sv. Save V. razr. tov. Andrej Rape, okrajni šolski nadzornik v Ljubljani, tov. Marija Mehle. strokovna učiteljica v Ljubljani. — Število učiteljsklh abiturientov v Srblji: Aleksinac 36, Beograd (ženska) 37, Vršac 102, Danilov Grad 23, Jagodina 58, Kragujevac (žen.) 112, Negotin 31, Novi Sad (žen.) 57, Skoplje 00, Subotica 33, Sombor (žen.) 21, Sombor (muška) 24, Cetiiije 00, Prilep 00, Beograd (Pedag. Odelj.) 35, Berani (Ped. Odelj.) 59, Kragujevac (Pedag. Odelj.) 00, Pirot (Pedag. O.) 36, Užicc (Pedag. Odelj.) 41, Šabac (Pcdag. Odelj.) 55. Ukupno: 760 od kojlh su 417 moških i 343 ženskih. — Državni zbor v Berllnu je zopet odložil uzakonitev šolskega zakona, ki so ga propagirall reakcionarni krogi in je odbil predlog po prizadevanju sociaino-demokratskih in demokratskih krogov. — Nov zemljevid o razdelltvl države na oblasti. Mlnistrstvo notranjih del je izdalo zemljevid administrativne razdelitve države na oblasti. kakor to določa Vidovdanska ustava. Poleg oblasti so na tem zemljevidu označene tudi meje 30 županij in 335 srezov. Ministrstvo bo razposlalo ta zemljevid na vse županije in srezke oblasti. Zemljevid je izdelal g. Peter Madžarevič. — Oblastni referenti za vere. Ministrstvo za vere je odločilo, da imenuje za oblastne referente za vere pri velikih županih najstarejše predstavnike raznih veroizpovedanj, ki se nahajajo na teritoriju oblasti. — Upokojeni učitelji in učiteljice. Minister prosvete je upokojil v področju Slovenije na njlhovo prošnjo te-le učitelje in učiteljice: Josip Bezlaj, ra\Tiatelj v Ljubljani, Fran Finžgar, učitelj meščanske šole v Dolnji Lendavi, Tomaž Bitenc, nadučitelj v Podlipi, Janko Cvirn, nadučitelj v Leskovcu, Franjo Darvaš, nadučitelj v 2enavljah, Albert Dominko, nadučitelj pri Sv. Križu nad Kostanjevico, Ignacij GrOsslinger, nadučitelj v Puščavi, Anton Gselmann, nadučitelj pri Sv. Martinu pri Vurbergu, Leopold Kolarš, Teodor Šuler, nadučitelj na Rakeku, Miha Vauhnik, nadučltelj v Hočah, Josip Vesjak, nadučitelj v Hajdinu, Jakob 2ebre, nadučitelj v Starem trgu pri Ložu. Karel Fenjeveš, šolski vodja v Hodošu, Anton Glaser, šolski vodja pri Sv. Primožu na Pohorju, Davorin Lesjak, učltelj v Rušah, Martin Runovc, učitelj v Slovenjgradcu, Franjo Witzmann, učitelj v Ribnici na Pohorju, Andrej Varga, učitelj v Petrovcih, Marta Dimnik-Maier, učiteljica v Ljubljani, Marija Klemenčič, učiteljica v Mariboru, Ema Raunaher, učiteljica v Ljubljani, Marija Šerc, učiteljica v Ljubljani, Ivana Zupanec - Bregar, učiteljica v Veliklh Poljanah, Cecilija Zwetti, tičiteljica ženskih ročnih del v Marenbergu. Štirim učlteljem ozir. uči tel jicam, ki so prosili za predčasno upokojitev, je odklonjena prošnja, in slcer trem, ker so za službo še sposobni, eden se pa mora dati ponovno zdravniško prei s k a t i. — Ob prUlki sv. Save so bili odllkovanl naslednJJ slovenski prosvetni in kulturn! delavcJ: z redom sv. Save III. r a z r e d a: Franjo Kidrič, rektor univerze v Ljubljani; z r e d o m IV. razreda: dr. Janko Lokar, inšpektor ministrstva prosvete; dr. Valentin Korun, direktor II. giinnazlje v Ljubljani; Josip Mazi, direktor realke v Ljubljani; Amat Škerlj, direktor gimnazije v Novem mestu; Anton Jeršinovič, direktor gimnazije v Celju; Alojzij Virbnik, profesor ,1. realne gimnazije v Ljubljani; z r e d o m V. raz reda: dr. Josip Debevec, profesor gimnazije v LJubljani; Andrej Rape, šolski nadzornik v Ljubljani; Marija Mehle, strokovna učiteljica v Ljubljani; Ivan 2olnir, nadučitelj v Ptuju — okolica; Karel Mavrič, nadučitelj v Gornji Radgoni; Avgust Požegar, nadučitelj v Gederovcih; Anton Kosi, ravnatelj v Središču; Josip Lasbacher, nadučitelj v Rušah; Aleksander Lunaček, nadučitelj v Št. Rupertu; Franjo Šetinc, nadučitelj v Prevorju. NABIRALCEM »ZVONČKOVM« NAROČNIKOV. ~ Druga številka »Zvončka« izide 15. t. m., tretja pa že 1. marca. Javite vsled tega nemudoma naročnike za 2. št. do 15. t. m. in 3. štev. do 25. t. m., da ne bo zamude. V bodoče prosimo, da nam javljate naročnike vsak mesec vnapzej za naslednjo številko. Če se boste držali tega reda, nam bo mogoče uravnati upravo »Zvončka« tako, da ga bodo imeti naročniki vselej že vsakega 1. ali 2. v rokah. — Javljamo obenem vsem našim zvestim nabiralcem, da nam je naklada 1. številke pošla in jo bomo ta teden še enkrat natisnili. Akcija je vrlo dobro uspela. Vsa čast našemu članstvu, zlasti moramo pohvalno omeniti tovae riše in fovarišice iz ptujskega okraja, ki so nam izredno veliko naročnikov ptu dobiti. — Pogrešamo pa še mnogo šol iz Gorenjske in Notranjske. Pričaku* jemo, da se tudi tovariši in tovarišice iz teh krajev odzovejo našemu vabilu. HU tite s prijavami, da nam bo mogoče redno in fočno vsako številko lista n& tisniti. UPRAVA »ZVONČKA«.