DOLENJSKI LIST - št. 29 (1614) - 17. julija 1980 SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE <*. Novo mesto, 17. julija 1980 Št. 16 VSEBINA OBČINA NOVO MESTO 124. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Irča vas — Brod 125. Pravilnik o določitvi prispevka za priključitev na javni vodovod OBČINA TREBNJE 126. Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Trebče 127. Spremembe in dopolnitve statuta občine Trebnje 128. Sklep o soglasju k višini prispevka investitoijev za pripravo stavbnega zemljišča pri dopolnilni gradnji 129. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 130. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Knežja vas 131. Sklep o uvedbi krajevnega samopri^evka za financiranje programa asfaltiranja lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti Knežja vas OBČINA K RS KO 132. Odredba o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin ter preventivnih ukrepih na območju občine Krško 133. 134. Odide o imenovanju novih ulic v naseljih Brestanica, Krško, Leskovec in Senovo Odide o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 OBČINA RIBNICA 135. Poročilo o izidu referenduma za dodatni samoprispevek za sofinanciranje programa II. faze izgradnje cest na Gori — rekonstrukcija cest na Kr že te, Petrince in Janeže in izvedbo končanih del na ceSi Vagovka-Kračali 136. Sklep o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka ža sofinanciranje programa II. faze izgradnje cest na Gori za naselja Kržeti, Janeži, Petrinci, Kracali in Betonovo v krajevni skupnosti Sodražica 137. Odlok o pogojih za priložnostno opravljanja gostinske dejavnosti v občini Ribnica 138. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinar-sko-higienske dužbe 139. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov zaleto 1979 140. Odlok o spremembi odloka o u rbanističnem programu občine Ribnica Občina Novo mesto 124. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, in 8/78) in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 6. 1980 in na seji zbora združenega dela dne 27. 6. 1980 sprejela naslednji ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta Irča vas - Brod 1. člen Sprejme se zazidalni načrt Irča vas — Brod, ki ga je izdelal Zavod za družbeno planiranje Novo mesto, pod št. LZ-1/78, junija 1980. 2. člen Zazidalni načrt obsega zemljišča, označena s parcelnimi številkami: 669/10, 793, 794 795, 796/1, 797, 799, 800 862, 863/1, 865, 866/1 866/2, 869, 870/1, 870/2 870/3, 871/1, 871/2, 872/1 872/2, 872/3, 877, 879, 880 881/1, 881/2, 882, 883, 884 885/1, 885/2, 885/3, 886 887, 888, 892, 954/1, 954/2 954/3, 954/4, 956/3, 975/1 975/2, 975/3, 975/4, 977/1 977/3, 977/4, 977/5, 979/1 979/2, 980, 983, 984/1 984/2, 984/3, 984/4, 984/5 984/6, 985/1, 985/2, 986 987/1, 987/2, 987/3, 988/2 992/2, 992/3, 992/7, 992/20 993/2, 998/1, 998/2, 1001/1 1001/11, 1033/2, 1053/4 1053/5, 104/1, 1054/2, 1054/3, 1054/4, 1055/1 1055/2, 106, 1058/2, 1058/3, 1069/1, 1071/1 1071/7, 1073/1, 1075/1 1076/1, 1078/1, 1079/1 1084/2, 1308/1, 1308/6 1309/1, 1309/2, 1310, dele parcel 874, 875, 889, 890, 891, 1080/1, 1081, 1082/1, 1082/3, 1083, 1328/3, in stavbne parcele 152/1,152/2, 192, 193, 196, 226, 229, 230, 241, 277, 358, 359, 392, 466, 572, 573, 574, 575, 585, vse k. o. Šmihel pri Novem mestu. 3. člen S sprejetjem tega zazidalnega načrta se na zemljišča, ki so navedena v 2. členu tega odloka, prenehajo uporabljati do sedaj veljavni zazidalni načrti, ki jih je sprejela občinska skupščina z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Irča vas — Brod (Skupščinski Dolenjski list št. 14/69), z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Irča vas — Brod (Skupščinski Dolenjski list št. 17/83) in z odlokom o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Irča vas — Brod kare C 5/1 (Skupščinski Dolenjski list 4. blen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-012/69 Datum: 27. 16. 1980 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMČIČ, 1. r. št. 24/75 125. Na podlagi 13. člena Odloka o javnem vodovodu in oskrbi naselij z vodo v občini Novo mesto (Skupščinski DL št. 27/78) in 47. člena statuta TOZD Vodovod in kanalizacija je delavski svet TOZD Vodovod in kanalizacija KGP NOVO-GRAD Novo mesto na svoji razširjeni seji dne 10. 3. 1980 sprejel naslednji PRAVILNIK O določitvi prispevka za priključitev na javni vodovod I. Višina obveznega prispevka za območja, ki so oskrbovana s pitno vodo, je odvisna od stroškov izgradnje magistralnega in primernega vodovodnega omrežja, povprečne višine prispevkov, ki so jih prispevali h gradnji vodovoda sedanji odjemalci vode, namena porabe pitne vode in količine porabljene vode v konici potrošnje ter znaša: a/ za individualne hiše 10.000 din b/ za večstanovanjske hiše in bloke - za stanovanjsko enoto površine bivalnih prostorov do 50 m2 5.000 din - za stanovmjsko enoto površine bivalnih prostorov nad 50 m2 6.000 din c/ za počitniške hišice, zidanice 6.000 din d/ za objekte družbenih dejavnosti, kmetijstva, trgovine, gostinstva, obrti in industrije -za 1/sek povprečne dnevne porabe 400.000 din e/ za industrijo, ki rabi vodo iz javnega vodovoda za tehnološke namene - za 1/sek povprečne dnevne porabe vode 600.000 din II. Osnova za izračun in določitev obveznega prispevka za odjemalce iz I. točke so podatki o količini potrebne pitne vode, podani s projektom za izvedbo vo‘dovodne instalacije. Za industrijske objekte, ki se napajajo s tehnološko vodo iz javnega vodovoda, so osnova podatki, podani s projektom za izvedbo instalacije za tehnološko vodo. Za izračun poprečne dnevne porabe se vzame 8—urna poraba. *• Količina vode, predvidena za gašenje požara, se v poprečno dnevno porabo ne računa. III. Če v investicijsko—tehnični dokumentaciji, ki jo investitor predloži komunalni organizaciji, ni podatka o predvideni poprečni porabi vode iz javnega vodovoda, določi komunalna organizacija poprečno porabo tako, da za izračun uporabi veljavne normative o porabi vode za osebno in posebno porabo v ustrezni dejavnosti -in podatke o porabnikih vode iz predložene investicijsko tehnične dokumentacije. IV. Odjemalec vode je dolžan plačati obvezni prispevek tudi v primeru, ko je že priključen na javni vodovod, ždi pa porabo pitne vode povečati nad količino, ki mu je dovoljena s prejšnjim soglasjem. Če v že izda- nem soglasju ni točno opredeljena dovoljena poraba vode, se za izračun le-te vzame poprečna poraba odjemalca v preteklem letu, povečana za 10%. Obvezni prispevek za povečan odvzem vode plača odjemalec po merilih iz L točke tega pravilnika. V. Bodoči odjemalec sklene pred pridobitvijo dovoljenja za priključitev na javni vodovod s komunalno organizacijo pogodbo o priključitvi, s katero se določi višina in rok plačila obveznega prispevka. VI. Na območjih, kjer ni javnega vodovoda, pri izgradnji tega pa sodelujejo občani, krajevna skupnost in druge organizacije, se višina obveznega prispevka, ki ga morajo plačati bodoči odjemalci vode, določi s posebnim sporazumom, ki ga krajevna skupnost in komunalna organizacija skleneta pred pričetkom gradnje vodovoda. Višina, rok in način plačila obveznega prispevka je odvisna od višine stroškov izgradnje primarnega omrežja ter smernic oz. dogovorov, ki jih za tekoče plansko obdobje sprejme Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto. Obveze med krajevno skupnostjo in občni oz. bodočimi odjemalci mora krajevna skupnost urediti s posebnimi pogodbami. En izvod take pogodbe mora krajevna skupnost oz. odjemalec predložiti komunalni organizaciji ob zahtevi za izdajo dovoljenja za priključitev. Ob prenosu obveznosti in pravic iz sporazuma na komunalno organizacijo se ugotovi poprečni prispevek odjemalcev pri izgradnji vodovoda. Tako ugotovljeni prispevek je višina obveznega prispevka, ki ga mora plačati novi odjemalec iz tega območja, kar komunalna organizacija in odjemalec uredita na način, ki je določen v 5. točki tega pravilnika. VII. Tiste krajevne skupnosti, ki pobirajo prispevek od občanov, ki se želijo priključiti na javni vodovod, morajo v roku 90 dni od dneva sprejema tega pravilnika skleniti s komunalno organizacijo sporazum, s katerim bosta podpisnika regulirala medsebojne obveznosti pri pobiranju obveznega prispevka. VIII. V primem, da sporazum iz VI. točke vsebuje izgradnjo sekundarnega omrežja, se stroški izgradnje sekundarnih vodov ugotovijo na enak način, kot za primerne vode. Tako ugotovljeni prispevek je prihodek krajevne skupnosti. K. Višina obveznega prispevka, predvidena oz. predpisana s tem pravilnikom, se vsako leto revalorizira. Nove višine prispevka določi delavski svet komunalne organizacije v soglasju z izvršnim odborom Samoupravne komunalne skupnosti. Za izračun revalorizacije se uporabljajo indeksi metodologije Biroja za gradbeništvo SR Slovenije. X. Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 498/80-1 Datum: 10. 3. 1980 Predsednik DS: IDA TAVČAR, 1. r. K temu pravilniku je dala soglasje Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto dne 25. 4. 1980, pod številko K-137/80 Predsednik skupščine: JOŽE KUKEC, 1. r. Občina Trebnje 126. Na podlagi 208. člena statuta občine Trebnje ter 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št 24/79) je skupščina občine Trebnje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnsoti dne 23. 6. 1980 sprejela ODLO K o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Trebnje I. SPLOŠNE IN SKUPNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanavljajo občinski upravni organi in določa njihovo delovno področje. 2. člen Zadeve državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo občinski upravni organi vsak v okviru svojega delovnega področja, določenega z u'tavo, zakoni, statutom obči- ne ter drugimi predpisi in splošnimi akti. Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo upravni organi z organizacijami združenega dela, s krajevnim1 skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi. Upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami neposredno in v družbenih svetih. 3. člen V mejah svojih pravic in dolžnosti upravni organi ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za razvoj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in uresničevanje funkcije skupščine obči ne. Pri opravljanju svoje funkcije delujejo na način, ki ustreza interesom delavskega razreda, razvoju samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, ustavnimi svoboščinami, pravicam' in dolžnostmi delovnega človeka in občana, enakopravnosti narodov in narodnosti ter zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti. Za uspešno opravljanje svojih nalog se upravni organi organizirajo tako, da je zagotovljena učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter onemogočeno nastajanje birokratskih in drugih negativnih odnosov. 4. člen Upravni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu preko tiska, predvsem občinskih glasil in dragih oblik javnega obveščanja. Obravnavajo mnenja, pobude in predloge z interesiranih organov in organizacij ter občanov, vabijo na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tudi predstavnike javnega obveščanja. Podatke in obvestila o delu upravnega organa daje funkcionar ali drugi delavec, ki ga funkcionar pooblasti. Upravni organi odrečejo podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost. Javnost dela in način zagotavljanja javnosti se v skladu s statutom in tem odlokom uredi s splošnimi akti upravnih organov. 5. člen Upravni organi opravljajo na področjih, za katera so ustanovljeni, upravne, strokovne in druge naloge iz okvira pravic in dolžnosti občine, v skladu s statutom občine, zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in tega odloka. 6. člen Upravni organi lahko na podlagi poprejšnjega sporazuma opravljajo vse ali določene naloge oziroma 'opravila s svojega delovnega področja tudi za druge državne organe, za samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Za opravljanje takih nalog je potrebno poprejšnje soglasje izvršnega sveta. 7. člen UpraVni organi v mejah svojih pristojnosti sodelujejo pri pripravi planskih aktov, spremljajo razvoj, pripravljajo in predlagajo ukrepe za uresničevanje sprejetih planov. 8. člen Upravni organi v mejah svoje pristojnosti izvajajo obrambne priprave in v ta namen zlasti skrbijo za izdelavo kratkoročnih in srednjeročnih programov za izvajanje obrambnih priprav, skrbijo za uresničevanje sprejetih programov in opravljajo druge zadeve s področja ljudske obrambe, ki jirti jih nalagajo zakoni, drugi predpisi in obrambni načrti. 9. člen Upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, pripravljajo ukrepe za preprečevanje in odpravo posledic izrednih razmer, dajejo pobude in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s tega področja, za katerih izvrševanje so odgovorni. D. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV 1. Organizacijske oblike 10. člen Upravni organi se ustanovijo kot individualni upravni organi ali kot kolegijski upravni organi. Individualni upravni organi so sekretariati in uprave, kolegijski upravni organi pa komiteji- 11. člen Sekregpriat se ustanovi za področja, na katerih upravni organ v celoti ali pretežno izvršuje določeno politiko in zakone, druge predpise in splošne akte. Uprava se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu. Komite se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na področjih, na katerih je potrebno zagotoviti stalno in organizirano usklajevanje sodelovanje in povezovanje upravnih organov z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, upravnimi. organi in družbenopolitičnimi organizacijami pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena in omogočajo enotnost pri izvajanju d ogovoijene politike, izvrševanju zakonov, predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov. 12. člen Komite sestavljajo pred- sednik in določeno število članov. Sestavo komiteja določi s svojim aktom občinska skupščina. 13. člen Zadeve z delovnega področja komiteja opravljata v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon in statut občine, komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja. Komite kot kolegijsko telo dela na sejah in odloča z večino glasov svojih članov. Komite obravnava na seji načelna vprašanja s svojega delovnega področja, izdaja predpise in druge splošne akte, izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen, predlaga predpise in druge splošne akte ter ukrepe s svojega delovnega področja, daje mnenja o vpraša njih svojega de lovnega področja ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu, statutu občine ali drugem predpisu v njegovi pristojnosti. Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela. 14. člen Upravni organi so: - sekretariat ža občo upravo in družbene dejavnosti; — sekretariat za ljudsko obrambo; — sekregpriat za notranje zadeve; — uprava za družbene prihodke; - geodetska uprava: - komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Za opravljanje nekaterih strokovnih, organizacijško-tehni-čnih, administrativnih in finančnih nalog za občinsko skupščino, izvršni svet in upravne organe se ustanovi sekretariat skupščine in izvršnega sveta, ki ima položaj upravnega organa. 2. Delovno področje upravnih organov 15. člen Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti opravlja zadeve, ki se nanašajo na nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov in uresničevanje samoupravnih odno-' sov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih; na nadzorstvo nad uporabo predpisov v upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju; na sprejem in odpravo pošte za skupščino in vse njene organe, evidenco o obravnavanih zadevah v upravnih organih, na organizacijo ter delo arhiva, na sprejemanje strank in dajanje informacij; na organizacijo dela upravnih organov, izdelavo osnutkov samoupravnih splošnih aktov za delovne skupnosti upravnih organov in opravljanje strokovnih nalog za samoupravne organe delovnih skupnosti upravnih organov; na kadrovske in personalne zadeve ter izobraževanje delavcev upravnih orga nov; na izvrševanje zakonov in in drugih aktov s področja v zgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva; na varstvo borcev NOV in drugih vojn ter vojaških invalidov ter na varstvo grobišč, spomenikov in drugih obeležij narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije; na nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in na zagotavljanje sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja dela teh skupnosti in v ta namen sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti še pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov, aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in izvršni svet; na sodelovanje pri pripravi družbenega plana občine in pri dogo-vaijanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnostih in dogovarjanju med udeleženci svobodne menjave dela; na ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti, in na začasne ukrepe družbenega varstva za te organizacije, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi; na vzdrževanje upravnih zgradb in inventarja, nabavo opreme in družbeno prehrano. 16. člen Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja zadeve s področja organiziranja in delovanja službe OJOA, vojnih zvez in kriptozaščite; organiziranja in priprave enot civilne zaščite, službe OJOA in nerazporejenega prebivalstva; razporejanja prebivalstva v oborožene sile JLA in TO, na delovno dolžnost, v enote civilne zaščite in službe OJOA v skladu z ustreznimi predpisi; organiziranja obrambne vzgoje izvenšolske mladine; pridobivanja kandidatov za vojaške šole; izvajanja predpisov o gradnji' zaklonišč v občini; vodenja ustrezne evidence v skladu s posebnimi predpisi; izvajanja varnostno zaščitnih ukrepov obrambnih priprav v državnih organih, v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih; nudenja strokovne pomoči vsem nosilcem obrambnih načrtov in nadzora nad izvajanjem obrambnih priprav v občini. Opravlja še vse druge zadeve, za katere je po posebnih predpisih pristojen sekretariat za ljudsko obrambo. 17. člen Sekretariat za notranje zade- ve opravlja upravne in strokovne zadeve v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov s področja združevanja občanov, javnih shodov in prireditev, posesti in nošenja orožja in streliva, nabave in prevze ma eksplozivnih in drugih nevarnih snovi, varstva pred požarom, državljanstva, potnih listin, prebivanja tujcev, osebnih izkaznic, matičnih knjig, osebnih imen, prijavljanja in odjavljanja bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa, vodenja evidenc o motornih vozilih in voznikih motornih v ozil, registracije motornih vozil, izdajanja vozniških dovoljenj, izvajanja upravnih zadev s področja izpitov za voznikf motornih vozil, izvajanja strokovnih in administrativnih del za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in opravlja druge upravne zadeve s področja notranjih zadev, ki so s posebnimi predpisi dane v pristojnost organov za notranje zadeve. 18, člen V sestavu sekretariata za notranje zadeve so krajevni uradi: Mirna, Mokronog, Dobrnič, Šentrupert, Trebelno, Veliki Gaber in Velika Loka, ki imajo položaj notranjih organizacijskih enot v upravnem orga nu. Krajevni uradi opravljajo zadeve v zvezi s sprejemanjem vlog občanov za organe občinske skupščine, dajanjem pravne pomoči v zvezi z zaprosili ar-ž avnih in drugih organov, vodenjem matičnih in državljanskih knjig ter vodilnih imenikov in registrov občanov, opravljanjem odjavno-prijavne službe, pripravljanjem dokumentacije in izdajanje osebnih izkaznic, izdajanjem potrdil, zdravstvenih spričeval za živino, sprejemanjem prijav v zvezi s škodo po elementarnih nezgodah in opravljajo druge zadeve, za katere so pristojni po posebnih predpisih, sklepih občinske skupščine in njenih organov. Krajevni uradi opravljajo administrativno tehnična opravila za delegacijo krajevne skupnosti za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi za delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. 19. člen Uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na ugotavljanje davčnih zave-z ancev. odmero, obračunavanje, evidentiranje, pobiranje in prisilno izterjavo davkov, taks in drugih davščin, razen tistih, ki jih po posebnih predpisih ugotavlja in pobira služba druž benega knjigovodstva; na pridobivanje in troše nje prihodkov delovnih ljudi in občanov; na izpolnjevanje obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe in interese; na inšpekcijsko nad-z orstvo nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti občanov in obveznosti občanov v zvezi z z agotavljanjem sredstev za skupne potrebe in interese ter na izterjavo drugih družbenih prihodkov in kazni v skladu z zakonom. 20. člen Geodetska uprava opravlja zadeve, ki se nanaša jo na planiranje in koordinacijo dejavnosti v zadevah geodetske službe na območju občine; izdelavo načrtov, katastrov in evidenc iz pristojnosti občine; vzdrževanje načrtov stalne mreže geodetskih točk, kart. katastrov g eodetske dokumentacije za območje občine in evidenc; vodenje zbirnega registra komunalnih naprav, območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk; sodelovanje pri poimenovanju ulic in naselij; izdajanje podatkov in potrdil občanom, organom in organizacijam; opravlja tudi druge zadeve iz pristojnosti občine. 21. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja naloge, ki se nanašajo na usklajevanje in usmerjanje dela na področju socialnega, gospodarskega in prostorskega planiranja, nudenje strokovne pomoči osnovnim nosilcem planiranja in usklajevanje dogo-v arjanja o temeljih plana in o osnutkih planov med osnovnimi nosilci; oblikovanje osnutka dogovora o temeljih plana in osnutka srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine ter letne resolucije o izvajanju družbenega plana; spremljanje izvajanja obveznosti iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana in dogovora o temeljih družbenega plana občine; predlaganje ukrepov za zagotovitev načrtovanega razvoja, spremljanje tekočih gibanj na vseh področjih, ugotavljanje skladnosti teh gibanj, stanje in razmerja s planskimi dokumenti; zboranje, urejanje in strokovno obdelavo statističnega gardiva ter vodenje drugih statističnih akcij; planiranje skupne bilnace osebne, skupne in splošne porabe v občini; predlaganje ukrepov za odpravo motenj v organizacijah združenega dela. ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasnih ukrepov družbenega varstva za organizacije združenega dela. kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjsko pravnih zadev, urbanizma, gradbeništva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, prometa, cest. varstva narave in okolja; pridobivanja stavbnih zemljišč, urejanja prostora in izdelave prostorskih aktov in vodenje pre gleda urbanistične dokumentacije; industrije, kmetijstva, prometa. trgovine, obrti, gostinstva in turizma, lova, ribolova, vodnega gospodarstva, rudarstva, delovnih razmerij, prometa blaga in storitev; dogovorjene politike cen; določa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in površine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja naloge s področja usklajevanja dela samoupravnih interesnih skupnosti na področjih, za katere je ustanovljen, skrbi za zakonitost njihovega dela in koordinacijo pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti in dogovarjanju med udeleženci svobodne menjave dela. III. SEKRETARIAT SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA 22. člen Za opravljanje strokovnih in administrativnih tehničnih del za potrebe občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovi kot samostojna strokovna služba sekretariat skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: sekretariat). V sekretariatu je tudi služba za kadrovska vprašanja in služba za informiranje. 23. člen Delo sekretariata vodi in usklajuje sekretar sekretariata, katerega imenuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta. Sekretar ima pravice, dolžnosti in položaj funkcionarja, ki vodi upravni organ. 24. člen Sekretariat opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo sej skupščine in izvršnega sveta, na izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega sveta, na zakonitost aktov občinske skupščine in izvršnega sveta, na strokovne naloge s področja kadrovske politike v občini, na informiranje in delovanje informacijskega sistema v občini, na računska opravila za proračun občine, finančne načrte delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb ter predračunov upravnih organov, na admini-strativno-tehnična dela za potrebe skupščine, izvršnega sveta iri upravnih organov (strojepisna in druga administrativno-tehnična dela), na protokolarne zadeve za skupščino in izvršni svet. 25. člen Člani delovne skupnosti sekretariata skupščine in izvršnega sveta so tudi funkcionarji občinske skupščine in izvršnega sveta, ki funkcije opravljajo poklicno. Funkcionarji iz prejšnjega odstavka uresničujejo samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v obsegu, kot je to z zakonom določeno za funkcionarje upravnih organov. IV. POSEBNE DOLOČBE 26. člen O izločitvi uradne osebe upravnega organa odloči funkcionar, ki vodi upravni organ, o izločitvi funkcionarja upravnega organa ali člana komiteja pa določi izvršni svet. 27. člen V upravnem organu se lahko v skladu s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog imenujejo vodilni delavci. Vodilni delavci so lahko: pomočnik funkcionarja, ki vodi upravni organ, in samostojni svetovalec za določena strokovna področja. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ. Vodilni delavci so imenovani za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani. 28. člen Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so delavci, ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo in druge pomembnejše upravne in strokovne naloge in so kot taki določeni v splošnem aktu o sistematizaciji del in nalog upravnega organa. Delavce iz prejšnjega odstavka imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ, s soglasjem izvršnega sveta. Imenovani so za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Občinski upravni organi in strokovne službe morajo svojo organizacijo uskladiti z določbami tega odloka do 31. 7. 1980. 30. člen Izvršni svet skupščine občine Trebnje najkasneje do 31. 7. 1980 določi način prenosa neporabljenih sredstev, inventarja ter pravic in obveznosti odpravljenega oddelka za skupne in družbene službe in računovodske službe oddelka za gospodarstvo in finance na strokovno službo, ki prevzame zadeve z njihovih področij. 31. člen Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljujemo z delom, delovnim področjem in pod imeno, ki ga določa ta odlok, naslednji občinski upravni organi: — oddelek za gospodarstvo in finance kot komite za družbeno planiranje in gospodarstvo; — oddelek za skupne in družbene službe kot sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti; — oddelek za notranje zadeve kot sekretariat za notranje zadeve; — oddelek za ljudsko obrambo kot sekretariat za ljudsko obrambo; — davčna uprava kot uprava za družbene prihodke; — geodetska uprava kot geodetska uprava. 32. člen Z dnem, ko stopi v veljavo ta odlok, preneha veljati odlok o izvršnem svetu skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 26/76), odlok o organizaciji upravnih organov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/73), odlok o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih organih občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 18/65) in statutarni odlok (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/78). 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1980 dalje. Številka: 02-01/80-10 Datum: 23. 6. 1980 Predsednik skupščine občine Trebnje: TONE ŽIBERT, 1. r. 127. Skupščina občine Trebnje je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije in 308. člena statuta občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. 6. 1980 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE TREBNJE Določbe členov statuta od 244 do 272 se črtajo in nadomestijo z naslednjimi VI. IZVRŠNI SVET 244. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje odlokov, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina, in za izvrševanje družbenega plana občine. Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovijo celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščina širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti. Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, tem statutu ter po zakonu in drugih predpisih. 245. člen Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet: — izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike; — skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti; proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti; — predlaga občinski skupšči-, ni izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter pripravlja predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaldjučnega računa; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupšini pošiljajo pooblaščenci predlagatelji; — izvršuje občinski proračun ;H — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov; — skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev; — skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav na obrambo v občini; — določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni; — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; S — odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi; — predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spemlja njihovo delo; — ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti; — skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine in odloča o njihovem razpolaganju; — obravnava in sprejema poročila o delu organov in organizacij, ki opravljajo dejavnosti splošnega pomena; — ukrepa na področju družbene kontrole cen; — opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest ter področja varstva stanovanjskih pravic, ki niso v pristojnosti upravnih organov; — skrbi za usklajeno delo med samoupravnimi interesnimi skupnostmi; — opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine. Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge na podlagi predpisa občinske skupščine. 246. člen Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, za katere ga pooblasti občinska skupščina ali kadar imajo le—ti značaj izvedbenega akta. Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posamičnih vprašanj zastopanja z zakonom drugače določeno. 247. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in z drugimi organizacijami združenega dela. 247. a člen Delo izvršnega sveta je javno. Izvršni svet zagotavlja javnost svojega dela z informacijami, ki jih daje tisku in drugim sredstvom javnega obveščanja ter z zagotavljanjem drugih možnosti, da se javnost seznani z njihovim delom, stališči in odločitvami. Če bi bila javna objava v nasprotju z družbenimi interesi, lahko izvršni svet odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve in stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa. 247. b člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: „Socialistična republika Slovenija, skupščina občine Trebnje, izvršni svet”. 247. c člen Izvršni svet v skladu z določbami tega statuta in drugih predpisov s svojim poslovnikom in z drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način dela in druga, za njegovo delo pomembna vprašanja. 247. č člen Izvršni svet ima sekretarja, ki po navodilih predsednika, predsednika sveta in v skladu s poslovnikom sveta skrbi za pripravo sej inpošiljanjagradiva,kije potrebno za delo izvršnega sveta in njegovih delovnih teles; pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravljanjem sej ter z izvrševanjem sklepov izvršnega sveta, zagotavlja delovnim telesom izvršnega sveta pomoč in sodelovanje strokovnih, tehničnih in drugih služb, skrbi za tehnično usklajenost dela v delovnih telesih izvršnega sveta in opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik. Sekretarja imenuje in razrešuje izvršni svet. Izvršni svet ima lahko sekretariat kot strokovno službo, ki opravlja zanj strokovne, tehnične in druge naloge. 248. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani. Število članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Podpredsednika in člana izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja. Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta sekretarje in predsednike komitejev. Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta. Razen predsednika so člani izvršnega sveta po posebnem postopku lahko izvoljeni še za nadaljnja štiri leta. Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije. Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. 249. člen Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta ter namestniki sekretarjev oziroma predsednikov komitejev dajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni, red socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine, socialistične republike Slovenije in socialistične federativne republike Jugoslavije”. 250. člen Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta. Predsednik lahko v okviru svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika, da ga stalno nadomešča v določenih zadevah. 251. člen Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 252. člen Izvršni svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posamezne zbore občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov. Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju pditike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine. Člani izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnem organu, ki jih vodijo ter skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. 253. člen Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. 254. člen Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet, odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni, dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu vsakega telesa izvršnega sveta in izrekati mnenja in predloge v zadevah, o katerih se razpravlja. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališči izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet v občinski skupščini in drugih organih ter skupnostih. 255. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnisti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vpra- šanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu podatke in pojasnila dolžni dati. 256. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena. Predlagati sme izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet. 257. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru posta- vi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu obravnava in odloča občinska skupščina. Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti. 258. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član je dolžan svoj odstop obrazložiti. 259. člen Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta. 260. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člani izvršnega sveta odloča izvršni svet. (Besedilo 261. člena statuta se črta). 261. člen Izvršni svet sprejema in izdaja odredbe, navodila, smernice, priporočila za pripravo in izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov občinske skupščine. V mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe o upravnem postopku in druge odločbe iz svoje pristojnosti. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. 261. a člen Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ah začasna delovna oziroma posvetovalna telesa. Podrobnejše pravice, dolžnosti, odgovornosti in razmerja teh teles določi izvršni svet s poslovnikom. 261. b člen Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jm postavljajo posamezni zbori skupščine, delovna telesa skupščine in zborov ter delegati v zborih skupščine. 261. c člen Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti za območje Trebnje temelje na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih. Kadar obravnava izvršni svet na svoji seji zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalnih dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, ima predstavnik ustrezne samoupravne interesne skupnosti pravico, da sodeluje v razpravi na seji izvršnega sveta. 261. č člen Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine Trebnje, ki opravlja dejavnosti posebnega družbenega pomena ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja zakonov in politike, ki jo je za ustrezno področje določila skupščina občine Trebnje. Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami. 261. d člen Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri imševanju z zakonom določene dejavnosti, ali so na drug način nuje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščina občine, da sprejme ustrezne začasne ukrepe. 261. e člen Samoupravne interesne skupnosti za območje občine Trebnje, ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena, dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in politike, ddočene v skupščini občine Trebnje ter druge podatke in informacije, ki jih izvršni svet potrebuje za svoje delo. Samoupravne interesne skupnosti, ki na podlagi ustave enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Trebnje sprejemajo odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila dede tistih zadev posebnega družbenega pomena, ki jui opravljajo samostojno in glede izvajanja zakonov in politike, ddočene v skupščini občine Trebnje. 261. f člen Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v vprašanjih, ki imajo pomen za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta. Pri uresničevanju svojih funkcij obravnava izvršni svet stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta in upravnih organov, na njihovo zahtevo daje podatke, pojasnila in mnenja, obravnava njihove pobude, predloge, pripombe in stališča in jih obvešča o stoijenih ukrepih. 261. g člen Izvršni svet pri izvrševanju svojih funkcij sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi, z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z družbenimi organizacijami in društvi o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena in jim mora omogočiti, da izrazijo svoja stališča, mnenja, pobude in predloge o vprašanjih, za katera so zainteresirana. 261. h člen Izvršni svet sprejema splošne smernice za delo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike, zakonov in drugih splošnih aktov zvezne in republiške skupščine in splošnih aktov občinske skupščine. Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnim organom, da ukrepajo v primerih, ko so za to pristojni ali upravičeni ukrepati; da raziščejo stanje na posameznem področju in mu o tem poročajo ter predlagajo ustrezne ukrepe; da pripravijo predloge aktov in drugih splošnih predpisov izvršnega sveta in jim da smernice za sestavo teh aktov. 261. i člen Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju politike in pri pripravi odlokov in drugih splošnih aktov z zavzemanjem stališč oziroma sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi in sodelovanju med upravnimi organi in družbenopolitičnimi, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 261. j člen Izvršni svet nadzoruje in usklajuje delo občinskih upravnih organov. Pri tem lahko v okviru svojih pristojnosti razveljavi ali odpravi akt občinskega upravnega organa, ki je v nasprotju s predpisom občinske skupščine