GLAS LETO XXII. ŠT. 31 (1046) / TRST, GORICA ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Odslej ena sama banka ormalni del je zdaj za nami. Slovenski zadružni banki sta se združili v enotno bančno ustanovo. Prejšnji teden so člani formalno potrdili spojitev. Najprej so se v petek, 1. septembra, v Gorici zbrali člani Zadružne banke (ZB) Doberdob in Sovodnje, v nedeljo so “svojo dolžnost” opravili tudi člani Zadružne kraške banke. Končno glasovanje je bilo v obeh primerih bolj formalnost. Člani obeh bank so spojitev potrdili skoraj soglasno. Pred občnima zboroma je vodstvi v Doberdobu in na Opčinah bolj skrbelo, ali se bo zbralo dovoljšnje število članov. Za dosego sklepčnosti se je morala skupščine ZKB udeležiti vsaj desetina članov, občnega zbora doberdobsko-sovodenjske banke pa petina. Tudi to pregrado so pri obeh bankah premostili brez večjih težav. Skratka, spojitev je tako postala stvarna realnost. Od 1. oktobra dalje bomo pravno-formalno imeli eno samo banko, ki bo (za zdaj) ohranila ime večje od dveh ustanov, Zadružne kraške banke (ZKB). Vprašanje imena je bila tudi ena od tem, ki so jih načeli razpravljalci na občnem zboru Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Predlagali so, naj se ime spremeni v taki obliki, da zajame teritorialno celotno območje, kjer delujejo podružnice in ki presega sam Kras. Spremembe predvsem za goriški del Kaj pravzaprav pomeni spojitev? Pravno- formalno je šlo za pripojitev ZB Doberdob in Sovodnje Zadružni kraški banki. Od tod tudi razlog, zakaj se glavne spremembe, ki jih prinaša spojitev, nanašajo na banko z Goriškega. Za varčevalce in stranke bo najbolj vidna in najpomembnejša sprememba številke tekočega računa IBAN. Ker bo odslej banka poslovala kot enoten subjekt, se bo koda IBAN uskladila in posledično se bo spremenila tudi številka tekočih računov v Doberdobu in Sovodnjah. Druga sprememba, ki bi jo lahko varčevalci občutili za krajši čas ob prehodu na eno samo banko, je uskladitev informatskega sistema. Tudi v tem primeru se bo ZB Doberdob in Sovodnje prilagodila ZKB. Število podružnic bo ostalo nespremenjeno. Spomnimo naj, da ima ZB Doberdob in Sovodnje svoji osrednji postojanki v Doberdobu in Sovodnjah, ZKB pa na Opčinah in v Nabrežini. Ob tem gre podčrtati, da imata banki podružnice po celotni tržaški in goriški pokrajini. Na obeh občnih zborih so tudi poudarili, da se število zaposlenih ne bo krčilo. Nova ureditev prinaša seveda tudi nov organigram banke. Vodstvene funkcije so člani izvolili na občnih zborih. / str. 7 F foto dd raga je izraz Društva slovenskih izobražencev, ki deluje v okviru Slovenske prosvete in prireja od septembra do junija že ustaljene ponedeljkove večere”. Tako je na petkovem odprtju letošnje 52. Drage, pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, uvodno spregovoril njen predsednik Sergij Pahor. Po več kot petdesetih letih študijskih dnevov Draga se prireditelji zavedajo, da so si ponujene teme iz leta v leto podobne in se nekako ponavljajo, a to ne kaže na pomanjkanje ustvarjalnosti ali padec domišljije, saj je tem, ki spodbujajo razmišljanje o globaliziranem svetu, na pretek. Res pa je tudi, da ostaja veliko vprašanj, ponujenih v preteklih letih, nerešenih. Prav zato je Draga še danes “D potrebna. Marijan Kravos je nato pozdravil prisotne goste, in sicer repentabrskega župana Marka Pisanija, vodjo tržaškega šolskega urada Igorja Giacominija, svetnika tržaške občine Igorja Švaba in predsednika SSO Walterja Bandlja. Bandelj je stopil pred mikrofon in poudaril pomembno vlogo, ki jo ima Draga v zamejskem in širšem slovenskem prostoru, ter se zahvalil prirediteljem za opravljeno delo. Uvodno predavanje Prva predavateljica, dr. Maja Smotlak, je sprego- vorila o Pojmovanju narodne identitete med Slo- venci na zahodni narodnostni meji od 19. stolet- ja do sodobnosti skozi prizmo romana. Dobro- došlico ji je izrekla Nadia Roncelli, ki jo je tudi predstavila. Leta 2014 je doktorirala na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Njena prirejena dok- torska disertacija pa je izšla pri tržaški založbi Mladika kot znanstvena monografija Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Ita- liji (1991-2015) . Zaposlena je na Inštitutu za jezi- koslovne študije Univerze na Primorskem. / str. 3 Metka Šinigoj www.noviglas.eu Sergij Pahor (foto JMP) Walter Bandelj (foto JMP) Draga 2017 na Opčinah “Pot iz mrtvila je le ena ...” Svet okrog nas7. septembra 20172 Povejmo na glas Nadvse spodbuden ukrep proti revščini rugi tir je nastal v okviru dogovorov med Italijo in Slovenijo o posodobitvi železniške povezave Trst/Koper-Di- vača kot dela 5. koridorja, na po- dlagi smernic EU za obnovo je- drnega vseevropskega železniške- ga omrežja, za kar je bila EU pri- pravljena prispevati 40% nepo- vratnih evropskih sredstev za meddržavne železniške odseke in 20-30% za notranje proge. Kljub surovim pritiskom Italije, da bi se naj Koper priključil na 5. koridor D prek nove kratke proge Koper-Trstin se odpovedal svoje novemu tirudo Divače, kar je bilo za Slovenijo nesprejemljivo, sta bila s sogla- sjem Bruslja oba odseka Trst/Ko- per-Divača proglašena za sestavni del 5. koridorja in s tem pridobila pravico do 40% nepovratnih evropskih sredstev. Vendar pod pogojem, da se na primernem me- stu združita in skupaj kreneta proti Divači. Naravna pot obeh odsekov bi bila, da bi se oba, koprski prek Rižanske doline in tržaški prek Osapske, združila nekje ob Črnem kalu, kar je Slovenija tudi predla- gala, a je Italija izsilila, da je do združitve prišlo nižje, bližje itali- janski meji. In tako je Slovenija s svojo traso že kmalu po izhodu iz Luke skrenila na levo v predor pod Škofijami in Plavjami v smeri Osapske doline, kjer se je približala italijanski meji na 50 m in potem naredila velik zavoj nazaj ter se pri Črnem kalu vrnila na svojo narav- no pot proti Divači. S tem zavo- jem, poznanim v javnosti kot sle- rejšnji teden je italijanska vlada sprejela sklep o ukrepu, s katerim bo skušala zmanjšati stisko najrevnejšega sloja v državi, in sicer s finančo podporo od 1. januar- ja prihodnjega leta. Po že objavljenih izračunih gre za 400 do 500 tisoč družin ozi- roma vsaj za 1,8 milijona, če že ne 2 milijona oseb. Te osebe prizadeva t. i. absolutna revščina, ko ni več pogojev za normalno življenje in ni denarja niti za hrano. Lahko si predstavljamo, kako živijo tako ogrožene družine in kako takšna revščina obremenjuje medčloveške odnose, da ne govorimo o tem, kaj doživljajo otroci in kako se počutijo poti- snjeni na rob družbe in celo izven nje. Odločitev italijanske vlade, da sistemsko in trajno nekaj stori za omilitev in po možnosti odpravo teh družbenih madežev, je zato zares hvalevredna in globlje razveseljiva in je neka- ko proti toku in miselnosti zdajšnjih kapitalov, ki v prvi osebi revščino širijo in stopnjujejo. V tem smislu danes v razvitem svetu vsak sedmi ali šesti prebivalec trpi tisto še znosno revščino, in če celotna Evropska unija šteje okrog pol milijarde ljudi, jih je med njimi pri- bližno 70 milijonov, ki so v nemajhnih težavah. In revščina je še posebej v razvitem, se pravi našem svetu, nekaj nesprejemljivega in le čuditi se je mogoče, da jo dopuščamo in odločno ne ukrepamo. Revščina je mučno ne- lagodje ali kar sramota za tistega, ki ga je zajela, istočasno pa postavlja pod vprašaj dostojan- stvo vseh tistih, ki je niso deležni. Revščina je rezultat družbene brezčutnosti in vnebovpijoč dokaz, da naša družba še ni pravična. Veljalo bi se tudi spomniti, da revščina iz ponižanih in razžaljenih pogostoma rojeva prestopništvo, maščevalnost in nasilje, usmerjeno proti vsem, ki niso revni, lahko rodi celo radikalizacijo. Ukrep italijanske vlade je zato zadetek v polno in bodo vsi v absolutni stiski prejemali me- sečno 190 evrov, če gre za posameznike, večje družine z dodatnimi, predvsem zdravstvenimi težavami svojih članov pa vse tja do 485 evrov mesečno. Izjemno pomembno je, da gre za na- cionalen ukrep, kjer so vendar na voljo naj- večja sredstva, saj bo to krona vseh tistih po- dobnih prizadevanj za pomoč sodržavljanom v stiski, ki so dejavna na deželnih in občinskih ravneh, da seveda ne omenjamo razvejenega dobrodelništva. Naša dežela FJK je v tej luči vse bolj aktivna, zanimiva pa je med drugimi goriška občina, če ne zaradi drugega zaradi po- datka, za koliko ljudi se bo zavzela: za okrog 800 do 900 goriških družin, število, ki ga iz svoje izkušnje navaja tudi Karitas. Enkratno je, da se dejanja, namenjena izboljšanju življen- jskih pogojev tistih, ki živijo težje od preostale večine, krepijo in se širijo od najmanjših pa tja do najvišjih institucij. Enkratno je, da je na ta način vse bolj živ in viden čut solidarnosti, saj je solidarnost edini srečen odgovor na hlad- nosrčno urejanje in usmerjanje današnjega sveta. Zato, kar največ solidarnosti in še enkrat solidarnosti! Janez Povše P Nastanek sporne vladine trase nove železniške proge Koper-Divača Kam drvimo z drugim tirom? V spomin V večnost je odšel Duško Udovič ako navezani smo bili na Duška Udoviča, ki je umrl v petek, 1. septem- bra 2017, star 67 let, smo poka- zali z množično udeležbo na žalni seji v Kulturnem domu v Trstu v ponedeljek, 4. septem- bra, ko je bil parter premajhen za vse. O njem so na žalni seji spregovorili s toplimi besedami predsednik SKGZ Rudi Pavšič, njegov naslednik na čelu Pri- morskega dnevnika Aleksander Koren, pesnik Marko Kravos v imenu Skupine 85, Giuliano Garau v imenu Časnikarske zbornice ter Aldo Colleoni kot sotovariš iz prelomnega leta 1968, ko je bil Duško Udovič med soustanovitelji gibanja Matija Gubec. Prav je imel Rudi Pavšič, ko nam je zbranim iskreno pove- dal, da je bil Duško “lepa ose- ba”, kot je tudi pravilno pouda- ril odgovorni urednik Primor- K skega dnevnika Aleksander Ko- ren, ko je izpostavil Duškov lep značaj, ko je vedno vztrajal pri pogovoru, pri iskanju rešitve in ni iskal konfliktov. Življenje Dušana Udoviča, ki smo ga vsi klicali le Duško, je bilo tesno povezano z življen- jem naše narodne skupnosti, vedno tudi z levico, kateri je pri- padal. Kot mlad fant je bil med ustanovitelji takrat revolucio- narnega slovenskega gibanja Matija Gubec, kasneje dolgolet- ni tajnik Borisa Žarka Raceta pri SKGZ. Sledili so polom banke v Trstu, preobrazba (tudi) naše skupnosti, osamosvojitev Slove- nije, demokratizacija tudi pri nas in Duško je nekaj časa bil v vodstvu Primorskega dnevnika, nato je začel svojo časnikarsko pot v Beneški Sloveniji, postal poklicni časnikar, prišel v Gori- co, kjer je temeljito prevetril go- riške strani dnevnika, nato po- stal odgovorni urednik Primor- skega dnevnika v Trstu. Bil je eden redkih, ki je zelo dobro poznal vse tri stvarnosti naše narodne skupnosti v Italiji: be- neško, goriško in tržaško. Čeprav je bil trdno zasidran na levici, je vedno iskal dialog, po- govor in sodelovanje, predvsem pa je bil odličen časnikar, ki se je še po upokojitvi posvečal srečevanju z ljudmi, repor- tažam in našemu življenju. Ohranili ga bomo v lepem spo- minu. Naj mu bo Bog dober plačnik za vse dobro, ki ga je naredil v prid vsej naši skupno- sti! Svojcem naj gre naše iskreno sožalje! Jurij Paljk po črevo, se je proga podaljšala za najmanj 4 km ali okrog 15%, si zraven tega nakopala dva nepo- trebna večkilometrska predora in še dva viadukta zraven ter se je te- mu ustrezno tudi podražila. Do danes nisem zasledil še nobenega uradnega pojasnila, zakaj smo na to morali pristati. Izstop Italije iz dogovora in njego- ve posledice za Slove- nijo Potem, ko je izsilila ta nepotreben zavoj, je Italija za nameček leta 2010 nenadoma izsto- pila iz dogovora o gradnji in oteku skup- ne trase proti Divači, usmerila vse svoje energije in finančna sredstva v posodobi- tev svojega priključka na očitno perspektiv- nejšo pontabeljsko progo in Jadransko- Baltski koridor ter pu- stila Slovenijo na cedilu, s slepim črevesom vred, ki ni imelo s tem nobenega smisla več. Saj so se av- torji ostalih treh variant s svojimi projekti vsi po vrsti ognili zavoju v Osapsko dolino in se po naravni poti usmerili proti Divači. Vendar v sedmih letih od izstopa Italije iz dogovora nobena vlada ni projek- ta revidirala, kar zbuja sum, da smo se kljub izstopu morda s ka- kim sporazum obvezali, da trase ne bomo spreminjali. Ob sedanjih pripravah na gradnjo pa je prišla streznitev ter je slepo črevo samo od sebe udarilo na dan z vso silo. Že s samim izstopom Italije iz po- sla je bila namreč nova proga Ko- per-Divača degradirana iz meddržavne v notranjo progo ter ji je zaradi tega namesto 40% evropskih sredstev pripadalo le še 20-30%, kar pomeni, izgubo 10- 20% evropskih prispevkov oz. 140 do 280 mio evrov pri 1,4 milijardi vrednosti investicije. Slepo črevo pa je zraven tega še podaljšalo tra- so za najmanj 4 km oz. pri dolžini proge 27, 1 km za okrog 15%, ter jo pri vrednosti investicije 1,4 mia evrov podražilo za najmanj 210 mio evrov. In ne nazadnje bi ob realizaciji tega projekta koprski to- vori stoletja potovali po progi, ki je po nepotrebnem predolga in s tem dražja ter bi to zmanjševalo konkurenčnost Luke in SŽ. Tej vla- di sicer ni mogoče naprtiti odgo- vornosti za nastanek sporne trase, je pa bila dovolj zgodaj opozorjena na ta dejstva, da bi lahko ustavila postopek in revidirala projekt, a te- ga, očitno, ni zmogla, ni hotela ali morda celo ni smela. Še več, traso je celo zabetonirala s z brzopletim sprejetjem posebnega zakona in ob podpori lojalnih dominantnih medijev z vso silo drvi nekam na- prej, kot da ji gre predvsem za obljubljeno skorajšnjo zasaditev prve lopate kot velike predvolilne trofeje. In to kljub vetu DS, pa od- poru Gospodarske zbornice, združenja prevoznikov, Luke Ko- per in širše javnosti, strokovne in laične. In kljub opozorilom o ne- primernosti vključevanja Madžar- ske v posel pod neugodnimi po- goji, pa o tehnološki zastarelosti in tehnični nepopolnosti projekta ter še neopravljenih geoloških ra- ziskavah, o nepotrebnem ustana- vljanju posebnega podjetja za iz- gradnjo proge itn. Na vse te dile- me vlada ne daje prepričljivih od- govorov. Inscenirana cenena pa- rada odločnosti in enotnosti, ki nam jo je nedavno uprizorila ob ogledu gradbišča nove izvlečne proge iz Luke Koper, samo še utrjuje dvome javnosti o primer- nosti vladinega početja. Izgovor, da je bil sporni zavoj potreben za premagovanje višinske razlike s še sprejemljivim naklonom 17%, ne prenese resne presoje, ker je iz »Pregleda variant železniških tras Koper- Divača« razvidno, da sta se npr. dve drugi varianti izšli s po- dobnim in celo nižjim naklonom brez zavoja v Osapsko dolino (Var- lova s 17% in Duhovnikova celo z 12%). Kot je iz navedene primer- jave tudi razvidno, da so ostale va- riante cenejše za naj- manj 400 mio evrov in s predvidenim krajšim časom iz- gradnje (vladina 7-8 let, Jazbinškova 5-6 let, Varlova 6 let in Duhovnikova-dvo- tirna 3-4 leta). Tudi podatek o že vloženih 40 milijo- nih evrov v projekti- ranje vladine trase in nakup zemljišč ne opravičuje vztrajan- ja pri projektu, ki je že samo zaradi sle- pega črevesa za najmanj 210 mio evrov dražji in bo stoletja obre- menjeval ceno prevoza z nepo- trebnimi stroški. Kakšen razplet lahko pričakujemo iz tega spora? Zavedam se, da je ustavitev po- stopka in revizija projekta huda reč že zaradi verjetnih sklenjenih do- govorov z Italijo, Brusljem, Madžarsko, itn., kot tudi zaradi po- raznega vtisa, ki bi ga to povzročilo v slovenski javnosti. Vendar me- nim, da je za vlado to edini dosto- janstven izhod iz nastalega po- ložaja, če je v dani situaciji to sploh še možno, ker bo sicer poraženka v vsakem primeru. Če referendum uspe, bo morala spakirati. Če pa ne uspe, in če bo kljub navedenim dejstvom in tehtnim opozorilom vztrajala na spornem projektu, bo šla v zgodovino kot glavni krivec za dokazano sporno investicijo, za katero zraven vsega ob začetku iz- gradnje sploh še ne vemo, koliko bo stala, kdaj se bo lahko začela in kdaj končala. Slovenija pa bo tako odločitev drago plačala že pri sami izgradnji in jo potem plačevala še stoletja. Milan Gregorič ot za stavo je v petek, 1. sep- tembra 2017, zvečer v Ka- nalu ob Soči lilo kot iz ška- fa. Dež je spremljal uvod v letošnje Kogojeve dneve, 38. Mednarodni festival sodobne glasbe, ki ga vse- lej požrtvovalno pripravlja Pro- svetno društvo “Soča” Kanal. Te- mu predseduje gospa Ljudmila Zi- mic, ob njej pa so zelo delavni so- delavci, med katerimi naj omeni- mo vsaj Petra Blažeja. Na odprtju je bilo, žal, zaradi vremenskih raz- mer manj občinstva kot navadno. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil odsoten tudi predsednik Organi- zacijskega odbora festivala Ciril Zlobec. Letošnji Kogojevi dnevi so posvečeni dirigentu Antonu Na- nutu (1932 - 2017), od vsega začet- ka umetniškemu vodji festivala, ki se je, žal, poslovil v letošnjem ja- nuarju. Odmevna prireditev je že pred več leti dobila tudi čezmejni pečat. Tako se bodo tudi letos trije izmed enajstih dogodkov - med te- mi je devet koncertov - zvrstili tudi v Italiji, in sicer v Bardu v Terskih dolinah, Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v Kulturnem do- mu v Trstu. Zaradi obnovitvenih del slikovite- ga kanalskega trga letošnja uvodna K slovesnost ni mogla biti na Kon-tradi. Preselila se je v zaprti atrijžupnišča, nekdanji javni prehod. Tu je po pozdravnem nagovoru kanalskega župana Andreja Maffi- ja povzel besedo slavnostni govor- nik, minister za kulturo Republike Slovenije Anton Peršak. Navezujoč se na kanalski festival, je sprego- voril o genialnem glasbeniku Ma- riju Kogoju in o tem, kako naj bi se tudi mladi morali zavzemati za take manifestacije. Ob tem je tudi omenil problem financiranja to- vrstnih festivalov, ki jih je v Slove- niji kar nekaj. Kot je že ustaljena navada, Kogo- jevi dnevi ponujajo v Galeriji Rika Debenjaka obsežno razstavo, to- krat “na novo odkritega” slikarja Alberta Sirka. O njem je spregovo- rila kustosinja razstave dr. Verena Koršič Zorn. Slikarja Alberta Sirka je označila kot “otroka morja”, ro- jenega l. 1887 v Sv. Križu pri Trstu (umrl je v Celju l. 1947), ki se končno “po desetletjih neza- služenega zatišja letos ob dvojni obletnici rojstva in smrti vrača v zavest kulturne javnosti. Po ve- ličastni razstavi, ki mu je bila po- svečena letošnjo pomlad v Narod- ni galeriji v Ljubljani, so prav Ko- gojevi dnevi ide- alno prizorišče, da se mu tudi na širšem Goriškem oddolžimo za njegov nadvse pomembni kul- turni in umet- nostni delež”. Povedala je, da so ga njegovi slikarski, pevski, igralski in režiserski talenti privedli tudi na Goriško in v Kanal, “saj je ned- vomno poznal tukajšnjo ugledno družino Bavdaž, ki mu je verjetno naročila vedute Kanala. Žal jih za to razstavo še ni bilo mogoče po- novno odkriti”. Koršičeva je poja- snila, da je bila življenjska pot Al- berta Sirka razgibana in razburlji- va, prepletena tudi s trdimi preiz- kušnjami. Njegova “ustvarjalna strast” je vzklila že zelo zgodaj, v ranem otroštvu med opazovan- jem domačega kraja z morjem, ri- biči..., in se okrepila med šolanjem v Trstu, nato v Benetkah in Urbi- nu. Potem ga je ta strast “vodila po poti samorastnika in samohodca, saj se je celo življenje učil in ubiral pota, ki sta mu jih narekovala srce in njegova strastna, prekipevajoča narava”. Baje je bil “po postavi or- jak, poln radožive življenjske moči, drznosti, poguma in veselja, a ljubezniv kot otrok in dober kot kruh. Njegove številne časopisne in knjižne ilustracije pa razkrivajo tudi hudomušno, ironično in kri- tično stran slikarjevega značaja”. / str. 9 Iva Koršič Kanal ob Soči / Kogojevi dnevi 2017 Slovesen začetek z odprtjem likovne razstave in koncertom Aktualno 7. septembra 2017 3 d 19. stoletja dalje se je na območju Furlanije Julijske krajine začel oblikovati av- tohtoni slovenski roman, v kate- rem je imela pomembno vlogo na- rodna tematika, ki se je ohranjala skozi celotno 20. stoletje. Roman se je z narodno identiteto zvezal v binom, ker je bil v začetni fazi obli- kovanja naroda dojet kot odraz vi- soke razvojne stopnje narodnega duha. Podobno kot narod je odražal željo po preseganju smrtnosti posameznikove eksi- stence ter ustvarjanju občutka po- vezanosti in varnosti. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je na Tržaškem in Goriškem sočasno z oblikovanjem narodnih identitet razvijalo tudi slovensko podjet- ništvo in posledično slovenski izo- braženi srednji sloj. Leta 1898 je Marica Nadlišek Bartol objavila prvi slovenski tržaški roman Fata morgana. Dr. Maja Smotlak je preko zgodo- vinskih okoliščin analizirala poj- movanje narodne identitete skozi roman. Prvi prelom med slovensko literaturo in slovensko literaturo v Italiji je nastal po prvi svetovni voj- ni, ko je tretjina Slovencev proti la- stni volji prešla pod italijansko oblast in je odtlej razvijala speci- fične lastnosti kot odraz posebnih družbenih okoliščin, značilnih za življenje ob meji. V dvajsetih in tri- desetih letih prejšnjega stoletja se je razvil boj slovenskih piscev zo- per fašizem. V petdesetih letih se je proza bujno razcvetela. Najvid- nejša avtorja Boris Pahor in Alojz Rebula, velika pisatelja in prodor- na intelektualca, sta se veliko po- svečala narodni identiteti. Smotlakova je generacijsko ločila romane v tri skupine, in sicer v enonarodno usmerjene romane, večnarodno usmerjene romane in nadnarodno usmerjene romane. Za najstarejše (letnik 1913-1945) je značilno, da se veliko ukvarjajo z vprašanjem narodnosti, saj jim na- rod predstavlja vrednoto vseh vrednot. Sem spadajo Boris Pahor, Alojz Rebula, Bojan Pavletič, Irena Žerjal in kot izjema Marij Čuk. V drugi skupini (Sergej Verč, Jasna Jurečič, Dušan Jelinčič, Igor Škam- perle in Marko Sosič) je narod manj zavezujoča vrednota, v tretji pa je prisotnost narodne identitete zelo nizka – sem prišteva Vilmo Purič, Matjaža Klemšeta, Vinka Bandlja in Erika Sancina. Mlade ge- neracije ne razmišljajo več o slo- venskem jeziku, angleščino doživljajo kot pripomoček, a brez čustvene note. Svoj poseg je končala z osebno no- to in s kopico spodbud. Na primer: naj v učne načrte za osnovne šole gimnazije v Sloveniji vnesejo več besedil zamejskih piscev (zdaj sta to samo Rebulov Senčni ples in Za- mejska žalostna Marka Kravosa) ali pretočnost informacij med matico in slovensko skupnostjo v Italiji. O oris Pahor, Portrait d'un hommelibre. Tako je francoska režiserka Fabienne Issartel naslovila 98 mi- nut dolg dokumentarec, ki je nastal iz 120 ur materiala, posnetega med letom 2008, ko je prvič srečala Borisa Pahorja, in letom 2014, ko je Pahor v Evropskem parlamen- tu v Bruslju prejel nagrado Državljan Evrope. V petek, 1. septembra, je dokumentarec v velikem šotoru v parku Finžgarjevega doma na Opčinah doživel prvo izvedbo s slovenskimi podnapisi, ki jih Pahorju kot darilo za 104. rojstni dan poklanja režiserka. Poklon visokemu življenjske- mu jubileju med publiko prisotnega pi- satelja je bil, kot je v imenu organizator- jev Študijskih dni Draga povedala Nadia Roncelli, pravzaprav celoten večer, ki ga je uvedel pogovor z režiserko. Issartelova je Pahorja najprej spoznala po njegovih v francoščino prevedenih knjigah, po srečanju v živo pa se ji je zde- lo, kot bi ponovno srečala starega prija- telja. Kontekst njegove zgodbe se ji je zdel tako bizaren, da se je odločila, da bo posnela film. Težko je v dokumenta- rec strniti 104 leta dolgo življenje, ob pri- povedovanju zgodbe posameznika, ki se je rešil zaradi svojega zaupanja in upanja v človeštvo, zaradi svoje izobrazbe, kul- ture in literature, pa je skušala povedati univerzalno zgodbo. Zgodbo o ljubitelju svobode. Pahorja prepoznava v Camuso- vem citatu iz zbirke Poletje in drugi sončni spisi (1954) “Obstaja lepota in ob- stajajo ponižani. Kolikor je lahko to težak izziv, ne bi nikoli hotel biti nezvest ne eni ne drugim”. Taka je Pahorjeva literatura, saj kot pravi, piše “za vse ponižane” in te- ga se je skušala držati tudi v svojem filmu. Digitalni črni zastor se dvigne: Boris Pa- hor s slušalkami, ob soju namizne luči, sedi za pisalnim strojem in tipka. Glas režiserke pripoveduje v prvi osebi: Fabien- ne Issartel prispe v Trst, mesto “Joyca, Sve- va in Pahorja”, in potrka na pisateljeva vrata. Vesel je, prvič se hoče nekdo pogo- voriti z njim, potem ko je prebral njegova dela in ne pred tem. Režiserko je usoda v Trst pripeljala prav na dan, ko je državni italijanski dnevnik La Repubblica objavil daljši članek, posvečen Pahorju in njegovi Necropoli, izdaji z Magrisovo spremno be- sedo. Sledila bosta članek v tržaškem časniku Il Piccolo in še več medijske po- zornosti. Italija bo Pahorja odkrila 18 let, potem ko je Necropola izšla v Franciji. Ob intervjujih, ob domači pisalni mizi in sprehodih po mestu, ko se s kamero za Pa- horjevim hrbtom sprehajamo tudi gledal- ci, se zgodba začne v Trstu po prvi vojni, s prihodom fašistov in požigom Narod- nega doma, ko slovenskega otroka učijo, da mora “postati nekdo drug”. Pripove- dovanje avtorica podkrepi s fotografskim gradivom iz arhiva pisatelja, zgodovinski- mi slikami, zemljevidi in starimi posnetki (npr. Mussolinijev prihod v Trst, program Luce). Kontrastno se med morečimi zgod- bami, v pripovednih pavzah, ko kdaj pa kdaj moški glas prebere odlomek Pahor- jevih del ali slišimo intimno razmišljanje režiserke, skozi celoten film prikazujejo panoramske slike Tržaškega zaliva, slike morja, ki je Pahorju zatočišče, saj ga zaz- namuje kot človeka, ki živi ob njem. Ob melodijah klasične glasbe, ki se dobro spaja z dogajanjem na platnu, se bo do- gajalni prostor spremenil še velikokrat. V Pariz, na obisk k prvemu francoskemu za- ložniku, pa še k prijatelju Evgenu Bavčar- ju. V taborišče Struthof, v srčiko njegovih najbolj bolečih spominov, v kraj, ki je zaz- namoval njegovo nadaljnje življenje, kjer se je odločil, da bo “organizem obranil odznotraj”. Pahorja bomo videli v Nan- tesu, v šoli, kjer se pogovarja z dijaki. Na Krasu, kamor se je Pahor zatekel, ko je de- zertiral iz italijanske vojske in se pridružil antifašističnemu dogajanju v Trstu. V Lju- bljani, v Bruslju, v Evropskem parlamen- tu, kjer Pahor prosi za aplavz za vse tiste žrtve 20. stoletja, ki svobode niso mogle okusiti. V Podnanosu, pa celo na Nanosu samem. Tudi likov, fizično prisotnih ali takih, ki žive le še v spominih, je veliko. Pahor se sprehaja z Jančarjem, debatira s Stephanom Hesslom, sedi ob mizi z Loj- zetom Peterletom. Edvard Kocbek zaživi skozi zgodbo revije Zaliv in v Jugoslaviji prepovedanega pogovora Edvard Kocbek, pričevalec našega časa (1974), ki sta ga z njim imela Pahor in Rebula. Pred nami pa zažive tudi Danica Tomažič, francoska bolničarka Arlette in žena Rada. Pripovedovalni čas odgovarja Pahorjeve- mu brezčasnemu pripovedovanju, kjer grozote preteklosti, “kulturni anti- fašizem” primorskih ljudi in zgodbe o ljubezni, ki življenju vrača smisel, so- bivajo z današnjimi dogodki, v dobi, “v kateri pogrešamo etiko”, v kateri moramo “evropsko zavest šele začeti graditi”, ko v morju za svobodo umira- jo ljudje. Saj, kaj pa je pravzaprav čas, se ob koncu filma sprašuje režiserka. Dokumentarec, v katerem petindevet- deset ali večletni Boris Pahor skoraj ne- pretrgoma govori francosko, se dotak- ne tudi za Francijo še vedno perečih vprašanj, kot so migranti in manjšine, na primer bretonska in provansalska realnost, ki kljub neštetim predvolil- nim obljubam raznih prvih mož še vedno nimajo zagotovljenih osnovnih pravic. Napetost v dokumentarcu občasno raz- bremeni humor, ki povezuje tudi pri- jateljski odnos med režiserko in pisa- teljem. Gledalcu se na primer vtisne v spomin scena iz Mladinske knjige v Ljubljani, kjer pisatelja pričakata never- jetna množica ljudi in val prožečih se bli- skavic, ki Pahorju končno priznavajo dol- go odklonjeno slavo. Ob koncu srečanja obiskovalci, mladi in stari, drug za drugim poklekajo pred starosto slovenskih piscev, ko mu v naročje polagajo knjige, kar so počeli celo “uro in pol”, pravi režiserka. Topel aplavz številne publike v openskem šotoru je nagradil konec projekcije, ko je na oder stopil še pisatelj in se srčno zah- valil režiserki, da je izbrala predstavnika “majhnega naroda, zato da je pripovedo- vala zgodbe, pomembne za celo člo- veštvo”. Spomnil je na pomen dialoga in skladnega delovanja “predstavnikov držav, cerkva, orožja, filozofov, pesnikov, pisateljev” za reševanje stanja, v katerem se je znašel svet. Tehnično zahteven večer si prireditelji Drage ne bi mogli predstavljati brez sode- lovanja Kinoateljeja iz Gorice. Dokumen- tarec, ki je premierno predstavitev v fran- coščini doživel v tržaškem muzeju Revol- tella, 28. marca 2014, bodo v Sloveniji prvič predvajali 14. septembra 2017 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Lucija Tavčar B Dokumentarec o Borisu Pahorju premierno na Dragi Un homme libre S 1. strani Narodna identiteta ... Spoštovani! Po sinočnji izredno uspešni novosti za Drago, ko smo si ogledali dokumentar- ni film o pisatelju Borisu Pahorju, se bomo tudi pomembnega mejnika v naši novejši zgodovini, 70-letnice uvel- javitve pariške mirovne pogodbe, spomnili s pomočjo filmskega platna. Gospa Nadja Velušček nam bo s po- močjo ekipe Kinoateljeja iz Gorice predstavila dokumentarno videonove- lo Moja meja. Gre za 50-minutni film, ki ga je pripravila s hčerko Anjo Med- ved že leta 2002 v produkciji Kinoatel- jeja in Deželnega sedeža RAI v Trstu, za eno izmed dragocenih in občutenih stvaritev, ki sta jih posvetili primorskim krajem in ljudem. Pred tem pa dovolite nekaj besed ob tej obletnici v imenu prirediteljev. Gotovo ji bodo posvečeni simpoziji zgodovi- narjev in pa uradna proslava, saj je 15. september v Sloveniji državni praznik z uradnim imenom Dan vrnitve Pri- morske k matični domovini. No, že pri imenu in datumu praznika - na naših sporedih beremo o 70-letnici priključitve Primorske - bi se lahko ustavili. Lepše mi zveni, če rečemo, da se je večji del Primorske takrat združil z glavnino slovenskega naroda, saj smo bili Slovenci, razen Benečanov in Rezi- janov, prej vsi pod Avstro-Ogrsko, po prvi vojni pa razdeljeni na štiri države, in se torej Primorci niso kam vračali. Izraz priključitev pa me spominja na osvajanje, medtem ko se je najprej sam primorski človek boril za ohranitev in za združitev v skupni državi: od legal- nih političnih predstavnikov po prvi svetovni vojni prek ilegalnega dela Društva svečenikov sv. Pavla in Tigra do krvave borbe v vojnih letih. 15. september, ki poudarja uresničitev mirovne pogodbe in začrtanje novih mej, pa nas spominja tudi na to, da Trst, Gorica, sedanje slovensko ali narodno mešano območje v Italiji niso bili de- ležni te združitve. Nova ozemeljska ureditev ni prinesla samo veselja. Tudi tam, kjer bi moralo vladati, ni bilo polno, saj ga je v mar- sičem zagrenil politični sistem, zaradi katerega je val beguncev zapustil Po- sočje, primorski duhovniki, in z njimi verno ljudstvo, pa so kot nagrado za svoje medvojno zadržanje, kot je učin- kovito zapisal zgodovinar Egon Peli- kan, prejeli to, kar je Cerkev v osrednji Sloveniji prejela kot kazen. Prva etapa - sprememba meje - v dolgi povojni borbi sedanje slovenske manjšine v Italiji za narodne pravice se je vsekakor tako končala. Začela se je druga: prizadevanje za ure- sničitev določil mirovne pogodbe in italijanske ustave za goriško in videm- sko pokrajino ter statuta Svobodnega tržaškega ozemlja za Tržaško. Frustracij tistih let ni treba obnavljati. Sledila sta razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja in prizadevanje za uresničitev njegovega posebnega statu- ta o manjšinskih pravicah iz leta 1954. Nova razočarjanja in spet nova leta 1963 ob ustanovitvi Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, ki Slovencem ni prinesla tega, kar sta avtonomni deželi prinesli nemško in francosko go- voreči skupnosti v Italiji, ter leta 1975 z Osimskim sporazumom. Zadnja etapa: boj za zaščitni zakon, ki se je končal leta 2001 z odobritvijo za- kona, ki nikakor ni popoln in se še ved- no le postopoma in počasi uresničuje. To suhoparno naštevanje noče biti črnogledo jadikovanje. Še smo tu in doživeli smo tudi ogromno pozitivne- ga, pri čemer bi na prvo mesto postavil demokratizacijo, osamosvojitev in evropske povezave matične domovine. Hotel sem le opozoriti na vpetost te 70- letnice v široki okvir naše polpreteklo- sti in sedanjosti. Pomisliti velja, kakšni smo bili takrat in kakšni smo danes. Vse te dogodke smo doživljali kot skup- nost in kot posamezniki. O doživljanju septembra 1947 govori film, ki si ga bomo zdaj ogledali. Nagovor Iva Jevnikarja pred projekcijo filma Nadje Velušček soboto, 2. septembra, je bilo na študijskih dnevih Draga v parku Finžgarjevega doma na Opčinah na sporedu predavanje z na- slovom Kako dolgo bo Porabje še slo- vensko? Moderatorka je bila Maja La- pornik, predavala je Valerija Perger, ki že petindvajset let na zavodu Republi- ke Slovenije za šolstvo opravlja delo pedagoške svetovalke za šolstvo Slo- vencev v Porabju na Madžarskem. Tam tudi živi in je dejavna v šolstvu ter na kulturnem in informacijskem področju manjšinskega življenja. Najprej je poslušalcem razložila nekaj splošnih značilnosti Porabja in kako so tam organizirani: imajo dve dvoje- zični šoli, in sicer v Števanovcih in v Gornjem Seniku, v Monoštru obstaja pouk slovenščine kot izbirni predmet. V Porabju imajo še osem delujočih kulturnih društev (pred desetimi leti jih je bilo sedemnajst), v katerih se uk- varjajo s folkloro, gledališčem in zbo- rovstvom. Od leta 1991 imajo časopis Porabje, od l. 1998 pa tudi slovenski radio. V matični Sloveniji imajo kul- turno televizijsko oddajo Slovenski utrinki, vendar predavateljica meni, da so medijsko premalo kriti. Manjšinska skup- nost v Porabju je zelo majhna, šte- vilo njenih pri- padnikov iz dese- tletja v desetletje pada (ko imajo na Madžarskem popis prebivalstva, se vsakič manj lju- di označi za Slovence). Predavateljica je opozorila na pro- blem, da v Porabju nimajo veliko mo- tivacije za učenje slovenščine. To po- dročje gospodarsko ni zelo razvito, za- to gre veliko ljudi delat v sosednjo Av- strijo, kjer potrebujejo znanje nemške- ga jezika, za slovenščino pa ne vidijo potrebe, da bi se je učili. V cerkvi že trideset let nimajo več slovenskega ve- rouka. Leta 1987 je namreč umrl zad- nji slovenski župnik v Porabju, od ta- krat niso imeli več slovenskega župni- ka. Občasno prihaja maševat duhov- nik iz Slovenije, vendar to ni dovolj za potrebe tamkajšnjih vernikov. Madžarska država ima precej posluha za manjšine. Tu je priznanih 13 manjšin, med katere spada tudi slo- venska. Od leta 2014 so lahko manjšinski zagovorniki prisotni v par- lamentu, lahko sodelujejo v debatah, vendar nimajo volilne možnosti. Velik izziv predstavlja v Porabju šol- stvo, kajti Slovenci nimajo dovolj ka- drov za šole, zato zaposlujejo tudi madžarsko govoreče učitelje. / str. 9 Urška Petaros V Draga 2017 / Valerija Perger Kako dolgo bo Porabje še slovensko? Maja Smotlak in Nadia Roncelli (foto JMP) Boris Pahor in Fabienne Issartel (foto L. Tavčar) Kristjani in družba7. septembra 20174 Uspešna akcija Slovenske Karitas Otroci nas potrebujejo red začetkom šolskega leta so škofijske Karitas poma- gale s šolskimi po- trebščinami 7.384 socialno ogroženim otrokom v skupni vrednosti 241.007 evrov. V letošnjem poletju so do konca avgusta škofijske Karitas v Lju- bljani, Mariboru, Kopru, Celju, Murski Soboti in Novem me- stu pomagale 7.384 socialno ogroženim otrokom iz 3.830 družin, od tega 6.171 osnov- nošolcem in 1.213 dijakom. Skupaj je bilo v juliju in avgu- stu za pomoč v obliki paketov šolskih potrebščin ter bonov in naročilnic za nakup šolskih potrebščin na škofijskih Kari- tas porabljenih 241.007,22 evrov. Pomoč poteka tudi na ravni župnijskih Karitas, za ka- tere bodo podatki o obsegu pomoči znani ob koncu kole- darskega leta. Glede na prve podatke in obseg prošenj lah- ko z gotovostjo rečemo, da bo v letu 2017 na Karitas več kot 11.000 osnovnošolcev in dija- kov deležnih pomoči pri nji- hovem šolanju. Velik del sredstev za pomoč smo pridobili z dobrodelno akcijo Otroci nas potrebujejo, ki se je pričela v mesecu juniju in v kateri se je do zdaj zbralo 130.751 evrov. Veseli smo tako lepega od- ziva darovalcev in srčno hvaležni za njihovo podporo. Poleg sred- stev iz omenjene akcije je bil del sredstev pridobljen tudi v manjših akcijah škofijskih Kari- tas, preostanek pa je prispevala Fundacija za financiranje invalid- skih in humanitarnih organizacij (FIHO). Del pomoči so zbrali in razdelili tudi v materialni obliki. Tako so otroci v akciji Pokloni zvezek, ki je v 291 šolah in 94 vrtcih potekala v maju in juniju, P za svoje socialno ogrožene vrstni-ke zbrali nekaj več kot 29.000zvezkov in v vrtcih dodatno še 136 novih tempera barvic. V letošnjem letu bodo dodatnih 4.000 zvezkov za socialno ogrožene osnovnošolce pokloni- li tudi Slovenski skavti. Zvezke so priskrbeli z zbranimi sredstvi iz akcije Luč miru iz Betlehema. Začetek šolskega leta za mnoge socialno ogrožene družine pred- stavlja hudo finančno breme, saj je že v poletnih mesecih potreb- no pokriti stroške za nakup šol- skih potrebščin in delovnih zvez- kov. Stroški za posameznega osnovnošolca znašajo tudi več kot 200 evrov, kar je odvisno od šole in razreda. Finančna breme- na se za starše mesečno nadalju- jejo tudi med šolskim letom. Če je za osnovnošolske otroke naj- večji zalogaj in problem nakup delovnih zvezkov, je za dijake ve- lik problem strošek za prevoze preko celega leta in nakup pripo- močkov za strokovne predmete. Še posebej so v velikih težavah družine z enim staršem, velike družine, družine, ki so se za- dolžile pri urejanju stanovan- jskih pogojev, in družine s starši, ki so brezposelni ali prejemajo minimalno oziroma neredno plačo. Družine se za šolske po- trebščine nemalokrat tudi za- dolžijo in naknadno pridejo po pomoč, ko ne zmorejo odplačati dolga. Karitas v veliki meri po- maga tudi družinam, ki za las iz- padejo iz javnih cenzusov po- moči. Pomoč na mnogih lokaci- jah usklajujemo s CSD in drugi- mi NVO. Dobro sodelujemo tudi z osnovnimi šolami. Akcija zbiranja sredstev v dobrodelni akciji Otroci nas potrebujejo se bo nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih, saj Karitas osnovnošol- cem pomaga tudi v ce- lem šolskem letu. Med letom je pomoč še po- sebej namenjena plačilu obšolskih de- javnosti, kosil in prevo- zov za dijake iz oddal- jenih krajev. Še vedno pa zbiramo nove, veli- ke črtaste zvezke ali tempera barvice, ki jih mogoče oddati na naj- bližji Karitas, ali fi- nančna sredstva za po- moč otrokom na tran- sakcijski račun: Slovenska karitas, Kri- stanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: SI00 3620, namen: Otroci nas potrebujejo. Zbiranje sredstev poteka tudi prek SMS-sporočilom s ključno besedo ZVEZEK ali ZVEZEK5 na 1919, s katero se daruje 1 evro ali 5 evrov. Ob tem še enkrat iskrena zahvala vsem darovalcem in podporni- kom dobrodelnih akcij Karitas za pomoč otrokom s šolskimi po- trebščinami. Več informacij: Slovenska kari- tas, Saša Eržen, tel.: 01/300-59- 60, e-naslov: Sasa. Erzen@karitas. si Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske Karitas Križ je ljubezen, ki zdravi Kam se zatekajo ljudje v različnih težavah, ki jih ne morejo sami rešiti? Nekateri otrdijo v svoji nemoči, drugi si iščejo določene pomi- ritve pri ljudeh, v kemiji ali v duhovnosti, ne- kateri kričijo na Boga, da je tako krut. Verniki se v takih trenutkih zatečemo h Kristusu in k njegovi ljubezni, ki se je razodela na križu. V najširšem smislu se ljudje izogibajo soočenja s križem kot sredstvom odrešenja, ozdravitve in novega življenja. Kljub temu ostaja križ te- meljno sredstvo za sprejemanje sveta, ljudi, pa tudi sebe in Boga. S križem sprejemamo učlo- večenje Boga v naš svet in tudi v vso njegovo krhkost, bolezen in greh. Odpira nas tudi k ljudem, ki trpijo in so odprti za dobroto ter pomoč. S križem sprejema- mo drugačnost drugih in naredimo prednostno odločitev za uboge. Ob bližini Jezusovega križa moremo sprejeti vsakega človeka, ki stopi v naše življenje. Križ je tudi zna- menje stvarnega pogleda na življenje in temelj za ohranjanje dostojanstva človeka od spočetja do smrti. Pot naše krščanske poklicanosti je zaznamo- vana s krstom in križem, kar tudi pomeni be- seda krst v slovanskih jezikih. V moči Jezusove smrti na križu in njegovega vstajenja moremo prenesti najtežje dogodke v življenju in zavrni- ti skušnjave. S križem se lahko spravimo z Bo- gom, z drugimi in s seboj. Pomembno je, da se Cerkev čuti kot skupnost, ki je zbrana pod križem in vse svoje sile posveča prehodu iz smrti v novo življenje. Križ je namreč veliki dar življenja, ki je zraslo iz podarjene bolečine in neskončne ljubezni. Iz poveličane Kristuso- ve rane tečejo potoki milosti za to novo življenje. V križu se tudi prečistijo naše človeške ljubezni in se odprejo v dar, osvobodijo se vsake se- bičnosti. Pot pšeničnega zrna, ki pada v zemljo in umre, je podoba za začetek novega življenja, za nov klas. Križ je velik izhod iz zaprtega in samozadostnega človeka, da postane dar in se uresniči v podarjanju drugim in Bogu. Ta izhod je boleč, kot je boleče vsako rojevanje, vendar je rojstvo novega človeka, ki se more polno ure- sničiti v tem, kar je. S križem gledamo na naše bolezni, sprejemamo ne- predvidljive do- godke in bolečine. V križu je podpora za vsak duhovni boj in spreminjanje v ljubezen. V njem dobimo pogum za odpuščanje, zvestobo in nove začetke. Ob križu moremo tudi kričati k Bogu in se potem izročiti v njegovo voljo. V moči Jezusovega velikonočnega daru more Cerkev vstopati v svoj zgodovinski čas in biti usmerjena h končni zmagi Križanega in Vsta- lega. V tem prehodu čutimo bližino Jezusove in Očetove ljubezni, osvobodimo se za ljube- zen in dobimo moč za soočenje s toliko pro- blemi v svojem osebnem in skupnem življen- ju. Izkušnja križane in vstajenjske ljubezni mo- re postati resnični temelj novega življenja. ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČ Slovenija / Srebrni red za zasluge Prejemnik je dr. Ivan Rebernik redsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 31. avgusta 2017 na slovesnosti v predsedniški palači vročil državna odliko- vanja. Srebrni red za zasluge je prejel gospod dr. Ivan Re- bernik Dr. Rebernik je leta 2010 pre- jel najvišje priznanje kato- liške Cerkve v Sloveniji, Odličje sv. Cirila in Metoda, v zahvalo in priznanje za izredne zasluge na področju diplomatske, vzgojne in bi- bliotekarske dejavnosti na ravni Vesoljne Cerkve in Cer- kve na Slovenskem. Ivan Rebernik se je rodil 7. ok- tobra 1939 v Mariboru. Po končanih šolah na Prevaljah, na Ravnah na Koroškem in v Đakovu je leta 1963 v Rimu ma- gistriral na Filozofski fakulteti Papeške univerze Gregoriana. Leta 1965 je diplomiral iz teo- logije na Teološki fakulteti iste univerze in leta 1980 dosegel doktorat znanosti. Opravil je specializacijo iz knjižničarstva na School of Library and Infor- mation Science na Catholic University of America v Wa- shingtonu D. C. z vzporedno prakso na Smithsonian Institu- tion Library. Svojo poklicno pot je začel kot uslužbenec v knjižnici Papeške univerze Gregoriana v Rimu na različnih delovnih področjih, kot knjižničar v Vatikanski apo- stolski knjižnici pa je bil sprva pomočnik asistenta za biblio- grafski opis in klasifikacijo knjig in periodike, nato direk- tor kataloškega oddelka Vati- kanske apostolske knjižnice. Deloval je tudi kot redni profe- sor v Vatikanski šoli za knjižničarje. P Ob strokovnem poklicnem po- dročju je deloval tudi pri radiu RAI v Rimu, kjer je bil odgovo- ren za vsakodnevne radijske od- daje v slovenščini in s tem ohranjal ter širil slovensko be- sedo v tujini. Bil je vodja knjižnice Rimskega inštituta Görres in Kolegija Teutonika v Vatikanu. V svojem profesio- nalnem delu si je prizadeval tu- di za razvoj in napredek biblio- tekarstva, bil je pobudnik in predsednik društva Gruppo Bi- blioteche Ecclesiastiche, ki po- vezuje 25 rimskih univerzitet- nih in cerkvenih knjižnic ter računalniške mreže Unione Ro- mana Biblioteche Ecclesiasti- che (URBE). Kot strokovnjak bi- bliotekarstva je pripravil in vo- dil številna strokovna preda- vanja in študijske posvete v Ita- liji in v tujini. V svojem diplomatskem delu je bil prevajalec in član italijanske delegacije na srečanju italijan- sko-jugoslovanske mešane ko- misije za uresničevanje Osim- skega sporazuma ter prevajalec pri najvišjih državnih srečanjih z državniki iz Slovenije. Od leta 1994 je deloval kot sve- tovalec pri Veleposlaništvu Re- publike Slovenije pri Svetem se- dežu ter opravljal druge odgo- vorne naloge v administraciji Svetega sedeža. Med leti 2006 in 2010 je bil veleposlanik Re- publike Slovenije pri Svetem se- dežu ter je organiziral knjižnico papeškega brazilijanskega kole- gija v Rimu. Obsežen opus člankov, knjig in drugih prispevkov kaže na raz- gledanega intelektualca in poz- navalca strokovnega področja, ki je ob poklicnem delu opra- vljal številne naloge v korist do- brih meddržavnih odnosov. Pomembno je prispeval k iz- boljšanju diplomatskih odno- sov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem ter številnim Slovencem odprl vatikanska vrata. Delo Ivana Rebernika spremlja- jo vidne mednarodne ustano- ve, ki so mu podelile različna priznanja, častna članstva in nagrade: od leta 1978 je član nemške znanstvene ustanove Görres-Gesellschaft in član Bra- tovščine Žalostne Matere Božje na Camposanto Teutonico pri sv. Petru v Rimu, od leta 1987 pa član rimske Bratovščine Pre- svetega imena Marijinega. Je tu- di Akademik Slovenske papeške teološke akademije v Rimu, Magistralni vitez Suverenega malteškega reda, Magistralni vi- tez viteškega reda Božjega gro- ba, Comendador de Gracia Ma- gistral viteškega reda sv. Odrešenika in sv. Brigite Šved- ske in od leta 2009 odlikovanec reda “Ordine Piano” z Gran Croce dell'Ordine di Pio IX. Dr. Ivan Rebernik moč za izvrševanje svojega dela in izvrševanje zaupanega poslan- stva črpa iz osebne vere v Jezusa Kristusa. Veleposlaniško službo je res opravljal le zadnja štiri le- ta, vendar pa je bil kot pre- pričan kristjan ter zaveden Slo- venec ambasador Cerkve in Slovenije ves čas svojega življenja v Rimu. Mnogim slo- venskim in drugim študentom je bil mentor, za vse pa odprt ter občutljiv za stisko bližnjega. Od 6. do 9. oktobra letos Odhod z avtobusne postaje v Novi Gorici zelo zgodaj zjutraj v petek, 6. oktobra. Proti večeru prispemo v Medjugorje, kjer bosta sv. maša in čaščenje sv. križa. V soboto zjutraj vzpon na Križevac, kdor bo mogel. Zvečer sv. maša in čaščenje Najsvetejšega. Še prej obisk Podbrda, kraja Marijinih prikazovanj. V nedeljo srečanje s Skupnostjo družin in zvečer sv. maša. Popoldne obisk Cenacola. V ponedeljek zjutraj odpotujemo proti domu, za sv. mašo se ustavimo v hrvaškem Lurdu pri Makarski. V večernih urah prispemo domov. Prijave: g. J. Markuža, župnik v Zgoniku - tel. 040-229166 (za Tržaško), g. Darko - 3703201305 al i 0481- 32121 (za Goriško), ga. Anica 00386-5-3022503 (za Slovenijo). Slovenski in i tal i janski državljani potujejo z osebno veljavno izkaznico za inozemstvo. ROMANJE V MEDJUGORJE Tudi letos so na področju Koprske škofije že v juniju istočasno začeli zbirati in razdeljevati pomoč Tako je do začetka šolskega leta prejelo pomoč 1.950 šolarjev iz 910 družin. Iz sredstev Karitas je bilo kupljenih 10.000 zvezkov, skoraj 4.000 zvezkov in nekaterih drugih potrebščin je bilo zbranih v šolah in vrtcih v akciji Pokloni zvezek, približno 1.000 pa so jih darovali posamezniki. Poleg zvezkov in drugih potrebščin je v Centrih karitas bilo izdanih tudi za 28.000 evrov bonov, s katerimi so starši kupili šolske potrebščine v knjigarnah. Iz sklada Posvojitev na razdaljo je 114 otrok prejelo skupaj še dodatnih 11.400 evrov. Skupna vrednost pomoči Karitas šolarjem v koprski škofiji presega 45.000 evrov. Končni podatki bodo znani konec septembra. V poletnem času so bile otrokom namenjene razne počitniške dejavnosti in tabori, tako je v Portorožu v programu Biseri letovalo 30 otrok, v Domu karitas v Soči pa 82 otrok in več kot 30 mladih animatorjev. S septembrom se na desetih lokacijah pričenja program učne pomoči Popoldan na cesti. Pomoč družinam, kamor spadajo tudi otroci, se izvaja v 13 Centrih karitas (Bovec, Tolmin, Nova Gorica, Grgar, Ajdovščina, Idrija, Postojna, Pivka, Sežana, Ilirska Bistrica, Koper, Izola in Portorož) in jo redno prejema preko 2.500 družin. Prav te dni prihaja v Centralno skladišče v Ajdovščino hrana EU, Škofijska karitas Koper bo za naslednje tromesečje prejela 128 ton osnovne hrane, ki jo bodo za pripravo družinskega paketa dopolnili z nabavo še nekaterih živil in higienskih potrebščin iz lastnih sredstev. Poleg tega najbolj ogroženim družinam pomagajo tudi pri plačilu nujnih položnic. V primerjavi z lanskim letom z zadovoljstvom ugotavljajo rahel padec prosilcev pomoči, žal pa se stiske večine tistih, ki ostajajo, poglabljajo, zato se pri Škofijski karitas Koper zahvaljujejo vsem darovalcem. Prispevek Škofijske karitas Koper v akciji Otroci nas potrebujejo Kristjani in družba 7. septembra 2017 5 Draga 2017: nedeljska maša Gospod naj nas zapelje! OPČINE tudijski dnevi Draga so se v nedeljo, 3. septembra, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah začeli z jutranjo sve- to mašo. Daroval jo je vikar za slovenske vernike goriške nadškofije g. Karel Bolčina, so- maševal p. Edi Kovač, s petjem popestril openski zbor pod tak- tirko Janka Bana. Poseben ton (tudi) evharističnemu slavju je dajal moto letošnje Drage, stavek filozofa Milana Komarja: “Pot iz mrtvila je le ena, zanesljiva in trdna: pot duhovnega razmaha”. G. Bolčina je v homiliji poko- mentiral nedeljska berila, zlasti se je zaustavil pri Jeremijevih be- sedah “Gospod, ti si me zapeljal in jaz sem se dal zapeljati”. Pre- rok je dovolil, da ga je Gospod prevzel; zato je bil sposoben go- voriti. Peter v evangeljskem odlomku ni bil sposoben govori- ti Božje besede, zato ga je Jezus imenoval 'satan'. Vsi smo krščeni, naše ime je zapisano v Š krstni knjigi, “toda to še ni zago-tovilo našega krščanstva. Potreb-no je nekaj drugega”, to, da kot Jeremija dovolimo Gospodu, da nas zapelje. Sicer lahko zaman iščemo vse rešitve tega sveta, ka- ko naj odrešimo ta svet, “tudi našo narodno skupnost”. Če Stvarniku ne damo možnosti, da On govori v nas, če mi nadome- stimo Njegovo besedo, za nas ostane samo še Jezusova beseda: ‘Pojdi od mene, satan! Kajti “ne misliš po božje, ampak po člo- veško”. Naj obupamo, ker tega nismo sposobni? Pavel nam na- roča, naj se darujemo Bogu v obliki bogoslužja. Z Gospodom nas na najgloblji način povezuje evharistija. To je trenutek, ko Mu dovolimo, da nas zapelje. “Ko vse to dovolimo, potem lahko pride iz nas Božja beseda”. Če smo v Bogu in Bog v nas, je ni moči na tem svetu, da bi nas premagala, je dejal g. Bolčina. To je “pot iz mrtvila”! / DD G. Ciril Čarga, lazarist Obisk pri stoletnem misijonarju edavno je slavil 100 let g. Ciril Čarga, lazarist, po rodu iz Tolminske, ki je dolga leta svojega poslan- stva preživel na Kitajskem, v Ka- nadi in po raznih krajih Italije. Kjerkoli je bil, je rad misijonaril med našimi rojaki, sploh pa je vedno ostal navezan na svoje ljudi. Rodil se je 3. julija 1917 v Idriji pri Bači. V redovniško bogoslov- je misijonske družbe sv. Vincen- cija Pavelskega (lazaristi, CM) je vstopil 30. avgusta 1934, večne zaobljube je opravil 31. avgusta 1936 v mestu Chieri pri Turinu. V zavodu je bil vzgojitelj apo- stolske šole (srednja izobrazba za fante), v kateri so jih pripra- vljali za bogoslovje. S sobrato- ma (g. Janez Kopač in g. Karel Wolbang) je nekaj let deloval v misijonih na Kitajskem, in to vse do izgona s strani komuni- stične oblasti. Sobrata sta nato šla v Philadelphio (ZDA), g. Čar- ga pa v Italijo. Skupno z misijo- narjem Alojzom Grilom CM iz Mirna sta vodila misijone v Sas- sariju na Sardiniji in drugod po Italiji. Iz turinske province Misijonske družbe je g. Čarga prišel v Kana- do leta 1977. V letih 1978-1983 je misijonaril po slovenskih na- selbinah v Britanski Kolumbiji in Alberti. Nato je bil 11 let žup- nik pri Lurški Materi Božji v Winnipegu, Manitoba. Leta N 1984 je vstopil v slovensko (ju-goslovansko) provinco. Od leta1994 do 2000 je bil kaplan pri Mariji Pomagaj v Torontu. Po 24 letih v Kanadi se je novembra 2000 vrnil v Turin, svojo prvot- no provinco. Nato je prišel v Vi- dem. Po navodilih takratnega škofa, in dokler je mogel voziti avto, je misijonaril med Be- neškimi Slovenci; bil je vdan častilec Marije Žanjice v Porčin- ju. Nato je pomagal na Sv. Višar- jah. Zaradi zdravstvenih težav se je vrnil v zavod lazaristov v ul. Marangoni 105 v Videm. Poleti 2016 je obhajal železno sveto mašo (70 let mašništva). Od la- ni živi v domu Casa di ospitali- ta' e cura San Vincenzo v Turi- nu. Imel je priložnost priti k so- bratom v Celje, a na koncu je izrazil željo, da bi na stara leta šel tja, kjer je kot mlad deloval in največ prispeval. Sredi julija letos, le nekaj dni po 100. rojstnem dnevu, smo ga šli obiskat g. Pavel Novak, g. Rok Gajšek in podpisani, Lucijan Mozetič. G. Čarga, ki je zelo čil, je bil zelo presenečen in vesel. Imeli smo skupno kosilo in mu zapeli “Kol'kor kapljic, tol'ko let”. Nazdravili smo s kozarcem penine in potico. Na vrtu imajo lipo: še sam se spominja, da so jo posadili pred 80 leti. Vsi rojaki mu želimo veliko zdravja in Božjega blagoslova! Lučko Mozetič Knjiga, vredna branja Razumeti islam in džihad b vsakem terorističnem napadu smo ljudje zgroženi in se sprašuje- mo, ali bo kdaj tega konec ali pa je to že postalo del življenja 21. stoletja. Kaj in kako bo na- prej, nihče ne ve, moramo pa si priznati, da po- leg zgražanja nad napadi, obsojan- ja teroristov in prebiranja dnev- nikov in poročil vse splahni v ne- kaj dnevih. Seve- da to je pozitiv- no, ker človek mora živeti na- prej, vsak ima svoje življenje in je nujno potreb- no, da ne pade- mo v neko pani- ko. Vsekakor se po mojem mnenju premalo poglabljamo v proble- matiko islama, v nekaterih pri- merih pa (predvsem v italijan- skih medijih) naletimo na cel kup izvedencev “muslimanske vere, ki izrekajo neka javna mnenja, ne da bi o islamu kaj vedeli. Založba Družina je v letu 2016 izdala knjigo Razumeti islam in džihad avtorja Nabeela Qure- shija (prevod dr. Drago K. Oc- virk). Knjiga me je pritegnila ne le zaradi naslova, ampak zaradi avtorja samega. Tu ne gre za ka- O kega časnikarja, ki se dela, daislam pozna, ampak gre za mu-slimana, ki je svojo vero začel spoznavati prav zaradi terori- stičnih napadov. Seveda ne bom o avtorjevem pi- sanju nič razkril v tem članku, rad bi knjigo le priporočil prav vsem: branje je dostopno vsem in knjigo lahko preberete tudi v “eni sapi”. Seve- da, nalašč je tako napisana, da se bralcu vsaj zasve- ti, kako je govori- ti, pisati in raz- pravljati o islam- ski veri vse prej kot enostavno, in to celo za musli- mana. Zato je av- torjevo delo še toliko bolj zani- mivo in objektivno, saj navaja točne citate iz Korana in šeria- ta. Ob prebiranju te knjige boste lahko spoznali, kaj vse se skriva za besedo “islam”, saj to ni le vera, ampak je predvsem čisto druga kultura življenja in raz- mišljanja. Kar pa je najbolj za- nimivo, boste/bomo mogoče spet odkrili Kristusovo spo- ročilo … Knjigo lahko naročite v Katoliški knjigarni, cena je 19,90 evrov. Dario B. G. Karel Bolčina in p. Edi Kovač (foto dd) Goriška7. septembra 20176 Bližajo se 14. Okusi ob meji Na letošnjih - štirinajstih - Okusih ob meji, ki bodo od 21. do 24. septembra priklicali v Gorico na desettisoče obiskovalcev, bo sodelovalo 44 držav s 350 stojnicami, tako da na ulicah in trgih mestnega središča načrtujejo kar 22 zaselkov oz. vasi. Zanimanje za udeležbo nenehno raste, saj je občina prejela kar 900 prošenj za sodelovanje nad 500 različnih ustanov; sprejeli so jih 350. Po navodilih sil javnega reda bodo poostrili varnostne ukrepe. Med uglednimi gosti pa letos izstopa kuharska mojstrica Antonia Klugmann. ZSKP četrtič na Okusih ob meji! Mesto Gorica se počasi pripravlja na svojo največjo prireditev, Okusi ob meji, ki se bo začela v četrtek, 21. septembra. Mestne ulice bodo zopet preplavili ljudje, zvoki, vonjave in vse bo utripalo ob dobrotah in specialitetah evropske in svetovne kuhinje. Tudi pri Zvezi slovenske katoliške prosvete iz Gorice se že pripravljajo na sodelovanje pri omenjeni poulični manifestaciji, ki bo potekala po goriških ulicah od 21. do 24. septembra. Tako kot prejšnja leta bo ZSKP postavila velik šotor v ulici Crispi, ob Trgovinski zbornici. Skupaj s stojnicami društev Sabotin iz Štmavra, F. B. Sedej iz Števerjana, Vrh Sv. Mihaela, Hrast iz Doberdoba, MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, katerim se bo pridružila še stojnica Vinoteke Števerjanski griči, bo sestavila skupen prostor, t. i. zamejsko vas. Ponudba enogastronomskih dobrot bo raznolika. Vsako društvo bo ponujalo svoje specialitete. Tudi briških vin ne bo manjkalo. Poleg kulinarike bo poskrbljeno tudi za glasbeno razvedrilo. V živo bodo nastopili ansambli, ki delujejo v okviru SCGV Emil Komel. Člani Radio Spazio, ki predvaja slovenske oddaje, bodo vrteli narodno-zabavno glasbo. V sredo, 30. avgusta, je v prostorih sejne sobe Kulturnega centra Lojze Bratuž potekal sestanek ZSKP. Prisotna so bila vsa društva, ki bodo sodelovala na velikem enogastronomskem prazniku. Sestanka sta se udeležila tudi goriška odbornica Arianna Bellan in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Odbornica je v glavnih obrisih obrazložila potek prireditve ter novosti glede varnostnih ukrepov. Pri ZSKP se nadejajo, da bodo tudi letos uresničili ta skupni projekt. Predsednica Franca Padovan se vnaprej zahvaljuje društvom, ki so pristopila k temu projektu, in vabi v četrtek, 21. septembra, ob 19. uri na odprtje skupne stojnice slovenskih društev v ulici Crispi. Kratke Opozicijski občinski svetniki so pisali ministru Minnitiju Nujno je treba najti rešitev! azmere, v katerih v Gorici živi okrog sto priseljencev oz. prosilcev za azil, niso več izredno stanje, saj trajajo vsaj tri leta: še vedno preveč jih je pri- siljenih prenočevati v tunelu pod gradom, v parkih in parkiriščih brez osnovnih sanitar- nih pogojev. S to jasno in kleno trditvijo se začenja pismo, ki so ga - prek goriške senatorke Laure Fasiolo - izročili predstavniki opozicij- skih svetniških skupin v goriškem občinskem svetu notranjemu mi- nistru Marcu Minniti- ju. Dokument, ki kaže na to, kar ni bilo stor- jeno, in hkrati ponuja konkretne predloge, so podpisali Andrea Picco (Forum Gorizia), Silva- no Gaggioli (Gorizia c’Ź), Marco Rossi (Demokratska stranka), Marilka Koršič (Gorizia 100 sanj), Roberto Collini (Per- corsi goriziani), Rosy Tucci (Go- rizia Ź tua), Ilaria Cecot (Articolo 3) in Cristina Soriano, predstav- nica prostovoljnega združenja “Insieme con voi”. Tekst ni v nasprotju s stališči županov Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona, izraženih v pismu, ki so ga vročili ministru Minnitiju v Trstu 5. septembra, so pojasnili. Jih pa dopolnjuje in nadgrajuje, so povedali na tiskovni konferen- R ci prejšnjo soboto v kavarni Vit-toria. Begunci so bivakirali nabregovih Soče že jeseni 2014. Do danes se še ni našla primerna rešitev. Nekaj časa so bivali v šotorih, ki jih je postavila pokra- jinska uprava, na pomoč sta pri- skočili Karitas in krajevna Cer- kev, ki je številne sprejela v zavo- du Nazareno. Mnoge, ki so še vedno spali pod milim nebom, so nato sprejemali po sedežih kulturnih in političnih združenj ter župnij, še piše v pismu, ki so mu priložili poročilo o spreje- manju na Goriškem od leta 2013 do danes (napisala ga je Ilaria Ce- cot, ki zadevo vrsto let spremlja od blizu). Mediji, združenja, (ne- katere) stranke in prostovoljci redno opozarjajo na nečloveške razmere, in vendar doslej očitno ni bilo politične volje, da bi za- jamčili novim prišlekom kolikor toliko dostojen sprejem. “Danes je stanje enako kot pred tremi le- ti”. Potrebni so strukturni posegi in sodelovanje institucionalnih dejavnikov. Nujno je treba najti rešitev, so zapisali opozicijski svetniki, ki so hkrati prosili mi- nistra za krajše srečanje ob obi- sku v deželi. Med drugim so pre- dlagali, naj odredi, da prefekt lahko najde primerne namestit- ve (“v Gorici jih je veliko v držav- ni lasti”), kjer bi na človeka vre- den način lahko sprejeli vse, ki prihajajo v mesto kot prosilci za azil. Okrepiti bi bilo potrebno tu- di osebje komisije, ki v vladni pa- lači skrbi za te prošnje. Picco je poudaril, da se je kar pet nekdanjih županskih kandidatov levosredinskih strank, ki so se v volilni kampanji tudi napadali, povezalo okrog problema prisel- jencev. Etika naj bo pred politi- ko! Na stotine ljudi živi nedostoj- no, “nevarno pa bi bilo, da bi se na to navadili”. Ne moremo rav- nati z njimi slabše kot z divjimi psi! “Ko ne bi bilo prostovoljcev, bi zadeva že eksplodirala”. Fran- co Perazza (DS) je pozval vse ljudi dobre volje, naj ne strumentali- zirajo nemirov in strahov občanov v politične namene. Ilaria Cecot je podčrtala, da je “izredno stanje po- sledica ne- odločitev”. Rosy Tucci se je zahvalila prostovoljcem, Kari- tas, anonimnim meščanom, zaradi katerih imajo razme- re bolj človeški obraz. Problem je kulturne narave: ljudje naj vedo, da ne bodo ničesar iz- gubili, če bodo pri- seljenci lahko živeli bolj dostojno. Tiho večino in župana je k razumnosti pozval Gaggioli: naj se ne ustvari nevar- na polarizacija! Zaradi sanitarnih razmer, javnega reda in hkrati večje kontrole bi bilo najbolje, da bi za priseljence našli primerno začasno bivališče. “To je v korist vseh”. Po mnenju senatorke Fa- siolove je “gibanje” okrog pisma ministru velik korak naprej. To so globoke korenine, ki so več stoletij označevale Gorico, mesto miru. DD MlPZ Emil Komel na pevskem oddihu na Brezijah Pevski teden poln izzivov in zadoščenj nedeljo, 27. avgusta 2017, zjutraj se je zbralo 23 čla- nov MlPZ Emil Komel na železniški postaji v Novi Gorici in se odpravilo z vlakom po sli- koviti poti ob Soči proti Bohinju in nato z avtobusom do Brezij. Podali so se na tradicionalni pev- ski teden, da preživijo pet dni ob petju, kitari in druženju v prosto- rih samostana frančiškanskih se- ster pod zvonikom bazilike na Brezjah. Dekleta in fante, v starosti od 9 do 14 let, je peljala na vsakoletni pevski delovni oddih, kjer se poje tudi do sedem ur dnevno, pevo- vodkinja Damijana Čevdek Jug. Glavnino svojega letnega progra- ma si skupina pevcev pripoje prav na teh intenzivnih vajah. Letos je pevovodja izbrala več tri- glasnih a capella pesmi, ki so jih napisali ali priredili znani sloven- ski skladatelji: Ambrož Čopi, Da- V mijan Močnik, Črt Sojar Voglar,Tadeja Vulc, Patrick Quaggiato,ob teh pa še Peter Ebner, Leo De- libes in Bedrik Smetana. Stilno so bile zastopane slovenske ljudske in umetne ter sakralne pesmi. S to izbiro želi Damijana svojim pevcem dati na pot širok spekter glasbenih stvaritev in stilov, s ka- terimi si bodo lahko na nadaljnji pevski poti izbirali sodelovanje tudi v kakovostnih zborovskih sestavih pri nas ali drugod. Za vokalno tehniko je tudi letos skrbela Nina Kompare Volasko in ves dan s svojo strokovnostjo, pri- dobljeno v Angliji in Belgiji, vo- kalno izobraževala skupino in posameznike. K mladim je pri- stopala zelo prisrčno in ugota- vljala rast vokalnih sposobnosti naših pevk in pevcev. V popoldanskih urah je potekala kitarska delavnica, kjer so vsi, po skupinah, nadgrajevali lansko prvo izkušnjo z akordi in sprem- ljanjem pesmi na kitaro. Tudi le- tos sem jih vodila Marja Fenig in ugotavljala, da se vsem pozna glasbena izobrazba, saj hitro do- jemajo snov, kar da veliko za- doščenja učitelju. Pri nedeljski večerni maši smo ta- ko sodelovali s petjem ob sprem- ljavi kitar. Poleg učnega osebja sta bila z na- mi tudi animatorja Jakob in Kri- stina, ki sta vodila izhode, telo- vadbo, pomagala pri korepeticiji, kitari in si izmislila še marsikaj. Skratka, za nami so dnevi, polni večglasbega petja, ustvarjanja le- pih harmonij z glasovi in kitara- mi in utrjevanja prijateljskih ve- zi. Mladi pevci pa zdaj že nestrpno čakajo na začetek rednih vaj in prve nastope. MF (več fotografij na www. noviglas. eu) Nova Gorica / O’ Klapa gostja na Poletni sceni Obuti maček je osvojil malo in veliko publiko etošnji spored niza prireditev, ki so se zvrsti- le na prostem na Poletni sceni, ki jo že nekaj let pripravlja Mestna občina Nova Gorica, da poživlja poletno dogajanje, je bil ob 70-letnici ustanovitve tega obsoškega mesta še posebno pe- ster. Tako je na njej našlo prostor tudi gostovanje mladinske gledališke skupine O’Klapa iz Gorice, ki uspešno deluje že skoraj deset let pod okriljem Skupnosti družin Sončnica. V prijetno toplem po- letnem večeru, v torek, 29. avgusta, so vzneseni mladi goriški ljubiteljski igralci popolnoma osvo- jili zelo številno publiko, ki je napolnila priredit- veni prostor za mestno hišo in izvajalcem ob kon- cu odobravajoče namenila prisrčno ploskanje. Med občinstvom je bilo ogromno otrok, ki so se usedli v prve vrste in zelo pozorno spremljali predstavo oz. zelo natančno izdelan “družinski mijavzikl” Obuti maček. Po pravljici bratov Grimm ga je stkal in ga v “bodičasto” sočnost odel Andrej Rozman Roza, ki se je na premieri, spom- ladi l. 2016, zelo pohvalno izrazil o interpretaciji mladih goriških igralcev. Režijsko jih je v tej gle- dališki dogodivščini vodila mlada Sanja Vogrič, ki je sicer ob sebi imela režiserja Franka Žerjala in zagnano, gledališkemu ustvarjanju z mladimi povsem predano mentorico O’Klape Katerino Fer- letič. Tudi na novogoriškem večeru je Ferletičeva pazljivo opazovala potek predstave in se veselila ponovnega uspešnega nastopa “svojih” varovan- cev. Kot nam je povedala, je bil tokrat njihov Obu- ti maček že osemnajstič na odrskih deskah, čakata jih pa še, vsaj za zdaj, že določeni ponovitvi na Koroškem v sklopu Primorskih dnevov, 20. okto- bra 2017, in v Trstu na Gledališkem vrtiljaku v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, 21. januarja 2018. Ob vsaki ponovitvi sta se v igralcih, ki odlično orisujejo posamezne like, krepili sproščenost in samozavest, tako da je zdaj njihov nastop še bolj suveren in prepričljiv v splošni radoživi interpre- taciji, ki ji vsakič čudovit glasbeni okvir daje spev- na in razgibana glasba Patricka Quaggiata, sliko- vito odrsko podobo pa ji ustvarjajo domiselno funkcionalna scena in bogati kostumi ter gibki plesni koraki koreografije Sanje Vogrič. Igralcem Kei Vogrič (Maček), Patriku Cingerliju (Matic), Emi Terpin (Marjetica), Manuelu Persoglii (Kralj), Sanji Vogrič (Kraljica), Simonu Čavdku (Brdavšek), Lenartu Vogriču (Sodnik in Dvorni paž), Iris Gulin (Pomočnica in Dvorna dama) in Karin Vižintin, Manuelu Quaggiatu, Vanji Vogrič, Desirre Schembri, Katji Terčič in Chiari Bergnach, ki so bili lakaji in vojaki, predvsem pa hitri po- močniki pri spreminjanju scenskih elementov, pa še mladim zakulisnim tehnikom želimo še veliko uspešnih gledaliških trenutkov. IK L Foto Mateja Pelikan R. Tucci, F. Perazza, A. Picco, S. Gaggioli, I. Cecot in L. Fasiolo (foto dd) Goriška 7. septembra 2017 7 S 1. strani Odslej ena sama banka ova uprava bo štela 9 članov. Pri porazdelitvi sedežev sta se banki sporazumeli za razmerje 2: 1 v korist ZKB. Tako je namreč tudi razmerje članov: na Opčinah jih je 2.232, v Doberdobu 1.113. ZKB bo tako v novi upravi lahko računal na 6 upraviteljev: to so Barbara Rudolf, Erik Zobec, An- drej Gruden, Adriano Kovačič, Fabio Pahor in Marko Pertot. Člani ZB Doberdob in Sovodnje pa so izvolili 3 upravitelje: Ro- berta Devetto, Uga Tomsiča in Gabrijela Ferfoglio. Sklenjen dogovor med dvema bankama še predvideva, da bosta ZKB pri- padli mesti predsednika uprave in ravnatelja, ZB Doberdob in Sovodnje pa bo v novi upravi zasedla podpredsedniško me- sto. Člani so na občnih zborih izvolili tudi nove člane nadzor- nega sveta in njihove namestni- ke. Novi nadzorniki so Martina Malalan (predsednica), Aldo Cunja (oba ZKB) in Lorenzo De- vetak (ZB Doberdob in Sovod- nje), namestnika pa Roberto Novello (ZKB) in Mara Petaros (ZB Doberdob in Sovodnje). Novi izzivi Enotno slovensko banko čaka v naslednjih mesecih še nekaj po- membnih dogodkov. Med nji- mi izstopa priključitev zadružni bančni skupini Cassa centrale banca iz Trenta. Gre v bistvu za naslednji korak v sklopu vsedržavne racionalizacije bančnega (in v prvi vrsti za- družnega) sistema v Italiji. Po nedavni reformi so se morale vse zadružne banke odločiti za vključitev v eno od dveh držav- nih skupin. Prva je rimska Ic- crea, druga pa Cassa centrale banca iz Trenta. Nemška manjšina si je sicer pri tem iz- borila pravico, da se njihove banke vključijo v sistem Reiffei- N sen, ki pa lahko nastopa samo v pokrajini Bocen. Zakaj je naša, zdaj že enotna banka izbrala skupino iz Tren- ta? Po besedah Adriana Ko- vačiča, dosedanjega predsedni- ka uprave ZKB, je bilo več razlo- gov za to. Med pomembnejšimi pa je tudi vrednotenje jezikov- ne in narodnostne specifike. V skupino iz Trenta je stopila tudi zadružna banka iz Doline Aoste in ena od bank na Južnem Ti- rolskem. Skupaj so tako pripra- vili osnutek člena, ki bo vključen v statut skupine Cassa centrale banca in ki posebej omenja narod- nostne in jezi- kovne specifike teh območij. Skupino iz Trenta k temu obvezuje tudi spoštovanje 7. člena zakona o reformi za- družnih bank, ki posebej omenja banke z jezikovno speci- fiko. V tem sklopu velja omeniti še spre- membo statuta ZKB, ki bo s 1. oktobrom veljal za enotno banko. Dodatek k 2. členu namreč izrazito določa “priznavanje in zaščito jezikov- nih in kulturnih značilnosti članov in pripadnikov lokalnih skupnosti” v vseh vidikih po- slovanja. Slovenščina mora ta- ko biti prisotna v poimenovan- ju, v uradnih sporočilih in ob- javah, v telematskih in IT sto- ritvah, v pogodbah in drugih javnih dokumentih ter pri izva- janju storitev, kakršne so blagaj- niške službe ali plačilne in iz- terjevalne storitve. Nadaljnjih združevanj ni na vi- diku Politika bančne racionalizacije narekuje hiter tempo zmanjševanja števila bank. V naši deželi bo število zadružnih bank tako upadlo iz dose- danjih 15 na 9. Enotna slo- venska banka bo na tem tržišču še naprej ena od manjših realnosti (podatke o njenem poslovnem obse- gu objavljamo v tabeli). Ji zaradi tega preti nevarnost novih naknadnih spojitve- nih procesov? Po mnenju predsednika uprave ZKB Adriana Ko- vačiča te nevarnosti ni. S spojitvijo sta ZKB in ZB Do- berdob in Sovodnje opravili svoje, pred nadaljnjimi združitvami naj bi ju ščitila nova skupina in status narod- nostne in jezikovne specifike, ki je vpisana v statut. Na nedel- jskem občnem zboru pa je med razpravo v ospredje stopilo vprašanje o drugačnem združevanju. Nekaj razpravljal- cev je spraševalo po možnosti za širitev mreže enotne sloven- ske banke tudi onkraj meje v Slovenijo. Ob tem je bilo izraženo tudi obžalovanje, da se pred petimi leti ni iztekla po željah prevzemna namera Hra- nilnice in posojilnice Vipava. kil SKPD F. B. Sedej Števerjan / Presenečenje za najmlajše V goste prihajajo Lutkarji iz Devina a bi bila začetek novega šolskega leta in uvod v novo pevsko sezono najmlajših pevcev slajša, je Slovensko katoliško prosvetno društvo F. B. Sedej iz Števerjana skle- nilo, da povabi v domači župnijski Sedejev dom Lutkarje iz Devina. Ti so z Otroškim pevskim zbo- rom Ladjica v režiji zna- ne lutkarske mojstrice Jelene Sitar postavili na oder pravljico Bikec Fer- dinand. Otrokom poz- nano pravljično vsebino o bikcu, ki rad poležava D Obvestila Dr uštvo s lovenskih upokojencev za Goriško vabi članice in prijateljice, da se pridružijo kot pevke društvenemu Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo naj se po tel.: 0481 531093 (Majda M. ) a l i 0481 532092 (Emil D.). Prav tako so članice in prijatelj ice vabljene, da se vključijo v ekipo balinark in se prijavijo na tel. št.: 0481 882213 (Ana T.). V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. “Male oglase” najdete, če na našem por ta lu www. noviglas. eu desno zgoraj vtipkate iskani niz “Mali oglasi”. Čestitke V Ščedno sta Desiree in Marjan pr ines la še dva fantka. Z rojstvom Elije in Samuela se veselijo nona, teta in stric, predvsem pa bratranca Ivan in Peter. List ne obstaja brez korenin in roža ne cveti brez hrane. Enako človek ne more živeti brez ljubezni. Silvan in Ma- rija sta 9. septembra 1967 na skupno pot stopila in 50 pomladi skupaj prehodila. Še enkrat toliko jima želimo Elena, Aleksi in Borut z družinami. Družino Desiree Marangon in Marjana Drufovke je osrečil prihod malih bratcev Elije in Samuela. Iskreno jima čestitajo in želijo veliko lepega in dobrega člani in pr i jate l j i društva Sedej , š tever janska župn i ja , občina Števerjan, sekcija S lovenske skupnost i i z Števerjana in ekipa Civilne zaščite. Sožalje Ob i zgub i d rage mame Cvetke Gravnar izrekajo Marjanki , Damijanu, Andreju in družinam ter ostalim sorodnikom iskrene sožalje društvo F. B. Sedej, š tever janska župn i ja , občina Števerjan in sekcija S lovenske skupnost i i z Števerjana. Darovi V spomin na drago Nado Tomsič daru je sest ra Marija z družino 100 evrov za Novi glas. V spomin na drago prijateljico že iz mladih let, Cvetko Gravnar, daruje Bruna Petruša 50 evrov za števerjansko cerkev in 50 evrov za misijonarja Pedra Opeko. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 8. 9. 2017 do 14. 9. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7 , 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. S lovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 8. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 10. septembra, ob 21. uri (vodi I la r ia Banch ig ) : Okno v Beneč i jo : odda ja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 11. septembra (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 12. septembra (v studiu Matjaž Pintar) : Utr inki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 13. septembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Zgodovina pošte na Primorskem 1. del - Izbor melodij. Četrtek, 14. septembra (v studiu Andrej Baucon): Četr tkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. DRAMSKA DRUŽINA SKPD F. B. SEDEJ in ZSKP GORICA vabita na predstavo LETO ŠLAGERJA PREMIERA: 16. septembra 2017 ob 20. uri (svetujemo rezervacijo) PONOVITEV: 17. septembra 2017 ob 20.00 Velika dvorana Sedejevega doma v Števerjanu Ob izgubi drage mame CVETKE GRAVNAR vd. TERPIN izraža občuteno sožalje sinovoma Damijanu in Andreju ter hčerki Marjanki STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST Ob smrti drage mame CVETKE GRAVNAR vd. TERPIN izražamo svoje občuteno sožalje hčerki Marjanki ter sinovoma Damijanu in Andreju SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ pod kruhovcem in nežno voha rožice in mu ni nič mar za bikoborbe, je napi- sal Murno Leaf, za mlade nastopajoče pa jo je prire- dila Jelena Sitar, ki si je za- mislila tudi sceno. Mladi lutkarji se bodo publiki v Števerjanu predstavili prav s to igrico v nedeljo, 17. septembra 2017, ob 12. uri v mali dvorani Sedejevega doma v Števerjanu. Vstop je prost, zato, otroci, prosi- te mamice in očke, naj vas pospremijo na to srečanje z lutkami! V predstavi, ki preseneča z izvirnostjo lutk in scensko zamislijo, pa tudi domiselno interpretaci- jo, nastopa kar sedemnajst igralcev. Ti so prisrčno igrico v jedrnati, strnjeni vsebini naštu- dirali na letošnjem lutkarskem tednu in ob tem izdelali tudi iz- virne lutke in kostume, seveda pod strokovnim vodstvom na tem področju zelo izkušene Je- lene Sitar, ki je ob sebi imela asistentko režije Nado Tavčar. Ob njej so bile še pomočnice Arianna Moro, Urška Terpin in Mira Tavčar. Koordinatorka je bila Marja Feinig, ki je s Petro Pahor poskrbela tudi za glasbo, ki bogati predstavo. Dragi otroci, pridite v nedeljo, 17. septembra 2017, v števerjan- ski Sedejev dom. Ne bo vam žal. Ogledu predstave bo sledila de- lavnica, na kateri bo vsakdo lahko kaj lepega ustvaril. IK foto dd Kultura7. septembra 20178 Sredi julijske vročine je izšla nova Mladika, ki ima zaporedno številko 5-6. Uvodni članek izpod peresa tržaškega odvetnika in politika stranke Slovenska skupnost Petra Močnika je namenjen pojmu manjšinske skupnosti: avtor se namreč sprašuje, ali manjšina, ki se nima več za posebno kategorijo, lahko sploh še kaj zahteva zase, npr. izjeme pri volilnem sistemu. Pisec se namreč obregne ob odločitev slovenske komponente italijanske Demokratske stranke, ki je dejansko odpisala politično avtonomijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V Fokusu je objavljen intervju s publicistom Igorjem Omerzo, ki ga je pripravila Erika Jazbar. Intervjuvanec spregovori o svoji zadnji knjigi o Borisu Pahorju, o delovanju jugoslovanske tajne policije - Udbe, o verodostojnosti dokumentov, ki j ih je pripravljala in hranila Udba, ter o posledicah, ki jih je jugoslovanski režim pustil slovenski družbi. Na temo odnosa mladih literarnih ustvarjalcev do narodne identitete v krajšem intervjuju spregovori mlada raziskovalka na Inštitutu za jezikovne študije ZRS Koper Maja Smotlak. V rubriki Drobtinice o slovenskem govoru Manica Maver piše o odrskem govoru v otroških in mladinskih predstavah in ugotavlja razširjenost neknjižne zvrsti besedila v slovenskih dramskih besedilih za otroke. V rubriki Obletnica meseca Tomaž Simčič se spominja lika in dela msgr. Jakoba Ukmarja, ki se je rodil 13. julija 1878, istega meseca je bil krščen in 23 let kasneje posvečen v duhovnika. V razkošni Anteni so zbrani podatki o delovanju slovenskih društev in posameznikov v zamejstvu in zdomstvu. O nevarnosti globalnega segrevanja in odnosu ameriške javne uprave do te tematike je govor v ekološki rubriki. V rubriki Literatura sta objavljena cikel pesmi Bojane Daneu Don Hčerki, ki je prejel tretjo nagrado za poezijo na 45. literarnem natečaju revije Mladika, in zgodba Renate Šribar Hanibal za vrati, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na istem natečaju. Objavljene so tudi tri pesmi Zlate Obed. V rubriki Pričevanja Renato Podbersič ml. piše o judovski družini Morpurgo in naših krajih, Mirella Merku' v 15. nadaljevanju svojih spominov zdomske tržaške Slovenke pa piše o izbiri študijske smeri po končani višji srednji šoli. V rubriki Prebrali so za vas Maja Smotlak ocenjuje dvojezično pesniško zbirko Borisa Pangerca Ptice v mojem oljčniku, Rozina Švent pa knjigo Alenke Puhar o Izidorju Cankarju. Predstavljena je tudi pesniška zbirka Leva Detele Obljubljena dežela. Mojca Polona Vaupotič predstavlja v Gorici rojeno ilustratorko Paolo Bertolini Grudina, ki se posveča otroški ilustraciji. V rubriki Prosti čas Mitja Petaros piše o slovenskih spominskih kovancih vrednosti 3 evrov. V mladinski prilogi Rast je uvodnik napisala Veronica Piredda, ki razmišlja o grožnji terorističnih napadov na poletne počitniške destinacije, sledijo intervjuji z mladimi glasbeniki (Vesna Zuppin, Luka Paljk, Aleš Lavrenčič, Eleonora di Corato, Alessandra Schettino), prepis nagovora iz videoposnetka pisatelja Borisa Pahorja mladim Slovenskega kulturnega kluba. V literarni rubriki sta objavljeni pesem Maje Zobec in kratka pripoved Tjaše De Luisa, ki sta prejeli tretjo nagrado na literarnem natečaju SSK. V prilogi najdemo še nasvete Brine Bakhita plahim dekletom. Literarni natečaj revije Mladika 2017 Revija Mladika razpisuje XLVI. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Na razpolago so naslednje nagrade: PROZA Prva nagrada 500 evrov; druga nagrada 300 evrov; tretja nagrada 250 evrov POEZIJA Prva nagrada 300 evrov; druga nagrada 150 evrov; tretja nagrada 100 evrov Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 31. OKTOBRA 2017. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 25.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste in šifre lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@mladika. com. V eni priponki naj bo prispevek s šifro (v primeru več pesmi naj bodo VSE PESMI V ISTI PRIPONKI), v drugi priponki pa osebni podatki. Rokopisov ne vračamo, to pomeni, da jih fizično ne pošiljamo nazaj avtorjem. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Vilma Purič, prevajalka prof. Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda in odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku – Prešernovem dnevu – na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike (kar pomeni, da jih fizično avtorjem ne vračamo). Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2018. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. POJASNILA IN INFORMACIJE: MLADIKA – ulica Donizetti 3, 34133 Trst - Italija; Tel. +39 040 3480818 – www. mladika. com Izšla je MLADIKA 5-6/2017Pogovor / Marie-Anne Sluga Škapin, Francozinja iz Izole “Sem posvojena Slovenka, kot rečejo” arie-Anne sem spozna- la pred skoraj dvajseti- mi leti. Nisva se pogo- sto srečevali, a kadarkoli sem ime- la srečo, da sem se lahko pogovar- jala z njo, so me vedno navdušili njena neverjetna energija, smisel za humor, pogum, iskrivost, širo- ko obzorje, poznavanje ljudi, iz- virne ideje, živahno in slikovito pripovedovanje, ki ga je pretrgal le glasen in prešeren smeh. Vse to daje Marie-Anne še danes mladosten videz. Prosila sem jo za pogovor, da bi jo spoznali tudi bralci tega časopisa. Marie-Anne, nam lahko, prosim, poveš, od kod pri- hajaš? Kdaj in kje si bila ro- jena? Rojena sem v Franciji, v ma- jhnem mestecu Ancerville (Meuse). Tri leta po mojem roj- stvu je naša družina ta kraj za- pustila. Naselili smo se v Reim- su (Champagne). Nam lahko poveš kaj o svoji družini, o svojih prednikih? To je pa težko povedati na krat- ko. Moj oče se je priselil iz Ita- lije. Mojo mamo je vzgojila sta- ra mama, ki je bila Francozinja, saj jo je mati zapustila, očeta pa ni poznala. Že to je bil slab začetek, težko breme, ki so ga no- sili moji starši in tudi jaz sama. Bila sem zadnja od štirih otrok. Kakšno je bilo tvoje otroštvo? Si se rada igrala? Kakšne igre so bile tedaj v navadi? Resnica je zelo žalostna. Otroštva se sploh ne spominjam, do svo- jega 15. leta nimam nobenih spo- minov. Hranim le nekaj fotogra- fij, ki mi jih je uspelo dobiti ob smrti moje mame pred štirimi le- ti. Kje si hodila v šolo? Sodeč po fotografijah in po tem, kar so mi pripovedovali, je bila šola v bližini našega doma, v ulici Emila Zolaja v Reimsu. Kje si potem nadaljevala šolan- je? Obiskovala sem gimnazijo in na- to zasebno šolo za tajnice, na ka- teri sem diplomirala. Kaj pa leto 1968? Lahko o tem kaj poveš? Seveda! To je bila mala revolucija v mojem življenju. Udeležila sem se velikih manifestacij, vpisala sem se v komunistično stranko, šestdeseta leta so bila tudi leta an- glosaške glasbe, mode mini kril, svobode, kontracepcije in tako naprej. A ne čutim nobene no- stalgije po tistem času. Si rada potovala? To so bile moje sanje …, a nisem odpotovala zelo daleč, samo do Izole! V Izoli imaš dva sinova in moža Mitjo. Kje si ga spozna- la? V Izoli. Bil je bobnar v neki gla- sbeni skupini. Sestavili smo rock ansambel, ki pa se ni dolgo obdržal. Napovedal se je namreč otroček. Kje sta se poročila? V Izoli. Koliko časa potem že živiš v Izoli? Skoraj trideset let. Kje pa sta rojena tvoja otroka? Starejši sin je iz mojega prvega, neuspelega zakona in je rojen v Parizu. Mlajši se nama je rodil v Izoli. Kakšno je bilo njuno otroštvo, glede na to, da sta živela v večjezični in večetnični družini? M To pa bi morala vprašati njiju. Akot mama sem naredila vse, karje bilo v mojih močeh, da bi od treh kultur oba odnesla le naj- boljše. Onadva morata upravljati s tem zakladom. Sta obiskovala slovensko ali italijansko šolo? Italijansko, glede na to, da ima moj mož italijanske korenine. Tvoja sinova govorita tekoče francosko. Kaj pa tvoj mož? Znajde se. Razume vse, a, ker je po naravi bolj zadržan, si ne upa preveč govoriti. Čisto nasprotno od mene, ki sem pravi mlin za be- sede. Ko enkrat začnem govoriti, se ne morem ustaviti! Tvoj mož in eden od sinov sta ribiča. Ti zelo dobro poznaš razmere slovenskih ribičev. Ka- ko so se le-te spremenile v le- tih, odkar si v Izoli? V času nekdanje Jugoslavije so ri- biči lahko brez težav odhajali na ribolov vzdolž vse Jadranske oba- le. Danes je to čisto druga zgodba. Tradicionalno ribiško pristanišče v Izoli je postalo sprehajališče za vikendaše. Ribičem so prepove- dali odlaganje mrež na obali. Po- pravljati in shranjevati jih morajo v velikem šotoru, ki so ga posta- vili blizu izolskega odlagališča smeti. Naši ribiči torej delajo v za- dušljivi vročini in smradu, ki sili na bruhanje. To je pravi škandal. Druga težava je meja na morju. Morska meja med obema država- ma še ni določena, a to je spet druga tema. Ne bi je načenjala, saj so v igri politični interesi in nasprotja med Slovenijo in Hrvaško. Edino, kar lahko po- vem, je to: ko se dandanašnji moj mož in sin odpravita na morje lo- vit, me od strahu in tesnobe boli želodec. Za svojega moža ribiča si tudi opravljala računovodska dela. Delamo skupaj, kot družina. Jaz se ukvarjam z birokracijo in pro- dajo rib. V Sloveniji je preprost ri- bič obravnavan kot podjetnik, kar se mi zdi popolnoma zgrešeno. To je sezonski poklic, ki lahko tra- ja približno šest mesecev, ribiči pa so obdavčeni za celo leto kot kako podjetje. Tudi če nimajo nobene- ga prihodka v obdobju, ko ni ugodna ribolovna sezona. In tre- ba je upoštevati še naravne poja- ve, ki jim preprečijo ribolov. Na zakonodajni ravni bi bilo potreb- no še veliko spremeniti. Zakoni so zamišljeni globalno, za ribiče se sploh nihče ne zmeni, razen ko nam Bruselj predpiše nove smernice, a povsem brez pozna- vanja lokalnih razmer in potreb. Pa res, zdaj sem se spomnila, da si nekoč obiskala nekdanje- ga predsednika Milana Kučana in se pritožila, kako težak je po- ložaj slovenskih morskih ri- bičev. Ne, nisem se šla pritožit in nisem šla k njemu zaradi ribičev, ampak zaradi gradnje nove italijanske osnovne šole v Izoli. Ta projekt je bilo zelo težko izpeljati. V Izoli je bilo veliko nasprotovanj, kritik in malverzacij. Moj mlajši sin in jaz sva zaradi tega utrpela kar nekaj zelo negativnih posledic. A vse to je zdaj preteklost, končalo se je dobro. Glavno je, da je šola zgra- jena, čeprav po mnogih zapletih. Poučevala si tudi francoščino. Ja, v letu 1997 na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Porto- rožu, sicer pa na zasebnih tečajih za odrasle in otroke. Kakšna dela si še opravljala? Kakor rečete tukaj – cento mestie- ri, mille miserie. Vse za preživetje. Med drugim sem bila tudi turi- stična vodička pri Kompasu. Tu si že vrsto let in poznaš ve- liko ljudi. Kako so te sprejeli domačini? To je delikatno vprašanje in nanj težko odgovorim. ç. Vseeno sem doživela rasizem in hudobijo brez razloga, a tudi veliko prijaznosti in ljubezni. Mislim, da mi je uspe- lo, da so me vsaj malo sprejeli, čeprav sem še vedno Francozinja, tako kot moja dva sinova. A na splošno se ne smem pritoževati. To mesto me je sprejelo z vsemi mojimi vrlinami in napakami vred, in lahko sem le hvaležna, da so mi dali toliko priložnosti. Če jih nisem znala izkoristiti, je to morda zaradi moje velike naiv- nosti in pomanjkanja strpnosti. Tudi prijatelje in prijateljice si pridobila. Prijatelj, prijateljica. To je lepa be- seda, a ne vem, kaj naj rečem. Pri- jatelje spoznaš v nesreči. V tride- setih letih sem morala rešiti veli- ko težav s tako imenovanimi pri- jatelji. Zato pravim, da lahko pra- ve prijatelje preštejem na prste ene roke. Kakšni se ti zdimo Slovenci? Mislim, da je to tako kot povsod. Italijani rečejo tutto il mondo e' un paese. Vse je odvisno od okol- ja, v katerem si, vsi ljudje te pač ne morejo imeti radi. Rada imam kitajski simbol s tremi opicami: ne videti, ne slišati, ne preveč go- voriti. Kaj pa Istrani? Enako. Ampak slovenščine se pa nisi naučila preveč dobro. Je tako težka? Res, zame kot Francozinjo je zelo težka. V opravičilo moram pove- dati, da sem se morala hkrati naučiti dva nova jezika, italijan- sko in slovensko. Poleg tega sem delala v restavracijah in tam sem v tistih časih največkrat slišala srbohrvaščino in italijanščino. Seveda bi se bila rada naučila slo- vensko, a nisem imela časa. Raz- peta sem bila med delom, družino in težavami vsakdanjega življenja in nisem imela časa ne za študij ne za kakršen koli kon- jiček. Še vedno rada potuješ? Seveda, a redkokdaj, saj ni ne časa ne denarja. Rada bereš? Kateri so tvoji na- jljubši avtorji? Rada imam francosko književ- nost, predvsem klasike, kot so Maupassant, Verlaine, Rimbaud, Cocteau in tako naprej. Kaj pa filmi? Barrault, Spielberg … Moji okusi so zelo raznovrstni, kakršna sem po svoje tudi sama. Poznaš druge Francoze, ki živi- jo v Sloveniji? Da, vendar malo. Rada kuhaš? Imaš rada franco- sko, slovensko ali kakšno dru- go kuhinjo? Res sem dobra kuharica. Pravi cordon bleu, kot v Franciji rečemo najboljšim kuharjem. Zelo rada kuham in pripra- vljam jedi po receptih z vsega sveta. Lahko povem, da sem v nekdanjo Jugoslavijo prišla z namenom, da odprem resta- vracijo, a moje načrte je pre- prečila nesrečna usoda. Ali dobro poznaš Slovenijo? Katera pokrajina ali mesto ti je najbolj všeč? Niti ne, a zaljubila sem se v re- ko Sočo. Nikoli še nisem videla ničesar tako lepega. Soča je zame nekaj prečudovitega. Imaš lepega kužka. Si tudi sicer ljubiteljica živali? Da, Bubu je kodrasti bišon in z belo nakodrano dlako je videti kot snežena kepa. Zelo rada imam živali in te mi ljubezen vračajo. Ali pogrešaš kaj, kar si imela v Franciji? Les baguettes! Naš kruh. Kako poteka tvoj dan? Kot veliko žensk, ki delajo doma in se posvečajo družini, tudi jaz ne vem, kaj je dolgčas. Vedno naj- dem kako delo, berem in rada bi napisala knjigo o svojem življenju in izkušnjah. Tvoja tašča je zelo zanimiva ženska. Moja tašča je izredna ženska, ki ima osupljivo veliko energije. Kmalu bo praznovala osemdeseti rojstni dan. Ko bom v njenih le- tih, bi bila rada taka, kot je ona. Kakšni so tvoji načrti za pri- hodnost? Verjemi, veliko načrtov se mi mo- ta po glavi, a, ker sem vraževerna, ti o njih ne bom ničesar poveda- la. Res bi bilo dobro, da napišeš knjigo. Sem že začela. Kje boš preživela počitnice? Doma. Morda bomo kak konec tedna s prijatelji šli taborit ali na koncerte. Imaš še stike s svojo družino, bližnjimi in prijatelji v Franci- ji? Da. Jih greš kdaj obiskat? Seveda, a se glede na zdajšnjo si- tuacijo v Franciji raje izogibam potovanjem. Se je Francija od časa tvojega otroštva in mladosti kaj spre- menila in na kakšen način? Francija ni več taka, kot je bila. Kaj pa Slovenija in Slovenci? Nedvomno se je spremenila in so se spremenili, kar je škoda. Bi rada še kaj dodala? Ne, saj sem že preveč povedala. Kaj je po tvojem mnenju v življenju najpomembnejše? LJUBEZEN! Hvala, Marie-Anne. Hvala tebi. In lep dan! Špela Pahor Kultura 7. septembra 2017 9 Nova Gorica / Filmi na Poletni sceni Ganljiva Sosičeva Komedija solz ot že vrsto let je tudi letos Mestna občina Nova Go- rica poskrbela za prijetno popestritev poletnih večerov z raznovrstnimi kulturnimi prire- ditvami, ki se zvrščajo pod na- slovom Poletna scena na ploščadi za novogoriško me- stno hišo. Letošnja ponudba je še bogatejša ob praznovanju 70- letnice ustanovitve “mesta vrtnic”. Na izvirno in okusno, z nekakšnimi lesenimi “zaboji”, zamejenem prizorišču je od 22. julija do 2. avgusta, v veselje vseh ljubiteljev filmske umet- nosti, potekala peta filmska se- zona Letnega kina Silvana Fur- lana, katerega vodja je Mateja Zorn. V desetih dneh so si obi- skovalci brezplačno lahko ogle- dali dvajset krajših ali daljših K dokumentarnihali igranih, vse-binsko različnih filmov sloven- skih in tujih av- torjev. Med temi je bil tudi pisatelj in režiser Marko Sosič s svojim prvim celovečer- nim filmom Komedija solz. Film je bil izdelan l. 2016 v pro- dukciji Arsmedia. V kinodvora- nah ga vrtijo od 3. maja 2017. Do zdaj je obiskal kar nekaj fe- stivalov, tudi v tujini. Povsod so ga zelo lepo sprejeli, saj je vse- bina bridko aktualna. V njej se namreč zrcali naša sodobna družba, v kateri je še zmeraj to- liko sovraštva in zavrtih čustev. Scenarij za film je spisal Marko JEZIKOVNICA Vladka Tucovič Lepe pozdrave iz/z morja? Nekoč so bili poletni meseci čas, ko smo doma z nestrpnostjo pričakovali poštarja, ali bomo prejeli kakšno razglednico od tistih, ki so kje letovali, potovali oz. jih preprosto ni bilo do- ma. Ko nam je bila sreča mila in smo se tudi mi znašli v kakšnem turističnem kraju, pa smo mi imeli priložnost izbi- rati, pisati in pošiljati razglednice. Časi so se spremenili, zdaj niti posamičnih esemesov ne dobivamo več, fotografija desti- nacije se posname s pametnim telefonom in lepi pozdravi so objavljeni kar na kakšnem od družbenih omrežij. Razglednice je sicer še mogoče kupiti, napisati in odposlati, vendar se tega početja loti neprimerno manj ljudi kot nekoč. Ko smo še pisa- li na roko na debelejši papir razglednice, smo se vsaj še trudi- li, da bi pisali knjižno, ne nazadnje je besedilo na razglednici lahko prebral kdorkoli, saj sporočilo ni bilo zaprto v pisemsko ovojnico, večji resnosti pri pisanju je verjetno botroval tudi papirnati medij. Današnja sporočila na družbenih omrežjih so povsem zasebna, zanje v veliki meri ne velja knjižna forma, to je pravzaprav zapisan govorjeni jezik, zato se tudi le še red- ki sprašujejo, ali je knjižno pravilno lepe pozdrave poslati iz ali z morja. Pri tovrstnih dilemah si vedno pomagajmo z vprašanjem, ali smo v ali na morju. Seveda nič od tega ne drži, ne nazadnje večino časa, vključno s spanjem, na dopustu vendarle preživi- mo na kopnem ob morju, ne pa v morju ali na njem (razen potapljačev, jadralcev in tistih, ki se odločijo za križarjenje), vendar se je kljub temu uveljavila stalna zveza biti na morju, zato se knjižno tudi ne rabi, da gremo k morju, pač pa na morje, torej pozdrave pošiljamo z morja. Lažje nam je, če se komu oglašamo iz gorskega sveta. Gremo namreč v gore (in hribe); ko pa smo na vrhu, se oglasimo z gore. Torej bomo lepe pozdrave poslali s Triglava in z Ojstrice, nikakor pa ne iz Triglava ali iz Ojstrice, saj bi to pomenilo, da smo kje pod zemljo – npr. lep pozdrav iz Škocjanskih jam. Včasih se o pravilnih predlogih vprašamo tudi, ko gre za ime- na držav ali pokrajin. Pozdravljamo iz Istre in iz Dalmacije in iz Hrvaške, pa tudi z Gorenjskega in s Štajerskega, če smo šli na Gorenjsko in na Štajersko. Kako, boste oporekali, iz Hrvaške, vendar z Gorenjskega, če pa sta Hrvaška in Goren- jska obe posamostaljena pridevnika iste vrste (kot še Madžar- ska, Češka, Danska, Norveška itd.)? Skrivnost je v tem, da se je pri imenih držav uveljavil samostalnik ženskega spola, ko gre za imenovalnik: Hrvaška oz. Republika Hrvaška je ime države. Ko pa si odgovarjamo na vprašanje kje?, najpogosteje ne bomo rekli: v Hrvaški, pač pa večkrat raje: na Hrvaškem, in s Hrvaškega, ko bomo odgovorili na vprašanje od kod?, čeprav tudi iz Hrvaške. Vsekakor pa ne iz Gorenjske ali iz Šta- jerske, pač pa z Gorenjskega in s Štajerskega. Enako je s samostalnikom ženskega spola Primorska in samo- stalnikom srednjega spola Primorsko. Samostalnik Primorska sklanjamo: Primorska, iz Primorske, k Primorski, na Primor- sko, o Primorski, s Primorsko; samostalnik Primorsko pa sklanjamo: Primorsko, s Primorskega, k Primorskemu, na Pri- morsko, na Primorskem, s Primorskim. Ali preprosteje: sem na Primorskem, grem na Primorsko, poz- drave pošiljam s Primorskega/iz Primorske. Lepe poletne poz- drave, čeprav ne na razglednici, tudi vsem bralcem Jezikovni- ce! Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) iz- vaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o kate- rih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. 22 e v vojaški suknji je pre- križaril vse Sredozemlje “in si nabral veliko izjemnih življenjskih izkušenj”. V spomin in na papir si je vtisnil morske motive, ki jih je kasneje upodobil v svojih delih. “Prostranost morja, njegove spremembe v časovnem in vremenskem razmerju so bile umetnikova glavna privlačna sila. Ž Prefinjena izbira bar- vnih odtenkov odsli- kava umetnikovo iz- jemno občutljivost za barvno harmonijo pri različnih motiv- nih in vsebinskih kompozicijah”. Nje- gov izjemni slikarski talent je prišel že zgo- daj do izraza v njego- vih portretih. Rad je že v prvem obdobju slikal portrete sorod- nikov, prijateljev in znancev. Vsi se “odli- kujejo po izraziti psi- hološki poglobljeno- sti; navadno gledajo naravnost iz slike: s tem dopuščajo nepo- sredni pogled v svojo notranjost in vzpostavljajo intim- no povezavo z gledalcem”. Med fašizmom, ki je tlačil sloven- ski primorski živelj, se je Albert Sirk kot marsikateri drugi zatekel v Jugoslavijo. Najprej je bil v Lju- bljani, nato na Štajerskem. Vsaka sprememba mu je bila izziv za sli- kanje. V Kanalu “razstavljena de- la, nekatera so menda prvič evi- dentirana in predstavlje- na publiki, nas bodo po- peljala od začetnih del z motivi iz domače okolice kraškega roba, prek šta- jerskih vedut, makedon- skih in dalmatinskih, za takratni čas kar eksotičnih motivov, do zadnjih del, v katera je izlil svoj poslednji spev domačim ribičem in morju”. Da je bil zelo izurjen v slikarstvu, pričajo različne uporabljene teh- nike: olje, akvarel, pastel, svinčnik, tuš. “Njegov čopič pa spretno išče svojevrstne poti med realizmom, impresionizmom, se- cesijsko dekorativnostjo in tudi novo stvarnostjo, ki rodi nekaj so- cialno občutenih del”. Sirk je osrednjemu slovenskemu prostoru odkril morje in ga povz- dignil v samostojni ikonografski motiv, je opozorila Koršičeva in svojo predstavitev končala s kančkom grenkobe na račun našega morja: “Albert Sirk je s svo- jim delom potrdil, da je slovenski človek vraščen v ta prostor, da so njegove korenine tudi ob morju, ki mu je dajalo delo in zagotavlja- lo preživetje, ob tem morju, ki nam ga še vedno z vseh strani skušajo izmikati”. Razstavo spremlja okusno izobli- kovan katalog (oblikoval ga je Franko Žerjal), v katerem je izčrpno strokovno besedilo z na- slovom Obrazi morja, obrazi ljudi prispevala Verena Koršič Zorn. Za- ložili in izdali so ga Galerija Rika Debenjaka, Kanal ob Soči, Pro- svetno društvo “Soča”, Kanal ob Soči in Kulturni center Loj- ze Bratuž iz Gorice. Od 29. sep- tembra do 31. oktobra 2017 bo namreč razstava del Alberta Sir- ka v širšem obsegu na ogled v razstavnih prostorih Kulturne- ga centra Lojze Bratuž v Gori- ci. Potem ko so si udeleženci slo- vesnega uvodnega večera festi- vala ogledali skrbno pripravlje- no in temeljito predstavljeno razstavo v čudovitih prostorih Galerije Rika Debenjaka, je bil v kanalski cerkvi sv. Marije S 3. strani Kako dolgo ... lovenščine se v šolah učijo pet ur tedensko in eno uro na teden imajo domoznan- stvo. Madžarščine pa se kot vse madžarske šole učijo kot mate- rinščino. Problem predstavlja tudi pouk zgodovine, ki ga učijo v prvi osebi množine (“mi Madžari”). Ko pridejo otroci v vrtec in potem v šolo, v glavnem ne znajo slo- vensko. Slovenščino se začnejo učiti prav tam, kajti od doma ne prinesejo nič znanja. Predavatel- jica tako meni, da je stanje jezika v družinah skrb vzbujajoče. Meni tudi, da bi manjšina v Po- rabju potrebovala pomoč tudi na področju gospodarstva in ne sa- S mo v kulturi. Potrebuje narodno-stno politiko, kajti manjšina brezjezika in narodne zavesti nima prihodnosti. Predavateljica pa vsekakor verjame, da lahko slo- venska manjšina v Porabju obsta- ne, vendar morajo za to začeti skrbeti že danes in ne odlagati na jutri. Izčrpnemu in zanimivemu pre- davanju je sledila še debata. Zvečer so si udeleženci Drage lah- ko ogledali še dokumentarno vi- deonovelo Moja meja, ki jo je predstavila avtorica Nadja Ve- lušček v sodelovanju s Kinoatel- jejem ob sedemdesetletnici prik- jučitve Primorske Sloveniji. Foto Mitja Petaros Z 2. strani Slovesen začetek ... Minister za kulturo Republike Slovenije Anton Peršak Ivo Barišič Sosič, ki se je pri tem naslanjal na svoj roman, Ki od daleč pri- hajaš v mojo bližino. Iz njega je povzel lik protagonista, starega, nergaškega človeka, ki nosi v se- bi mržnjo do vsega, ne prenaša tujcev, v njem so vidne kali kse- nofobnosti, rasizma in fašistoidnosti. Skregan je tudi s svojimi domačimi že dolgo vrsto let zaradi nerazčiščenih družinskih razmerij. Starega Al- Vnebovzete koncert MePZ Adora- mus iz Logatca. Pod taktirko zbo- rovodje Marjana Grdadolnika so pevci zelo dobro izvedli program, ki je obsegal dela raznih sodobnih skladateljev, med katerimi so bili tudi slovenski, M. Kogoj, A. Foer- ster, L. Mav, M. Grdadolnik in K. Pahor. Eno skladbo so še posebno sugestivno, samo ob siju drobnih svetilk, posvetili preminulemu di- rigentu Antonu Nanutu. Naslednji dogodek letošnjih Ko- gojevih dni bo v petek, 8. septem- bra, ko bo v Kanalu ob Soči večer poezije Maje Munih. Recitatorka bo Saša Mihelčič. Pri tem bo na- stopil duo Claripiano: Tatjana Kaučič, klavir, Dušan Sodja, klari- net. Že zdaj naj opozorimo, da bo v ponedeljek, 18. septembra 2017, ob 20.30 v sklopu Kogojevih dni koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopil bo Slovenski oktet s kon- certom z naslovom “Vso ljubezen svojo ti dajem”. Umetniški vodja je Jože Vi- dic. (Program: Janko Rav- nik, Zorko Prelovec, Rado Simoniti, Samo Hubad, Ubald Vrabec, Janko Slimšek, Walter lo Nigro, Tomaž Habe, Žiga Stanič, Uroš Krek, Katarina Pusti- nek Rakar, Andrej Makor, Danilo Švara, Ambrož Čopi, Pavle Merku‘, Valens Vodušek, Rudi Bučar – prva izvedba). Dr. Verena Koršič Zorn berta na invalidskem vozičku veseli le njegov električni vla- kec, kateremu ob progi dodaja rastlinje, figurice. V njegovo ve- liko, tiho stanovanje v Trstu pri- naša delček sveta le Ida, izo- bražena ženska srednjih let iz Istre, ki prihaja k njemu dvakrat na teden, da mu kuha, pospra- vlja in ga umiva. Njo je globoko zaznamovala vojna na Balkanu, saj je v njej izgubila brata. On, ki se ni še otresel preteklosti in ni razčistil preteklih dogodkov, se v sedanjosti bori proti v nje- govi zavesti prisotnim “so- vražnikom”. Ido kar naprej po- nižuje in stresa nanjo vse, kar se mu je grdega nabralo v duši. Ona to mirno prenaša s svojo toplino in vseodpuščajočo dušo, ki je marsikaj prestala. 76-minutno filmsko dogajanje zaobjema en sam dan; pretežno poteka v notranjosti stanovan- ja, v katerem živi Albert. Film pritegne gledalca, ker je v njem vse premišljeno izbrano in pri- kazano in ker je prepojen z ja- sno sporočilnostjo. V vsakem trenutku navrže kakšno misel v razmislek. Izoblikovanju značajev in psihološkemu orisu obeh protagonistov sta se z dušo in telesom popolnoma in zelo prepričljivo predala iz- vrstna gledališka igralca Marju- ta Slamič in Ivo Barišič, ki ju ze- lo dobro poznamo z odrskih desk. Oba sta iz vrst igralskega ansambla Slovenskega narod- nega gledališča Nova Gorica, Barišič kot sicer že upokojen, a še zmeraj aktiven igralec. Poleg njiju v filmu nastopajo še Mojca Lavrič, Katerina Antler, Tina Gunzek, Matija Rupel, Luna Ju- rančič Šribar, Ivo Selj. Na novogoriškem nedeljskem filmskem večeru so bili prisotni Marko Sosič, Radovan Čok, za- dolžen v filmu za fotografijo, in Dušan Milavec, ki je poskrbel za scenografijo. Z njimi se je pred projekcijo v krajšem pogovoru zadržala Mateja Zorn. Tako so lahko gledalci izvedeli kakšno podrobnost o samem nastajan- ju filma, ki je tudi s svojim grenkim humorjem in poe- tičnimi nadihi, značilnimi za ustvarjalno delo Marka Sosiča, popolnoma prepričal in ganil tudi novogoriško publiko, med katero je bilo tudi nekaj “zamej- cev”. Iva Koršič Tržaška7. septembra 201710 Portugalski skavtje na obisku v Trstu Lepa priložnost za prijateljske stike rejšnji teden se je fantovski klan portugalskega skavt- skega katoliškega združen- ja Corpo Nacional de Escutas – Escutismo Católico Portugues agrupamento 577 iz mesta Viseu v sklopu svojega potovalnega ta- bora mudil v Trstu na obisku pri kraškem VKB klanu. Tržaški in portugalski skavtje so se med sabo spoznali na lanskolet- nem Roverwayu v Franciji. To je bil tudi eden od razlogov, da se je portugalski klan odločil, da med potovalnim taborom obišče tudi Trst. Skupina sedmih skavtov, sta- rih med 18 in 22 let, je skupaj z voditeljem začela potovanje v Milanu, pot pa so nadaljeva- li po različnih evropskih me- stih. Z nahrbtnikom na rame- nih in interrail karto v rokah so se odpravili v Salzburg, Pra- go in Budimpešto, od koder so odpotovali do Ljubljane, kjer so jih pričakali tržaški pri- jatelji. Tržaški skavtje so jim od petka do nedelje razkazali P slovensko prestolnico: od Prešer-novega trga do Ljubljanskegagradu, peljali pa so jih tudi na Bled, kjer so si ogledali sotesko Vintgar in se kopali v Blejskem jezeru. Od nedelje do srede so bili por- tugalski skavtje gostje kraškega klana v Trstu. Domačini so jim predstavili najpomem- bnejše tržaške znameni- tosti. Najprej so si ogle- dali Miramarski grad in park, nato so se šli kopat v Barkovlje, ogledali so si mestno jedro (cerkev sv. Justa, Veliki trg, Na- rodni dom...), kjer jim je priskočil na pomoč vodič Tomaž Susič. V Trebčah so prisostvovali tudi slovenski sveti maši, ki so jo obogatili s svojim petjem, saj imajo tudi portugalski skavtje kulturo petja in so vajeni peti ob spremljavi ki- tare. V torek so najprej obiska- li kraško jamo v Trnovci, po kateri jih je spremljal jamar Alex Purič, popoldne pa so se sprehodili še po pešpoti Rilke in se kopali v Devinu. Zadnji večer so v župnišču v Trebčah (kjer so prespali tri noči) pri- pravili pravo skavtsko zabavo in se skupaj s tržaškimi prija- telji zabavali ob petju ra- zličnih bansov in pesmi, tako portugalskih kot slovenskih. Zadnji dan so, kot se za skavte sredo, 2. avgusta, smo se volčiči in volkuljice Krdela črnih tačk odpravili proti Kamnemu pri Tolminu. Ko so sta- rejši palčki spili spomin, so nam povedali, da smo v resnici vsi mi palčki. Pred davnimi leti so nam- reč odšli v svet z namenom, da bi okrepili svoje vrste z mladimi palčki. Potrebovali so namreč ko- ga, ki bi jim pomagal braniti kral- jestvo in premagati črne sile. Komaj smo prispeli v Rudnik palčkov črnih rok, smo se razdelili po rovih, v katerih smo spali, in po skupinah, ki so dnevno opra- vljale razna dežurstva. Starejši V palčki so nam tudi razložili pravi-la, ki že stoletja vladajo v Rudniku.Takoj smo si zavihali rokave in pri- lagodili rudnik potrebam palčkov. Naslednjega dne so nas zbudili kli- ci na pomoč. Nekdo je namreč podrl Zaspankov rov in Srečku za- kopal noge v zemljo. Zavedali smo se, da je tu nekaj narobe, zato smo se odpravili v vas in vprašali za na- svet vaško lepotico. Ta nas je na- potila k čarobni knjigi, v kateri smo prebrali, da je za vse kriv trol. Da bi ga premagali, smo v Tolmin- skih koritih zajeli čarobno vodo. Trolu smo z njo umili obraz in ta- koj je postal dober. Zgradili smo tir preživetja in se na njem tudi preizkusili med Palčkovskimi olimpijskimi igrami. Zavedali pa smo se, da ni trol edi- na hudobna sila, ki preži na nas. Nekega dne smo se namreč zbu- dili s piskom tišine, takoj zatem smo imeli taborni ogenj in večer- jo, spat pa smo šli po zajtrku in ju- tranji telovadbi. Opazili smo, da so bili veliki palčki ves dan začara- ni, pred čarovnijo pa nas je lahko rešil le Modri palček. Naslednjega dne smo zato imeli duhovno ob- novo in sveto mašo, pri kateri smo pridno sodelovali s petjem in branjem prošenj in zahval, ki smo jih sami napisali. Nazadnje smo se začeli pripravljati na boj z mačeho: Modri palček nam je povedal, da je najboljše, če si izdelamo pripomočke proti hu- dobiji, raznorazne zapestnice in obeske za ruto, ki najboljše delu- jejo, če jih komu podarimo. Po- Tabor volčičev in volkuljic Krdela črnih tačk S Sneguljčico v Rudniku palčkov črnih rok zvidniki in vodnice tržaškega in kraškega stega (mladostni- ki od 10. do 16. leta starosti) so letos taborili v Kamnem pri Tolminu, od 21. julija do 2. avgusta. Tema letošnjega tabora, z naslovom Castrvm, je bila druga punska voj- na. Pod poveljstvom načelnikov Publia Cornelia Scipiona (Saša Marsetti) in Cor- nelie Marcie (Nada Tavčar) ter s pomočjo Livie Fabie (Nina Pa- hor), Tiberiusa Sem- pronija Longusa (Jan Zobec), Marcusa Cata (Ivan Langella) so se milites preizkusili v skavtskih veščinah ter v hoji, taktiki in diplo- maciji. Odprava rimskih voja- kov se je, kot že pove- dano, vkrcala na ladjo na Opčinah in odplu- I la proti Kartagini, izkrcala pa seje v Utiki, kjer je na velikem trav-niku nad Sočo postavila na noge vojaško utrdbo, castrum. Prve dni so morali milites posta- viti na noge dobesedno vse, od accessusa (vhoda na tabor) do cloace (stranišča), zato so prvi noči so nas napadli Perkmandelci, jamski škrati, ki jih je proti nam poslala čarovnica. Na srečo nam niso ukradli čarobnega ogledala, ki smo ga našli dan prej. Šli smo še do čarobne skrinje, ki uniči vse, kar damo vanjo, in tako uničili ogledalo, predvsem pa dokončno premagali hudobno mačeho. Rešili smo Rudnik, še zadnjič prečkali prag kraljestva in, ker je bilo zlo končno premagano, smo se lahko srečni vrnili domov. Neža Petaros - Zanesljiva panda dnevi bili namenjeni posta- vljanju castruma. Po fizičnem delu, ko je bil castrum posta- vljen, so posvetili čas tudi du- hovni vadbi, ki se je končala s sveto mašo; daroval jo je duhov- nik Klemen Zalar. Ponedeljek je bil namenjen izdelovanju bojne opreme in postavljanju še zad- njih zgradb. Naslednji dan je bi- la na vrsti naporna vojaška vad- ba; milites so se preizkušali v ce- lodnevni hoji. Po fizični vadbi so milites, tudi zaradi slabega vre- mena, urili še možgane in spoznavali življenje in glavne osebno- sti starega Ri- ma. Scipionu je na- slednje jutro dospela vest, da so Kartažani premočni, zato se je, s podporo militesov, odločil, da bo napisal mirov- no pogodbo. Poleg tega je iz- vedel, da so mu v senatu ne- voščljivi, ker se je izkazal kot vojskovodja, in ga ne bodo več podpirali. Zaradi tega je s po- močjo tribunov organiziral mili- tese po skupinah. Zadnji letniki so po dvojicah ali trojicah šli v Rim, kjer so pre- pričali vplivne rimske družine, da podprejo Scipionovo odpravo. Predzadnji letniki so se pod po- veljstvom Cornelie Marcie in Ca- iusa Laeliusa podali na pot proti Planini Kuhinji, da bi podpisali mirovno pogodbo s Kartažani. Mlajši milites so se zjutraj posve- tili učenju in ponavljanju osnov orientacije, v popoldanskih in večernih urah pa so se preiz- kušali v bivakiranju oz. posta- vljanju začasnega prenočišča. Na- slednji dan so se v castrum vrnili zadnji letniki, ki so svojo nalogo uspešno opravili, odprava z mi- rovno pogodbo se je vrnila v po- poldanskih urah. V soboto, 29. julija, so milites preizkušali svoje fizične sposobnosti s pomočjo športnega dneva, ki ga je pripra- vil in vodil hastus Dorcades (vod Srn). Dan obiskov se je začel letos z mašo, ki jo je tudi tokrat daro- val g. Klemen Zalar. Po maši so bili izvidniki in vodnice v družbi staršev, po kosilu, ob 16. uri, pa sta bila taborni ogenj in pro- gram, pri katerem so sodelovali tudi nekateri volčiči in starši s škeči. Obisk staršev se je končal z glavnim zborom in pozdravom pokrajinskega načelnika SZSO. Del vojaških vadb je bil tudi nočni požar, ki so ga tribuni na- menoma podtaknili, da bi preve- rili stopnjo pripravljenosti hastu- sov (vodov). Ko so naslednji dan milites bili že v bojni opremi, so dobili prošnjo za pomoč, zato so se tribuni odločili, da bodo po- slali milites na pot po skupinah, castrum pa bodo branili kar sa- mi. Žal so Kartažani vdrli v ca- strum in prisilili tribune v tak- tičen umik. Tribuni so takoj zbra- li vojsko in pod poveljstvom Sci- piona odkorakali proti castrumu, kjer so jih čakali Kartažani, pri- pravljeni na spopad. Ker so bile rimske čete številčnejše in bolje opremljene, so Kartažane prema- gale in od njih zahtevale po- vračilo bojnih stroškov, Kar- tažani so na to pristali in skuhali večerjo lačnim vojakom. Po boj- nem uspehu so Scipiona poklica- li nazaj v Rim, zato so se milites in tribuni še zadnjič zbrali pod obeliscusom, v zadnjem glav- nem zboru, pripravili bojno opremo in se, po pesmi slovesa, odpravili proti bojni ladji, ki je zaplula proti Rimu oz. Opčinam, kjer so Scipionu podelili naslov Afričanski in mu naznanili, da se mu obeta veliko slave. Po zad- njem zboru in pozdravih so se iz- vidniki in vodnice končno od- pravili domov. Mogočni Delfin spodobi, opravili še služenje na tržaški Caritas, kjer so očistili dvorišče, in v menzi na Montuz- zi, kjer so brezdomcem delili ko- silo. Tudi ta izkušnja jim je veli- ko pomenila, kajti služenje je, poleg poti in skupnosti, eno treh stebrov klana, izkušnja z brez- domci pa je bila zanje nekaj pov- sem novega. Zadnji dan so kla- novci VKB klana portugalske pri- jatelje pospremili do železniške postaje; tu so skupaj z njimi, kot se spodobi za konec skavtskega tabora, zapeli pesem slovesa, v slovenščini in portu- galščini. Portugalci so se nato z vlakom od- pravili nazaj do Mila- na, od koder so se z le- talom vrnili v domo- vino in končali svoj tabor. Izkušnja je bila zelo pozitivna za vse: med njimi pa so se še bolj utrdile prijateljske ve- zi. Portugalci so spoz- navali naše kraje in kulturo, Tržačani pa so se preizkusili v or- ganizacijskih spretno- stih. Poleg tega so spoznavali, v čem so si skavtje podobni in katere so razlike med obema organizacija- ma. Velika razlika je npr. ta, da so oni v svojem mestu še vedno ločeni v fantovske in dekliške klane, medtem ko so pri Sloven- ski zamejski skavtski organizaciji že pred desetletji združili dekleta in fante v en sam klan. Prihodnje leto se bodo skavtje iz cele Evrope spet lahko srečali in spoznali na Roverwayu, ki bo potekal na Nizozemskem. Mo- goče bo to nova priložnost, da se obe skavtski skupini spet snide- ta. Urška Petaros Zmagoviti Castrvm Tabor izvidnikov in vodnic Kraškega stega in Stega Trst Tržaška 7. septembra 2017 11 Obvestila Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul . Pascol i 31, bo v torek, 12. septembra, ob 16.30 v cerkvi v I. nad. (z dv iga lom na odde lek Margher i ta , na to levo ) ; vab i ta Področni svet Pastoralnega središča in Vincencijeva konferenca. Darovi Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: Marjanca Prosen 20 evrov, za lačne otroke v Etiopiji: A. M. 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Za cerkev v Bazovici : ob ob le tn ic i smr t i oče ta Miroslava daruje Boris Grgič 40 evrov. irekcija za kulturo Dežele Furlanije Julijske krajine je v sporočilu za javnost podrobno opisala naloge Osred- njega urada za slovenski jezik (OUSJ). Ta je pristojen “za vodenje in usklajevanje ukrepov s po- dročja rabe slovenščine v javni upravi” ter za njihovo celovito in učinkovitejšo ureditev. Za to de- klarativno razlago pa se skriva vrsta otiplivejših zadolžitev. “Z namenom, da se postopno premosti sistem razdeljevanja D sredstev na podlagi enoletnihprojektov”, piše v sporočilu, “bourad v sodelovanju s paritetnim odborom pripravil predlog za raz- delitev javnih proračunskih sred- stev, namenjenih rabi slovenščine v javni upravi, pri čemer bo pou- darek na večji trajnosti ukrepov”. OUSJ bo tudi prirejal izobraževal- ne tečaje za osebje v javni upravi tako za izpopolnjevanje slovensko govorečih uslužbencev kot za ti- ste, ki ne znajo slovensko. Zago- tavljal bo tolmačenje in prevajan- je, npr. med sejami deželne po- svetovalne komisije za Slovence, in deloma bo tudi na razpolago ostalim deželnim direkcijam. “V okviru t. i. Mreže za slovenski jezik v javni upravi bo glavna vlo- ga urada usklajevanje prevajalske- ga dela vseh jezikovnih uradov (t. i. 'okenc') občin in drugih javnih uprav, ki bodo še naprej opravljali svojo pomembno vlogo pri izva- janju 8. člena zakona št. 38/2001”, je pojasnjeno v spo- ročilu. Iz konkretnejše razlage sledi, da bo OUSJ nudil “svetovanje in lek- toriranje prevodov ter pomoč pri reševanju prevajalskih dvomov”, pri čemer bo lahko za reševanje jezikovnih zagat “zaprosil za po- moč institucionalne strokovne ustanove s področja prevajanja”. Podrobno delovanje OUSJ bo vse- kakor urejal pravilnik, ki je v pri- pravi. Že zdaj pa je mogoče pred- videti, da bo urad “od občin in drugih upravičencev po potrebi prejemal prevode v pregled prek posebne programske opreme, ki bo nameščena na deželnem strežniku”. Cilj je poenotenje slo- venske terminologije v javni upra- vi in kakovostni dvig slovenskih besedil, poudarjajo v deželni di- rekciji za kulturo. ARC/PV Turistično-informacijski center v Sesljanu Gabrovec opozarja, naj ta urad deluje tudi v slovenščini eželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec opozarja, da mora prenovljeni turistično- informacijski center v Sesljanu delovati tudi v slovenskem jeziku. Na spoštovanje slovenščine v tem pomembnem uradu je Gabrovec že pred časom pisno opozoril direktorja deželne Agencije PromoTurismo FVG Marca Petrangela, zahtevo pa je predstavnik SSk obnovil tudi D v pozdravnem nagovoru naotvoritveni slovesnosti, ki jepotekala pred kratkim ob navzočnosti podpredsednika Dežele FJK Sergia Bolzonella. Gabrovec je vodstvu deželne turistične agencije, ki je prevzela upravo sesljanskega urada, izpostavil, da gre za zelo pomembno informacijsko točko, ki se nahaja na zelo posrečenem in strateškem mestu. Informacijska točka mora nuditi vse potrebne informacije tistim, ki imajo že svoje načrte, istočasno pa vzbujati zanimanje in radovednost tudi takim, ki pridejo brez načrtovanega programa za oddih. Živimo namreč na območju - piše Gabrovec -, ki ponuja zelo različne možnosti dopustovanja in rekreacije, od morja do pešačenja in kolesarjenja po Krasu, bogatem s kulturno dediščino, naravnimi lepotami in enogastronomskimi dobrotami. “Želim pa spomniti, da je delo, posebej v kmetijskih panogah, tu zelo težko in zapleteno, zato ima turistični doprinos pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesij tega delikatnega sistema. Zaradi tega je zelo pomembno, da so pri ponudbi turističnega urada soudeleženi tudi vsi krajevni dejavniki”, pravi Gabrovec, ki je v nadaljevanju direktorja Petrangela in podpredsednika Bolzonella še opozoril na nujno potrebo, da sesljansko infotočko okrepijo z osebjem, ki obvlada slovenski jezik. To bi bil pomemben znak upoštevanja večjezičnosti tega prostora, ki ima polnopravno dvojezičnost, zapečateno tudi v občinskem statutu. Poleg upoštevanja uzakonjenih pravic bi s tem na primeren način odgovarjali tudi številnim turistom in obiskovalcem, ki prihajajo iz sosednje Slovenije, pravi Gabrovec v dopisu, v katerem je vodstvo Promoturismo FVG med drugim obvestil tudi o pismu uredništvu, ki je bilo na ta račun objavljeno v slovenskem dnevniku. astopanost slovenskih podjetnikov v deželni trgovinski zbornici in gospodarske perspektive v prostoru Alpe-Jadran sta bili glavni temi pogovora v Trstu med predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Ser- racchiani, podpredsednikom deželne vlade Sergiom Bol- zonellom in predstavniki Slovenskega deželnega go- Z spodarskega združenja(SDGZ). Slovensko gospo-darsko organizacijo, ki pred- stavlja okoli tisoč podjetij na Tržaškem, Goriškem in Vi- demskem, so zastopali pred- sednik Niko Tenze, podpred- sednik Robert Frandolič in direktor Andrej Šik. Ti so Serracchianijevi in Bol- zonellu izrazili zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi se trgovinske zbornice v Furlaniji Julijski krajini združile brez upošte- vanja slovenske gospo- darske komponente. Glede tega je Serrac- chianijeva obžalovala, da je državna vlada prejšnji mesec zavrnila pre- dlog o poenotenju zbornic, po katerem bi bili v vodstve- nih organih zastopani tako Goriška kot slovenska narod- na skupnost. Obema zdaj grozi, da v vodstvenih odbo- rih ne bosta imeli predstav- nikov, dežela pa pri tem žal nima besede, sta ugotovila Serracchianijeva in Bolzo- nello. Bolj spodbuden je bil drugi del srečanja, ki je bil namen- jen mnogim temam, še zlasti čezmejnemu sodelovanju. Predstavniki SDGZ so pred- stavili svoj načrt, da bi 10. novembra v Trstu priredili mednarodni sejem z name- nom, da se gospodarski stiki med Avstijo, Slovenijo, Itali- jo in Hrvaško obogatijo z no- vim elanom. Tovrstni predlogi so vedno dobrodošli, je dejal Bolzo- nello, ki se bo s predstavniki SDGZ spet srečal v kratkem za poglobitev nekaterih vidi- kov, predvsem na področju evropskih projektov in raz- vojnih politik. Gospodarstvo Serracchiani in Bolzonello sprejela SDGZ Slovenščina z empatijo Tokrat o Vladimirju Bartolu aslednje srečanje iz niza Slovenščina z empatijo bo posvečeno našemu pisatelju Vladimirju Bartolu in njegovi književnosti. Srečanje bo v petek, 15. septembra, v sklopu Slofesta, na Borznem trgu. Prireja ga Elena Cerkvenič v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Šček. Zanimanje za kulturni dogodek delita Mestna knjižnica Attilio Hortis in Državna knjižnica Stelio Crise. Pobudo, namenjeno širjenju in poznavanju literarnega lika Vladimirja Bartola in njegove književnosti, podpira tržaška sladoledarna Gelato Marco. Upravitelj sladoledarne Gelato Marco, Marco Dema, navdušen nad dogodkom, poklanja Nagrado Bartol, za komentar, za katerega bo komisija ocenila, da je po določenih kriterijih najboljši. Komentarji se lahko nanašajo na Bartolovo literarno delo, ki je bilo prebrano v celoti, ali na odlomek iz Bartolovega literarnega dela ali na več odlomkov iz Bartolovih literarnih del. Sladoledarna N Gelato Marco poklanjakupon za deset slastnihkepic sladoleda. V sklopu srečanja Slovenščina z empatijo, ki bo posvečeno Bartolovemu liku in njegovi književnosti, bo Dragica Štirn s Kmetije Štirn ponudila udeleženkam in udeležencem osvežilno pijačo iz domačega izvrstno pridelanega bezgovega sirupa. Dragica Štirn je prejela za kakovost svojih pridelkov velika zlata priznanja na odmevnih prireditvah v Sloveniji. Vabljene so bralke in bralci Novega glasa, da se čim prej odzovejo vabilu k branju in h komentiranju Bartolovega literarnega dela ali več njegovih del. Komentarje pošljite na naslednji e- naslov: elenacerkvenic@gmail. com. Deželna direkcija za kulturo o vlogi Osrednjega urada za slovenski jezik Cilj je poenotenje slovenske terminologije v javni upravi 70 let od smrtnega rafala v Trstu Pokosil je 11-letno Milko Vrabec eto 1947 je bilo napeto in krvavo. Pred tednom smo se spomnili ugrabit- ve in naknadnega umora par- tizana in časnikarja Slavka Uršiča po UDBI, delovale pa so tudi novofašistične in italijan- ske morilske službe! 5. septem- bra bi stopila v veljavo mirovna pogodba, ki je ustanavljala Svo- bodno tržaško ozemlje, Gorico pa dodelila Italiji. Rafal iz brzostrelke je 13. sep- tembra pred 70 leti do smrti pokosil v Trstu 11-letno Milko Vrabec. Žrtev je padla na vrtu slovenskega prosvetnega društva, ki je bilo poimenova- no po drugi mladi žrtvi proti- fašističnega osvobodilnega bo- L ja, Vojki Šmuc. Padla je 21-let-na v boju za Knin, potem ko jeokusila zapor in internacijo. Mala Milka se je po poletnih počitnicah pripravljala na odhod v Tomaj v zavod šolskih sester. Ni mo- gla si kaj, da ne bi pred odhodom prepričala so- sedo, da jo spremi z do- ma v bližnji krožek na ve- selico. Ko je pod odrom opazovala ples, je rafal iz brzostrelke ranil spremljevalko in smrtno zadel dekletce. Streli so priha- jali z nasprotnega griča na Škor- klji, kakih sto metrov v zračni črti. Do pokola ni prišlo, ker se je orožje skupini zataknilo. V vili Paul so se zbirali predvsem Slovenci iz sre- dišča mesta. Na- haja pa se ob nekdanji vojaški bolnišnici, zdaj preurejeni v vseučiliško rezidenco. Policija je mladoletne krivce prijela in zavezniško sodišče jim je sodilo, naročniki pa so ostali neznani. Boj proti Slo- vencem je bil obilno financi- ran z italijanske strani. Sami udeleženci in preživeli vodje so se tudi zelo hvalili. V na- slednjih dneh je prišlo do ogorčenega od- pora, dekličin pogreb je bil mogočen. Akti- visti so nastavili na zvonik stolnice svetega Justa slovenske in rdeče za- stave. Po tragičnem razdoru med stalinisti in titovci pa je spo- min na žrtev mlade deklice postopoma zbledel že od na- slednjega leta dalje. MO Videmska / Aktualno7. septembra 201712 TAKI SMO (6)Katja Ferletič Lady D in njen odnos do mode Letošnjega 31. avgusta je minilo že dvajset let od tragične smrti zelo priljubljene angleške princese Diane. Rodila se je 1. julija leta 1961, njena kratka življenjska pot se je končala pri komaj 36 letih v prometni nesreči v pariškem tunelu pod mostom de l’Alma. Diano svet pozna kot dobrosrčno, žalostno princeso, ki je, še posebno ko se je končala nje- na poroka s princem Charlesom, navezala pri- jateljstva z vsemi slavnimi modnimi ustvarjal- ci tistih let in se s časom popolnoma razcvetela in postala prava modna ikona. Vse ženske so jo posnemale, večkrat je bila na naslovnici po- membne modne revije Vogue in izvoljena kot ena najlepše oblečenih žensk na svetu. Njen odnos do mode se je zelo spreminjal in tako zaznamoval vsa obdobja njenega življenja. V mladih letih, ko je bila še najstnica in kasne- je asistentka na šoli Young England v Knightsbridgu, se je vedno oblačila zelo preprosto in neformalno - nosi- la je nizke čevlje, krila in preproste srajce, po zaroki z angleškim prin- cem pa se je mora- la prilagoditi zahtevam kraljeve družine, saj je začela igrati pomembno vlogo in v javnosti predstavljati prihodnost britanske monarhije. Dne 29. julija 1981 sta se s princem Charlesom poročila v katedrali sv. Pavla v Londonu: to je bila prva velika medijska poroka. Dvajsetletna Diana Spencer je nosila ogromno “baročno” obleko, ki sta jo zanjo ustvarila Britanca David in Elizabeth Emanuel iz svilenega tafta, z bleščicami, biseri, desetimi spodnjimi krili in sedmimi metri tančice. Take poročne obleke bi danes gotovo ne oblekli, v osemdesetih le- tih pa je navdihnila na tisoče mladih žensk, ki so hotele posnemati lepo Lady D. Tudi po poroki so za Dianino podobo še vedno skrbeli samo najbolj pomembni angleški modni ustvarjalci tistih let (Walker, Oldfield, Sasson, Wakeley, Arabella, Azagury); nosila je obleke s cvetličnimi vzorci, tweed, srajčke z visokim ovratnikom, komplete pastelnih barv, nizke čevlje in seveda pisane klobučke na glavi in imela je zelo malo make upa. Nosila je drago- cene dragulje iz zbirke kraljeve družine, najraje pa je imela oprijete ogrlice iz biserov. S časom, čeprav je bil njen zakon povsem ne- srečen, je Diana prevzemala vedno bolj po- membno vlogo v javnosti. Predstavljala je člo- veški obraz angleške kraljevske družine. Na po- membnih javnih dogodkih je začela nositi obleke “haute couture” tudi tujih modnih hiš. Pravijo, da je imela diplomatske sposobnosti pri izbiri oblačil: med obiskom v Parizu je no- sila Chanel, Escada v Nemčiji, Yuki na Japon- skem … Vsi se dobro spomnimo na krasno modro, žametno obleko Victorja Edelsteina, v kateri je Lady D zaplesala z igralcem Johnom Travolto na obisku v Beli hiši leta 1985. V vsak- danjem življenju pa je najraje nosila Armani- jeve hlače, kavbojke in srajce ameriškega ustvarjalca Calvina Kleina. Sledila so najtežja leta v življenju mlade an- gleške princese in kmalu je njena poroka med varanji in škandali zašla v hudo krizo, tako da se je formalno končala leta 1996 z razporoko. Tedaj je Diana končno okusila svo- bodo in postala ena naj- bolj glamuroznih žensk na svetu, bila je odločna, ele- gantna, seksi in šarman- tna. Poskusila je nove pričeske, ličila, nosila je krajša krila in visoke pete. V njeni garderobi so visele obleke Valentina, Lacroixa, Diorja in še posebno nje- nega dobrega prijatelja Giannija Versaceja. Vedno je bila primerno oblečena, bodisi ko je opozarjala na grozne posledice uporabe protičloveških min in na nevarnost širitve Aidsa, bodisi na nepo- zabnem srečanju z materjo Terezijo, ko je v čudovitem preprostem belem kompletu obi- skala indijsko sirotišnico (mati Terezija nas je zapustila le pet dni po angleški princesi). Diana je bila v zadnjih letih svojega življenja krasna. Zelo radi so jo fotografirali pomembni svetovni fotografi, kot sta Mario Testino in Pa- trick Demarchelier, za naslovnice najpomem- bnejših modnih revij. Gianfranco Ferre’, ki je bil v tistih letih kreativni direktor modne hiše Dior, je po njej poimenoval torbico Lady Dior, modna hiša Tod’s pa D Bag. Lady D je bila v zadnjih letih močnega značaja, nikoli ni predstavljala samo eno modno znamko, bila je neodvisna, dinamična, lepa, končno romantično zaljubljena in ljubljena. Težko bomo videli kako drugo tako očarljivo princeso, kot je bila Diana Spencer, nesrečna princesa, ki nas je prerano zapustila na višku svojih zlatih let; bila je simbol lepote in do- brega srca, bila je zapeljiva, močna ženska, ki je znala s prirojeno eleganco ustvariti samo- svoj stil - kraljevski stil tudi brez krone na gla- vi! ot vsako leto, od daljnega l. 2002, so tudi letos konec julija v Soški dolini doneli težki zvoki heavy metala. Med to- kratno, peto izvedbo Metaldays, ki se je na začetku imenoval Me- talcamp, je v Tolmin navalilo 15000 mladih in manj mladih metalcev s skupno željo, da bi preživeli “železni teden” v sprem- ljavi najboljše metal glasbe. Tudi letos so organizatorji festiva- la poskrbeli, da so se na odrih zvrstili najboljši bandi: več kot 110 nastopajočih, med njimi Ma- rilyn Manson, Amon Amarth, Opeth, Doro, Iced Earth, Katato- nia, Pain, Blues Pills, Death Angel, Abbath, Shining, Equilibrium in Loudness - heavy metal legende iz daljne Japonske. Letošnja festi- valska novost je bil tretji oder, ki so ga imenovali New Forces in je bil v celoti namenjen novim ime- nom metalske glasbe. Glasbeni program se je na tem odru začel že v soboto, torej nekaj dni pred uradnim začetkom festivala. K Odprtje festivala v ponedeljek,24. julija, je skazilo hudo neurje,ki je z dežjem preplavilo kamping in porušilo tretji oder in s tem je tudi usahnila želja novih mladih skupin, da bi nastopale pred množičnim občinstvom. Tudi po- poldanska nevihta je ustvarila ve- liko tehničnih težav in onemo- gočila reden potek festivalskega programa. Med dnevom je bilo kar nekaj sprememb v urnikih raznih nastopov, a glavna skupi- na, headliner prvega večera, Ma- rilyn Manson, je vseeno po pro- gramu stopila na oder in nav- dušila tisoče “metalheads”. Osebno sem z največjim pričako- vanjem upala, da bo vreme milo- stljivo vsaj v torek, 25. julija, ko bi morala na oder stopiti švedska skupina Amon Amarth ne samo s svojo glasbo, ki govori o Vikingih in njihovih legendah, ampak tudi s koreografijami in piroteh- ničnim spektaklom. Ob prihodu sem takoj zagledala dva velika ka- miona vijoličaste barve, poslika- na z obrazi vseh članov skupine, ki gotovo nista neopazna in s ka- terima so na festi- val pripeljali vso opremo, s katero igrajo in pripravi- jo oder, kjerkoli nastopijo po Evropi. Na odru je že prevladovala mogočna vikingška čelada, ki na- vadno “gostuje” tolkala, in vse naokrog sem lahko videla številne naprave za pirotehnične igre, ki zaznamujejo nastope švedske sku- pine. Tudi tokrat je nevihta prisi- lila organizator- je festivala, da so spremenili urnike nekate- rih nastopov, a končno je poz- no popoldne le zasijalo sonce in omogočilo redno nadalje- vanje metalske- ga praznika po programu. Vse je bilo per- fektno pripra- vljeno za Amon Amarth in v uri in pol koncerta smo videli na odru najrazličnejše stvari: 20-me- trski plameni so se med seboj križali po ritmu glasbe, vikingi so se bojevali s sabljami in Loki (v nordijski mitologiji bog prevare in zaščitnik vohunov) jih je nagovarjal. Kot da ne bi bilo do- volj, je na oder pri- plazila ogromna kača Jormungandr (v mitologiji se je s to zverjo bojeval Thor, bog groma) in napadla Johana Hegga, pevca skupi- ne, ki jo je s po- močjo Thorovega kladiva dokončno premagal. To goto- vo ni bil samo glasbeni nastop, ampak prava gledališka predstava na odprtem in vsi člani skupine so poleg glasbenih spretnosti po- novno pokazali, da po- polnoma obvladajo oder. Po mitičnem nastopu nordijske skupine je naslednje dni festival Metaldays potekal po programu. Uživali smo ob lepem vremenu in si nemoteno ogledova- li nastope na dveh večjih odrih in tudi na novem, ki so ga v re- kordnem času popra- vili. Tudi letos je bil festival zelo dobro organizi- ran. Na voljo smo ime- li različne jedi, od piz- ze iz peči na drva, ple- skavic, sladoleda, pael- le, ribjih jedi, do veganske hrane, in veliko izbiro stojnic, na katerih so bila na prodaj oblačila, čevlji, celo igrače in ročna dela. Takoj iz- ven območja, na katerem so po- tekali koncerti, je bil tudi letos t. i. “Slovenian Village”, kjer smo lahko kupili domače proizvode in zelo dobra piva. Za letošnji fe- stival so prvič proizvedli ek- skluzivno temno pivo, ki je poželo veliko uspeha. Ob so- točju Soče in Tolminke so bili za dober začetek dneva obisko- valcem vsako jutro na voljo jo- ga, masaža in metalski fitnes, čez dan so se lahko preizkusili v slikanju ali se udeležili zabav- nih športnih tekmovanj. Med drugim je bilo tudi letos tu nekaj porok. V petek, 28. julija, je imela ame- riška thrash metal skupina Death Angel čast, da je sklenila kljub muhastemu vremenu zelo uspešno izdajo enega najbolj po- membnih glasbenih festivalov v Evropi. Tolminu pa še ni bil dovoljen počitek: po metal glasbi je prišel čas še za festivale Punk Rock Ho- liday (od 8. do 11. avgusta), Over- jam International Reggae Festival (od 16. do 19. avgusta) in Motör- City Festival - praznik za vse lju- bitelje motornih koles in rock, blues glasbe na sporedu od 24. do 27. avgusta na isti lokaciji v Soški dolini. Neutrudni organizatorji Metal- days bodo tudi letos pripravili še zimsko izdajo festivala: v Bohinju bodo že drugo leto zapored pote- kali Winter Days Of Metal, saj je “železni teden” tudi letos prehitro minil in bomo vsi ljubitelji heavy metal glasbe zelo težko dočakali 22. julij 2018, ko bodo v čudovi- tem okviru Soške doline spet mo- gočno zaigrali tolkala in elek- trične kitare najboljših svetovnih metal glasbenikov. Katja Ferletič Več slik na www. noviglas. eu Metaldays 2017 Letos poleti so v Tolmin pripluli Vikingi! Foto Manuel Demori Foto Manuel Demori Foto Manuel Demori Poslovna odličnost lahko zaustavi beg mladih iz “hribov” Širitev turistične destinacije iz Posočja v bližnjo Benečijo! Zgornjem Posočju raste obisk turistov dobesedno skokovito. Glede na iz- kušnje v bližnjih turističnih al- pskih destinacijah je škodljivo graditi kaj dosti novih nočitvenih kapacitet, (zaman!) opozarja CI- PRA. Ni več prostora za pov- prečnost! Potrebno je prizadevati si za nenehno posodabljanje v smislu razvoja visoke kakovosti. Zdajšnja kvantiteta uničujoče zida po prostoru, pozidan, degradiran prostor pa kakovosti ne more več ustvariti. Potrebno je ustvariti po- slovno povezavo s ponudniki v Slovenski Benečiji, da usmerimo del gostov k njim, kjer so vsi po- goji za odličnost, ki pripelje dober zaslužek in privabi nazaj potomce izseljenih iz domačih krajev. Študije Cipre (mednarodne komi- sije za razvoj) in drugih neodvi- snih naravovarstveno usmerjenih organizacij opozarjajo, da je v Al- pah prostora le še za razvoj traj- nostnega turizma. To si lahko ogledamo na spletnih straneh, zlasti v rubriki Primeri dobre V prakse informacijske službe al-pMedia, ter v bazi podatkov o po-sameznih projektih, ki sodijo v okvir projektne faze AlpKno- wHow, in v reviji CipraInfo. Kri- tično ocenjujejo vse napačne ko- rake in zahtevajo od oblasti posta- vitev jasnih pravil za nove razvoj- ne izbire, sicer pa želijo tudi jav- nosti predstaviti pozitivne prime- re in pri tem podpirajo dobro zasnovane rešitve. Pozornosti ne namenjajo le posameznim pro- jektom – zahtevajo namreč splošno spremembo miselnosti: turizem se mora kot panoga, ki je deležna v (za zdaj centralnih) Al- pah velikih subvencij, zapisati trajnostnemu razvoju, če naj si tu- di v prihodnje obeta javna sred- stva. Alpska konvencija to možnost predvideva, vendar je ideja v praksi še v zametkih. Žal, zdaj spodbujanje turizma še ved- no poteka celo v nasprotni smeri. Javne subvencije bi morale biti utemeljene le v primeru, da pri- spevajo k trajnostnemu razvoju. Na to dejstvo se bodo sklicevali tudi v prihodnje. Žal, ni nič dru- gače med Jadranom in Alpami. Prenatrpanost vseh zmogljivosti postavlja vprašanje, ali je v pri- hodnje še dopustno in upra- vičeno tako skokovito povečevan- je števila nočitvenih kapacitet. Seveda je treba to vprašanje po- staviti pravočasno, zdajšnje stanje v območju od Loga pod Mangar- tom do Kobarida je pravzaprav za- dovoljivo le v poletni sezoni, zim- ska ponudba na Kaninu, ki je lah- ko edini zimski magnet za prihod množice gostov, ki bi zapolnili ka- pacitete vse do Tolmina, pa je, ob naravnem snegu, odločno pre- kratka. Kljub temu da bi lahko s pomočjo angažiranja vseh treh posoških občin takoj začeli graditi umetno zasneževanje, ne kaže, da to kaj zanima občini Kobarid in Tolmin. Zdaj Posočje privlači zlasti tuje tu- riste. Doslej jih je največ prihajalo zaradi vodnih športov v območje med vasjo Soča in Kobaridom. / str. 14 Miran Mihelič Slovenija 7. septembra 2017 13 V nekdanji judovski mrliški vežici na Goriškem bodo kulturne prireditve Na nekdaj močno judovsko skupnost na Goriškem spominjata le še sinagoga v Gorici in zapuščeno pokopališče z nekdanjo mrliško vežico v Rožni Dolini. Ta je po obnovi služila različnim namenom, v njej sta bila celo igralnica in bar. Zdaj se je krajevna skupnost Rožna Dolina odločila, da bo tu prostor za kulturne prireditve. Tokrat imajo v gosteh razstavo Judje na Goriškem, ki so jo odprli v sklopu prireditev ob evropskih dnevih judovske kulture. “Goriška je bila doslej iz njih izvzeta, čeprav jih tudi v Sloveniji pripravljajo že dolga leta. Goriška tako vstopa na evropski judovski zemljevid”, je na odprtju razstave, ki jo je sam postavil, povedal znanstveni sodelavec na Študijskem centru za narodno spravo Renato Podbersič. Na razstavi je predstavljena judovska skupnost v Gorici vse od njenih začetkov ob koncu 13. stoletja, njena vpetost v kulturni in gospodarski razvoj tega mesta, preganjanje in uničenje skupnosti med holokavstom, poskus njene obnove po drugi svetovni vojni in njena priključitev k judovski skupnosti v Trstu leta 1969. Judovska mrliška vežica je postavljena ob največjem judovskem pokopališču v Sloveniji, na katerem je pokopanih več kot 900 ljudi. Najstarejši nagrobnik na njem je iz 14. stoletja, na Goriško so ga prinesli iz Maribora v 15. stoletju, ko so bili Judi izgnani iz Maribora in Štajerske. Višek je judovska skupnost na Goriškem dosegla v 18. in 19. stoletju, ko so na to območje prišli Judje iz osrednje in vzhodne Evrope. Judovska skupnost je rasla skupaj z mestom Gorica in vrh dosegla sredi 19. stoletja, ko je tu živelo okrog 300 Judov. “Vendar so bili tako močni, tako gospodarsko kot politično in socialno, da se je za Gorico uveljavil naziv Jeruzalem ob Soči. Po prvi svetovni vojni, ki je boleče zarezala v to skupnost, je le-ta začela počasi usihati, zadnji udarec pa je doživela med drugo svetovno vojno s projektom holokavsta”, je povedal Podbersič. Judovska skupnost v Gorici je dokončno prenehala delovati leta 1969, ko so jo priključili judovski skupnosti v Trstu. Omenjena razstava, ki je bila prvič postavljena v Mariboru, je ena od vsebin, ki bi jo v prihodnje radi imeli v stavbi, nekdanji mrliški vežici v Rožni Dolini, je povedal predsednik Krajevne skupnosti Rožna Dolina Boštjan Komel. “To je neka simbolična gesta, ki kaže na to, da smo se v svetu krajevne skupnosti odločili, da se ta prostor nameni bolj primernim vsebinam. Predvsem moramo poudariti zgodovino tega objekta. Vsekakor pa morajo zdaj ljudje, krajani in krajevna skupnost odločiti, kakšni dogodki se bodo dogajali tu v prihodnosti”, je poudaril Komel. Tržaška judovska skupnost si želi v tem prostoru naseliti kulturno dejavnost, k taki rešitvi se nagibata tudi krajevna skupnost in novogoriška občina. Za uresničitev ideje so potrebna finančna sredstva. Računajo na evropske razpise. V Ogleju začetek pohoda po nekdanji rimski cesti V Ogleju se je 2. septembra začel pohod po nekdanji rimski cesti od Ogleja do Beograda. Pohodu po trasi ceste, ki je v Rimskem imperiju predstavljala eno izmed osrednjih cestnih osi, saj je Benečijo povezovala z območjem Gornje Panonije in donavskim limesom, se je v torek pridružila tudi ekipa Muzejev in galerij mesta Ljubljane (MGML). Na pohodu od Ogleja do Beograda se stikajo rezultati dveh evropskih projektov: projekta Archest - razvoj arheološke publike na rimski cesti Aquileia-Emona-Sirmium-Viminacium in projekta RecRoad, v okviru katerega se rekonstruira trasa pomembne rimske ceste, ki je povezovala severno Italijo s provinco Zgornjo Panonijo in mejo imperija na Donavi. V Ogleju se bo na pot odpravila italijanska arheologinja Sara Zanni, v delu poti od Logatca do Ljubljane, rimske Emone, pa se ji bo pridružila kustosinja za obdobje antike v MGML Bernarda Županek s sodelavci. Rimska cesta od Ogleja (Aquileie) do Beograda (Singidunuma) je bila dolga več kot 450 milj (684 kilometrov). Prečkala je Alpe in nato potekala ob reki Savi ter njene bregove tudi večkrat prečkala. Splošni trasi ceste je mogoče slediti s pomočjo zgodovinskih virov, vendar do zdaj še ni bilo poskusa, da bi celotno traso ceste natančno rekonstruirali po ozemljih, ki jih je prečkala. Prav s tem se ukvarja evropski projekt RecRoad, pri katerem na Montaignovi univerzi v Bordeauxu v Franciji sodeluje italijanska arheologinja Sara Zanni. Končni rezultat projekta bo interaktivni spletni atlas, na katerem bo mogoče grafično prikazati rekonstruirano pot in njen geografski kontekst, stopnjo zanesljivosti posameznih segmentov poti ter vire, za katere je bilo z referencami izkazano, da se nanašajo na določene odseke poti. S povezovanjem nekdanjih rimskih mest ob cesti od Ogleja do srbskega Viminacija pa je povezan tudi evropski projekt Archest, v katerem MGML sodeluje z Arheološkim parkom Emona. Namen projekta je med drugim približati arheologijo javnosti in širiti znanje o skupni rimski zgodovini skozi najpomembnejša arheološka najdišča ob že omenjeni rimski cesti. Projekt, ki bo trajal do konca leta, povezuje Fondazione Aquileia (vodilni partner), Arheološki inštitut Beograd, Zavod za zaščito kulturnih spomenikov Sremska Mitrovica in MGML. KratkeV Sloveniji globoko občuten pomen izobraževanja in znanja Novo šolsko leto za več kot 250.000 šolarjev Sloveniji se je v petek, 1. septembra, začelo novo šolsko leto za učenke in učence osnovnih šol ter dijakin- je in dijake srednjih šol. Gre za dogodek, opredeljen v zakonu, ki določa, da se za omenjene ka- tegorije mladih šolsko leto ved- no prične 1. septembra. Nasploh pa je šolstvo, tisto na osnovni in srednji ravni, tema, ki ne razdva- ja oblasti in opozicije, razen ko gre za vprašanja z ideološkim in političnem obeležjem. Tja sodi, denimo, vprašanje, zakaj Mini- strstvo za izobraževanje, znanost in šport z raznimi ukrepi in de- janji ovira ustanavljanje in razvoj zasebnih šol, posebno katoliških gim- nazij. Javna občila so podrob- no poročala in ocenjeva- la dogodke ob pričetku novega šolskega leta, s čimer so ustregla javno- sti, ki se zaveda velikega pomena izobraževanja in znanja mladih, da bi uspevali in napredovali v življenju. V Sloveniji se je novo šolsko leto pričelo za skupaj več kot 250.000 šolarjev. Od te- ga števila je 179.511 tisoč učencev osnovnih šol in okoli 74.000 dijakov različnih srednjih šol. Prvič je skozi šolska vrata po večini v spremstvu staršev vsto- pilo 21.850 tisoč prvošolcev. Predsednik države Borut Pahor in ljubljanski nadškof metropo- lit Stanislav Zore sta šolarjem, njihovim staršem in učiteljem namenila priložnostne poslani- ce z željami za uspešen pouk in pridobitev novega znanja v šol- skem letu. V komentarju o slovenski šoli in o nemiru pričakovanja ob začet- ku novega šolskega leta, objavlje- nem v slovenskem katoliškem tedniku Družina, je profesor Ja- nez Vodičar zapisal tudi nasled- nje: “K sreči v šoli delam z dobri- V mi ljudmi in vem, da si profesor-ji vzamejo čas tudi za dijake, inne le za snov. Prav tako sem ve- sel, da delam na katoliški šoli, kjer imajo pri posebnem pred- metu vsaj nekaj ur, namenjenih izrecno življenjskim temam. Sprašujem se, ali je res za vse druge mladostnike nekaj ur, ki jih morajo preživeti ob bolj ali manj posrečeno izbranih literar- nih delih, dovolj, da se učijo biti ljudje. Katoliške šole so v Slove- niji zato, da postavijo na prvo mesto odrešenega človeka, in so luč krščanske omike”. Pater Zdravko Jakop pa je v tedniku Družina menil, “da so starši prvi vzgojitelji otrok, zato je njihova skrb in odgovornost res velika. Zaradi tega verouk za verne starše ne more biti postranska zadeva, saj osvetli in osmisli vse druge dejavnosti. Zgled staršev je za otroke izrednega pomena, pa tudi odnos staršev do Cerkve, govorjenje o Cerkvi”. Največji novosti novega šolskega leta v Sloveniji, so brezplačna učna gradiva za prvošolce in uvedba vajeništva za nekatere poklice, v srednjih šolah. Sicer pa naj bi Ministrstvo za izo- braževanje, znanost in šport pri- pravljalo obsežne spremembe zakona o šolstvu. Posebno skrb naj bi namenili tudi uvedbi tu- jega jezika v obvezni učni pro- gram osnovnih šol. Na območju politike in delovan- ja strank se nadaljujejo priprave za opredeljevanje volivcev o dveh temah širšega pomena in razsežnosti. Gre za referendum o zakonu za zgraditev drugega železniškega tira med Divačo in Koprom in za volitve predsedni- ka države. Zakon o t. i. drugem tiru, ki ga je predlagala in na hi- trico sprejela vlada Mira Cerarja, je v večini stroke, delu civilne družbe in v večini opozicijskih strank naletel na močan odpor, zato bodo o njem odločali slo- venski volivci na referendumu, ki bo 24. septembra. Projekt je vlada zasnovala tako, da je vsaj dvakrat predrag. Kot že zapisano, gre za odsek na relaciji Divača- Koper, dolg 27 km. Po vladnih projekcijah je vrednost ocenjena na več kot 1,4 milijarde evrov, kar pomeni več kot 50 milijonov za kilometer železniške proge. To pa je veliko preveč, na kar opo- zarjajo izvedenci. V taboru civil- ne družbe so pripravili bistveno boljše načrte, ki so cenejši, bili bi hitrejši in okolju prijaznejši. Toda vlada o njih noče nič slišati. Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, “da na referen- dumu ne bodo odločali o tem, ali potrebujemo moderne želez- nice ali ne, ker o tem ni nobene- ga dvoma. Železniške proge je treba modernizirati, toda poso- dobiti je potrebno celotno om- režje, ne samo 27 kilometrov proge med Divačo in Koprom”. Za volitve predsednika države, ki bodo 22. oktobra, se prijavlja čedalje več kandidatov. Najbolj aktiven v kampanji je zdajšnji državni poglavar Borut Pahor, ki pa je prišel v nasprotje sam s se- boj. Pravi, da bo kandidiral na podlagi podpisa volivcev kot ne- odvisni kandidat, hkrati pa je prosil in tudi dobil podporo So- cialnih demokratov svoje nek- danje stranke. Borut Pahor ni pojasnil, kako bo uresničeval dvoje volilnih oz. političnih pro- gramov, ki se bosta med seboj za- gotovo lahko izključevala. Stran- ka Socialnih demokratov se je odločila za Boruta Pahorja, molče pa je zavrnila svojega pod- predsednika Janka Vebra, ki se je sam ponudil, da bi kot predstav- nik SD kandidiral za predsed- nika države. Dodajam, da je doslej prijavljenih že več kot deset možnih kandidatov za predsednika Slovenije. Pomembna je novica, da je v nov Duhovniški dom, Petrov dom v Šempetru pri Gorici, prišlo prvih šest duhovnikov iz območja koprske škofije, ki ne morejo več bivati samo- stojno v svoji župniji. Skupaj je na voljo deset samostojnih prostorov oziroma ležišč v moderni in funkcionalno zgrajeni zgradbi ob poslopju župnišča. To je dom za oskrbo tistih duhovnikov iz koprske škofije, ki zaradi starosti, bolezni ali okrevanja po zdravljenju ne bodo več sposobni za popolno- ma samostojno življenje. V Du- hovniškem domu, Petrovem do- mu, je tudi kapela, ki jo je z mo- zaiki okrasil pater Ivan Marko Rupnik. Nov duhovniški dom so zgradili s prispevki iz raznih vi- rov. Sredstva so prispevali tudi duhovniki, prebivalci Šempetra pri Gorici, pomagala pa je z do- nacijo tudi Ameriška škofovska konferenca. Za upravnika Du- hovniškega doma, Petrovega do- ma, je koprski škof dr. Jurij Bizjak imenoval Janeza Kavčiča, vse- stransko delujočega župnika v Šempetru pri Gorici. Marijan Drobež Svitanja, roman Pavla Pečarja Pogled na sodobno slovensko družbo red nedavnim se je na policah znašel roman pisatelja in publicista Pavla Pečarja Svitanja, izdan v samozaložbi, Koper, 2016, posvečen avtorjevi družini: ženi Veri, hčeri Bojani, sinu Marijanu ter vnukom Črtu, Eneju in Martinu. Avtor se je rodil v Domžalah v delavski družini, ki ga je zaznamovala z občutljivo- stjo za narodnostne in so- cialne pravice ter demokra- tične morme in z odporom do njihovega kršenja. Po osnovni šoli je maturiral na bežigrajski gimnaziji, končal Višjo šolo za socialne delav- ce in nato diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Delal je najprej v socialnih dejavnostih v osrednji Slo- veniji, nato ga je leta 1957 zaneslo v Istro. Opravljal je različne odgovorne službe (bil je npr. direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Zavzemal se je za P policentrični razvoj bol-nišnic in njihovo izgradnjo,tudi izolske. Veliko pozor- nost je namenjal varovanju okolja ter se je pred desetlet- ji postavil na čelo odpora proti gradnji rafinerije v Ko- pru in kasneje proti načrto- vanima plinskima termina- loma v Miljah in Plominu. Leta 1960 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za štu- dijo o socialno medicinskih aspektih delovanja zdrav- stvenih ustanov. Znani so tudi njegovi nastopi v zvez- nih organih v Beogradu, kjer je vztrajal pri rabi slo- venščine in prevajanju, s čimer si je nakopal zamere slovenske in beograjske poli- tike. Svoja doživetja in opažanja je opisoval v pri- ložnostnih člankih, potopi- sih in novelah ter jih obja- vljal v Jadranu, Primorskih srečanjih, Primorskem dnev- niku, Planinskem vestniku, v Brazdah s Trmuna in drug- je. Nekaj teh tekstov je ka- sneje zbral in uredil v svojih prvih dveh knjigah Pred Za- tonom in Prelomni čas. Roman Svitanje se dogaja v izmišljenem kraju Dobrepolje, ki ponazarja tipično slovensko “politično pokrajino” z običajnim prerivanjem za oblast med različnimi skupinami. Dogajanje se prepleta z osebnim življenjem uspešnega umetnika, ki je prerasel svoje okolje, preživel dalj časa v tujini, si tam zasnoval družino, se vrnil z njo v domači kraj, doživel zakonski brodolom in si v srednjih letih ustvaril novo življenje s še neusahlo ljubeznijo iz mladostnih let. Poanta romana pa je na uporu in spopadih ljudi s skorumpirano domačo oblastno elito, ki hlasta po moči, privilegijih in grabežu, ne oziraje se pri tem na etična in demokratična načela. Na čelo upora je življenje potegnilo ravno umetnika, ki so ga trde življenjske izkušnje sklesale v modro, načelno in dostojanstveno osebnost, ki so mu ljudje zaupali in ga spoštovali. Na volitvah je stari, skorumpirani režim doživel poraz in oblast je prevzela nova uporniška ekipa, organizirana okrog lokalne stranke, simbolno imenovane Vigred. Ta se je najprej s popadla s starim zbirokrati- ziranim aparatom. Novo po- litiko so določali ob širokem sodelovanju in soglasju ljudi in s posluhom za njihove najnujnejše potrebe. Razvi- jali so malo gospodarstvo, zadružništvo, socialno pod- jetništvo, biopridelavo, zele- no usmeritev gospodarstva in prilagodili davčni sistem potrebam ljudi in razvoja. Dobrepolje je tako postalo magnet za poslovne ljudi tu- di iz širše okolice in začelo doživljati nesluten razcvet. Pri tem ni mogoče spregle- dati, da je avtor prelil v ro- man svoj pogled na sodob- no slovensko družbo in nje- no politiko, ki že dolgo blo- di v mlaki korupcije, etične nesnage, pohabljene demo- kracije in mračne brezper- spektivnosti, ter je z “Vigre- dom” hotel pokazati tudi drugačno možno pot in s “Svitanjem” novo upanje. Milan Gregorič Renato Podbersič Aktualno7. septembra 201714 NATUROPATSKI NASVETI (166)Erika Brajnik Kandida (1) Bakterije in glive morajo postati naše zavez- nice in moramo razumeti, kako jih hraniti, da bodo vedno delale za nas in nikdar proti nam. To dejstvo je pomembno, mi ga pa mo- ramo prenesti na naše otroke in mlajše ge- neracije, saj nam prehrambena industrija in institucionalni sistem vsiljujeta življenjski ri- tem, ki podpira si- stem hitrega pre- hranjevanja, kar pa spodbuja rast pato- genih bakterij in gliv. Kje lahko v telesu porastejo patogene bakterije in glive? Na sluznicah: 1) respiratornega trakta 2) prebavnega trakta 3) urinarnega trakta 4) genitalnega trakta Na vseh teh sluznicah delujejo probiotične bakterije. Naturopat mora identificirati blokade, ki te- lesu preprečujejo samozdravljenje in samou- ravnavanje. Vzrok večine težav prebavnega in imunskega sistema je disbioza, torej slaba prebava, porast patogenih bakterij v čreve- sju. Ko naturopat uravna vse parametre, obnovi osebo v uravnotežen sistem, sposoben sa- mozdravljenja ter zmožnosti prilagajanja. Naturopatija je veda, ki išče vzroke bolezen- skega stanja, prvi vzrok pa se v veliki večini primerov skriva v črevesju. Kako ga negovati že od otroštva in si tako zagotoviti dobro imunsko inteligenco, bomo videli v nadalje- vanju. Saccharomyces boulardii Saccharomyces boulardii ni bak- terija, ampak gli- va, zelo pomem- bna za naše telo, saj ga očisti gliv in kvasovk (delu- je kot antimiko- tik), lahko pa ubije tudi patoge- no kandido v te- lesu. Saccharo- myces boulardii ugodno deluje tudi pri rotaviru- su in vseh oblikah driske. Odkrili so jo okoli leta 1950 v Indiji med epidemijo kolere. Opa- zili so namreč, da so nekateri ljudje, ki so uživali sadež liči, preživeli. Raziskovalci so napačno domnevali, da je bilo njihovo preživetje posledica uživanja sadja, nadaljnje raziskave pa so pokazale, da je drisko prema- gala gliva, ki se je nahajala na samem sadju, t. i. Saccharomyces boulardii. www. saeka. si Z 12. strani Širitev turistične destinacije ... z lanske v letošnjo sezono pa je vse presenetil naskok kole- sarskih popotnikov. Kjer je možno, se ogibajo asfaltirane ce- ste za motorni promet, toda, kljub temu da so mnoge kolesar- ske poti v Posočju šele na papirju, jih lepota te neokrnjene narave tako omamlja, da se našim ce- stam ne izognejo. Proti vsem pričakovanjem pa privlačijo v Po- sočje tudi domače kulinarične specialitete. Glas o teh se širi iz odličnih gostiln na Koba- riškem, kjer pa je veliko pri- pomogla k promociji tudi naraščajoča ponudba zgo- dovinskega turizma: stota obletnica t. i. preboja pri Ko- baridu, pa tudi “leto kuhar- ske zvezde” Ane Roš. Vse kaže, da si lahko obetamo, poleg kolesarskih, tudi ga- stronomske popotnike! Lahko ugotovimo, da po- nudniki od Kobarida do Trente niso mogli ustreči vsemu povpraševanju, in to niti s prenočišči. Tem so svetovali, naj pridejo naslednji dan, spat pa so jih pošiljali proti jugu in seve- ru. Pričakovati je, da bo turistično povpraševanje v tem prostoru na- raščalo s tem tempom. Stroka opozarja, da je treba, pri širjenju ponudbenih kapacitet, postaviti I v ospredje previdnost. Toda pritem ne kaže zaspati. V neposrednibližini je čudovita Benečija in nje- na narava ter domača kultura s čudovitimi navadami, kulinariko, zgodovino … predstavljata speči potencial. Ne smejo čakati, da se bo le-ta sam od sebe prebudil, saj je pomanjkanje mladih ljudi glav- na zavora. Turistični ponudniki, stegnite domačinom roko po- moči v poslovno sodelovanje in rezultati bodo kmalu tukaj! Res, da si je večina mladih ustvarila družine bliže zaposlitvi, med Čedadom in Vidmom, toda za- raščena zemlja je še njihova in do- bre poslovne priložnosti v turiz- mu in s tem povezanim kmetij- stvom bi marsikoga pripeljale na- zaj. Čim večji bo pritisk gostov na Po- sočje, tem več priložnosti bo, da del teh gostov napotimo v Be- nečijo, kjer so ljudje iznajdljivi in se bodo temu takoj odzivali s po- nudbo odličnosti. Seveda pa je treba v obeh dolinah odpraviti neke “zamaške”. Ta beseda nas najprej spomni, da se po teh ce- stah potuje prepočasi. Tudi lokal- ni prevozi do naravnih znameni- tosti in zadostna parkirišča ob njih se prepočasi spreminjajo v odličnost. Marsikje so poti pri- merne za kolesarje, a turisti zanje ne vedo, ker vstop nanje ni oz- načen. Tudi Benečija, ne le Rezija, ima odlične naravne pogoje vzgo- na zraka za jadralno padalstvo …, treba je urediti potovalne kolesar- ske, pohodniške poti, ceste do še mnogih lokacij padalskih vzletišč - skratka infrastrukturo. Ne dogo- vorijo se o vlogi in dolžnostih vseh služb, kot so Komunala, Te- lekom, banke, zdravstvo, servisne službe, kamor sodijo tudi avto- servisi... Lokalne skupnosti in tu- ristični ponudniki lahko veliko sami postorijo, potrebujejo pa tu- di podporo države in ne birokrat- skih cokel iz minulega obdobja! Zavedajmo se: ko bo postavljena odgovornost za razvoj na prvo mesto, bo turistična ponudba po- stala tako uspešna, da ne bo pri- našala denarja oz. služb le vse bolj številnim ponudnikom, ampak tudi drugim. Zato so za njeno na- predovanje odgovorni tudi oni, zato jih je treba prebuditi. Pred osamosvojitvijo je bil videti turi- zem pomemben le na Bovškem, danes si ga želijo vsi poslovno osveščeni ob Soči. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 5. septembra, ob 14. uri O slovenskih izseljencih v Argentini “Kri, ki teče po naših žilah, je razlog našega obstoja” (1) b splošnem, zelo slabem poznavanju izseljenske tematike v slovenski jav- nosti lahko rečemo, da je vendar- le še najboljše poznana slovenska skupnost v Argentini. Najbolj je zaradi zgodovinskih okoliščin in intelektualne moči poznan tretji val, povojna politična emigracija. Manj, a še vedno nekaj, se ve tudi o medvojni migraciji, ki je bila številčno najmočnejša. Prevlado- vali so Primorci, ki so se izseljevali zaradi fašizma in posledičnih po- litičnoekonomskih stisk. V tem obdobju so se v deželo ob Srebrni reki zaradi ekonomskih razlogov izseljevali tudi Prekmurci. Skoraj- da nepoznan pa je prvi izselitveni val s slovenskega etničnega ozem- lja v Argentino, ki je potekal sredi druge polovice 19. stoletja. Ta je O tudi sicer zelo slabo raziskan inglede dejanskega dogajanja ševedno ostaja precej dilem. Ta prvi val bom poskušal v temle prispev- ku malo osvetliti. Argentinci so si prvo neodvisno vlado priborili z majsko revoluci- jo leta 1810, leta 1816 je bila urad- no podpisana neodvisnost od Španije. Po potrditvi lastne ustave leta 1953 se je takratni predsednik de Urquiza odločil, da je potrebno deželo okrepiti z novim prebival- stvom. Najbolj zaželena za prisel- jevanje je bila populacija iz sred- nje Evrope, ki so jo imeli za kvali- tetno najboljšo. Argentinska vla- da je več evropskih držav zaprosi- la za prebivalstvo in v tem okviru je bil sprejet tudi dogovor z Av- stro-Ogrsko, ki je leta 1878 oblju- bila, da bo poslala 200 družin. Med temi je bilo tudi približno 50 “velikih” slovenskih družin (od skupno 196), največ iz Goriških Brd, predvsem iz vasi Cerovo in Kojsko, nekaj pa tudi iz Do- berdoba in Tolmina. Največ jih je prišlo leta 1879, nato pa so prihajali dodatni še do leta 1888 (kasneje so poleg družin prihajali tudi samski moški, ki so računali, da si bodo pod južnim križem lažje odrezali večji kos kru- ha). Poleg večine Slovencev av- strijskega državljanstva naj bi bilo nekaj tudi italijanskih državljanov, Slovencev iz Be- nečije. Poleg njih so se takrat v Ar- gentino množično priseljevali tu- di Furlani. Ob meddržavnih do- govorih je ljudi v izseljevanje iz naših krajev silila tudi slaba situa- cija v kmetijstvu. Carlos Bizai je pred nekaj leti našel dokument, da je bil njegov praded iz Cerove- ga pred izselitvijo celo zaprt, ker je prijatelja nagovarjal, naj se za- radi bornih razmer doma izselijo v Argentino. V teh letih so se torej čez južni križ izseljevali takšni, ki jih je habsburški imperij k temu spodbujal, kot tudi taki, ki jim je želel to preprečiti. Med ka- snejšimi izseljenci so bili tudi takšni, ki so si želeli v ZDA, a ker jim tja ni uspelo priti, so se odločili za Argentino. Argentina je najprej želela to prvo skupino naseliti v severne provin- ce Fermosa, Misiones in Gran Chaco, da bi zavarovali mejo s Pa- ragvajem, pa tudi da bi predsta- vljali protiutež tamkajšnjim indi- janskim plemenom. A ko so Slo- venci prispeli v Argentino in iz- vedeli za tamkajšnje neugodne varnostne razmere, pa tudi za zanje neprijetno vroče in vlažno subtropsko podnebje, naj bi se te- mu uprli in se na lastno pest po- dali v provinci Entre Rios in Santa Fe, majhno število pa naj bi jih med kasnejšimi priseljenci odšlo tudi v Mendozo, San Luis, Cordo- bo ter Buenos Aires. (Obstaja pa tudi druga interpretacija: Entre Rios naj bi bil najprej predviden, a ker se je končala vojna, naj bi jih nato želeli poslati v Fermoso in Chaco, a Slovenci so se temu uprli). Ocene, koliko Slovencev je v letih pred prvo svetovno vojno živelo v Argentini, se gibljejo med 200 (kar je skoraj zagotovo preskrom- na ocena) in 1000. Potrebno je poudariti, da je v tem obdobju več Slovencev kot v Argentino odšlo v Brazilijo, predvsem po le- tu 1888, ko so tam ukinili sužen- jstvo. A tudi slovenska migracija v Brazilijo je slabo raziskana in tu- di ta črna lisa bi si zaslužila po- globljeno znanstveno preučitev. Čeprav je Argentina s prihaja- jočimi Slovenci imela drugačne načrte, tudi njihovemu naselje- vanju v krajih Entre Rios in Santa Fe ni nasprotovala, saj je bilo po- trebno tudi ta območja napolniti s prebivalstvom. Vsaka družina je po priselitvi v last dobila od 50 do 100 hektarjev zemlje ter orodje za njeno obdelovanje, ob tem pa se je morala obvezati, da bo zemljo naredila rodovitno ter tam živela vsaj 10 let. Med potovanjem v teh krajih sem spoznal potomce teh ljudi, 150 let kasneje nekateri še vedno živijo na teh kmetijah (rečejo jim quinte). Te naseljence so v nekaterih dokumentih oz- načevali kot “nepismene”. A da- nes marsikdo dvomi, ali je bilo to dejansko tako ali so jih kot take šteli le, ker niso znali špansko. Glede na okolje, od kod so pri- hajali, pa je čisto mogoče, da so poleg slovenščine govorili še furlanščino in nemščino. Ker gre za ljudi iz večinoma le določenih vasi na Slovenskem, se tudi priimki med njimi še danes zelo ponavljajo. Najpo- gostejši je zagotovo Prinčič, ze- lo pogosti so še Srebrnič, Pod- bersič, Peršolja, Velikonja, Pin- ter, Leban, Pahor, Devetak, Bi- zaj itd. Priimki pa so pisani na različne načine, saj so jih pisali fonetično, kakor se je vpisoval- cu zdelo, včasih so jih tudi ar- gentinizirali, nekateri pa so bili že ob prihodu poitalijančeni. Poznan je tako primer, da je pet bratov Prinčič imelo vsak drugače zapisan priimek. Začetki teh ljudi po priselitvi so bili vse prej kot lahki. Te pampe so takrat bile še goščava in bo- dičevje, ogromno dela je bilo po- trebnega za njihovo obdelovanje. Nekatere pa so doletele tudi še hujše tegobe. Eno ladjo iz te prve skupine so ob Santi Catarini, ime- novani tudi pokopališče ladij, bli- zu meje z Brazilijo in Urugvajem, kjer je morala ladja zaradi močnih valov pluti blizu obale, da se ne bi prevrnila, zajeli ter Slo- vence želeli prodati kot sužnje. Zato so rojaki poskakali v vodo, odplavali na kopno ter prehodili 2000 kilometrov do kraja Entre Rios, kjer so se nato naselili. Quinte so bile razpršene, zato možnosti za socializiranje ni bilo veliko, kar je Argentini tudi omo- gočalo lažje asimiliranje. A roja- kom je bilo tukaj vendarle lažje, ker jih je bilo več, na prvotno predvideno lokacijo, v Formoso, naj bi odšlo 10 družin, približno toliko pa še v kraje Chaco in Mi- siones. Ti so bili še toliko bolj pre- puščeni sami sebi. Gospa, ki sem jo med obiskom spoznal, mi je pripovedovala, da so v Chacu živeli večinoma moški izseljenci s slovenskega ozemlja; mnogi so mladi umirali zaradi neke bolezni na poljih, kjer so si služili kruh. Ker so bili sami in se niso imeli s kom poročiti, so ob nedelja po maši “peli, pili vino in jokali”. Za soproge so si zato šli iskat Ukra- jinke in Rusinje v provinco Misio- nes. / dalje Dejan Valentinčič Park poimenovan po Sloveniji v središču Parana Slovenski priimki na spomeniku slovenskim priseljencem - namen je, da bi čim več ljudi, ko bi videli priimke, ugotovilo, da so Slovenci. Spust s Kanina Aktualno 7. septembra 2017 15 Dobro se vrača z dobrim Preproste poletne zgodbe oleti se največ dogaja. Polet- je je polno vsega, dnevi mi- nevajo, kot bi mignil, in ni- koli mi ne uspe, da bi uresničila vse načrte. Namesto da bi v miru uživala lepoto teh krasnih mese- cev, tonem v hitenju in vsako- vrstni dogodki nekako preplavijo moj vsakdan, da ne vem, kaj bi in kam bi šla. Preveč vsega, preveč ve- selja, preveč energije. In nemir ne- skončnih poletnih noči. Ravno tak natrpan dan je bil za mano, poleg vsega je namreč po- letje tudi čas, ko vrt in travnik zah- tevata ogromno nege, zalivanja, obrezovanja in pozornosti. Z možem sva utrujena pospravila ročno kosilnico, škarje in ostalo orodje, pod prho sprala utrujenost in že na vrat na nos hitela, da se odpeljeva do Križa pri Trstu. Moja dobra prijateljica Roži bo namreč nastopala v glasbeni nanizanki o Lepi Vidi. Pozno je že, Ines naju čaka spodaj v Praprotnem, pohi- tim, da peljem na sprehod še oba psa, ki naju bosta tokrat počakala kar doma. Ravno ko odpiram vrtna vrata, zagledam utrujen par srednjih let, ki se z nahrbtniki na ramah in z neko čudno tiskovino v rokah izgubljeno ozira po vasi. Po vasi, ki je znana po tem, da ni- koli nikjer nikogar ne srečaš in da se še v najbolj vročem poletju ljud- je tiščijo v hišah. Ko me zagledata, vsa srečna mahata z rokami in hi- P tita proti meni. Halo, halo, please,pa ne vem še kaj vsega. Takoj ra-zumem, da sta tujca. In da sta iz- gubila pot. Nagovorita me v nemščini, iz Avstrije prihajata, peš sta se odpravila na pot od Trbiža do morja. Utrujena sta, ob sestopu s Stare Gore v dolino se je nekje zataknilo in sta izgubila markacije. Večer že prihaja, vidim, da nimata več vode, in čeprav se mi mudi, ju povabim domov. Tu jima dam ne- kaj pijače, naberem jima marelic, da potešita prvo lakoto, ter jima podarim dostojen zemljevid Ne- diških dolin, da jima bo v prihod- nje lažje in bosta vedela za pot pro- ti Brdom. Utrujena sta, polnita pla- stenko in se veselita domačih ma- relic. Mož me gleda in skrivaj po- gleduje na uro. Pozna sva, prijatel- jica čaka spodaj v Praprotnem, nepričakovana gosta pa se utruje- no in nekako izgubljeno prestopa- ta na našem vrtu. Pripovedujeta, da sta iz okolice Beljaka, da hodita že od jutra. Rada bi prespala v naši vasi. V spodnjih prostorih imam sicer napihljivo blazino, hrane ti- stim, ki imajo vrt, nikoli ne pri- manjkuje, lahko bi ostala pri nas. A žal sem zmenjena, da grem na prireditev. Vračava se pozno. In ne morem ju kar tako prepustiti sa- mim sebi, že sama priprava večerje in prenočišča zahtevata svoj čas. Mož me pogleda, sprašuje me, ka- ko je sploh mogoče, da se vsa živa bitja, od mačk in potepuških psov do utrujenih, izgubljenih turistov, obračajo vedno ravno name. Odločim se, da bom šla sama do prijateljice, gosta pa povabim v av- to. Mož ju bo odpeljal do najinih prijateljev, ki imajo prenočišča. Avstrijca sta zadovoljna, obraz se jima razjasni, ko jima v hudo im- provizirani in oporečni nemščini razložim, da jima ne bo treba več pešačiti in ju bova zapeljala do naj- bližjega prenočišča. Ne moreta na- ju prehvaliti, ganjena sta zaradi go- stoljubnosti. Objamemo se, žal mi je, da se ne morem z njima dostoj- no naklepetati. A ko odhajata, ve- selo mahata v pozdrav in mi oblju- bita, da naju bo Avstrija vedno sprejela z odprtimi rokami. Pri nas bosta vedno dobrodošla, nama kličeta. Upam, da res, jima odgo- vorim, ker sva tudi midva pohod- nika in imava avstrijske gore nadv- se rada. In že ju mož odpelje do prijateljev, kjer jima pripravijo večerjo in posteljo. Na Avstrijca, ki sta kot izgubljeni ovci tavala po naši vasi, sva v vrtin- cu dogodkov kmalu pozabila. In se spet posvetila vsakdanji rutini, pa tudi pohodom in izletom v go- re. Že dolgo let sem razmišljala, da bi se vrnila v kočo Compton hutte, pod skalnatim severnim grebe- nom Reisskofla, pa čeprav je bil že prvi vzpon, pred leti, hudo napo- ren zaradi dolžine poti, sonca in višinske razlike. Zatopim se v zem- ljevid in z možem skleneva, da bo- va šla do koče po najkrajši poti, do tja naj bi rabila nekaj manj kot tri ure. Ker je vzpenjanja vsekakor ve- liko, naloživa v nahrbtnik nekaj visoko energetske hrane ter dve steklenici vode za naju in za oba psa. Računava vsekakor, da bo vo- de na poti na pretek ter da nama bodo v koči postregli s pivom in hrano. Z avtom se iz Dravske doli- ne zapeljeva visoko v pobočje: par- kirava in že nama maha prijazna domačinka. Nekaj nam razlaga v nemščini, moje znanje jezika šepa, a vseeno razumem, da je koča baje zaprta. Ni jim uspelo najti upravi- telja za letošnjo sezono. Ko sva že tu, bova vseeno šla na pot, odločiva in se lotiva strmine. Izredno vroč dan je in psa veliko pijeta. Z možem skušava porabiti čim manj vode, dokler ne pride- mo do izvira ali potoka. Okoli nas pa sama suša, napajalniki so praz- ni, izviri presahli. Postaja nama vroče, a vseeno rineva navkreber. Upava, da bo vsaj pri koči voda. Vzpon nima konca, ure se vlečejo, ko prideva do cilja, pojeva še zad- nji kos čokolade, vode pa nama je že zdavnaj zmanjkalo. Saj bo navz- dol lažje, se tolaživa, psa pa sopi- hata za nama. Vroče je vsem šti- rim. Po serpentinah se počasi spuščava v dolino, ki je še gromozansko da- leč. Samo medle pikice v daljavi, globoko pod nami, ki smo še ujeti v neskončne grebene, porasle s smrečjem. Utrujena sva, a nimava izbire. Razmišljam o pivu, o ja- bolčnih zavitkih, o čisti, ledeno mrzli studenčnici. Psa nenadoma dvigneta ušesa, nekaj ovinkov nižje zagledava leseno kočo. In klop pred njo. Najprej pomisliva, da bi to lahko bila manjša koča, odprta za planince, a ko se pri- bližava, ugotoviva, da gre za senik, preurejen v “vikendico”. Ženski srednjih let veselo kramljata ob le- seni mizi in uživata v neskončnih razgledih. Mir in lepota gora vse- naokoli. Zaslišita naju, psa prijatel- jsko mahata z repom. Baje je živa- lim sporazumevanje lažje. Midva s težavo izustiva tisti značilni av- strijski pozdrav, “kris got”, ki sicer ni kris god, ampak “grussgott”. Pozdrav v božjem imenu, tu pri nas v Benečiji bi rekli “v božime”. Gospe naju prijazno pozdravita, ena izmed njiju vstane in naju vpraša, ali sta morda psa žejna. Ne- kaj vode namreč imata, čeprav je izvir presahnil. Zavedata pa se, ka- ko je hudo, tako dolga pot, koča zaprta in nikjer nobenega studen- ca. Za žival je najtežje. Ja, pomi- slim, najtežje, žejna pa sem tudi sama. Psa veselo lokata hladno vo- do. Gospa naju motri, slabo se spo- razumevano, pa vseeno gre do le- senih vrat in naju povabi noter. Gotovo sta tudi vidva žejna, pri- pomni. Sva, odgovorim, mož okle- va, ker ve, kako težko je, pa tudi nerodno, ko se spustim v dolg po- govor v nemščini in v resnici ne vem, koliko me poslušalci razume- jo. Sama pa že vstopam, posedejo me za leseno mizo z razgledom na najlepšo dolino na svetu. In že so pred mano bezgov sok z ledeno mrzlo vodo, domača jagodna pita in kava. Lačna sva, dejansko sem vso pot sanjala slastno avstrijsko pecivo. Sok lokava kot za stavo, ta- ko sva žejna. Gospe se smejeta, hrana in pijača me spet spravita v dobro voljo. In ne vem, kateri čudež botruje temu, a pogovor steče in uspe mi, da poslušam o le- poti gora, pripovedujem o Čedadu in Benečiji, razpravljam o begun- ski in ekonomski krizi, vse to v skoraj brezhibni, povsem impro- vizirani nemščini. Mož, ki je sicer bolj toge narave, je nekoliko v za- dregi, dobro pa ve, da me pri kle- petu ne more ustaviti. In lepo vljudno molči in posluša. On in nemščina sta si namreč povsem tuja svetova. Ura hitro mine, pre- lepa dolina pod nami se že ovija v barve zatona. Skupaj opazujemo lepoto in krojimo slavospev go- ram. Čas je za slovo, izmenjamo si maile, gospe sta namreč nav- dušeni nad Italijo in večkrat zaha- jata v Čedad. Polna sveže energije se spuščava v dolino. Med potjo se spomnim na Avstrijca, ki sta pred tedni tavala po naši vasi, in na nju- no obljubo, da bova v Avstriji ved- no dobrodošla. Samo naključje, slučaj ali nekaj, česar ne moremo dojeti? Od nekdaj sem prepričana, da se vsaka pozitivna energija vrača, da čas vsako dobro dejanje poplača. Dobro se vrača z dobrim. Kot bi nekdo vse to uravnaval. Kot bi nič ne bilo slučajno... Kot bi si sami uravnavali življenje in srečo. Mož se med potjo muza. Ali si nisi sredi poti zaželela posladka in bez- govega soka, me vpraša. Seveda sem si. Pa tudi v čudeže verjamem, vedno, se smejim in hitim proti avtomobilu. Suzi Pertot red kratkim se je na Po- murskem sejemskem raz- stavišču v Gornji Radgoni končal 55. mednarodni kmetij- sko-živilski sejem AGRA, ki je le- tos trajal kar šest dni. 1800 raz- stavljalcev iz 36 držav vsega sve- ta, 70 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, pokritih in na prostem, več kot 120 tisoč obiskovalcev. Ta je samo v nekaj številkah obseg pobude, ki sodi med največje in najbolj prepoz- navne tovrstne prireditve v sred- nji in vzhodni Evropi. Država v ospredju je bila tokrat velikanka Kitajska, ki pomeni kot poslovni partner veliko perspektivo za Slovenijo. Glavni poudarki le- P tošnjega sejma so bili trajnostniturizem za razvoj, trajnostnokmetijstvo in hrana iz naše bližine. Tudi letos so na svoj račun prišli slovenski kmetje iz zamejstev, ki se že pet let pod krono kmetij- skega ministrstva v Ljubljani po- vezujejo v koordinaciji AgraSlo- mak. Kmečko zvezo in predstav- nike slovenskih kmetov iz Av- strije, Hrvaške in Madžarske je že drugo leto zapored sprejel tu- di sam predsednik vlade Miro Cerar, ki se je dobrih dvajset mi- nut zadržal na zasedanju manjšinskega omizja. Seje sta se udeležila tudi minister za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in za Sloven- ce v zamejstvu in po sve- tu Gorazd Žmavc. Vsi tri- je so pozitivno ocenili razvoj dejavnosti Agra- Slomaka. Premier Cerar je poudaril, da morajo bi- ti meje odprte in da je ob dobrem sodelovanju z zamejski- mi Slovenci tudi Slovenija močnejša. Deželno Kmečko zve- zo so na sejmu na meji med Šta- jersko in Prekmurjem zastopali predsednik Franc Fabec, dolgo- letni prvi mož Alojz Debelis, deželni tajnik Edi Bukavec in po- krajinski tajnik za Tržaško Erik Masten. Fabec je ugotavljal, da se tudi po zaslugi re- snega dela manjšin- ske koordinacije kmečkih stanovskih organizacij v Sloveni- ji dviga in krepi za- vest o pomenu kme- tijstva, ki končno pol- nopravno stopa ob bok ostalim gospo- darskim panogam. Potem ko je v uvod- nem programskem obdobju po zaslugi vložka z ministrstva dozorela lično ureje- na vzorčna kmetija v madžarskem Porab- ju, je AgraSlomak na srečanju v domeni z vladnimi sogovorniki potrdil, da bo drugi velik projekt postavitev turistične kmetije v hrvaškem Gorskem Kotarju. Že v oktobru naj bi bila tam tudi prihodnja seja ob navzočnosti ministra Židana. HC Predsednik vlade RS je sprejel AgraSlomak Sodelovanje z zamejskimi Slovenci krepi Slovenijo Foto Erik Masten Draga 20177. septembra 201716 Draga 2017: dr. Igor Bahovec Bo krščanstvo zmožno obuditi novo ustvarjalnost? S 3. STRANI aslov jutranjega pre- davanja študijskih dnevov Draga na Opčinah se je 3. septembra glasil O vernosti na Sloven- skem: od sociološko-antro- pološke analize do krščan- stva, ki prinaša upanje, po- gum in ustvarjalnost. Gre za vprašanje, o katerem mora- mo razmišljati vedno znova in znova, saj se svet spremin- ja s čedalje večjo naglico, je uvodoma dejal prof. Tomaž Simčič. O predavatelju, dr. Igorju Bahovcu, je dejal, da je fizik, obenem pa doktor socioloških znanosti in pre- davatelj sociologije na teo- loški fakulteti v Ljubljani. Za versko življenje se ne zanima le kot znanstvenik in teoretik, ampak je v njem tudi osebno soudeležen. Zato je bilo njego- vo predavanje še toliko bolj za- nimivo, prežeto s pričevalno močjo. Ni se izogibal neprijet- nim ugotovitvam, vendar je z iskrenim optimizmom znal po- nuditi ključ do prepoznanja pristnega krščanstva, ki sledi sporočilu evangelija in najbolj pristne tradicije Cerkve ter kaže smer upanja. Svoje razmišljanje je začel z družbeno analizo stanja, v kate- rem smo. Kot izhodišče je upo- rabil ugotovitvi dveh velikih sociologov. Peter Berger je leta 1999 izdal knjigo, v kateri trdi, da živimo v svetu, ki je deseku- lariziran. Ugotovil je, da je reli- gija v svetu bistveno bolj prisot- na, kot (4: 25). Izjema je Evropa (5: 00). Druga izjema so močno izobraženi ljudje v humanistiki in družboslovju zahodnega profila, ki so večinsko sekular- ni: srž je v tem, da prav ti imajo v rokah medije, izobraževanje, popularno kulturo in vrhove prava. Svet ni sekularen; elita, ki vodi svet, pa je zelo sekular- na. In še zlasti zahodna Evropa. Z druge strani je znotraj krščan- stva nekaj, kar daje izjemno močan naboj življenja; edini element krščanstva, ki je v veli- kem porastu, so romanja. V sve- tovnem merilu pa evangeljsko krščanstvo, izkustveno, duhov- no, živo, prisotno v karizma- tičnih skupinah. Sekularizacija je dejansko padla. Druga ugotovitev: Tomaž Luck- mann je že leta 1967 izdal knji- go Nevidna religija in pravi, da N je prišlo do ogromne spremem- be, pojavlja se nova družbena oblika religije. 1600 let smo živeli v obliki religije “po Kon- stantinu”, močna, institucio- nalna, oblika. Ta danes ne živi več. Nova družbena oblika reli- gije je subjektiva religija, ki je velik izziv krščanstvu. Krščan- stvo se zaradi tega premika lah- ko odmakne od imperialnega krščanstva, ki je stvar preteklo- sti, in se obrne k osebnemu krščanstvu. Na podlagi podatkov evropskih in svetovnih raziskav vrednot je zatrdil, da je Evropa izjemno nehomogena celina. Dejansko obstaja več Evrop. Eni verujejo v Boga, drugi v višje sile, tretji niti v Boga niti v duhove ali višje življenjske sile. Države so tudi bolj ali manj sekularne na drugačen način. Slovenija je nekje vmes, “ni zelo verna niti zelo neverna, je pa presenetlji- vo polarizirana”. Nekatere države Srednje Evrope so zelo religiozne, druge zelo sekular- ne, polarizirane so Slovenija, Bolgarija in Madžarska. V Slo- veniji s krščanstvom povezana vernost v glavnem izrazito upa- da; iskanje neke duhovne govo- rice, nekega verskega izkustva “v odprtem polju” je pa v izra- zitem porastu. “V Sloveniji se dogaja nekaj, kar ni tipično srednjeevropsko”... Bolj veren postaja pravoslavni svet; tam prihaja do duhovne prebuditve tudi na ravni širših množic. Sploh pa se izrazito pojavlja du- hovnost brez religioznosti. Ljudje zunaj Cerkve iščejo du- hovnost; znotraj Cerkve tudi, “a glavni tok Cerkve ima tu še veliko težav”. Pred 30 leti so pravi- li, da “21. stoletje bo duhovno ali ne bo”. Priznati moramo, da “je duhovno, toda ni krščansko. Kaj bo, pa je odprto vprašanje”. Bo krščanska duhov- nost zmožna podpre- ti novo ustvarjal- nost? Prevladujoče poteze Zahoda so danes mi- gracije, globalizacija, padec zaupanja v ideologije, dejstvo pa je, da je “Zahod le ena izmed civiliza- cij”. Živimo v okolju pluralizma, fragmentacije, indi- vidualizma, relativizma, “da se človek izgubi”. In vendar, trdi Bahovec, “živimo v izjemno le- pem času”. Eden ključnih izzi- vov je vprašanje drugega, dru- gačnega: pred njim nas je lahko strah ali pa je to lahko nekdo, s komer iskati način, kako bi na- prej živeli. Na tako stanje ni do- bro se odzvati ne relativistično ne fundamentalistično, temveč z dialoško (konstruktivno po- stmoderno) držo, ki pomeni “ponižno iskanje rešitev”. To- rej: ali gremo v smeri relativi- stičnega kompromisa, v kate- rem bo krščanstvo zvodenelo, ali v smeri trde, konservativne drže ali pa v smeri dialoga. “Dialog ni samo pogovor”, dia- log “ustvarja nekaj novega, česar prej ni bilo”. Smo v pre- hodnem obdobju: ali bo civili- zacija propadla ali se bo znotraj nje pojavila nova globinska vi- zija, ki bo tako močna, da se bo v nekaj generacijah duhovno prerodila. Gre za to, ali bomo znali skupaj z drugimi ustvarja- ti novo kulturo. K temu premi- ku prispevajo živ, dinamičen in ustvarjalen spomin, srečanje med vero in kulturo, oseba (ne individuum!) in skupnost, dia- log - srečanje - bližina, simbol- na komunikacija, ki povezuje, prednostna odločitev za uboge, ki so “najmanjši skupni imeno- valec človeštva”, kultura bližine, bratstvo, človekovo do- stojanstvo, etika (ne iz princi- pov, pač pa) iz odnosa, edinost v različnosti. “Moč altruistične ljubezni je največja ustvarjalna sila človeštva”. To je “upanje, ki prinaša pogum”. / DD Draga 2017: ddr. Klemen Jaklič Spoštovanja in demokracije ni mogoče ukazati klepno predavanje je 3. septembra imel dr. Klemen Jaklič, univer- zitetni profesor in sodnik Ustavnega sodišča RS, izje- men poznavalec evropske- ga ustavnega prava. Govo- ril je na temo O dilemi našega časa: pravice člove- ka ali državljana? So pravi- ce državljana lahko v navz- križju s pravicami človeka, se je vprašal Martin Brecelj, ki je gosta predstavil in uvedel njegovo razmišljan- je. Človekova pravica gre člo- veku zato, ker je človek, je začel dr. Jaklič. Te pravice se zagotavljajo v okviru na- cionalne suverene države, v moderni dobi - suverene de- mokratične republike. Od začetka razvoja demokracije je veljalo, da je smoter obsto- ja politične ureditve zagota- vljanje in napredek človeko- vih pravic. Francoska deklara- cija o pravicah človeka in državljana po francoski revo- luciji pravi, da se ljudje rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Gre za univerzalno temo pravic človeka zgolj za- to, ker je človek. V istem času je ista ideja prodrla tudi v Ameriki (deklaracija o neod- visnosti). Za ideal so vedeli, realnost pa je bila še oddalje- na od ideala. Torej: po eni strani razmah univerzalne te- me človekovih pravic, po drugi pa varstvo teh pravic preko suverene nacionalne demokracije ter neobhodno privilegiranje lastnih državljanov. Dominantna smer, ki ponuja svoj odgovor, kako razrešiti to dilemo, je t. i. liberalni pristop, ki izhaja iz ameriške in francoske revo- lucije. Predavatelj v svojem posegu ni dajal osebnih ocen, želel je le opisati omen- jeni pristop in njegove argu- mente. Dotaknil se je tudi ak- tualnega vprašanja migracij, namenoma pa ni želel ko- mentirati vprašanja beguncev in prosilcev za azil, ker je za- kon o tujcih pred ustavnim sodiščem; zato se je osredo- točil na vprašanje ekonom- skih migrantov. V prvem delu je Jaklič poglo- bil vprašanje morale, kateri je pravilni moralni pristop in S kako se morala preliva v pra- vo. “Morala in pravo namreč nista nujno eno in isto”. Naj- bolj temeljna pravica, glede na liberalni pristop, je pravi- ca, ki človeku oz. državljanu zagotavlja, da v sferah lastne- ga življenja vodi življenje na način, za katerega misli, da je pravi. To je tudi srž demokra- cije. To univerzalno temo so osvojili tudi evropski federa- listi, monisti, ki se zavzemajo za vseevropsko državo po vzoru ZDA, in globalisti, ki pravijo, da je to prva stopnja do tega, da dobimo končno skupno svetovno vladavino, ki bi to pravico čim bolj razširila na vse ljudi. Evropski monisti in svetovni globalisti trdijo, da so edini, ki lahko odpravijo dilemo o pravicah človeka in državljana na sto- odstoten način. “To je moral- ni ideal, h kateremu moramo stremeti”. Pripadniki nasprot- ne smeri, nacionalni monisti, ki se zavzemajo za suverenost nacionalne države, pa trdijo, da tudi oni lahko utemeljijo državo v univerzalnih pravi- cah (enakost v svobodi), toda ne nekoliko drugačen način: brez nacionalne države je ne- mogoče napredovati na po- dročju enakosti in svobode, človekovih pravic. Dejstvo je, da se je v zgodovini demokra- cija razvila v obliki suverene nacionalne demokracije. Obe smeri se v okviru liberalnega pristopa srečata v skupnem soglasju: Evropa naj bo takšna, da zdravih jeder na- cionalne demokracije ne ogroža. Saj tako lahko do- sežemo najvišjo stopnjo varstva člo- vekovih pravic. Z druge strani je tudi nadnacionalno združevanje nujno. Stari monistični pristop k vprašan- jem migracij ni več mogoč po tej združitvi. Ko upora- bljamo univerzalne kriterije za sprejem oz. izločanje mi- grantov, moramo uporabiti še kriterij ohranitve nacional- ne demokracije. Še pred prihodom člo- veka so na svetu bili naravni viri, ki so nekako skupna last in dobrina. Zato skupina ljudi, ki je monopo- lizirala bolj bogato področje in ima manjše število prebi- valstva ter uspešno demokra- cijo, ima moralno dolžnost sprejeti ljudi, ki so prebivalci države na zelo neugodnem področju. Soobstoj obeh kon- ceptov nacionalne držav, ki ni suverena kot nekoč, pa ni podrejena ideji globalnega združevanja, pomeni plurali- stični pristop. Kako ta morala pronica v pra- vo? Dr. Jaklič je dal nekaj pri- merov, vezanih na pojav pri- seljevanja, in pojasnil ra- zlične možne pristope. Števil- ne evropske direktive npr. urejujejo vprašanje izgona tujcev v primeru storitve hu- dega kaznivega dejanja. Ustavna raven EU in nacio- nalnih držav pa je bolj ab- straktna, zagotavlja človeko- vo dostojanstvo, enakost v dostojanstvu, prepoved di- skriminacije na osnovi roj- stva ali družbenega izvora itd. Odgovor je torej kom- pleksen. “Morale, resničnega spošto- vanja do drugega in resnične demokracije ni mogoče uka- zati”, je ob koncu dejal pre- davatelj. “Pojavi se šele, ko je ponotranjena”. Vendar, kot pravijo filozofi, ko neka ideja zagleda luč sveta, je samo še vprašanje časa, kdaj se uvelja- vi, če je v resnici moralno pravilna. Žal pa smo v zgodo- vini videli, da se lahko uvelja- vi tudi preko trpke nasprotne preizkušnje. / DD eterlinovo nagrado, ki jo podeljujejo v spomin na nepozabnega kulturnega in prosvetnega delavca Jožeta Pe- terlina na pobudo njegove družine ter ustanov in društev, ki so zaživela po njegovi zaslugi (Slovenska prosveta, Društvo slo- venskih izobražencev, Mladika, Radijski oder in društvo Finžgar- jev dom), so v nedeljo, 3. septem- bra popoldne, izročili vsestran- skemu kulturnemu delavcu in publicistu, prof. Tomažu Pavšiču. Odličje so tokrat šestič podelili osebi ali organizaciji, ki s prosto- voljnim delom na kulturnem po- P dročju širi načela, ki jih je živel inudejanjal Peterlin, to je slovenskozavednost, demokratične in krščanske vrednote. O nagradi sa- mi, ki jo predstavljata bronasta plaketa s profilom Jožeta Peterli- na v reliefu in priložnostna grafi- ka tržaškega slikarja Edija Žerjala, je spregovorila Urška Petaros, življenjepis nagrajenca in utemel- jitev pa je prebral Tomaž Sussi. “Od mladih let je bil zavezan za- mejstvu, ki ga je pojmoval kot ne- ločljivi del Primorske, tudi v časih, ko nas je meja grdo ločeva- la”, je bilo med drugim poveda- no. “Njegovo zanimanje je naglo preraslo v pravo ljube- zen do vsega, kar je bilo in kar se je doga- jalo v manjšinskem prostoru, od Višarij do Ja- drana”. To vnaša v svoje vsestranske dejav- nosti na literarnem, gledališkem in publicističnem področju. “V kulturnem smislu je živel na obeh straneh meje in bi mu lahko podelili častno 'zamejsko' državljanstvo”. Leta 1970 je na Dragi govoril o kulturni poveza- nosti, kot kulturni oporečnik je bil trn v peti oblasti. Bil je med prvimi Primorci, ki so se pri- ključili osamosvojitvenemu gi- banju, in je aktivno sodeloval v procesu demokratizacije Sloveni- je. Kot član Demosa je bil tudi iz- voljen v prvi slovenski parlament. Leta 1993 je postal vicekonzul v Trstu. Še danes nastopa na literar- nih večerih in drugih javnih pri- reditvah. “Tomaž Pavšič ni samo velik Slovenec. Bil je in je še danes tudi velik povezova- lec, utrjevalec sloven- ske narodne zavesti in zavzet pričevalec skupnega narodnega prostora celotne Pri- morske”. Koroški rojak Janko Zerzer, drugi nagraje- nec iz Peterlinovega sklada, je “z izrednim veseljem” izročil na- grado Pavšiču, na ka- terega ga veže “dolgo in iskreno prijatel- jstvo”. Odlikovanec je v prisrčnem nagovo- ru vse Slovence poz- val k enotnosti in večjemu opti- mizmu ter obudil celo vrsto anek- dot. Na Trst je bil že kot otrok sil- no navezan, je dejal med drugim. “Vse v življenju so povezave”. Draga mu je v življenju bila “dru- ga univerza”. / D Draga 2017: nedelja, 3. septembra Peterlinovo nagrado je prejel prof. Tomaž Pavšič Dr. Igor Bahovec (foto dd) Ddr. Klemen Jaklič (foto dd) T. Pavšič in J. Zerzer (foto dd) T. Pavšič, L. Susič in S. Pahor (foto dd)