Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Stev. Oin 1*-* štev. 38. V Liubljani, dne 18. septembra 1930. Leto XIII. Upravništvo ,,Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za m«, zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dia. Amerika letno I dolar. —Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št 10.711. Izhaja vsak četrtek Vsa Evropa obsoja fašistično preganjanje naših primorskih rojakov Podrobnosti o grozni usmrtitvi v Bazovici — Tirolski list poudarja, da sta fašistično strahovanje in nasilje morala roditi tak odpor — Češkoslovaški listi za slovansko čast — Demonstracije v Pragi — Dunajski list z najostrejšimi besedami obsoja psovanfe že mrtvih žrtev po italijanskem časopisju Po sodni razpravi v Trstu in po usmrtitvi štirih Slovencev mučenikov pri Bazovici je nastalo v Trstu, kakor splošno piše inozemsko časopisje, zelo mučno razpoloženje. Tudi Italijani se zavedajo, da pri tej grozni obsodbi nekaj ni prav. V Jugoslavijo so te dni pribežali zbegani in strti oče, mati, brat in sestra ustreljenega Zvoni-mira Miloša ter se naselili v Zagrebu. V Trsiu so imeli malo trgovino, pa so vse v naglici razprodali za neznaten denar, za toliko, da so se megli pripeljati k nam. O zaključku tržaške žaloigre prinašajo zagrebške -Novosti* nekaj podrobnosti: «V petek 5. t. m. okrog 10. zvečer so skoro vsi miličniki zapustili stražo pri sodni palači v Trstu in zamenjali so jih karabinjerji. Miličniki so odkorakali v svojo vojašnico v mnenju, da se bodo lahko končno odpočili. Prišlo pa je povelje, da morajo takoj kreniti v Bazovico. Tja je že okrog 4. zjutraj prispel avtomobil z vsemi štirimi obsojenci. Avto se je ustavil na travniku v-bližini Bazovice, kjer se odcepi pot proti vojaškemu strelišču. Tu so se postavili miličniki v .če-tverokot, tako da je bila odprta ena stran če-tverokota, in sicer ona proti zidu, h kateremu so postavili vse štiri žrtve. Obsojenci so morali sesti na pripravljene stole, obrnjeni z obrazom v-zid. Vsi so bili okovani v verige, fazen tega pa še medsebojno povezani z verigami. Prvi se je usedel- na stol Bidovec. Ko so mu hoteli zavezati oči. je to odklonil. Enako so storili tudi ostali trije obsojenci. Poveljnik miličnikov je najprej odredil, naj se javijo prostovoljci, ki hočejo streljati na obsojence Javilo se je 28 miličnikov iz Kalabrije in Sicilije ter 8 iz Julijske Krajine, tako da je moral komandant bataljona sam odrediti strelce. Ko je pozval nekega miličnika, se je ta onesvestil. Namesto njega je moral poveljnik nato odrediti drugega. Na vsakega izmed štirih obsojencev je moralo streljati 14 miličnikov, in sicer po 7 kleče in po 7 stoje. Salva, ki je bila oddana na tiho povelje komandirja Diamantija, ni dobro zadela. Po salvi sta ostala na stolih še Valenčič in Marušič. Tedaj je pristopil k Marušiču, ki je še hropel, milični oficir in ma oddal v glavo tri strele iz revolverja. Vsi obsojenci so, preden jih je pogodila smrtna salva, dati z vzklikom duška svojemu narodnemu prepričanju. Sploh so se vsi štirje ponašali izredno junaško. Karabinjerski polkovnik Allesandro je v navzočnosti uradnih fašističnih zastopnikov izjavil: da se divi tej hrabrosti ter tla še nikdar ni videl, da bi bil kdo tako junaško šel v smrt. Izvršitvi smrtne kazni je prisostvovalo razen miličnikov še okrog '200 oseb, prefekt Zoro, fašistični tajnik Perugino in drugi uradni zastopniki. Očividci pripovedujejo, da so se vsi, ki so prisostvovali izvršitvi obsodbe, vračali globoko pretreseni in bledi od razburjenja, ki jih še dolgo potem ni minilo. Te podrobnosti so vsekakor zelo značilne, ker dokazujejo, da je bil ves proces v Trstu, Ki je bil itak izveden v nezaslišano kratkem času, samo formalnost ter da je bila sodba že v naprej določena. Že v petek popoldne, ko je razprava še trajala, je bilo na pokopališču pri Sveti Ani pri Trstu izkopanih pet jam za petorico obsojenih. Ni pa znano, ali so obsojence po usmrtitvi res tam pokopali. Govori se, da Špangerja zaradi tega niso obsodili na smrt, ker jim bo potreben v razpravi proti ostalim obtožencem, ki se bo vršila še v teku tega meseca pred izrednim sodiščem v Rimu. Ubogemu Bidovčevemu očetu je odvetnik Zenaro jamčil z vso gotovostjo, da njegov sin ne bo obsojen na smrt, marveč da bo dobil ?() let ječe. Bidovčjv oče je plačal temu odvetniku 30.CC0 lir prav toliko tudi Milošev oče. Na dan usmrtitve je bilo prebivalstvo v Bazovici in okoliških vaseh v globoki žalosti. To ,je bil dan groze. Še sedaj je ves Kras pod vtisom tega strašnega zločina.> Kakor piše tržaški cPiccolo», je prišlo 7. t. m., >) je dan po usmrtitvi pri Bazovici, do krvavega spopada med miličniki in domačim prebivalstvom pri Sv. Petru na Krasu. V spopadu je bilo več mrtvih in ranjenih. Do sličnih spopadov je prišlo po vsem Krasu. O tržaški žaloigri piše tudi v Iimsbrucku izhajajoči < Der Siidtiroler*, ki pravi med diugim: štirje mladi Slovenci so padli kot žrtve svojih idealov. Zaradi veleizdaje jih je fašistično sodišče v Trstu obsodilo na smrt. Kaj pravi obtožnica fašističnega tožilca? 87 obtožencev je baje osnovalo tajno organizacijo s sedežema v Trstu in Gorici. Pripadniki te organizacije so bili baje sami slovenski inteligenti. Naloga organizacije je bila odpor proti fašističnemu režimu ne samo z zakonitimi sredstvi, nego tudi z nasiljem. Obtožnica nato obširno našteva razna dejanja, napade in požige, ki da so jih baje izvršili obtoženci. Prava resnica, o kateri obtožnica molči, pa je ta-le: Res so bile zažgane fašistične šole; res je bilo prebivalstvo pozvano k odporu proti fašističnemu režimu; bombe so bile nastavljene in zažgane, namenjene pa seveda poslopjem, ne ljudem. Daleč od tega, da bi zagovarjali nasilje, moramo podčrtati razpoloženje zatiranega naroda. List ,Popolo di Trieste' od leta 1920. naprej ni delal ničesar drugega, kakor pridigal uničenje Slovencev. Slovenski jezik po pisanju t<>ga lista sploh ni jezik, noga pasje lajanje. Slovansko kulturo je list pri vsaki priliki deval v nič. Razumljivo je, da Slovenci na vse to niso gledali križem rok. Osnovali so tajne liste, kakor ,Svobodo' in ,Borbo', v katerih so ostro nastopili proti divjaškemu hujskanju omenjenega lista. Obtoženci, ki so v Trstu sedeli na zatožni klopi, so mladi ljudje, ki so za svojo narodnost tvegali tudi svoje življenje. Bili so baš v oni dobi, ko je mladina najbolj sprejemljiva, priča neštetih strahovalnih dejanj, ki so jih docela nekaznovano izvršili fašisti v isti državi, katere državljani so bili tudi obtoženci. Na ,Edinost', glavno glasilo primorskih Slovencev, je bilo samo v letu 1022. izvršenih nič manj kot pet na-i padov in požigov. Leta 1925. je bilo na tiskarno izvršenih zopet pet napadov, pri čemer je bilo podjetje docela razdejano. Tako se je godilo tudi drugim slovenskim tiskarnam, kar je imelo za posledico, da od začetka leta 1929. ni mogel izhajati noben slovenski list več, čeprav so jih imeli poprej kar 15. Z uvedbo novega tiskovnega zakona pa so fašisti sploh zatrli vse slovenske liste. Vsi ti mladi ljudje so videli, kako fašisti ,iz narodnostnih razlogov' razbijajo in po-žigajo tiskarne njim neljubih listov, kako napadajo slovenske društvene domove, kako u';i|ajo in pretepajo svoje politične nasprotnike in kako fašistični tisk vse to proslavlja kot junaštvo. Videli so, da dobivajo oni fašisti, ki so pri takih napadih trpeli kakršnokoli škodo, od države iz javnih sredstev odškodnine in pokojnine. Doživeli so, da je v Italiji pod fašističnim režimom leta 1927. izšel zakon, ki je določal, da so vsi umori, požigi, uboji in drugi zločini, izvršeni i/. ,narodnostnih razlogov' nekaznivi. Morali so gledati, kako je državni podtajnik Giunta leta 1920. vodil fašistično drhal pred Narodni doni, ga napadel in svojeročno zažgal, pri čemer je bilo ubitih več Slovencev, neka ženska pa je iz dru-. gega nadstropja goreče palače skočila na cesto in se ubila. Giunta za to ni bil kaznovan, nego si je s tem celo pridobil še posebno naklonjenost Mussolinija, ki ga je imenoval za prvega državnega podtajnika v ministrskem predšedništvu. Tako so fašisti zastrupljali ozračje. Meje med pravico in krivico, med zaslugo in zločinom so že pred leti popolnoma izbrisali. Ali se je po vsem tem sploh še čuditi, če je pravilo o zakonitosti zločina iz ,narodnostnih razlogov' po tako nazornem nauku našlo pristaše tudi med slovensko mladino? To je bil primer, ki so ga dali fašisti sami in ki so ga mladi slovenski idealisti samo posnemali. t'e prebivalstvo, ki ga vladni krogi sami označujejo kot miroljubno in ki se v prejšnjih letih in razmerah ni nikdar zatekalo k nasilnim dejanjem, sedaj poseže po takih sredstvih, je to samo posledica osemletnega fašističnega nasilja. Mirno prebivalstvo se je končno uprlo neprestanemu nasilju. Glavni obtoženec Bidovec, 221etni mladenič iz ugledne rodbine, je pri zaslišanju tudi odkrito priznal, da je čutil potrebo ne samo govoriti nego tudi delati. In končno vprašamo: Ali se morejo in smejo fašisti pritožiti, da je njihovo nasilje rodilo nasilje? Ali imajo pravico obsojati, če si je zatirani narod po dolgem zatajevanju dal duška in v svojem ogorčenju ni pomislil, kaj je prav in kaj ne? Gorje onim, ki namesto ljubezni sejejo mržnjo! Sedaj vidijo, da njihovo početje rodi sadove. In če oni štirje mladeniči danes niso več med živimi, ker je fašistični državni tožilec nasilno uničil njihovo življenje, bo krvava sodba padla nazaj na fašizem in staro načelo ,Zob za zob!' bo sedaj šele prišlo do prave veljave. Noben narod ne sme nekaznovano teptati naravnih pravic drugega naroda !> Dunajski dnevnik «Wiener Allgemeine Zei-tung» piše: «Veliko pozornost vzbuja poziv istrskih izseljencev na vse kulturne narode sveta, v katerem je rečeno, da \rši fašizem v Italiji navzlic Društvu narodov in manjšinski konferenci že osem let najstrašnejše nasilje nad slovansko manjšino, tako da je šlo doslej nad 29.000 Hrvatov in Slovencev skozi italijanske ječe, kjer so jih mučili na najhujši srednjeveški način. V teh osmih letih so fašistične tolpo pomorile 2172 Hrvatov in Slovencev. Sramota za ves kulturni svet je, da to mirno trpi. 3200 hrvatskih in slovenskih šol, otroških vrtcev, čitalnic in društvenih domov je požgala in izropala fašistična drhal, 14 slovenskih listov je bilo uničenih in opremo tiskarn so fašisti odvlekli, odvzeli so lokale in prejšnjim lastnikom niso plačali niti beliča. Razen Jugoslovenov je pobegnilo v inozemstvo čez 16.000 Italijanov, kajti sicer bi jih zadela enaka usoda kakor Mat-teotija in mnoge druge mučenike.j V enakem zmislu pišejo številni evropski časopisi, tako francoski, angleški, nemški, belgijski, švicarski, poljski, avstrijski, predvsem pa češkoslovaški, ki po vrsti vsi s prav ostrim poudarkom napadajo, fašisem. Na ostro pisanje češkoslovaških listov je italijanski poslanik v Pragi dvakrat posredoval pri češkoslovaški vladi. Glede na te intervencije italijanskega poslanika je praški dnevnik Pravo Lidu> pisal: < Italijanski poslanik je postopal samo na povelje Mussolinija. Velika nesramnost je, pofpzati v neodvisnost neše države in nas stalno nadlegovati s takimi intervencijami Mnenja smo, da se mora temu vendar enkrat napraviti konec. Noben pošten človek ne more danes molčati k strašnemu režimu v Italiji. Gospodu Mussolini ju se mora povedati, da Češkoslovaška ni pod njegovim varstvom. V Parizu, Londonu ali Berlinu bi si on kaj takega ne dovolil. Taka sitnarjenja nadležnega inozem-ca se morajo končno prenehati. Naša republika je neodvisna država in naši listi se ne pustijo na noben način nadzorovati po MussoIiniju.» Praški je objavilo te dni na prvi strani stavek z debelimi črkami: cSlovani, mislite vedno na to, da ste za italijanski fašizem samo psi» Ostre članke proti blatenju slovanskega imena so objavili tudi cLidove Noviny», , «Narodni Politikn>, ^Slovenski Dennik» in drugi. Bratislavski ,«Slovakj> poroča: «V Bratislavi je bil ustanovljen skupni odbor Čehov in Slovakov, ki hoče postaviti spomenik štirim Slovencem, umrlim v Trstu mučeniške smrti. Odbor se je že obrnil na prebivalstvo s prošnjo za prostovoljne prispevke. Odziv je bil tako velik, da bodo sredstva za spomenik prav kmalu zbrana. Slovaki bodo s tem pokazali, kako obsojajo postopanje fašistične Italije in kako zelo jih je pretresla vest o usmrtitvi štirih Slovencev v Trstu.» iNarodni Listy» poročajo tudi: (Češkoslovaški narodni svet, ki je neoficielna nadstnm-karska organizacija za varstvo češkoslovaških narodnih koristi, je imel sejo, na kateri je sklenil oster protest proti zatiranju slovanskega ljudstva na ozemlju, ki je bilo pred dvanajstimi leti anektirano od strani Italije. V protestu se naglasa, da nasilstvo, s katerim se postopa s Slovani, ni v skladu z dosedanjim dobrini imenom Italije. Italija se vede nasilno proti drugim narodom. Mi razlikujemo, pravi sklep, ljubezen za narod in domovino od strastnega besnenja proti pripadnikom drugih narodov. Namesto, priuašajo pod naslovom: «Zvestoba za zvestobo naslednjo brzojavko Ijulv-ljanskega župana dr. Puca: V globoki žalosti za- Al. Silvester:' Na potih usode (Dalje.) Le malo časa je sedel ob ognju, kajti že prihodnjo priložnost je porabil, U. se je zmuznil iz območja materinih oči. Ko je Ljubica tako zamišljeno sedela poleg (•':nja, kateremu je dokladala vedno znova novo t'ivo njena zvesta služkinja Milica, se ji je pribijala starka ter jo spoštljivo vprašala: »Gospodarica, kako ti ugaja moje podzemsko kraljestvo?« Ljubici je ta kraj v resnici zelo prijal in bi l:"rala, ako bi to zanikala. Zato je dejala starki I >vsem odkritosrčno: «Tu se živi prijetno, mirni in brez bojazni, da te kdo moti v pretirš-Lnju. Hotela bi tu stanovati vse žive dni. ker zunaj v širnem svetu bi ne hotela več iskati svoje sreče, katere bi nikoli več ne našla.» «Le tako otožno ne! Svet se izpreminja, iz-p-jmenijo se nazori; le usoda se ne izpremeni. Trudna si. junaška Ljubica, ali hočeš, da ti post eženi s kupico dobrega vina.» «Daj. če imaš tako okrepčilo! Hvaležna ti bom zanje.» Starka je odšla, a se kmalu nato zopet vrnila s steklenico vina. Ponudila je svoji nekdanji gospodarici kupico vina, katero je izpila vdova v dušku. Zahvalila se je starki za njeno uslugo in ji obljubila stotero povračilo. Ljubica je kmalu' nato čutila opojno moč vina, postala jj zaspana ter se je vlegla na ležišče, katero je napravila Milica iz obleke. Ni trajalo dolgo, ko jo je primahal od vodnega dela izmučeni Pero, ki je tudi kmalu nato, ko je nekaj malega použil, legel poleg svoje mamice in sestrice ter trdno zaspal. Zaradi obilice ognjev, ki so goreli v tej podzemski jami, je. postal zrak mehek in topel, kar je navdalo tudi ostale z zaspanostjo, česar prej zaradi skrajno napetih živcev niso občutili v taki meri. Nedoigo pa se je zaspanec polastil skoro vseh. Le starka je hodila zadovoljno okrog kot budna gospodarica, ki prenočuje v svoji h ši veliko gostov in skrbi, da se ne kali nočni mir . nobenemu. V zgodnjih jutranjih urah je javil stra-j žnr starki, da se Turki odpravljajo na odhod. Hitro je starka določila, da morata oprezno sle-I d iti odhajajočim dva stražarja in da mora prti ! vsaj eden izmed njiju naznanit, katero smer bodo ubrali sovražniki. Po odhodu Turkov je starka postavila še nekaj straž po bližnji okolici, nato pa velela do-tičnim. ki so si posebno želeli solnca in njegove s/etlobe. naj odidejo nekoliko na prosto, vendar se pa ne smejo nikamor oddaljiti od skalnega vhoda. Ostale pa je zaposlila s kopanjem premoga, nabiranjem mahu za ležišča in donaša-njem suhih drv. Nekako okrog poldneva sc je vrnil eden izmed stražarjev, ki so sledili Turkom, s poročilom, da s v globokem jarku ostavili svoje s plenom natovorjene konje in zasužnjene ljudi pod nadzn-stvom maloštevilne straže, ostali so pa odjezdili v smeri proti Stojdragi. Kako so se starki zaiskrile oči. ko ;e čula to poročilo. S svojimi naglimi ukrepi, ki so sledili liipni presoji položaja, je gotovo nadkriljevala marsikaterega možaka. Ne da bi dolgo izbirala, je določila kar sama od sebe 30 mož, jih oborožila s puškami in vrvmi in že so se nahajali v stranskem podzemskem hodniku, katerega je izdolbla nekdaj voda. Ta hodnik je tvoril, kakor že omenjeno, pot, po kateri si je preskrbovala starka razne potrebščine. Ni bila to sicer prvovrstna pot, vendar pa uporabna za izhod v jarek k potočku Sošici. K sreči so imeli Ječmeniščanje večjo zalogo voska in ovčjega loja, iz kat rega so si delali sveče. To zalogo so srečno rešili v podzemlje. Opremljeni s svečami so dospeli Uskoki po komaj enourni hoji po podzemskem hodniku na iskalovito pobočje Sošice. Stražar, ki je opazoval odhajajoče Turke, se je po kratkem ogledovanju I zopet vrnil k skritemu vhodu in naznanil starki iti ostalim možakom, da se nahaja tabor Turkov komaj nekaj so korakov niže ob potoku. Ker so I bila strma rebra jarka poraščena z gosto ?umo, 'so se Uskoki lahko približali taboru docela nc-opaženo. Spotoma so naleteli tudi na drugega opazovalca, ki jim je sporočil, da ie čul iz daljave streljanje iz pušk. kar je pričalo, da so Turki gotovo napadli dobro utrjen tabor na Stojdragi. To je dalo možakom pogum, kajti prepričani so bili, da se Turki ne vrnejo tako kmalu. Se kratko zalezovanje in že so ugledali skozi drevje turško taborišče. Kraj potoka je bilo privezanih k v tla zabitim kolom nekaj konj in mezgov, a malo dalje na majhni planoti je bila nakopičena cela množica večjih in manjših omotov. Poleg tega skladišča so pa sedeli za roke I zvezani ujetniki, večinoma mladi možje, mlade I ženske in pa nekaj še nedoraslih otrok obojega spola. Žalosten je bil pogled na te za suženjstvo določene ljudi. Pa sedaj ni bilo časa tratiti s pomilovanjem, temveč treba je bilo hitro delati. Starka je naravnost določila vsakemu posamezniku, katerega Turka si naj vzame na muho, ker jih radi težke usode Jugoslovenov v Italiji in tržaške obsodbe-nam je v veliko tolažbo vroče sočustvovanje češkoslovaškega naroda in pravilno presojanje položaja vsega češkoslovaškega tiska. Zahvaljujemo se vam za ta dokaz bratstva in solidarnosti in vas prosimo, da sporočile to javnosti. Za društvo «Sočo»: dr. Dinko Puc. «Narodni Listy» poročajo: Slovanska komisija mlade generacije češkoslovaške narodne demokracije je poslala ministru dvora v Beogradu dopis, v katerem izraža simpatije in vdanost našemu kraljevskemu domu in vsemu jugosloven-skemu narodu glede na zadnje dogodke v Trstu. V dopisu je rečeno, da najde Jugoslavija v mladih češkoslovaških rodoljubih one, ki ne bedo znali samo ponavljati, temveč tudi izvrševati geslo: «Zvestoba za zvestobo*. «Narodni Listy» poročajo: Prejeli smo iz Maribora naslednjo brzojavko: Vsem .češkoslovaškim listom pošiljamo najprisrčnejšo zahvalo za njihov pogumni nastop proti krivicam in nasilju italijanskega fašističnega režima, za njihovo globoko sočutje in slovansko solidarnost z žrtvami fašističnega strahovanja. Primorski izseljenci v Mariboru. Dunajski «Der Abend» napada pod naslovom: «Fašistične hiene* italijanski fašistični tisk, o katerem pravi, da piše skrajno odvratno in podlo ter še po smrti pljuje in obmetava nesrečne žrtve z blatom. Navaja med drugim list < Giornale d' Italia», ki s ponosom hvali komandanta tretje legije fašistične milice. Ta komandant je namreč prosil, naj ga postavijo na jugoslovensko mejo, da bo klal slovenske pse. Drugi list, Rogaševci-Srdica in smo s tem zopet napredovali. Svoj lokal bo društvo imelo pri g. Weissu, trgovcu v Rogaševcih. — V Srdici je umrl g. Biček. Blag mu spomin! — Letina pri nas je letos še dovolj dobra, samo da bi se zvišale cene živini, ki jo danes moramo oddajati pod ceno. Sadja je letos malo. Letos je bilo opažati posebno pri umnih gospodarjih, da so cepili šmarnico na žlahtno trto, ki se je večinoma prijela. — Naš del Prekmurja je v zadnjih letih splošno napredoval. Priporočljivo bi bilo, da bi se vsak kmetovalec naročil na «Domovino». ki je pravi list za našega kmetovalca in nad vse koristen. Vsi oni, ki so na «Domovino> že naročeni, naj jo priporočajo še svojim znancem in prijateljem. Kdor čita koristno časopisje, ta napreduje. Rodovniško društvo za gojitev in mlečno kontrolo cikastega (simodolskega) goveda v Nedelici pri Turnišču obvešča cenjene živinorejce, da je kraljevska banska uprava preložila tukajšnjo razstavo, ki bi se imela vršiti 18 t. m., na 30. t. m. Na razstavo ponovno vabimo vse, ki se zanjo zanimajo. NAŠI NA TUJEM V/ESTFALSKO PISMO. Recklinghausen, septembra. Dragi bralci in bralke «Domovine», zopet imam precej novega na srcu in ker se dalje časa nisem oglasil, bom sedaj podrobneje opisal, kaj vse.novega se je zadnji čas dogodilo pri nas. Zadnjič sem pisal o različnih novih poklicih in patentih. Mislil sem v doglednem času bralce in bralke «Domovine» presenetiti z novimi patenti, toda prišlo je drugače. Tako pač hoče usoda. Ne gre vse tako, kakor bi si človek želel. j Čeprav se ljudje z gobami zastrupljajo, vseeno tudi na Westfalskem hodimo po gobe. Posebno še sedaj, ko marsikdo ne ve, kam s časom. Na cehi so ti vrata zaprta in kaj hočeš potem početi? Večja skupina tukajšnjih rojakov se je 25. avgusta odpeljala na izlet v domovino, kakor že veste. Zelo prisrčno so bili na svojih rodnih tleh sprejeti. Kakor je poročala «Domovina», se naši rojaki doma dobro zavedajo naše trde usode. Pri tej hudi gospodarski krizi, ki mojstruje do malega ves svet, nam drugim ni bilo mogoče napraviti izleta v domovino. Upamo pa, da bomo drugo leto tudi mi obiskali našo drago domovino, ki nam je v zadnjem času postala zares prava mati. Iz mnogih pisem, ki smo jih prejeli, je bilo | razvidno, da se je našim izletnikom prav dobro godilo med svojci, prijatelji in znanci pri kupici rujnega vinca iz slovenskih vinogradov. Menda že nismo več daleč od tega, da bo ta zlata slovenska kapljica prišla tudi na naše mize na tujem. Ko so odhajali naši dragi rojaki na izlet v domovino, se je marsikomu ostalih otrnila solza iz oči in veseli jih bomo, ko se bodo zopet vrnili k nam in prinesli marsikaj novega iz domovine. Najvažnejše, kar imam na srcu, pa bi bil skoro pozabil. Delamo namreč zadnje čase vsake vrste poskuse. Pri nekaterih družinah, kjer so možje brez posla, se dostikrat spuntajo denarnice, zakaj podpora za brezposelne je vsekakor pičla. Pa tudi tukaj si ljudje znajo pomagati, če že ne vsi, pa vsaj nekateri. Žene, pomladi in čez poletje pridno obdelujejo vrtove ter pomagajo zmagovati krizo. Možje pa, ki imajo dosti časa, gredo na ceste ter pobirajo v priročne vozičke konjske fige. Ženam pride to v vrtovih zelo prav. Dandanes pa je zopet ta nadloga, da po cestah vozi več motornih vozil kakor konj. Razumljivo je, da za avtomobilom ni mogoče pobirati odpadkov. Torej tudi v tej panogi nastaja kriza in je nedavno prišlo skoro do poloma. Nekega dne se je namreč sešlo več teh pobiračev in prišlo bi kmalu do bitke med njimi. Ali zdrava pamet je tudi tukaj zmagala ter so se pobotali na podlagi, da ustanovijo klub, katerega naloga bo, razdeliti ves okraj v revirje. Vsak posamezni po-birač dobi potem svoj revir in kdor ne bo vpo-števal pravil kluba, bo takoj izključen iz družbe. Zadnjo nedeljo v avgustu se je klub ustanovil in ima pet odbornikov ter enajst članov. Meni je vse to zelo po volji in sem prepričan, da bom od zdaj naprej imel na cesti mir, kadar bom pri figah. — Vaš znanec. ŽENSKI VESTNIK Sejanje motovilca in radiča K solatam prištevamo tudi motovileč. Motovileč je domača rastlina in se razlikuje od divjega v tem, da je divji manjši. Domači motovileč ima večje liste, ki so tudi bolj mehki in okus-nejši. Ko zmanjka že vse solate, imamo motovileč. Če je letni čas ugoden, ga rabimo že pozimi, sicer pa imamo pomladi za prvo solato motovileč. Če ga hočemo imeti že za jesensko porabo, ga sejemo že avgusta meseca. Sicer je pa tudi mesec september ugoden za setev. Sejati ga moramo zelo naredko in plitvo ter zavarovati proti ptičem. Ko motovileč vsejemo, moramo zemljo potlačiti, da se dobro sprime s semenom in pri kaljenju ne privzdiguje zemlje. Imamo še eno zimsko solato, in ta je radič. Sejama ga septembra tudi zelo redko, da se posamezne rastline laže razvijejo. Glede zemlje radič ni izbirčen. Ko ga nabiramo, ga kar poreže-mo, tako da iz preostalega osrčja poženejo novi listi. Zato ne smemo prenizko odrezati, da ne poškodujemo osrčja. Kakšna dva prsta od tal je pravilno. Na ta način režemo lahko tudi endivijo, posebno zgodnjo. Še enkrat nam potem požene nežne liste. Kako shranimo sveže češpjje Češplje lahko shraniš za dlje časa sveže, ako •napraviš tako-le: Vinski sodček iz močnih hrastovih dog, ki naj drži največ 25 litrov, dobro pomij in posuši. Naveži na žico nekoliko 15 do 20 cm dolgih koscev žvepla, jih zažgi in spusti v sodček, da ga s tem zažvepljaš. Žico potegni iz sodčka in ga hitro napolni do polovice s češ-pljami. Nato privezi na žico muškatni orešek, ga zažgi in vtakni v sodček, ki ga napolni do vrha s češpljami. Sodček sedaj dobro zapri in zapečati ali s smolo zakapaj ter ga deni v vodo, tako da je ves pod vodo. Iz vode ga vzemi, kadar hočeš češplje rabiti. Če jih vzameš iz ;odčka le nekoliko, moraš ostale, kakor zgoraj navedeno, ponovno zažvepljati, spet zamašiti in p >d vodo postaviti. Tako shranjene češplje se držijo zelo dolgo zVeže, tudi leto dni, če smo pravilno postopali. Za kuMnjo Kuhana govedina v omaki. Kuhaj goveje meso v juhi. Meso vzemi rajši od stegna, ker od reber ne moreš narezati lepih kosov. Ko je meso kuhano, napravi to-le omako: Sesekljaj eno debelo čebulo, jo deni v kozo, nalij nanjo osminko litra kisa, kar naj vre par minut. Ko je prevrelo, pii-deni žlico masti; če pa imaš mast od pečenke, je še bolje. Ko se je mast raztopila, primešaj žlico moke in jo praži, da postane rumena. Potem pri-lij pol litra juhe. To vse skupaj naj vre 20 minut. Med tem vzemi iz juhe kuhano goveje meso, ga zreži na lepe kose in ga deni v omako; prideni tudi'eno narezano kislo kumarico, žličko kaper in drobno sesekljanega peteršilja. Vse skupaj naj vre še četrt ure. Nato daj vroče na mizo, zraven lahko daš krompir, riž, makarme in slično. Stročji fižol na olju. Operi in očisti fižol vseh niti, nato ga poševno zreži in skuhaj v slani vodi. Ko je kuhan, ga dobro ocedi. Nato razbeli tri žlice olja in prideni eno diobno /rezano čebulo. Ko je čebula rumena, prideni fižola, ga malo poduši, potem osoli, popopraj, dodaj še drobno sesekljanega peteršilja iu dše deset minut, pri tem malo premešaj, da se ne pri-smodi. Nato daj na mizo. Kutinov fir in žolica. Kutine operi, obriši in odstrani muho, nato jih naloži v kozo, nalij nanje kropa in jih skuhaj v mehko. Kuhane so približno v četrt do pol ure. Potem jih pobeii s penovko na sito. Vodo, ki se je od njih odcedila, zlij nazaj v kozo, v kateri si kuhala kutine. Ko so se malo Tniadile, Jih prciiači v porcelanasto skledo. Potem stehtaj pretlačene kutine. Na vsako kilo pre-tlačenih kutin daš kilo sladkorja. Sladkor deni v čisto kozo, pri 1 i j žlico vode in ga dobro skuhaj; pene s sladkorja pridno pobiraj. Ko se je sladkor pričel gostiti, stresi zraven pretlačene kutine, dobro zmešaj in kuhaj dalje, da se zgosti, a vedno pridno mešaj, da se ne prisniodi. Ko vre približno tri četrt ure, je kuhano. Vzemi za pol žlice kutin na krožnik, in če s«3 je v petih minutah naredila trda kožica, so kuhane. (Za sir mora biti zelo gosto kuhano!) Ki je kuhano, splahni z mrzlo vodo razne skledice, Skodelice in slično drobno posodo in stresi v te mokre posodice kuhano mezgo. Po vrhu jo lepo razravnaj in postavi na hladno. Ta mezga se strdi kakor sir. čez dva dni obreži ta sir v posodicah ob robu z nožem, da ga laže spraviš ven, iil potem stresi sir na pergamentni papir. Na tem papirju ga deni na zračen, hladen prostor, da se še malo osuši. Potem ga potresi s stolčenim sladkorjem in ga pusti še par dni sušiti. Približno čez deset dni ga še enkrat posuj s sladkorjem, ga zloži na svež in suh papir in pokrij še s pokrovom in shrani tako na suhem, hladnem prostoru. Tako pripravljeni sir je jsiko dobra slaščica za pozimi. Zreza-nega v primerne oblike (zvezdiee, cvetlice in slično) lahko porabiš kutinov sir tudi za okras k tortam in drugem pecivu. — Voda pa, v kateri si kuhala kutine, in ostanke, ki se niso dali pretlačiti skozi sito, kuhaj še pol ure. Potem stresi to v vrečico in naj se cedi čez noč. Ta sok drugi dan stehtaj, daj na kilo soka kilo sladkorja in kuhaj približno eno uro. Napravi, kakor pri ku-tinem siru, na krožniku poiskušnjo, če je dovolj kuhano. Ko se je ohladilo, mora izgledati kakor žblica in biti prozirno. Ko je kuhano, še toplo nadevaj v segrete kozarce in drugi dan zaveži in shrani. Na ta način dobiš kutinovo žolico, ki jo daš namesto kompota na mizo. Je zelo dobra po okusu in tudi lepa za oko. Lahko jo pa rabiš tudi kot nadev pri pecivu, a le v hladnem stanju, ker, čim se segreje, se razpusti kakor mesna žolica. IZ POPOTNIKOVE TORBE i KONJIŠKO PISMO. Konjice, septembra. Sokolsko društvo v Konjicah je priredilo predzadnjo soboto lep večer s pestrim sporedom. Prireditev se je vršila v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, starešine Sokola. Notar br. Jereb je v lepo zasnovanem govoru obrazložil namen Sokola in ljubezen vladarske hiše do Sokola, ki se kaže najbo'j s 'eni, da je prestolonaslednik sokolski staiešina. Omenil je tudi slavnost predaje polkovnih zastav v Beogradu, ki se je vršila baš na isti ck n. Na daljnji program so izpolnile recitacije gg. reži serja ljubljanske drame Skrbinška Milana in pesnika Kraglja Mirka ter nastop pevca Pre-melča Mirka. Društvu se priporočamo še za več takih večerov. Želeli bi tudi, da bi nastopil društveni orkester. Dravinjska podružnica SPD v Konjicah je markirala novo pot k svoji koči na Pesku, ki vodi iz Polajne nad Stranicami preko Sv. Vida, Vitanjske planje in Roglje do koče. Ta nanovo otvorjena pot je posebne važnosti za turiste, ki pridejo iz Celja z avtobusom. ■Urarski mojster Ficke Josip je otvoril nov moderno urejen lokal v 'sredini trga v hiši Kmečke hranilnice v Konjicah. Tvrdka Valenčak pa je vse spodnje prostore svoje enonadstropne hiše preuredila v trgovinske lokale. Urndmk pri tvrdki Laurich Peindl namerava zidati kolodvorsko restavracijo, kar pozdravljamo. Želeti bi bilo, da bi uredil čim več tujskih sob, ki jih v Konjicah občutno manjka, kar je tudi vzrok, da se-trg v tujskoprometnem oziru ne more razviti. PLANINSKO PISMO. Planina pri Sevnici, septembra. Naš trg, ki leži daleč stran od železniškega omrežja, je dobil končno avtobusno zvezo s Sevnico. S to važno pridobitvijo je ustreženo vsemu okolišu, saj smo bili prej kakor odrezani od sveta in so nas tujci po pravici nazivali «prebivalce planinskega pragozda«. Avtobusni podjetnik je prevzel tudi prevoz vsakodnevne pošte in tako smo tudi v tem oziru močno napredovali. Avto- j bus odhaja zjutraj ob šestih izpred pošte in ima zvezo z vlaki proti Zidanemu mostu in Zagrebu. Iz Sevnice odhaja popoldne ob treh po prihodu potniškega vlaka iz Zagreba. Delo na popravi občinskega vodovoda je po dolgem času vendar končano. S popravo vodovodnih cevi in namestitvijo plavača v rezer-voaru v Rožnem dolu menda ne bo več pomanjkanja pitne vode, kakor je bilo to občutiti zlasti skozi vso poletno dobo, ko smo bili skoro nepretrgoma brez vode. Vendar smo mnenja, da bi se slična dela morala oddajati po razpisu licitacije, ne pa takoj prvemu in najbližjemu ponudniku. Ukinjen je bil s 1. septembrom tukajšnji oddelek finančne kontrole. Trg je priključen finanč-| nemu oddelku v Sevnici, okoliš pa deloma k Sv. Juriju in Laškemu. G. starešini Vertačniku in ' g. Cepinu, ki sta premeščena, prvi kot vodja od-1 delka k Sv. Juriju, drugi v Hotedršico, želimo na novih mestih obilo sreče in uspeha. Na angelski sejem je bilo prignanih preko 700 glav živine, vendar zaradi pomanjkanja ino-: zemskih, kupcev, ki zaradi izredne kakovosti , naše živine sičer redno posečajo planinske sejme, do večjih kupčij ni prišlo. Nakupljenih je bilo samo nekaj vagonov živine. Kakor smo obveščeni, se pripravlja ustanovitev sokolskega društva. To zdravo misel bodo pač iz srca pozdravili vsi, ki čutijo narodno. Do sedaj je obstojalo v vsem okraju samo gasilno društvo na Planini in je bilo kaj močno pogrešati društva, ki bi delalo na kulturni povzdigi našega ljudstva. Zato je želeti, da se nameravana ustanovitev Sokola čimprej uresniči, kar menda ne bo pretežka naloga glede na prilike, ki so nastale po 6. januarju. Morda bi bilo umestno, stopiti v stik z odločilnimi činitelji pri Sv. Vidu in bi se ustanovilo skupno sokolsko društvo Planina - Sv. Vid. Naša rojakinja, pisateljica Ana Wambrecht-samerjeva, ki je napisala v slovenskem jeziku našo planinsko kroniko, o kateri je «Domovina» že pisala, je objavila zopet več zgodovinskih povesti iz našega kraja. Posebno zanimiva je zgodovinska črtica o nekdanji Urbasovi, sedaj Ru-dekovi kovačnici, na kar opozarjamo vse one, ki umejo nemški. Priznani in plodoviti pisateljici želimo pri njenem nadaljnjem literarnem delu največ uspehov. «Domovina» je postala kaj priljubljen časopis med našim ljudstvom. Kako ne bi, saj ima vedno toliko dobrega, poučnega in zabavnega štiva ter novic iz vseh krajev kakor noben drug tednik. Zato radi segamo po «Domovini» in. jo z zanimanjem čitamo.- X Bljuvanje ognjenika Strombolija. Pretekli čeli tek zjutraj je začel strahovito blju^ati ognjenik Stromboli v bližini severne obale Sicilije. Stromboli je 926 metrov "isok. Nastop bljuvanja je bil tako silen, da je raznesel vrh ognjenika. Daleč naokrog so padali cjli -jpi razbeljenega kamenja in pepela, kar je provzročilo v okolici številne požare. Tok lave je dosegel vas San Bar-tolo in zahteval mnogo človeških žrtev. V vasi Ginostri je bilo ranjenih več ljudi. Istočasno je bil potres na Liparskih otokih, ki so znani po tem, ker jih uporablja fasistična vlada za internacijo političnih jetnikov. Med prebivalstvom otokov je nastala strašna panika in je zbežalo vse na prosto. Krajevna' oblastva so brzojavila v Messino po nujno pomoč. Proti otokom je od-plulo z vso naglico več rušilcev z živili, obleko in drugimi potrebščinami. X Učenke obsodile učitelja na smrt. Iz Ir-kutska v Sibiriji poročajo o nenavadni smrtni obsodbi. V nekem kraju blizu Irkutska je nastopil službo na dekliški šoli mlad učitelj, ki je poučeval zelo vestno, tako da so ga ime'e vse učenke rade. Tudi on je bil zadovoljen m nameraval se je oženiti, da bi imel domače ognjišče v kraju, kjer so ga ljudje takoj vzljubili. Čez nekaj mesecev je privedel iz Irkutska mlado ženo. S tem se je pa ljubezen učenk do učitelja mahoma ohladila. Nekega dne je pa počil pod oknom učiteljeve sobe strel, šipa v oknu se je razletela in učitelj je začutil v rami skelečo bolečino. Brž je pogledal skozi okno in opazil eno najboljših učenk, Marjo Aleksandrovim, ki je na vso moč bežala od hiše. Učitelj je bil obstreljen. Malo je manjkalo, da ga ni pogodila krogla v glavo. Ko se mu je rana toliko zacelila, da je 'ahko zopet poučeval, je hotel priti resnici da dna. Marjo Aleksandrovno je pridržal po pouku v razredu in jo pripravil tako d i Ječ, da je v <3 priznala. Učenke so naravnost oboževale prijaznega učitelja. Ko je pa privedel v i Irkutska ženo, so spoznale, da je navaden človek. Sklicuje so zborovanje, na katerem sj sklenile učitelja strogo kaznovati. Ponoči se je sestalo tajno sodišče, ki je obsodilo učitelja m smrt. Mi rja AleksanJi ovna t fibolj nasprotovala smrtni obsodbi, toda usoda je hotela, da j-3 določil žr.-b baš «j >, da učitelja ustreli. Učenka je omenila, da zna zelo dobro streljati, da -'e ii je pa učitelj v zadnjem hipu tako zasmilil, da gi je nalašč samo ranila. X Grd zločin madžarskega novinarja. Ne-! mnogo večji uspeli, kajti z raketnimi topovi ho davno ponoči je našel stražnik v mestnem parku1 mogoče bombardirati mesta na razdaljo 300 do v Košicah na Slovaškem onesveščeno dekle, ki je 500 km. Načelo raketnega topa je v tem, da nosi bilo takoj prepeljano v bolnico, kjer se je šele'granata v sebi obenem pogonsko snov, ki jo z nasledniega jutra zavedlo. Dekle je postalo žrtev. eksplozijo požene dalje v trenutku, ko bi začela dveh brezvestnežev, ki sta že v rokah pravice.! noi malna granata počasi padati. Poskusi so po-Usodnega dne. bila ie nedelja, je šlo omenjeno' kazali, da imajo raketni topovi sijajno bodočnost, dekle, staro šele 18 let, na izprehod in utrujeno- Cim bo izum izpopolnjen, bo redko evropsko me-sedlo pod drevo ob cesti. Kar se je ustavil pred sto varno pred bombardiranjem sovražnih topov, nio avtomobil, v katerem je sedel imeniten go-jKer so pa lahko raketne granate težke več ton, spod, ki je vprašal ničesar hudega sluteče dekle/ si lahko mislimo, kako strahovito bo razdejanje kr.j dela ob cesti. Dekle je odgovorilo, da je, tam, kamor bodo padale. utrujena in da počiva. Gospod je mladenko povabil v avtomobil; ker se ie obotavljala, jo je potegnil k sebi in odpeljal proti Košicam. Kmalu je zavil s ceste v gozd, kjer je nesrečno žrtev z revolverjem v roki prisilil, da se mu je udala. Nesrečhica se je morala udati tudi njegovemu šoferju. Nezavestno sta potem prepeljala v Koši-ce in jo vrgla v grmovje, kier io je našel stražnik. Ko je nesrečno dekle v bolnici vse odkrito pri-j znalo, so takoj obvestili policijo, ki je uvedla strogo preiskavo. Policija je kmalu našla zločinca v osebi 371etnega madžarskega novinarja dr. Evge-na čelerta, katerega so v torek zvečer v gledališču aretirali in odvedli na policijsko ravnateljstvo. Obenem je policija aretirala tudi 351etnega šoferja Josefa Paasa. Pod težo dokazov sta oba priznala svoj zločin. X Najstarejši časopis na svetu. Kje neki izhaja časopis, ki I i bil star 1000 let? Gotovo v deželi ene najstarejših in se /daj živih kultur sveta, na Kitajskem. 100Cl?tni"o bo praznovala letos ^Peking Gazette?. Dneva, ko je začel list izhajati, ni mogoče točno določiti. Prva številka je že davno razprodana, kar ni čudno, če pomislimo, da je izšla pred 1000 leti. To pa ni tako zanimivo, kakor zgodovinsko dognati a resnica, da so obglavili v teh 1000 letih 15C0 urednikov omenjenega lista. Znano je, da človeško življenje na Kitajskem nima posebno velike vrednosti in da je krvnik z mečem takoj pri rokah, čim je treba koga poslati v krtovo deželo. Toda 1500 obglavljenih urednikov enega lista je vendarle malo preveč. X Kako si žene ohranijo Ijvbrzen mož. Zveza ženskih društev v Kaliforniji je izdala za svoje članice knjižico z nasveti in pravili, kako si lahko žena ohrani moževo ljubezen in zvestobo. Navajamo nekaj nasvetov: Pridi k mizi vedno v snažni in prikupljivi obleki! Pregovori svojega moža, da pojde dvakrat v tednu s teboj v družbo ali na zabavo, druge ve?ere, ki jih prebije doma, ga pa pusti pri miru! Poravnaj vse račune za spodinjstvo prej,, preden stopiš pred moža s prošnjo, naj li kupi novo obleko! Ne računaj nikoli s tem, da ti bo mož pomagal v gospodinjstvu! Ne dovoli nikoli svoji materi preživeti z vama nedeljsko popoldne! Vprašaj moža čim večkrat za svet! Podi nežna, toda ne preveč! Vzdržuj v možu prepričanje, da je lev mo"i in Napoleon duha! Omeniti ie treba, da so bili ti nasveti napisani po živahni razpravi v poedinib ženskih društvih, kjer so izkušene zakonske žene pripovedovale, kako so si znale ohraniti moževo ljubezen. Seveda so ti nasveti prilagodeni bolj ameriškim razmeram, v splošnem bi se pa dali s pridom pora! ili tudi pri nas. Poskusite! X Raketni topovi. Listi poročajo o novem francoskem izumu, o raketnih topovih. Največji uspeh so dosegli na tem polju Nemci s svojimi topovi, s katerimi so bombardirali Pariz na razdaljo 130 km Novi francoski izum pa pomeni še ZA SMEH IN KRATEK ČAS Začetek šole. «No, Jurček, ali li je v šoli zelo uga- Mati: jalo?3> • Jurček: «Prav lepo in veselo je bilo. Nerodno je samo to, da prihaja v šolo tudi učitelj...» Po počitnicah. Dušan: «Kje si pa bil čez počitnice?^ Milan: <;Z očetom in materjo sem šel k nekim sorodnikom malo na deželo.,> Dušan: «A!i je bilo tam iepoV> Milan: «Prelepo. Jedli smo kar na žive in mrtve. Prvi teden jim je crknilo prase, pa smo imeli dovolj mesa za ves teden. Takoj drugi teden je poginilo tele, pa je bi'o zopet za ves teden dovolj mesa. No, tretji teden jim je zbolela stara, mršava kobiia in smo se takoj zopet vrnili v mesto ...» Resnična ljubezen. «Jaka, ti me boš poročil pač le zaradi tega, ker mi bo stric zapustil veliko premoženje.« «Poiniri se. Urša! Poročil bi te tudi, če bi ti tisto premoženje zapustil kdo drugi...» Slaboten sin. Gašper in .lera, 90 let stara, prideta od pogreba svojega TOIetnega sina. Oba sta žalostna. «Saj sem ti vedno pravil,« je končno menil Gašper proti ženi, «da je najin sinko slaboten in da ga ne bova spravila po koncu.« Zgodovina. Učitelj: «Ali ve kdo kak znamenit dogodek v letu 1800.?» Branko: «Takrat je bil rojen naš pesnik Prešeren« Učitelj: « Dobro, dobro! No, ali veš tudi kak velik dogodek iz leta 1810.?» Branko: »Takrat, takrat je bil Prešeren stai deset let...» Iz malih velike oči. Urška: «Veš, tale Miha mi kar ugaja. Zal le, da ima tako male oči.« Špela: «Zaradi tega se z njim lahko brez oklevanja poročiš, bo že takoj po poroki debelo gledal...» Vsaka tleseda 50 par. NaJmaniSI mesek 7 Din Zenitnl oelasL dopisovanja m trnovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov Se poselie) 2 Din. Znesek le priložiti naročilu. O k lasni otklelek .DOMOVINE.. Liubliana. Prešernova ulica št 4. Telefon 5t 3492. Pekovskega vajenca Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba «lliri.ia», Ljubljana, llunajska cesta št 4n. telefon št 2820. 30 Prikrojevalni tečaj krojnega učilišča v Ljubljani, Stari trg št. 19, se prične začetkom meseca oktobra. Za revnejše udeležence posecanje znižano. Peko nnndacija služb. Izdelava krojev. Prodaja žurnalov. 400 Iščemo prodajalce po deželi za posiirinalniko, brzoparilnike, pletilue stroje, knlessi itd. tludi za postranski zaslužek) € Teiina*. družba, ljubi jana, Mestni trg št. 2V|. V>4 sprejme takoj pekarna Dolenc Pavel v Domžalah. Načrte in proračune izvršuje "Tehnični biro clehna*. Ljub- zii grailbe I jana. Mestni trg št. 25/1. — Zuhteva jte posel njer ja-arhitekta. nize- 3)5 Urarska popravila izvršuje najceneje in aajyre<'izneje Franc \V6lfling, Ljubljana, (iosposv etska cesta 12. Zahvala. Udeleženci zadnjega krojnega tečaja se vodstvu zasebnega krojnega učilišča v Ljubljani, Stari trg št. 19, najlepše zahvaljujemo za dober in preizkušen kroj ter zavod vsakomur priporočamo. 401 Josipi na Javoršek. Matic Ivan. Ključavničarskega učenca 40, sprejme Mat. Hočevar v Regcznici (Ptuj). 399 Vsa PLESKARSKA, LIČARSKA in SLIKARSKA DELA izvršuje najso idneiše in po nizki ceni ANGELO JELČIČ pleskar in ličar Ljubljana VII, Celovška cesta št. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela. Barve, lake, Ur rež in drugo nudi 41 najbolje in najceneje „LUSTRA" V. L AZNIK, Ljubij.n. Cosaasvetska c. 12 (poleg restav. Novi Svet) Tudi tu krat ko ni solnca, Vam bo pranje izredno olajšano, ako boste za to uporabljali pravo terpentinsvo milo DVOXOLESA — teža od 7 kg naprej najlažjega in na modernejšega o a najb >ljših svetov n h tovarn. Otroški vo Akki od najpieproslej ega do najfinejšega mode a. Iz-po okusu naročnika. S.va ni <'.roji, mo'orji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najniije cene. l'rodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F B L., tovarna dvokolesin otroš.dii vozičkov L ubljana, karlovška cesta štev 4. Naoriieten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo ria.jlep-i obraz, ibe hibi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujoče Chlorodont paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri uporabi zoh&isle ščetke. ki čisti zobe tudi na njih strani -ah. Gnili ostanki indi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh u.-.t. se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo, ki stane 8 I >in. Chlorodont-ščetka za otroke, za d.ime (mehke ščetine), za gospode čtirle ščetine). Prislno sitno v oii-Sfinalnem modrozelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod — Pošljite nam ta oslas kot tiskovino (omot ne zalepiti) in dobili boste brezplačno poskusno tubo za večkratno uporabo. — Tvor niča Zla to rog, oddelek Chlorodont, Maribor 55. Zahtevajte brezplačni C E M 1 K 14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar El eiantna plitka dobra in cenena ura -v* Din 99*— 3letno jamstvo. ' Enaka ura v boljši izdelavi Din 120*- jleino iambivo. 243 tam, Miri Ako želite, da ostanejo Vaša gospo larska pos opja z ostalim vred riobio prebarv na, morate nabavljati barve, pokest (firne \ lake in druge tem slične redmetecd no pri DRAGU FRANZU V LJUBUAN , S ar) trg it. 7.4 295 Postrežba točna. Cene solidne jesenske novosti v najmodernejših oblikah in barvah ter razne športne klobuke in čepice nudi v veliki izberi 385 specijalna trgovina klobukov MIRKO BOGATAJ, klobučar, prej POK Ljubljana, Stari trg štev. 14. Cene zmerne! Solidna postrežba! Sprejemajo se klobuki v popravilo. LJUBLJANA, Mestni tr<* 15 V i Ki NA MALO Ustanovljeno 839 NA VELIKO Telefon 2232 KAJENJE JE STRUP! Vsakdo se lahko igraje odvadi zdraviu škodljivega kajenja z našfftii EX-tabletami. Po 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je uporabljal 3kra! na dan EX-tablete. So popolnoma neškodljive! 1 evoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 ovojev 145 Din franko. Razpošilja po povzetju. JUROBA" Sekt, 59. Novi Sad, Ze. tžnicka ul. Dr, 33, Birmanske tare za dečke od Din 44*— naprel. Birmanske zapetne ure, srebrna od Din I52-— naprej. Birmanske zapestne ure, 14 Karat zlata, od Din 2S8 — naprej. srebrne VRATNE VERIŽICE (Colliers) od Din 20-- naprej. ZLATNE VRATNE VERIŽICE (Colliers) od Din 85*— naprej. Razpošilja se le proti povzetju Vrhne, iz Ia afrika, močno blago, Din 2-10, mreže, posteljne odeje, žimo, cvilh kupite najceneje pri Rudolf Sever, Marijin trg 2 v Ljubljani. N Glasba osrečuje . . če jo slišite, prav posebno pa, če se sami Z njo bavite! Ni treba, da je Vaš dom brez godbe! Stopite z nami v Stik in si izberite primeren poceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in bpezplačni veliki katalog! Dobavimo Vam direktno iz tovarne v Nemčiji, odnosno prodajne podružnice v Maribor«. Pišite takoj na naslov: H. SUTTNER, Ljubljana 5 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ali želite, da se temeljito isne bite ? Revma je strašna in daleko razširjena bolezen, ki ne prizanaša niti bogatašu niti siromaku; ona išče žrtve v palači enako kakor v koči. Prerazlične so oblike, v katerih se b lezen pokazuje. A največ je bolezni, ki imajo najraznovrstnejša imena, medtem ko niso nič drugega kakor revmatizem. Včasih bole 1* osi i in sklepi, včasih oteko členki, roke in noge so izkrivljene; trganja, zbadanje v raznih delih telesa pa tudi slabost oči, vse to so posledice revme in kostnih bolečin. — Kakor so različni pojavi, v katerih se bolezen pokazuje, tako mnogoštevilna sn vsa mogoča in nemogoča zdravila, medicine, miksture, mazila itd., ki se ponujajo trpečemu človeku. Večira teh sredstev ne more popolnoma izlečiti, v najboljšem primeru le za kratek čas ublažiti bolečine. Kar Vam mi priporočamo, je povsem neškodljiva zdravilna pijača, ki je že mnogim bolnikom pomagala. Naša kura je izborna in naglo deluje. Da pridobimo čim' več pristašev, smo sklenili, da pošljemo vsakomur, ki nam piše, popolnoma brezplačno naš > interesantno in poučno razpravo. Torej kdor trpi bolečine in kdor želi, da se teh bolečin naglo, temeljito in brez nevarnosti reši, naj piše še danes na naslov: Avgust Marzke, Berlin-Wi!mersdor£, Bruelisalersfrasse 5. Abt. 21 občna utrujenost, predčasna uvenelost, revmatizem in druge bolezni ugonabljajo organizem onih, čijih kri je onečiščena z otrovi narušene razinene materije (kakor s sečno kislino, urati, oksolati i. dr ). Teh bolezni se morate obvarovati, a prav tako je tudi zaradi njihovega zdravljenja potrebno, od časa do časa očistiti kri gori imenovanih strupov s fizio* loškim ekstraktom (kot ie «Kalefluid» O. kiilcničcn* ka) iz žlez mladih živali. Po dovršenem kur/u zdrav« ljenja s «Kalefluidom» izginejo bolezni, slabosti, de= lovna nesposobnost in prejšnji bolnik uživa zopet vse lepote življenja mladih let. Brezplačno pošljemo novo metodo »Pomlajevanja in zdravljenja bolezni«, pre= porod moči in zdravja. Obrnite se na naslov: Ikograd, ' Kralja Milana 58. Miloš MSrkovič. «Kalefluid» se prodaja v vseh lekarnah in dro* gerijah. MEfUILaiiii MARiBOR IL104-B