Posamezna številka po 10 vin.
i
JjREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6> '1. nadstropje. — Uradne lire za stranke so od 10. do 12. flopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in
fraznikov. Rokopisi se nc vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo.	:	: •
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Rosno K 10*40, polletna K 520, četrtletna !K 2-60, mesečna K — 90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za | : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14 —.	:	:	:
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
„ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo :::	in	soboto.
trPRAVNfSTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II. nad-' stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-:::	poldne	in od 4. do 7. zvečer.
Inscvati: enostopna petit vrstica 30 vin,, pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništva. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. —— -------- Reklamacije	lista so poštnine proste. — —
Stev. 834.
V Ljubljani, v sredo dne 6. maja 1914.
Leto IV.
Sodrug dr. Anton Dermota — mrtev.
V	nedeljo popoldne ob pol petih je umrl v Gorici sodrug dr. Anton Dermota. Nepričakovano je prišla vest o njegovi smrti. Čeprav smo vedeli, da je dr. Dermota rahlega zdravja, vendar smo živeli v trdni nadeji, da bo ohranjena njegova delovna sila slovenskemu proletariatu še dolgo, dolgo let. Prerano je šel od nas, prerano je ugrabila smrt slovenski socialno demokratični stranki enega najkultur-nejŠih delavcev.
Dr. Dermota je bil rojen v Železnikih na Gorenjskem. Njegov oče je bil trden kmet in hudo je zameril sinu, ki ni hotel po dovršenih gimnazijskih študijah v semenišče. Na razpotju je bil tedaj mladi dijak. Izglajena, položna pot je vodila v brezskrbno, udobno življenje, a v življenje, v katerem se redi zgolj telo, duh pa plesni in trohni; strina, malo prijazna in samotna pot pa v življenje, ki po nazorih sitih, spitanih in duhovno lenih ljudi ni pravo življenje, a v življenje, o katerem smo prepričani ravno socialisti, da odreši človeštvo, da mu prinese vstajenje. Dr. Dermota se je bil odločil za pot, ki jo mrzi topa množica, slttšal je klic vesti . . ,
Nastopil je križev pot slovenskega študenta, ki noče v lemenat. Odšel je v Prago študirat in — stradat. In pristradal si je kal bolezni, jetike, ki ga je zadušila v nedeljo popoldne, starega šele 38 let.
Pravo proletarsko življenje je živel v letih vse-učiliških študij v Pragi. Revščina in pomanjkanje sta mu krčila pot k spoznanju. In njegove jeklene volje, vztrajati na poti, kamor ga je bil pripeljal njegov idealizem.-nista strli ne beda, ne pomanjkanje. Vseučiliška leta, ki so mnogim le leta veseljačenja na račun drugih, so bila sodrugu Dermoti leta trdega dela. Na eni strani študije, na drugi pa boj za obstanek. Podpore ni dobival od nikjer, preživljal se je s tem. Ua je prevajal za GabrŠčekovo »Slovansko knjižico« dela iz češke literature. Študije in pa delo za vsakdanji kruh sta mu takrat izpodkopala zdravje za vedno.
V	Pragi sta mu bila študijska tovariša sodruga dr. Lončar in dr. Ferfolja. Vsi trije so bili postali v Pragi realisti, vneti pristaši Masarykove politične struje in vsi trije so prišli, vrnivši se za stalno v do-movftio, v vrste socialne demokracije.
Ko se je vrnil dr. Dermota po dovršenih juri-dičnih študijah v domovino, je mislil, da bi bilo morda mogoče ustanoviti tudi na Slovenskem stranko, enako Masarykovi stranki na Češkem. Kmalu je pa spoznal, da niso pri nas ugodna tla za ustanovitev take stranke. Nato se ni nekaj časa sploh udeleževal
političnega življenja na Slovenskem, dokler se ni seznanil leta 1902. s sodrugom Abditom, ki je bil prav takrat pričel izdajati »Naše Zapiske«. Sodrug Abditus ga je pritegnil k sodelovanju in dr. Dermota je postal kmalu urednik prve slovenske socialne revije »Naših Zapiskov«, ki so sc v teku let izpreme-nile iz socialne revije v znanstveno glasilo slovenske socialno demokratične stranke in tudi urednik, realist Dermota, je postal v teku let izrazit socialen demokrat.
Prvotno se je bil mislil posvetiti dr. Dermota sodnijskemu poklicu, a pozneje si je premislil in prestopil k advokaturi. Precej dolgo je bil odvetniški koncipient pri dr ju. Tavčarju v Ljubljani. Tedaj je bil že sodrug in strankinega življenja se je vneto udeleževal. Ker pa ni vplivalo ljubljansko podnebje ugodno na njegovo zdravje, je odšel v Gorico, kjer je bil koncipient pri sodrugu drju. Tumi, dokler ni postal pred dobrimi dvemi leti samostojen odvetnik v Gorici.	....
V	stranki si je pridobil dr. Dermota kmalu po vstopu velike simpatije in odlično spoštovanje. Bil je eden prvih akademično izobraženih inteligentov, ki so vstopili v slovensko socialno demokratično stranko. In delavstvo se je odkritosrčno veselilo pridobitve tako resnega, temeljito izobraženega, značajnega sodruga, od katerega je pričakovalo po vsej pravici še mnogo za razvoj stranke. In dr. Dermota je bil mož, ki bi bil tudi uresničil to pričakovanje v polni meri. ko bi le ne razjedala zahrbtna bolezen njegovih telesnih moči. Saj so favno taki ljudje, kakršen je bil Dermota, ki'prihajajo v stranko, iz najčistejšega idealizma, ki priliajajo v stranko po vsestranskem razmišljanju, sposobni, da dvigajo s svojim svetim navdušenjem proletarce in da jim s svojini globokim znanjem pomagajo, premagati vse zapreke znanstvenega socializma.
Tudj dejansko triu je pokazalo slovensko delavstvo, da ga ceni visoko. Kandidiralo ga je leta 1907. in 1911. za državni zbor v radovljiškem in kranjskogorskem okraju, torej v okraju, kjer ima socialna demokracija upravičeno upanje, da prav kmalu prodre s svojim kandidatom. Po dveh, treh brezuspešnih kandidaturah — tako so sklepali naši zaupniki — zmaga dr. Dermota v tem okraju. Zal, da nam ga je ugrabila smrt, preden se je izpolnila ta srčna želja slovenskega delavstva. Na vse strani je prehodil dl*. Dermota svoj volilni okraj — »sejem ljuliko socializma tudi med kmeti« —- tako se je pošalil takrat
v	pismu, in zanj oddani glasovi so pokazali, da je bila njegova setev uspešna tako med delavci kakor kmeti. Prišel je v vasi — v Bohinju, okolo Mojstrane. Kraniske srorc — kjer se kmetom še sanjalo
ni o socializmu. Dermoto so poslušali radi, in premišljeno, počasi so prikimavali njegovim besedam. Kar nekoliko ponosen je bil na svoje uspehe med gorenjskimi kmeti. Dr. Dermota ni bil »sijajen« govornik, ni razbijal in razsajal na govorniškem odru, zametaval je vse cene »šlagerje«, sovražil je dema-gogične fraze, in vendar je imel vedno vnete, zveste poslušalce. Mirno, nad vse stvarno, nad vse logično je govoril, pa bodisi na ljudskem shodu ali na predavanju. Kdor ga je slišal enkrat, ni zamudil nobene prilike, da ga sliši še in še. In ravno njegova stvarna, resna, premišljena izvajanja so bila v volilnem boju, ko navadno tekmujejo kandidatje v. osebnih napadih, votlih besedah, tako privlačna, da so njega, brezverskega socialnega demokrata — za tako reklamo so že poskrbeli klerikalci — tako verno poslušali naši konservativni gorenjski kmetje. Imponiral jim je njegov možati nastop, njegov resni govor. In neutrudljivo in do skrajnosti požrtvovalen je bil na agitacijskem potu. Čeprav slabotnega zdravja, ga ni preplašilo Še tako slabo vreme, in vs! dobrohotni opomini, naj čuva svoje zdravje, niso takrat nič zalegli. Posledice seveda niso izostale; zadnja leta je polegal, pa zopet okreval. Nikdar ni tožil o svojem stanju, nikogar ni nadlegoval s svojo boleznijo, tiho, vdano je prenašal bolezen, ki bi ga gotovo ne pokopala še tako zgodaj, če bi bil Dermota egoist in malodušnež in strahopetnež.
Ali dr. Dermota je ljubil pravo življenje, vedel je in ravnal se je po tem, da ni človek sam sebi namen, temveč da je njegova naloga, živeti, trpeti tudi za vse tiste, ki jim je pravi zmisef življenja še tuj. Zato je pa moral najti pot v socialno demokracijo, o kateri je bil trdno prepričan, da ima izpolniti naj-višjo kulturno nalogo na svetu. Kulturno delo socialne demokracije ga je najbolj pritegnilo 111 to je tudi pokazal kot urednik »Naših Zapiskov«. Nikdar ni blatil v tej reviji nasprotnikov, nikdar ni bil pristranski sodnik; tudi v polemiki — in on je znal duhovito polemizirati — je ostal vedno dostojen in prav zato so ga visoko cenili tudi njegovi politični nasprotniki.
Slovensko socialno demokratično delavstvo pa ga je ljubilo; ljubilo je tovariša v boju, ljubilo ga je pa tudi zgolj zaradi njegovih visokih, plemenitih človeških lastnosti. Prava ljubezen ne neha ob grobu; tudi ljubezen slovenskega proletariata do Dermote bo živela preko groba, kf se je zagrnil včeraj popoldne nad mrtvim sodrugom. Nikdar več ne bomo slišali njegovih prepričevalnih besed, ali y »Naših Zapiskih« nam je pustil dedščino, ki bo vedno živ studenec našim dušam.
Slava njegovemu spominu!
Občinsko gospodarstvo v Idriji.
29. aprila je imelo idrijsko delavstvo prav lep shod, na katerem je temeljito očrtal idrijski župan sodrug Štraus, delo občinskega zastopa in županstva, odkar ima idrijska občina rdečega župana. Z dejstvi je dokazal, da so tudi socialisti popolnoma sposobni za pozitivno delo v splošno korist. Kjer imajo socialni demokratje moč, tam znajo tudi graditi, ne samo podirati.
Shodu je predsedoval sodrug Alič, zapisnikar je bil sodrug Baloh. Po otvoritvi shoda je poročal sodrug Štraus o
občinskem gospodarstvu zadnjih treh let.
Izvajal je:
Velecenjeni zborovalci! Vsak pošten upravitelj, ki mu je poverjeno imetje drugih v oskrbo, mora podati o potrebnem času račun o upra-
vi	imetja onim, ki so «a postavili za gospodarja. Tako si štejem tudi jaz v dolžnost, da Vam podam račun v imenu naše stranke, ki je sodelovala zadnja tri leta pri gospodarstvu z imetjem občine. Meseca junija bodo minila tri leta, odkar so prišle v naš mestni zastop tri, po številu volileev različno, a po številu zastopnikov enako močne stranke. Tem strankam v občinskem zastopu sem slučajno načeljeval vsa tri leta jaz, ker mi je bila poverila večina zaupanje. Zato sein bil že na večer Izvolitve v mestni dvorani kakor tudi pred mestno hišo zbranemu občinstvu zagotovil, da bo naše delo v mestni občini demokratično, nestrankarsko In samo splošnosti v korist. To geslo je vodilo moje delovanje, kolikor je le bilo mogoče in tudi častiti občinski odborniki so ga izpolnjevali po možnosti. Takoj po izvolitvi svetovalstva sem bil sestavil kflnr. 00 ka<c'CU' bi združil k delu v
posameznih odsekih enakomerno zastopnike vseh treh strank. Ali žal. da se mi je izjalovila ta dobra misel, kajti klub narodno naprednih odbornikov je izjavil, da, zavedajoč se svojih naprednih načel, ne sodeluje s klerikalci. Zato so bili v odsekih samo zastopniki ostalih dveh strank in je ostalo predsedstvo odbornikom socialno dem. stranke. Ti odseki so po navodilih županstva prav pridno delovali in našli tudi vedno zaslombo pri starešinstvu kakor tudi pri celotnem odboru. Največ posla sta imela stavbeni in ubožni odsek, ki sta sc shajala redno skoraj vsak mesec k sejam ali k stavbenim ogledom. Najprvo si oglejmo delo stavbenega odseka v vodovodnem oziru. Po tridnevnem komisijskem ogledu, ki ga jc bil izvršil stavbeni odsek že meseca julija 1911 po vseh okrajih mesta, je konstatiral, da so poprave oziroma razširitve nujno potrebni naslednji vodovodi:
V	Sekirici, Zagradom, Podtičnico in na Brusov-štt, kar se jc tudi vse že izvršilo. Popolnoma nove vodovode pa je predlagal stavbeni odsek pod Golicami in nad žgaluico, v Češnicl in v gornjem delu Pronta. Ti vodovodi, ki služijo 17 hišam in poleg tega podaljšanje v Češnici tudi mestu, ker se jc s tem pomnožila voda planinka, so sc tudi že dovršili, le razširitev vodovoda v Grapi sc ni mogla z ozirom na pre-ogromne stroške še izpeljati, upravičeno upanje pa ie, da ga bo mogoče izpeljati v najbližji bodočnosti. Po tridnevnem ogledu je vzel stavbeni odsek 54 nujnih del na zapisnik, ta pa so sc seveda v treh letih še za enkrat toliko pomnožila, izmed katerih pa omenim samo važnejše, ki sc tičejo cest, kanalizacije in varnostnih naprav, posebno po stranskih delili mesta, kjer sc jc storilo prejšnja leta res premalo. Tako se je ivj nrinjcr ljadalicvalo že započeto delo na novi
cesti Riže-Grapa, ki je posebno ondotni novi koloniji dobrodošla. Izboljšava cest, ki pridejo pri tem poročilu v poštev, se je izvršila tudi proti sv. Antonu, Zagradom, v Grapi itd. Izvršiti pa še hočemo v bližnji bodočnosti izboljšavo cest tudi na Luži in na Zemlji proti Čeri-novšu; zaradi pomanjkanja denarja so ta dela zaostala. Tudi v zdravstvenem oziru nismo držali rok križem. Napravili smo moderno veliko perišče v mestu ter več manjših po okolici kakor v Grapi, pri sv. Trojici in v Rožni ulici, nekatera pa so še v delu. Glavnih cest, ki vodijo na Dole in Vojsko, katere naši občini le malo ali pa nič ne služijo ter na desetine kanalov, poti, stopnic, mostičkov, držajev, opornih zi-dišč itd. niti ne omenjam, ampak spomniti Vas liočem Ie še na razsvetljavo, kako da sc je ta razširila po okolici, in sicer: Za Sekirico, na Prontu, pri Sv. Trojici, za Sv. Antonom, pod Gorami, na Lomeh, Brnsovšu in tudi v mestu. Le dve želji glede razsvetljave in sicer pod Golicami in na Zemlji sta še na papirju, ki pa jih moramo, še preden damo vodstvo iz rok, uresničiti. Ceste, ulice, trgi, mostovi, kanali, ograje in podobne reči so stale mestno občino v zadnjih treh letih nič manj kot 60.074 K 98 vin. in razširjene razsvetljave 5952 K 53 vin., do-čim se je izdalo v letih 1908 do 1911 za ceste in podobne reči le 36.190 K 07 vin. in za razširitev razsvetljave pa v teh letih sploh nič.
Za stavbenim odsekom jc vršil zelo vestno svoj posel tudi ubožni odsek, ki jc bil sicer dobrih rok ali vendar jc vsak izdatek temeljito pretehtal, jc li opravičen ali nc. Izdal jc tekom treh let 380tim občinskim revežem samo stalnih podpor 2.1.133 K 10 vin., dočim so prejšnja tri leta podpirali 246 mestnih revežev z zneskom 10.552 K 40 vin. Pri tem naj omenim, da
so se poprej več let podpirali iz mestnega ubož-nega zaklada tudi reveži, ki pa niso bili pristojni v Idrijo. Sedanje županstvo pa tirja prizadete občine za povračilo teh izdatkov, ki znašajo nad 2000 K in jih bo tudi dobilo pravdnim potom. Razume se, da prej omenjenih izdatkov niso samolastno izdajali Člani stavbenega in libož-nega odseka, ampak jc dovolil izdatke občinski odbor na svojih sejah. Vse te in druge posle je poleg župana nadzorovalo starešinstvo ter gospodarski odsek, ki je pravilno tudi vsakoletne račune pregledal ter jih dal občinskemu odboru v potrjenje.
Za glavno merilo, da naše gospodarstvo ni bilo slabo, pa moramo vzeti naslednje številke: Koncem leta 1910. so znašali dolgovi mestne občine 379.402 K 03 vin., koncem leta 1913 pa le 344.446 K 93 vin., torej so se zmanjšali po treh letih za 65.044 K 90 vin. Dočim so se pobirale občinske doklade v letih 1908 do 1912 po 75 %, v letih 1912 in 1913 pa le po 68, odnosno 74 %. Če primerjamo te številke in ouc prejšnje o izdatkih v korist Občinarjev v teku treh let, potem smelo trdim, da tako, če nc boljše kot so gospodarili prejšnji župani in gerenti, znamo gospodariti tud) mi navadni delavci. Sploh pa naj o tem občani sami sodijo. Sodbe sc nc bojimo. Tudi potreb okolice niso nikdar tako vpo-števali kot ravno ob času našega gospodarstva. Tu pa ne gre morda zasluga samo doslej navedenim odsekom, temveč vsenni občinskemu odboru in starešinstvu, ki je bilo županstvu ob strani.
Županstvo je skušalo pomagali občinstvu v vsakem oziru. Nadaljevalo je z razpečavanjem argentinskega mesa v takratni neznosni mesni draginji. Naročalo je ter oddajalo za lastno ceno krompir in živalsko krmo. Uredilo je sliiž-
beno pragmatlko mestnfh uslužbencev, Kar je bilo nujno potrebno. Starešinstvo je zelo vestno in nepristransko pripravljalo predloge za javne in tajne odborov e seje, bodisi glede koncesij, domovinstva, podpor itd. Županstvo se je v dobi svojega poslovanja potegovalo tudi za razbremenitev naše občine dveh cest, Vojskar-ske in Dolske ter upa, da bo tudi to doseglo. Istotako je započelo akcijo za odstranitev era-ričnih grabelj, ki ne kaze le lica našega mesta, ampak ogrožajo tudi javno varnost In življenje rudarjev v rudniku. Tudi glede šolstva je storilo županstvo, kar je bilo v njegovi moči. Izreklo se je proti premenitvi sedanje c. kr. realke v realno gimnazijo, dokler niso zato dani primerni pogoji. Ravnotako se je potegovalo za razširitev dekliške ljudske šole v 8razrednl-20, katere bi drugače danes še ne Imeli. Skrbelo je tudi za revne porodnice in njihove revne otroke ter nabavilo košarico s potrebno porodniško opravo. Zelo veliko preglavico pa je delala županstvu hiša št. 509, ki je bila nedograjena od I. 1906 pa do koncem I. 1913. na škodo občine, ki je bila s tem samo na najemnini prikrajšana najmanj za 10 do 12.000 K, poleg tega je pa imela nepotrebne tožbene in druge stroške, ki jih je povzročil prepir za to stavbo. Da bo ta stavba letos dodelana, je brez samohvale zasluga pametnega postopanja županstva. Občinski odbor je večinoma z županstvom lepo harmoniral, za kar mu gre topla zahvala. Tež-koče pa so delali ljudje, ki ne spadajo v posvetne korporacije po poklicu in zato taki ljudje dostikrat tudi nimajo pojma o stvareh, ki še tičejo javnosti, ampak vidijo le strankarske interese, s katerimi mamijo svoje in druge nevedne ljudi na škodo drugih. Tako smo doživeli v treh letih nič manj kot, če nisem katerega pozabil, 15 rekurzoV, ki so bili vloženi proti sklepom občinskega odbora na deželni odbor in so bili, dasi je odločal o njih klerikalen deželni odbor, tako nezmiselni, da Je zavrnil nekatere popolnoma, druge deloma. Da tako nagajanje povzročuje samo neredno poslovanje urada, to pač vsakdo lahko razume, kajti rekurzi proti nekaterim sklepom od leta 1912 še sedaj niso rešeni In za temi je še cela kopa drugih v deželni hiši v Ljubljani.
Socialno demokratični občinski zastopniki smo na stališču, da naj spravi občina potom doklad, ki jih plačuje erar čimveč dohodkov1, dokler je čas zato; kajti danes je rudnik še visoko aktiven, zato naj plača od čistega dobička toliko, kolikor je največ mogoče, sa| delavci od čistega dobička itak ne dobe nič, pač pa nepotrebni ljudje tantieme. Kadar bo rudnik pasiven, takrat se ne bodo več popravljali vodovodi, kanali itd. ter tudi ne več delile revežem podpore s temi dokladami, katere hišni gospodarji danes plačujejo, ampak bodo iste narastle petkrat tako visoko in občina še ne bo imela toliko dohodkov, kot jih bo potrebovala, kajti takrat bodo življenjske in šolske razmere morda še veliko slabše kot so danes. Idrija ima prc-, cej dolga; če ga ne plačamo sedaj, ko so še ugodne razmere za davkoplačevalce, ga bodo piorali davkoplačevalci sami plačati od hišno-pajemnega in zemljiškega davka in to bo hud udarec ne le za lastnike hiš, ampak za vse občane. Zato pa, kdor ščiti pri takih razmerah erar, ni dobrotnik občine kot govore, ampak |e sebičnež in škodljivec sedanjih in bodočih Občinarjev. In takih škodljivcev se varujmo, pa naj bodo pripadniki klerikalne ali liberalne 6tranke. '	,
Nato se priglasi k besedi zastopnik S. L. S. In občinski odbornik Janez Kavčič, ki potrjuje v celoti vse, kar je bil poročal sodrug Štraus. Kot član ubožnega odseka, konstatira, da se je pri razdelitvi podpor gledalo povsod le na de-janjske potrebe. Slaboznanega prijateljskega gospodarstva ni bilo. Vendar pa zagovarja re-kurze, ki so Jih vlagali on in njegovi somišljeniki. Ker ti so pripomogli, da se je skrčil dolg občine in varovala čast župana, ker se ni zidala klavnica, proti kateri so bili tudi vsi socialni demokratje. Ce je imel župan premalo denarja, fe sam kriv, ker ni sterjal 18.000 K dolgov od profesorjev in drugih; zakaj on je proti temu, da profesorji kade po dve cigari, on pa Še ene ne zmore. S takimi argumenti [e smešil Kavčič Sebe in svojo stranko. Sodrug Štraus mu je takoj odgovoril in nastopil proti njegovim trditvam. Profesorji niso .toliko dolžni, Kavčič ni
Eovedal* da ni županstvo občinskih doklad ni-dar ha hišnpnajenminski davek zvišalo, ampak skušalo je zmahjštfti, naložiti pa erarju večje breme, ker le ta izkazuje visok čisti dobiček. Enako metodo je imel tudi gerent Zazula, Kavčičev somišljenik, ki je hotel občinske doklade spraviti na 108 %, sedanje županstvo pa le na 74 odstotkov. Nato osvetli prav temeljito še nekatere zadeve sodrug Alič.
O drugi točki dnevnega reda »Poročilo rudarske zadruge o rešitvi delavskih zahtev z ozirom na zadnje resolucije poroča sodrug To-jmaž Brus. Debate so se udeležili sodrugi Filipič, Vidmar in Bogatel. Končno so sprejeli navzoči predlog sodruga Štrausa, da se izvoli ko-jmisija, ki naj predela novi plačilni pravilnik in ukrene vse potrebno. V komisijo so bili izvoljeni: Alič, Baloh, Koder, Kobel in Liker.
Krasno uspeli shod je zaključil sodrug Alič pb 11. uri zvečer.
Več socializma na deželo!
Občinskim odborom v prijazno razmišljevanje.
(Dopis z Dolenjskega.)
II.
Vprašajte kateregakoli župana na deželi, vsak vam bo tožil o bremenu, ki ga povzročajo občinam občinski reveži. Ali pri vsem tem se piora vpoštevati, da večino revežev preživljajo posamezni občani na ta način, da pošiljajo jreveže od hiše do hiše, dokler kje v kakšnem nlevu od pomanjkanja napol nagi in od golazni po zadnje kapljice krvi izmozgani, ne poginejo jčakor pes. Dokler zamore tak revež še hoditi, si to križevo pot danes do te, jutri do druge hiše sam olajšuje, kakor si pač more. Ali gorje
mu, ko mu opešajo noge, ko ga zapuščalo zadnje moči. Tedaj se izvrši njegov žalostni pogin na dva načina: Ali se kdo zanj pobriga in primora župana, da zanj uradoma skrbi občina kot taka, tedaj dobi župan kak star koš, vanj vržejo reveža in ga neso do prve hiše. Če so v do-tični hiši posebno dobri ljudje,‘ga vzamejo iz koša, ga preneso v hišo in mu postrežejo. Navadno ga pa s košem vred postavijo v hlev, ondi dobi za silo jesti, drugače je pa prepuščen svoji usodi. Drugi dan ga kdo od te hiše zopet odnese k sosedu. In to gre tako naprej od hiše do hiše, od vasi do vasi, dokler ga ne odreši v kakšnem hlevu usmiljena smrt. Zgodi se pa tudi, da tak revež umrje spotoma, ne da bi oni, ki ga nosi na hrbtu, vedel zato. En tak primer je opisal slovenski pisatelj, ki se je menda edini vsaj svojčas tudi uradoma mnogo in hvalevredno bavil z vzgojo zanemarjene mladine. Ker v svoji knjigi omenja, da se je to zgodilo nekje na Dolenjskem, sem o tem poizvedoval in moj prvi sum je bil opravičen; to se je zgodilo v največji krščanski občini Šmihel-Stopiče.
Drugi način pogina pa je še bolj žalosten. To so reveži, za katere se nihče toliko ne pobriga, da bi poginili vsaj na prej opisani »uradni način«. Ti ubožci zalezejo h kakemu revnemu bajtarju, ki strada sam s svojo družino. Enkrat dvakrat morda še tudi usmiljena ženica na skrivaj kaj odtrga od svojih ust in vrže revežu. Ali potem ga pa skuša spraviti kakor pač more drugam. Zupana se boji prositi. Klerikalni župani po kmetih so sirovi vsaj nasproti revežem. Rekord v sirovosti nasproti revežem je od nekdaj že županov prej omenjene največje kranjske občine, katolišk. moža g. Zurca. Da ne bo kdo mislil, da me do te sodbe proti temu možu vodi morda kaka osebnost, hočem v nadalj-nem izvajanju prinesti dokaz iz pisma, ki ga je dal napisati Zurc po svojem tajniku na župana-tovariša sosedne občine Prečina; sicer gre tu za cigana, ki je onemogel zmrznil, ampak po moji sodbi je cigan tudi človek. Revež, ki ga na ravno omenjeni način poganjajo od hiše v negotovost, se potika toliko časa po hlevih in cestnih Jarkih, dokler izčrpan od uši, onemogel od lakote in bolezni dostikrat v lastnem blatu ne vzame konca.
Kakšna nadloga zase in za občino pa so tiste vrste reveži, ki jih vidimo na sejmih in cerkvenih »žegnanjih« z odprtimi gnusnimi ranami ali s skrajno pohabljenimi udi. Ce ima že kdo usmiljenje do njih, morda nima želodca in živcev, da bi mogel v svoji hiši prenašati ostuden smrad in poleg tega se še izpostavljati nevarnosti infekcije (nalezljivosti.)
In potem oni reveži, ki so svoja mlada leta preživeli v tujini, dokler so mogli, se potikali po svetu, dokler jih vnanje občine niso pognale v domovinsko občino. Olede preskrbe teh sem doživel nekaj naravnost kričečih slučajev — zopet v največji katoliški občini Šmihel-tSopiče. Spominjali se boste še, da je bičalo pred nekaj leti ljubljansko časopisje škandal, ko je kandij-ski župan 80 let staro, onemoglo revo sredi hude zime vtaknil v napol porušen konjski hlev, kjer ie trepetala od mraza in kjer so ji dajali toliko živeža, da je bilo premalo "za življenje, prevet za smrt. Slučajno sem v položaju potrditi, da g. Zurc takrat ni imel poguma tega škandala s svojimi znanimi popravki spraviti s sveta.
Na podlagi izkušenj, ki sem jih tekom zad-njh let doživel na Dolenjskem, sem se odločil pomagati, da se vsaj ublaži ta za naše 20 stoletno krščansko kulturo, najbolj žalostno socialno mizerijo v naših občinah. Poizkušal sem pridobiti občinski odbor za idejo, naj občina zgradi sirotišnico ali ubožnico za občinske reveže. In tu sem doživel bolestno razočaranje. Krščanski občinski očetje so se smejali mojemu načrtu. Seveda, zdaj nai bi beračem zidali še hišo. Kaj vam ne kane v glavo. Saj nas berači dan na dan že tako dosti stanejo. Dokler kdo more, naj dela, pa se bo lahko preživljal. Ce ne morie, ga prežive dobri ljudje, nekaj pomaga pa tudi občina. Ampak da bi pasli lenobo v občinski hiši, tega pa ne. — Sem šel do mož, o katerih vem, da so sicer napredni, zavedni, uvidevni in ne vem kaj še vse. Slišite, gospod, sem dejal, Vam je dobro znano, kakšen križ imamo vsi občani z našimi reveži. Ali ni to žalostno, ni to naravnost sramota za nas, da na vse drugo mislimo, samo ne na to, kar bi bila naša krščanska in zgolj človeška dolžnost, to je skrbeti za tiste, ki zase ne morejo več skrbeti. Eden naših občanov je občinskemu odboru ob priliki ugovora proti obč. proračunu nujno svetoval, naj se postavi že v ta proračun večja svota za zgradbo javne ubožnice. Priporočajte vsaj vi ta predlog na prihodnji seji. — No, doživel sem drugič razočaranje, ki je bilo tem večje, ker ga nisem pričakoval od mož, ki se drugače štejejo med naprednjake. Res da, umevanja za socialne zahteve od naprednjakov na deželi nisem nikdar pričakoval; v tem so si gospodje preveč enaki s klerikalnim kmetom. Ali računal sem, da ima tudi človek, ki sicer ni socialist, vsaj čut za človekoljubne naprave. Ali pa, če tudi tega nima, da se ogreva vsaj za uresničenje takih načrtov. Lepo vas prosim: Revež sem sam, vendar bi raje plačal na leto po 10 K občinske doklade, če vem, da so občinski reveži preskrbljeni, kakor pa dan za dnem, korak za korakom prenašati dostikrat res nadležno fehtan-je doma in na cesti. In pri vsem tem še dvomim, če sem dal dar revežu, ki ga res zasluži, ali falotu, ki ga zapije v prvi žganjarni. Toda naši rodoljubi, eni kot drugi, nimajo niti tega praktičnega zmisla. In nič ne mislijo na v zgodovini potrjeno svarilo: Danes je mož imel še krono na glavi, jutri že beraško palico v roki.
(Dalje prih.)
da gre predlog socialnih demokratov enostavno za tem, da se uporablja zakon in skliče državni zbor. Vsi nadaljni govorniki so obsojali vladanje s § 14 in zahtevali ustavne razmere. Češki govorniki so zahtevali seveda pred vsem nove volitve za deželni zbor. Sodrug dr. Adler izjavlja, da je zavezana vlada po ustavi, da brezpogojno skliče državni zbor. Parlament ne more čakati tako dolgo, da bo češki deželni zbor nanovo izvoljen. Socialni deuio-kratje zahtevajo, da se napravi konec neznosnemu stanju kronične kršitve ustave in drugič, da odredi vlada takoj razpis novih volitev. Nato je govoril še Stiirgkh in upravičeval od-goditev državnega zbora, češ, da je bilo to še najrahlejše sredstvo v onih razmerah. Končno je govoril še dr. Sylvester, ki je naglašal, da soglašajo vse stranke v tem, da se skliče čiin-prej parlament. Po štiriurnem posvetovanju je zaključil predsednik konferenco.
= Drugi socialno demokratični poslanec v tirolskem deželnem zboru. V pondeljek je bil izvoljen v Trientu v ožji volitvi za deželnega poslanca italijanski socialni demokrat sodrug Battistini s 300 glasovi večine.
= Veleizdajniški proces v Celovcu. 10. novembra 1912 so bile v Splitu manifestacije v proslavo zmag balkanskih zaveznikov. Splitski župan Katalinič je ob tej priliki govoril manife-stantom z balkona mestne hiše. Policijski komisar Peršič je slišal, da je takrat dejal župan Katalinič: »Upamo, da bodo ti junaki (balkanski zavezniki namreč) osvobodili tudi nas.« Poleg Kataliniča je bil obtožen tudi predsedstveni tajnik Šegovič, in sicer zato. ker je sufliral županu one besede. Oba obtoženca sta odločno tajila krivdo in oba sta bila oproščena. Najvišje sodišče na Dunaju je delegiralo za ta proces celovško sodišče, kjer je bila obravnava v petek l. maja.
= V Epiru še ni miru. Že pretečeni teden so zapustile na povelje grške vlade čete Epir. Sedaj pa je dobila albanska vlada obvestilo, da so osvojili vstaši Kolonio. Baje so vstaši po zavzetju pomorili otroke in žene in zažgali mesto. Vstaši prodirajo dalje.
= »Ustava« na Kitajskem. Kitajska republika je na najboljši poti, da postane azijska Avstrija. 1. maja je bila proglašena izpreme-njena ustava, ki daje predsedniku takorekoč vso oblast. Vlada ima pravico, da sklicuje, otvarja. zatvarja in razpušča zakonodajne za-stope; pravico ima. da vrača parlamentu zakone. ki jih je bil ta že sprejel. Predsednik edini ima pravico, da imenuje uradnike in oficirje in jih odpušča, da napoveduje vojno ali sklepa mir.
Politični pregled.
= Za delaraožnost državnega zbora. V
pondeljek popoldne je bila pod predsedstvom dr. Sylvestra in v navzočnosti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha in vodje finančnega ministrstva barona Engla konferenca klu-bovih načelnikov vseh strank v državnem zboru. Po pozdravu predsednika je govoril državni poslanec sodrug Seitz in dejal,
Proslava 1. majnika.
Ljubljana. Na ljubljanskem shodu, ki se je vršil v areni Narodnega doma, sta poročala sodruga A. Kristan in J. Kocmur. Prvi je kazal na nasprotstvo, ki vlada med delavsko in meščansko politiko, drugi je pa orisal tendenco delavskega boja in naglašal pomembnost orga-nizatoričnega in kulturnega dela, Od takrat, ko je internacionala uvedla prvi maj kot delavski praznik. Shodu je predsedoval sodrug Berdajs. Majska veselica se je vršila istotam v nedeljo popoldne, pri kateri je vrlo sodeloval glinško-viški tamburaški zbor.
Zagorje ob Savi. Prvi majnik smo praznovali v Zagorju prav dostojno. Delo je počivalo pri rudniku v vseh obratih, v steklarni, kamnolomih, tudi en del male obrti se je pridružil praznovanju. Zagorje je imelo lice kakor ob nedeljah. Zjutraj ob pol 8. je bil obhod iz Kisovca na Loke in v Zagorje z godbo. Pevski zbor steklarjev je zjutraj napravil budnico. Peli so sodrugi na Toplicah, na Lokali, in v Kisovcu. Ob pol 10. dopoldne je bil shod v dvorani gospoda Riharda Mihelčiča. Na shodu je poročal sodrug Cobal. Popoldne pa se je vršila veselica na vrtu kons. društva na Lokah. Vse priredbe so bile dobro obiskane. Veselico je motilo slabo vreme, da se je morala pred ča som nehati. Rdeče zastave so bile razobešene kakor po navadi, vsako leto. Praznovanje 1. majnika je pač zopet pokazalo, da je zagorsko delavstvo skozi in skozi socialno demokratično, da je ostal trud nasprotnikov brez uspe ha. Vse kar so uporabljali — seveda same obrabljene fraze o brezverstvu, mednarodnosti socialne demokracije — nasprotniki, da odvr nejo delavstvo od naše stranke, se je izkazalo za jalovo. Zagorsko delavstvo je bilo v taboru socialne demokracije in ostane v njem, pa naj se napenjajo naši sovražniki Še toliko.
Idrija. Impozantna Je bila v Idriji pro slava 1. majnika. Na predvečer je razobesilo delavstvo rdeče zastave po hišah, razsvetlilo hiše in prižigalo kresove. Ob devetih zvečer so nam uprizorili naši neumorno delavni dile-tantje igro »Pravica do življenja«, ki je uspela v vsakem oziru kar najbolje. 1. majnika. ob 7. zjutraj, se je zbralo idrijsko delavstvo pred »Črnim orlom« in se uvrstilo v veličasten sprevod. V sprevodu, z godbo na čelu, je čvrsto korakalo okolo 600 sodrugov in sodružic. Ob devetih dopoldne je bil v pivarni pri »Črnem orlu« javen ljudski shod, na katerem je poročala sodružica Štebijeva iz Ljubljane. Pivarna je bila polna do zadnjega kota. Popoldne se Je zbralo idrijsko delavstvo k veselici. — Nekateri trgovci v Idriji so pokazali svoje, zaničevanje delavstvu s tem, da so imeli odprte trgovine, med tem ko so manjši obrtniki lepo pokazali svojo solidarnost z delavstvom.
Rakek. Majsko slavlje je bilo na Rakeku v nedeljo 3. maja. Shod pod milim nebom, ki se je pričel ob treh popoldne, je bil prav dobro obiskan. Na shodu sta poročala sodružica Štebijeva iz Ljubljane in sodrug Milost iz Trsta. Po shodu se je pričela veselica, pri kateri so tamburaši »Svobode« pod spretnim vodstvom sodruga Žabkarja pridno in lepo Igrali.
Hrastnik. Pri nas smo praznovali prvi maj kar najslovesnejše. Rudarji so priredili shod popoldne v dvorani kons. društva, steklarji zjutraj v svojih prostorih. Pri steklarjih je govoril sodr. Tuller iz Oradca nemško, sodr. Malovrh
slovensko. Na rudarskem shodu Je poročal sodrug Ant. Kristan iz Ljubljane. — Obe stroki sta priredili veselici, steklarji pri steklarni, rudarji v kons. društvu. — Prvi maj in veselo praznično razpoloženje so kvarili neljubi dogodki. V koloniji so se rudarski »purši«, ki stanujejo v kasarni, stepli; 7 jih je aretiralo orož-ništvo. Tudi na Dolu je bil pretep. Žalostno je, da je še med mladimi fanti toliko sirovih pretepačev. Seveda — to so takšni, kojim ne diše organizacija in delavsko časopisje. Alkohol zmeša možgane, potem se pa zbudi v človeku zverina. — Veliko kulturnega dela je že izvršila socialna demokracija v tem oziru, ali še ga je premnogo, ki se ga mora izvršiti v korist nezavedajočih se svoje žvljenske naloge.
Ribnica na Pohorju. Pri nas smo praznovali 1. majnik prav dostojno. Ta dan je bil za nas dan veselja. Ob 9. dopoldne smo se zbrali v gostilni gosp. Fischerja in korporativno odkorakali na Ribnico, kjer se je vršil v gostilni g. Ptačnika javen ljudski shod z dnevnim redom: Pomen 1. majnika. Shodu je predsedoval sodr. Pressler, govoril pa je sodr. Ivančan iz Nabrežine. Govornik se je temeljito in obširno pečal z razvojem socialne demokracije’ in njenimi cilji za mednarodni proletariat. Veliko ogorčenje je prevzelo delavstvo, in burni medklici so se pojavili, ko je omenil govornik Stiirgkhovo vlado in nje absolutizem, ki spravlja avstrijsko prebivalstvo, najbolj pa široke delavske množice, v propad. Omenil je še ogromne vsote ljudskega denarja, ki ga meče nesposobna vlada molohu v žrelo. Govoril je o § 14., s katerim peha vlada državo v banke-rot, prebivalstvo pa v neznosen položaj. Govornik je končal ob živahnem odobravanju. Po shodu je bil ples, ki je trajal pozno v noč.
Tržič na Goriškem. Praznovanje prvega maja je bilo tukaj nad vse slovesno. Zjutraj ob 8. jč bil obhod po mestu z godbo in rdečimi zastavami, nato smo šli v mestno gledališče, kjer je bil shod, katerega je otvoril sodrug Bassi, poročal Je sodrug Miheve v slovenskem in nemškem jeziku, sodrug Tonet pa v italijanskem. Obema govornikoma so navzoči burno pritrjevali. Shod je bil naravnost veličasten, veliko ljudi je moralo ostati zunaj, ker ni bilo v gledališču več prostora. Popoldne se je vršil izlet v Turjak, kjer je bil zopet shod in veselica.
i	■	—...
Iz domačih krajev.
— Podražitev stanovanj v Ljubljani. Stanovanja se v Ljubljani že nekaj let redno po-dražujejo. Deloma pospešuje podraževanje društvo hišnih lastnikov, ki mu je duša ljubljanski ljubljenec krščanskega delavstva dr. Gregorič. Ni pa podraževanju samo to društvo vzrok. Vzroki so tudi v gospodarskem razvoju in v pohlepnosti. Največ je vzrok politika večine ljubljanskega občinskega sveta, ki ni nikdar mislila na socialne uredbe, ki bi prihajale delavskim slojem v prid. Te dni so ljutffjanski liberalci in talTozvana N. D. O. udarjali na veliki boben in vabili na velik protestni shod za nedeljo, češ, da so klerikalci navalili na Ljubljano nove stariarirteke doklade in da gospodarji to priliko izrabljajo ter pod ražnje jo sta-> novanja mnogo več nego znašajo deželne doklade. A na shodu v Mestnem domu niso o tem ničesar odločnega govorili, ker se noben govornik ni upal zameriti hišnim gospodarjem. Se prej nego v štirindvajsetih urah so izpremenili svojo taktiko ter postali iz velikih protestantov pravi nacionalni frazerji, s frazami so ropotali na shodiču. V zmislu sklepa deželnega zbora se je zvišala davščina na stanovanja v Ljubljani za 3.2 odstotke, to je 3.20 K za vsakih 100 K najemščine. Toda ljubljanski hišni po-setniki so zvišali stanarino kar za 6, 10 odstotkov in tudi več. Največji denarni zavodi in družbe v Ljubljani (nemški iti slovenski) pa so zvišali stanovanjsko najemščino za 20 % do 30 %, to so zavodi, ki bi res utegnili in mogli človekoljubno ravnati s stanovanjskimi najemniki. Vrhu tega je jako mnogo gospoda jev najemnino šele z majevim rokom povišalo m tudi takoj zaračunalo. Kakor je pravičen protest •proti nesorazmernemu povišanju in proti uvedbi takega davka sploh, vendar tak protest od liberalne ali pa klerikalne strani ne more imeti pomena, ker je prav pristašem obeh strank ljub ta greh in je prav mnogo hišnih posestnikov komaj čakalo, da se je ponudila prilika, ob kateri z izgovorom na zvišane davke store lahko tudi nekaj zase. Zato je pri hišnih gospodarjih zvišanje doklad večinoma prav prijeten dogodek. Zvišanje stanarine obremeni le delovne sloje, konsumente in le ti lahko z upravičenostjo in odkritosrčnostjo protestirajo proti temu obdavčenju. Vsi liberalni protesti so liumbug brez vsakršne resnobe, zakaj kdo je šc slišal, da vrana vrani izkljuje oči?
— Higljena na ljubljanskem magistratu. Poročali smo že, da so na magistratu začeli brez zdravstvenega ogleda prirejati bivša skladišča, hleve in remize za mestni popisovalni urad. Prostori so stisnjeni med dve dvorišči, tako da jim bo nedostajalo svetlobe in zraka.
s- -J
Nepopisno veselje nobene težave negovati
čevl'f z
Erddl
iiroiiia za čeijc.
Ordinira
blagajne
zdravljenje
Mestni trg št.; I. nadstropje
Frančiškanska u! št 4, pritličje
Prešernova ulic št. 3, 111. nadsti
bolezni
Edna posebnost likerja je
ker do tal ozkih dvorišč ne posije solnce nikoli in zračni prepih je izključen. Toda na magistratu je še cela vrsta pisarn, ki kriče po — fizikatu. Pisarne na dvorišču bivše Galletove liiše so vse zelo temne, nizke in zračenje je nemočno zaradi žveplene kisline, ki puhti iz baterijskih prostorov električnih akumulatorjev. Zato so okna pisarn na tem dvorišču navadno zaprta, ker uradniki zaradi žgoče žveplene kisline (ki je po izjavi fizikata celo zdrava!) morajo vedno kašljati. Arhivski in registraturni prostori so mračni in prave ledenice, ker leže pod gradom v senci; vsi hodniki so razkopani, da se izpodtikajo in padajo stranke, glavne stopnice pa so lesene in izrabljene, kakor v kaki stari kasarni. V vseh treh poslopjih je neprestano prepih, ki je zlasti po zimi za uradni-štvo prava muka. Vsi hodniki so namreč odprti, in po njih brije burja svobodno. Ker uradi niso med seboj zvezani s telefonom, begajo uradniki po ledenih hodnikih od pisarne do pisarne. Gorje mu, kdor se ne zavije v kožuh! Zato pa laborirajo uradniki na stalnih katarjih. Kdor stopi iz zakurjene pisarne na prepih magistralnih hodnikov, se namreč mora prehladiti. A tudi stranke, ki morajo čakati pred pisarnami, zmrzujejo in šklepetajo z zobmi. Pisarne se ne prebelijo niti vsakih deset let, kar je za uradnike, ki sprejemajo dan na dan cele trope oseb, gotovo zelo higijenično. Nobena vojašnica ni tako umazana in ogoljena, kakor je magistrat. Stopnišča, hodniki in predsobe so prava gnusoba. Vsega tega stavbni urad, ki ima razkošne sobane v novi palači Meščanske imo-vine, s parketi, visokimi okni, predsobami in elegantnim pohištvom, noče videti, in tudi fizi-kat v Mestnem domu molči. Opozarjamo pa na te nedostatke sl. občinski svet! Naj gospodje ne gledajo le svojih posvetovalnih dvoran in predsedstvenih pisarn, nego naj si enkrat temeljito ogledajo vse prostore, hodnike in tudi stranišča, pa jih bo morda vsaj malo ženiralo, kako škandalozne pisarne ima glavni mestni urad. Pogledajo naj tudi stanovanje in kuhinjo ječar-jevo. Če pa bodo primerjali higijenične razmere na magistratu z onimi v deželnem dvorcu in na c. kr. deželni sodniji, jih bo morda celo nekoliko sram. Skrajni čas je, da se začne energično delati (ne le misliti in govoriti) za nove magistratne prostore. Stavbni prostori na mestu nekdanjega vojaškega preskrbovališča in na Vodnikovem trgu so vendar na razpolago, delavcev in stavbenikov pa je baš zdaj v izobilju dobiti. Le nekaj še: Načrti naj se narede — izven našega mestnega stavbnega urada,
s'cer bo polomija (glej »Mestni dom«, hotel »Tivoli« itd.) neizogibna.
— Iz Tržiča. Nekaj veselega Vam sporočamo. Čevljarska organizacija se je preselila 3- maja v lastne prostore k Čepelniku. V njih uredi svojo čitalnico in knjižnico. — Sodruge Poživljamo, da postanejo podporni člani organizacije. da bo lažje vršila svojo kulturno misijo. Čitalnica čevljarjev bo odprta vsak dan od 6. do 9. zvečer, v nedeljah od 8. zjutraj do 4. popoldne. — Lep napredek! Konsutnno društvo za Ljubljano in okolico je ta lokal organizaciji prepustilo brezplačno, za kar najlepša hvala. — f>a §e nekaj žalostnega je poročati, urgamzaciji predilničarjev in nekemu zasebniku je ukradel delavec Fekonja večje zneske, Pjjv.1 okrog 70 kron, drugemu 52 kron. Orožniki ga iščejo. Žalostno dejanje delavca, vredno največjega obžalovanja.
— Najnovejša Johanova polomija. Tako bi lehko krstili z velikim pompom za nedeljo dne 3. t. ni. v Postojno sklicani javni železničarski shod. Johann Škerjanc ima res smolo. Kamorkoli pride, kjer so delavci, tam zanj ni prostora in edino dobro na njem je, da je precej hitrih krač. Te je tudi na tem shodu prav temeljito izrabil. Ko je namreč proti svoji volji in na odločen pritisk naših sodrugov otvoril lepi shod, mu je že glasovanje za predsedstvo pokazalo, da tudi v Postojni niso ugodna tla za narodnjakarske konfužije, kajti le 18 rok se je vzdignilo za njegovo prosvitljeno osebo in tri-krat vet proti njej. Johan, slabo znamenje! si je mislil Škerjanc m v tej misli ga je še pod-kuril njegov edini oboževalec, slavnoznani Mlakar iz Ljubljane. In odšla sta. Čas bi že bil, da enkrat gosp. Škerjanc spozna, da ga Mlakar le vleče, kajti vsak shod, kt mu ga je doslej pripravil, je bila polomija za vso Jugoslovansko zmedo in še posebno za Škerjanca. Sodr. Ba-hun je seveda takoj junaštvo frakarskih priveskov primerno pribil in v jedrnatih besedah pokazal na razdvojevalce skupnosti, katerim se imajo železničarji v prvi vrsti zahvaliti za svoje neuspehe. Pravijo, da Škerjanca in Mlakarja ne bo več v Postojno, kar pa menda ne bo nihče obžaloval.	—r.
— Tržič na Goriškem. Stavka v »Adria-werke« je končana. Delavci so dosegli popolen uspeh. Natančneje poročamo o poteku stavke v sobotni številki »Zarje«.
— Razveseljiva vest. Izvedeli smo od zanesljive strani, da pojde sežanski okr. šolski nadzornik Kante v kratkem v pokoj. Nas bi to
popolnoma nič ne interesiralo, ako bi tega gospoda ne poznali kot nadutega terorista in in-famnega maščevalca nad značajnim učiteljstvom. Če je ta vest resnična, kar bi bilo želeti, prav iz srca častitamo našim učiteljeiii-soiiiiš-Ijenikom na izgubi tega absolutista in reakcionarja. O njegovem nesramnem sekiranju značajnega in poštenega učiteljstva bomo svoje-časno obširno poročali, da mu tudi mi pripomoremo do zlatega križca. Za danes le to: Rache triigt keine Frucht! Sich selbst ist sie die ftirch-terlichste Nahrung, ihr GenuB ist Mord und ihre Sattigung das Grausen.
— NDO. zopet krumirl. V pekarni Matije Dekleve v Pulju je nastala stavka vsied odslovitve enega delavca. Delavca je odpustil mojster le zaraditega, ker je bil organiziran pri ta-mošnji naši podružnici in ker je bil vnet agitator zanjo. Potrebno je tudi povedati, da je gospod Dekleva velik in fanatičen slovenski narodnjak in da vse, kar je socialističnega sovraži do skrajnosti. Odslovitev tega delavca sc je izvršila namenoma in če bi bili molčali puljski pekovski delavci na to provokacijo, bi bile sledile še druge odslovitve. Gosp. Dekleva ie tudi dobro vedel, da ne dobi v Pulju delavcev in da ga bo bojkotirala tamošnja naša podružnica. Čez nekaj dni je dobil gospod Dekleva tudi v Pulju nekega Placarja, ki mu je šel ki umirit: ta Placar je priganjač, ki so ga svoj čas naši kolegi bacnili iz tamošnje zadružne pekarne, ker si je ta človek vzel za nalogo preganjati in šikanirati delavce: in sedaj se nad svojimi kolegi maščuje s tem, da je šel delat k Deklevi za krumirja. Ali ker g. Deklevi en sam krutnir ni zadoščal, se je obrnil na NDO. v Trst, da naj mu poskrbi pet delavcev, oziroma pet krttmir-jev. V soboto dne 25. aprila je prišel v kavarno »Minerva« tajnik NDO. Brandner ter nagovoril nekatere tam nahajajoče se pekovske delavce z naslednjimi besedami: »Potrebujem pet delavcev za Pulj; tu ne gre za nobeno stavko, ampak nek gospodar v Pulju potrebuje pet delavcev, in namesto da pridejo Italijani, poidite Vi!« Takoj se je vpisalo pet navzočih, od katerih se je pozneje eden skesal, tako da so ostali samo štirje. Ko smo izvedeli, kaj da se pripravlja, je takoj šlo kakih deset naših sodrugov v kavarno »Minerva«, da obvesti dotičnike, da je v Pulju stavka in da preprečijo importiranje krumirjev v Pulj. V tistem momentu so krumirji obljubili, da ne pojdejo v Pulj, ampak zvečer so se že odpeljali. Slučaj je hotel, da se je odpeljal ravno z istim vlakom v Pulj sodr. Kermolj, ker je imel v nedeljo shod v Pulju. Ko je prišel vlak v Her-pelje, so morali prestopiti potniki na vlak, ki prihaja iz Divače. Na postaji v Herpeljah je so-drug Kermolj zagledal krumirje ter jih še enkrat obvestil, da je v Pulju stavka in jim svetoval, naj se vrnejo v Trst. Nato so mu krumirji odgovorili, da se hočejo prepričati, če je res stavka; in če je res stavka, ne bodo sprejeli dela. Povedali so mu tudi, da imajo plačane stroške. Od teh Štirih krumirjev poznamo po imenu le dva: eden je glasoviti Franc Rebula, ki so ga bacnili narodnjaki pri NDO. iz svoje srede, ker jim je delal škandale, in danes jim služi kot orožje za njihova nečedna dejanja, drugi je neki Alojzij Štrekelj. To je torej posel NDO. v Trstu; tu so bili vsi dobro informirani, da je v Pulju stavka, tudi tajnik Brandner je dobro vedel, da gre za krumirstvo, ker če bi ne bilo tako, bi se ne bila živa duša spomnila, da naroči krumirje pri NDO.
— Izgubljeno. V Rajhenburgu, najbrže pa v kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu, je izgubil nekdo držaj za smotke s srebrnim okovom. Pošteni najditelj naj ga odda proti primerni nagradi lastniku, čigar ime je gravirano v držaju. Izgubitelj stanuje v Nabrežini Št. 19.
— Kinematograf »Ideal«. V torek,, sredo 6., 'četrtek 7.: 1. Tri lepa kopališča na Savojskem. (Naraven posnetek.) 2. Zlato ali ako ženska kaj poželi. (Komični reklamni film.) 3. Četa Alegria. (Varičtč.) 4. Zurnal Pathč. (Najnovejše, šport, moda itd.) 5. Komedije srca. (Karakterna slika v treh dejanjih. Sijajna, zanimiva komedija.) 6. Maks, operater kurjih očes. (Komična učinkovitost: zložil in igra Maks Linder.) V petek, dne 8. maja: Mladostna ljubezen. (Senzacionalna
Y 4 dejanjih, zrakoplovska nesreča v oblakih.) Od sobote dne 9. do pondeljka, dne 11. maja: Hči visokega severa ali Turi, potujoči Laponec. (Senzacijski roman iz večnega ledu v 4 dejanjih. Za šolsko mladino primerno. Priredil Alfred Lind. Od torka, dne 12. do četrtka, dne 14. maja: Psilandrov spored! Zlato srce. (Igrokaz y treh dejanjih.)
Vestnik organizacij.
Seja izvrševalnega odbora bo v petek dne
8. t. ui. ob pol 7. zvečer v društvenem lokalu.
Ljubljanske sodruge zaupnike vabimo na sejo okrajnega odbora, ki bo v petek 8. t. m. v drustv. lokalu. Začetek ob 8. zv. Točnost dolžnost. Dnevni red: Obračun za majsko slavlje.
Odborova seja podružnice lesnih delavcev
bo v četrtek 7. maja ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Ker je dnevni red zelo važen, naj se odborniki kakor nadzorstvo zanesljivo udeleže seje.
Vse zaupnike, ki so imeli v razprodaji majske liste in znake tem potem pozivamo, da razpečane stvari zanesljivo do četrtka, t. j. do 7. t. m. obračunajo, da uredi osrednji odbor račune pravočasno.
Socialni in strokovni pregled.
Uspešen izid krojaške stavke v Gradcu.
Graški krojaški pomočniki so uspešno končali stavko. Novo pogodbo so podpisali zastopniki krojaške organizacije in mojstrov v torek na obrtnem nadzorništvu. Mezdno zvišanje znaša pri delavcih na kose povprečno po 150 do 170 K na leto, pri delavcu z dnevno mezdo po 2 K do 2 K 80 v na teden. Krojači za damske obleke so pridobili minimalno mezdo po 5 K 30 v in 5 K 50 v na dan. oni. ki so imeli že doslej po o K 50 v in C K, dobe po 50 vin. več. oni, ki so imeli še višje mezde pa po 20 vin. več. Po pretekli treh let dobe vsi damski krojači avtomatično povišanje mezd za 40 vin. na dan. Čezurno delo in delo ob praznikih se plačuje po 90 vin., 1 K 10 vin. in 1 K 30 vin. za uro.
Odgovorni urednik: Ivan Toka n.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska ' I'v:*eljska tiskarna* v Ljubljani.
prijatelj moj.
Gre na vsako pot z menoj!
Ke. se večkrat z njim Krepčam, Vedno zdrav želod’c imam!
Najboljše krepčilo želodca!
Sladki In grenki.
Pazite na pristnosti Posebno na kolodvorih!
Postavno varovano.
Zmaga na vseh črtah!
najboljše kolo monarhije, dobiva stalno novih pristašev.
^KOSMOS^ - KOLO
dobro, ceno ljudsko kolo, se splošno rado kupuje.
Ceniki zastonj in franko od zastopnikov na Kranjskem: Ljubljana, Ivnn Jax sin, Kostanjevica: Alojzi| Gatich, Novomesto: Franc Kendu, Kočevje: Fr. Tschln-kel, Veldcs: Ivan Kos.
Osterr. Waffenfabriks - Gesellschaft, Stejrr.
Hajboljšl nakupni vir
zg;otovljenili postelj
Iz doiircKa ('eiikcf;a |>ostc2j-■><>kh perja napolnjene v gostoniii rdeči nanking (Inlet), 1 pernica 180 x 120 cm, z ^v-ma zglavnicama, vsaka 80xt;0 rm i, novim belim trpežnim pcijcir. K 16 —, i apol puh K 20 —, (■uh K 94'—, pernica sama K 10 -, K 12--. K 14- in K 16-; zglav nica sama K 3'—, K 3 50 in K 4'—. Dvojna petnica 200X140 cm K 13 —, K 14 50. K 17 50 in K 21
zglavnica 90X70 cm K 4 5'\ K 5‘20 in K 5‘50, 5 kg sivega perja K 9 40, boljšega K 12'—
do 16—, polbelega K 17 —, 5 kg novega, dobrega, belega neprašnega posteljnega perja K 24'—, snežnobelega K 30—, boljšega K 36'—, najfinc,-šega, puljenega K 45 — ; 5 kg nepuljenega perja od živili gosi K 26 — in K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K <>, najfinejši prsni puli K 6'50 za '/s kg, sivi puh '/2 kg K 2-5u in K 3—. Razpošilja se franko proti povzetju. Zametu proti povrnitvi poštnine dovoljena.
SIGMUND LEDERER,
Janowitza Angel št. 156 bei Klattau in Bohmer.
i
Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik
Dr. Zajec Ivan
splošno
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Stanovanjc
Frančiškanska u št.2, II. nadsti.
Turjaški trg št. 4
Dr. Robida Ivan
splošno zdravljenje
Dalmatinova u! št. 3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Dr. Bock Emil
očesne in ušesne bolezni
Dr. Demšar Jernej
kožne in spolne
Ul. nadsti
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da jc jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli čl: n vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddali s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih sč ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v boln e,i je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej oil 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami s« jc obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
»Zdravnik
želodca*
M
je edina posebnost želodčnega likerja	R
iz zdravilnih rastlin, kateri izborno	f§
vpliva proti slabosti v želodcu ter ga	ga
radi tega v nobeni družini ne bi smelo	»
manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah onsuitt-nega društva za Ljubljano in oolico.
Odlikovan r Parizu z zlat« kolajno in čas. križccem. ~~
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2.
»eliUAlm glavnica 8,000.000 kron.
Iteservni fondi okroglo 1,000 000 U ion.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
^od.r-u.žn.ice v Spljefu., CJelo-vcu., Trstvi, SaraJevcL, OJ-orlcI in. v OelovL.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter 1 jih obrestuje od dne vloge po čistih ::: JL
•••
•••
o
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje 1 U	vseh	vrst	po dnevnem kurzu.	—
Originalni Edison Kinetiki,	Kino-„Meai“
.Govoreči lif m4 od 16. do 21. rnaja 2 programa po 3 dni.	*	s/
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu.	lv,r,lTO“
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
9RMBBMDHMMBHBaiiaH«£Bani9!HBrnSI)RBaWSMHHMBHpHMR*ll BBBIBBBUHBB ES ■■■■■■	■»«••■«
Prijazno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel s 1. majem	S	No
mestno kopališče in restav = racijo ..KOLEZIJA ' -=
(cr bodem tudi tam izvrševal svojo gostilniško obrt. Cenjenim gostom in obiskovalcem kopališča se bode postreglo z dobrim pristnim vinom, vsak dan s svežim pivom kakor tudi s kavo, čajem, mlekom in drugimi mrzlimi jedili. Kopališče je vsak dan odprto od pol 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer in sicer ob delavnikih dopoldne samo za dame.
Cene kopelj: kopelj 12 v, kabina za eno osebo 30 v, rjuha 12, brisača 8 v, plavalke 12 v, peščena kopelj 12 v, za dame je na razpolago tudi kopalna obleka
Poleg kopališča je lep senčnnt park »Hribarjev gaj“. Za mnogobrojni obisk sc najuljdneje priporoča
TOMO KORBAR,
gostilničar.
Žalostna
usoda
če se počutimo slabotne, bolehne, nervozne in če opažamo, da	pojema	naša	dejalnost.	Posebno	žalostna jc za
tiste, ki morajo v hudem boju za vsakdanji kruli braniti svojo	eksistenco proti mnogo zdravejim	konkurentom,
svoj zaslužek.
Gincvanie življenske energije, življcnske sile tiči v tem, da izgubi kri polagoma prave primesi, posebno del redilnih snovi, zaradi napačnega prehranjevanja, nerednega življenja, slabo prebolenih bolezni, žalosti, skrbi in drugih duševnih vplivov. Zaradi poslabšanja krvi ne more več kri pravilno krožiti in pojavijo se vsakršne bolezni, glavobol, slab tek, zapeka, tiSčanjc v želodcu in čevih, zavapnenje	žil in	še mnogo	bolezni.	Delati ne mo-
remo več tako kakor nekdaj in zremo obupani v bodočnost.
Bolni, oslabeli živci ubijftfo voljo!
Brezspanost, utrujenost, hitro duševno utrujenje; raztresenost, pomanjkanje misli sc nas loti in nam jemlje zmožnost, da bi opravljali svoje mesto. Lc hočemo torej svoj telesni stroj obvarovati predčasno obrabo, če hočemo, da smo zdravi in je
nnSa duša vesela,
potem se to da doseči le s sredstvom, ki osvežujn in pomlaja kri, pospešuje menjavo snovi ter telesu in duši nudi ono množino moči, ki jc potrebna, da sc odstranijo bolezenski vzroki. Temu namenu služi Biodyn, ki jc žc
tilioveiii vrnil novo življenje.
Z Biodynom sprejme kii, ki mora pač prehranjevati vse organe, tudi možgane, hrbtni mozeg in živce, najpotrebnejšo snov za rast telesa in ustvarja
mirne živce, podjetnost In življenuko srefo.
Jemljite Biodvn, in Vaši živci sc zopet okrcpc. Vaše telo prešine nova moč.	v	r .
Popolnoma /a** on j ]»o*kii$njo
Vam pošljem, če pišete ponjo. Sami sc boste prepričali, kako izvrstno Vam bo delo moje sredstvo.
Popolnoma jamčim,
da Biodyn nima v sebi nikakršnih škodljivih sestavin in Vam pošljem s poskuSnjo tudi prav zastonj mojo izvrstno poučno razpravo, ki Vam vse pojasnjuje. Ne čakajte, marveč pišite mi s popolnim zaupanjem. Zadošča dopisnica. Naslovite jo na Ekspedicijo operne lekarne, Budapcšt. VI., Abteihmg 455.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
— Tovarna na Glincah pri Ljubljani. —'
II	l	l	II	.n—	—
Priporoča se sl. občinstvu za izvrševanje	Prevzema	kompletne	oprave	za
portalnih stavbenih in po-	hotele, kavarne, vile, gostil-
hištvenih mizarskih del.	ne in privatna stanovanja.
Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času.
SLAVIJA
---------------------- Odhod	parnikov:	'
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Tpst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesee.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
-Kolodvorska ulica štev. 26.------------------;—
===== Potniki ..........................  =
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst-I\ewyork, liiims Aires-Rio de Janeiro
najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezliCnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.
za vsakovrstna moška oblačila izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah
priporoča
== manuf akturna trgovina =
J. Grobelnik, Ljubljana
issč Mestni, trg štev. 22, nasproti lekarne. —
Najvftja zaloga