LABOD Izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2650 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 12 NOVO MESTO, 15. DECEMBER 1986 ŠTEVILKA 17 letna konferenca sindikata v delti V Delti so prvi opravili letno konferenco svoje osnovne organizacije sindikata. pregled opravljenega in pot naprej V osnovni organizaciji sindikata tozda Delta Ptujjebilavsoboto, 6. 12. 1986, letna programska konferenca, katere sta se udeležila predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, Stane Debeljak, in Rozina Markovič iz tovarne volnenih izdelkov Majšperk. Sindikat je ocenil svoje delovanje in aktivnosti ter učinkovitost dela izvršnega odbora in komisij, ki delujejo v sklopu sindikata. Sprejeli smo programske usmeritve za delo v letu 1987, obravnavalii poročilo o finančnem poslovanju OOS ter finančni načrt za leto 1987. V razpravi, ki je sledila poročilom, smo se dotaknili naslednje problematike: Obveščanje delavcev, še ni dovolj učinkovito, kljub temu da so vsa gradiva za seje organov na oglasni deski, v poslovnih in informativnih biltenih ter internem časopisu. Delavcem zmanjkuje časa, da bi si na oglasni deski pogledali gradivo, delegati, ki so tudi vezani na normo, pa s težavo posredujejo informacije delavcem, posebno v večji skupini. Velikokrat pa delavci tudi niso pripravljeni poslušati informacije in se delegati zaman trudijo. Pozabljajo, daje pravica in dolžnost biti informiran. Zato smo se dogovorili, da bomo prek razglasne postaje na kratko poročali, o čem bodo sklepali organi upravljanja, in opozarjali, naj delavci posredujejo stališča delegatu, ta pa jih mora prinesti iz okolja, ki ga je predlagalo v organ. Po seji pa bomo poročali o sprejetih sklepih. Govorili smo o nizkih osebnih dohodkih, zlasti tistih delavcev, ki opravljajo dela in naloge, ki so najnižje ovrednotena (embalažerji in adjustirke), ter o razponih med delovnimi mesti v proizvodnji. Pri tem tudi nismo mogli mimo tega, da imajo višje osebne dohodke delavci v tistih OZD, ki poslujejo z izgubo. Postavlja se vprašanje, zakaj za vse OZD ne veljajo družbene usmeritve glede delitvenih razmerij. Razpravljali smo o regresu za letni dopust v prihodnjem letu in predlagali, da se v smernice plana za leto 1987 vnesejo natančni pogoji, kako bomo pokrivali različne stroške glede na način organiziranega letnega dopusta, da bomo natančno vedeli vse pogoje v zvezi z letovanjem, ko bomo sprejemali smernice. V programu dela za prihodnje leto smo si zapisali veliko nalog. Nekatere izhajajo iz sklepov 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Med najpomembnejšimi nalogami pajespremljanjestanjainda-janje pobud za reševanje socialnih problemov delavcev, kot so stanovanjska problematika, socialne pomoči, zdravstveno varstvo delavcev, življenjski in delovni pogoji, varstvo pri delu in sploh skrb za delavca. MIMICA MAGDIČ r---------------------------N V DANAŠNJI ŠTEVILKI Mv .'.V .••v .•.v !$ 1 !\v ,*.v i v.;. il ,V,| V Delti so že opravili letno konferencoOO sindikata: beseda je tekla kritično in poglobljeno. Tokrat namenjamo več prostora tozdu Temenica, o rezultatih in delu pišemo v sestavku Vpeljana dosledna odgovornost, v drugem sestavku pa o poteku gradnje, ki gre počasi h koncu. Izplačane so prve nagrade za koristne predloge. Nekaj podatkov iz raziskave o tem, kako živimo Slovenci. Z Rankom Mastilo, vodjem konfekcijskega oddelka v kazensko-popravnem domu v Foči, smo se tokrat pogovarjali v »Našem pogovoru«. vX >M» ,*.v v.;. y.y Sv !\v 1 Xv jvl* izplačane so prve nagrade za koristne predloge Dela nam ne zmanjka, z veseljem povedo v skladišču tozda Libna. kako živimo Inštitut za sociologijo vsako leto opravi raziskavo Kvaliteta življenja v Sloveniji. Predno pogledamo te zanimive podatke, pa si najprej razjasnimo, kaj sploh razumemo pod pojmom kvaliteta življenja. Družboslovci pravijo, da je to skupni imenovalec za vse tiste pogoje, ki so potrebni za srečo posameznika, ne pomenijo pa sreče same. Zato kakovost življenja ne merimo z materialnim standardom, ampak s celovito socialno blaginjo. Poglejmo nekaj podatkov te raziskave, o kateri je pisala tudi Delavska enotnost. Od tu tudi povzemamo to besedilo: Letos septembra je bil povprečni osebni dohodek v naši republiki 130.000 din. Številka je karlepa, vendar podatek, da kar 22% Slovencem občasno zmanjka denarja za hrano in druge potrebščine, to povprečje postavi v drugačno luč. Slovenci veljamo za delavni narod. 70,3 odstotka je za delo sposobnega prebivalstva. Več kot polovica prebivalstva dela dnevno nad 12 ur, medtem ko se pri ženskah zaradi gospodinjskih opravil ta odstotek dvigne na 73,4%. Temu na rob je treba povedati tudi, da je kar 70% Slovencev preutrujenih in da naraščajo psihomatska obolenja. Ni čudno, saj je slaba četrtina Slovencev med 15. in 75. letom sama gradila svoja stanovanja, hiše, kar 69,2% Slovencev živi v zasebnih stanovanjih (hišah). Najmanj eno uro se jih vozi na delo in nazaj kar 30,1%. Ob tem pa Lani smo začeli z intenzivnejšo akcijo za pospeševanje inventivne dejavnosti pri nas. Izdelali smo tudi pravilnik za nagrade in imenovali komisijo, ki bo pobude, izboljšave, nasvete spremljala, pretehtala in jih — po pravilniku — tudi ovrednotila. Je naša akcija naletela na pravi odziv? Iz zapisnika zadnjega sestanka komisije — sestavljajo jo inž. Vladimir Škrinjar, Franci Juršič, Mojca Mohar, Marica Praznik in Marjan Vodopivec —je razvidno, da je bilo danih 17 koristnih predlogov ali pobud. Komisija jih je pregledala in za 10 predlagala tudi denarno nagrado. Po 30. členu sporazuma o skupnih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe je določeno točkovanje, vrednost točke pa znaša 1 odst. od povprečnega osebnega dohodka na ravni naše delovne organizacije v mesecu pred izplačilom nagrade za koristen predlogah inovacijo. V oktobru je bil povprečni OD 124.199 din, torej je vrednost točke v tem primeru 1.242 din. Tako so končno izplačane tudi prve nagrade za pobude, predloge... Menimo, da smo s tem temeljiteje zakorakali k spodbujanju inventivne dejavnosti in da bo večja skrb in spremljanje tega področja tudi rodila pričakovane uspehe. In še pregled naših prvih nagrajencev: priimek in ime TOZD oz. DSSS naslov inventivnega predloga izračunano prijavitelja nadomestilo din Mali Gorazd TOZD Ločna Varnostna zaščita pnevmatske stiskalnice 13.650 Perič Niko TOZD Temenica Signalizacija nivoja vode v jašku kotlovnice 11.787 Pirc Brane TOZD Temenica 37.165 Perič Niko TOZD Temenica Nadomestitev drsnih oblog iz domače proizvodnje 37.165 Pavlin Alojz TOZD Commerce Prirejena spremnica PTT 7.517 Pavlin Alojz TOZD Commerce Stol za komisioniranje 3.651 Beci Terezija TOZD Delta Naprava za pregledovanje srajc 11.103 Barbič Jožica TOZD Ločna Streženje dveh oseb pri avtomatu Sacomat 100 10.933 Sučevič Marija TOZD Ločna Zamenjava spajkalnikov pri točkastem lepljenju 13.494 Štine Marjetka TOZD Ločna Enostavnejši način doziranja pri lepilnih strojih WPKS 17.081 Krese Milka TOZD Ločna Šablonsko strojno sekanje podložkov za gumbe 10.079 Ločna 7x Libna Delta 3x Temenica 3x Commerce 3x 55.237 11.103 85.117 11.168 173.625 še skupna podoba Slovencev — 70 odstotkov je vrtičkarjev in to iz vseh slojev. Neformalno delo je zelo razširjeno. Torej popoldne Slovenci veliko »fušamo«. Švedi, na primer, pa se v prostem času izobražujejo. Pri nas smo na izobraževalnem področju dokaj nizko. 65% zaposlenih se v zadnjem letu ni izobraževalo. V najboljših delovnih letih — med 25. in 34. letom ter od 35. do 44. leta je kar 63% Slovencev, ki formalno strokovno niso usposobljeni. Eden od razlogov za tako majhno izobraževanje je v neizdelanem sistemu napredovanja. To pa za samoupravno družbo, ki sebe šteje za demokratično, ni normalno. Našadružba ni ustvarila osnovnih meril, zaradi katerih ima demokracija kakšen smisel — to pa je sistematičen osebni napredek posameznika — strokovni, ekonomski in statusni... In naš prosti čas? O njem je pravzaprav težko govoriti, saj, kot rečeno, gre največ tega za izboljšanje standarda. Vendar če le ostane kaj uric, jih namenjamo predvsem gledanju televizije, poslušanju radia, obiskom... Vse ostale dejavnosti v prostem času upadajo z izobrazbo. Polovica tistih, ki nimajo dokončane osnovne šole, ne bere knjiginseneukvarjaz rekreacijo. Veliko je tudi takih, ki dopust namenijo delu, ne pa oddihu. Pri merjenju kakovosti življenja so medsebojni odnosi na delu velikega pomena. Večina zaposlenih z višjo ali visoko šolo se pritožuje, da je njihovo delo psihično naporno. Vendar pa ta napor ne izhaja iz napornega intelektualnega dela, ampak predvsem iz neustreznih medsebojnih odnosov oziroma konfliktov na delu. Analiza pa je pokazala tudi slabo varnostno in organizacijsko kulturo. Dr. Veljko Rus s FSPN komentira analizo in primerja kvaliteto življenja pri nas in na Švedskem: slovenski delavci imajo, pravi, povprečno enako izobrazbeno sestavo kot švedski, to je deset razredov, vendar pa opravljajo bistveno manj zahtevna dela. Na švedskem pride približno polovica zaposlenih v t. i. tretjo kategorijo manj zahtevnih del, pri nas pa kar dobri dve tretjini. Gre torej za veliko neizkoriščenost nakopičenega znanja. V svojem komentarju pa dr. Rus poudarja predvsem znanje. Pravi, da izkustvo pomeni ponavljanje naučenega. To lahko uporabiš le v tistih položajih, v katerih si ga dobil, znanje pa v zelo različnih. Prihodnost pa ne sme biti le podaljšana roka sedanjosti! In še te podatke primerjamo z načinom življenja in dela v Labodu? Nenadičeva, vodja KSS, ocenjuje, daje približno 2 odstotka naših delavk med tistimi, ki imajo uro do službe (skupaj s čakalnim časom vred). Narava našega dela kar sama po sebi ponuja »fušanje«, kar obremenitve — ob dejstvu, da smo ženski kolektiv — še dodatno povečuje. Manj možnosti imajo za popoldansko delo tisti, ki delajo samo s svinčnikom in papirjem. Glede programa napredovanja imamo za večino del in nalog začrtano pot (šivilja 1,2 in 3), kar pa se tiče izkušenj, so usmeritve take, da z delom pridobljeno zmožnost lahko uveljavljamo samo do 5. stopnje izobrazbe. Torej je vse večji poudarek na znanju. In še podatek o stanovanjskih razmerah: Franci Juršič ocenjuje, da ima kar 70% labodovcev lastni dom. Glede na naše osebne dohodke bi rekli, da jih je tudi večina sama delala na hišah. Po okvirni oceni pa tudi polovica teh domov (hiš) nima dokončanih in zato bo še veliko »matranja«, veliko osebnega dela. Pa tudi mladi, ki žive še pri starših, so sedaj še v »lastnem domu«, kasneje pa se lahko ta slika spremeni. v temenici gradijo Če bo vse teklo po začrtani poti, bo naslednji 8. marec vTemenici še posebno svečan. Do takrat naj bi bila vsa dela v celoti zaključena. To bi pomenilo lepo novo kuhinjo in jedilnico, spremljajoče prostore ter vrsto posodobitev, ki veliko pomenijo v tehnološkem smislu. Investicija zajema po predračunu 6 milijard starih din, torej 60 milijonov din, za potek del pa poleg svojih rednih nalog v razvojni službi skrbi inž. Nikola Koljanin. »V juliju mesecu sem dobil to zadolžitev, povedati pa moram« pravi Koljanin, »da skrbim za operativno vodenje investicije, finančno plat pa seveda vodi Sonja Bevc, vodja posebne finančne službe. Dela zajemajo dozidavo, delno prenovo obstoječih prostorov in nekaj tehnoloških posegov v proizvodnjo. V dozidanem prostoru bodo shrambe, nujne za kuhinjo, hladilnica, umivalnica ter garderoba. Novost je tudi plinska postaja, ki bo tudi v tem delu. To zahteva določene posege, za katere smo potrebovali tudi soglasja republiških pristojnih organov. Tako nastajajo v Temenici novi prostori. Na novo bo napeljano vse zunanje hidrantno omrežje, ki bo priključeno na mestni vodovod. Razširili in posodobili smo cisterno za kurilno olje in napeljavo goriva v kurilnico. Na novo je speljana tudi vsa notranja vodovodna inštalacija, elektro inštalacija (ta poteka sedaj pod stropom, pred tem pa je tekla po tleh). Zadnji del investicije jeureditev prezračevanja v likalnici in šivalnici, delo pa posega tudi v razpeljavo pare, kompromiranega zraka, kondenza in vakuma. Gre torej za obsežen poseg. Do sedaj ni bilo ventilacije v proizvodnji, pa tudi na novo speljana elektrika ustreza novi tehnologiji. Omeniti pa moram, da je v investiciji zajeto tudi ozvočenje prostorov, kar pomeni za Temenico tudi lepo pridobitev.« Torej je investicija v Temenici namenjena delu kot tudi izboljšanju družbenega standarda. Sicer Delavke Temenice že nekaj časa malicajo kar na začetku proizvodne, hale, njihova nova jedilnica pa počasi nastaja in pravijo, da bo lepša, kot si lahko mislijo... pa je bil že čas za poseg v prostore (povejmo, da bodo posodobili tudi sedanja stranišča, sanitarije ter kuhinjo). Obstoječe bo delno polepšano, novo pa zgrajeno preudarno in funkcionalno. Načrti za opremo jedilnice napovedujejo zelo lep prostor, ki bo gotovo lahko ponos ne le Temenici, ampak celemu Labodu (oprema bo iz Kovinostroja iz Grosupljega). Projekte za gradnjo in obnovo je naredilo podjetje Slovenija-proje-kt iz Ljubljane, izvajalcev pa je več. »Prav usklajevanje dela posameznih izvajalcev narekuje veliko prizadevanj, saj so tu številni obrtniki, ki so sicer povezani v Obrtni zadrugi Trebnje, pa tudi nekaj drugih izvajalcev. Do 25. decembra morajo biti po pogodbi končana vsa gradbena dela, ostala pa do druge polovice februarja,« pripoveduje Koljanin. Delo ne poteka po prvotnem načrtu, saj je investicija najprej zajemala dela za 9 milijard starih din. Denarja ni bilo, zato je bilo treba uskladiti možnosti in potrebe. Tako so zaenkrat iz gradnje izpadli skladišče, garderobe, mehanična delavnica in zunanja ureditev. Spremembo projekta so narekovala tudi nova lokacijska in nekatera druga dovoljenja, ob delu pa se vedno pokaže še kaj nepredvidenega, kar seveda zopet pogojuje novo in novo delo. Pa tudi denar... »Teh 60 milijonov je razdeljenih na 20 milijonov lastnih sredstev tozda Temenice, 20 milijonov je kredita delovne organizacije in 20 milijonov sredstev, ki jih je omogočila zavarovalnica. Ko pa že govoriva o poteku del, ne smeva mimo pohvale kolektivu Temenice. Potrpežljivo spremljajo gradnjo, ropot, prah... Malicajo v proizvodnji, kuhajo v posebnih razmerah, za naprej pa je treba biti pripravljen tudi na kakšen teden suhe hrane, saj začenjamo tudi z deli v sedanji kuhinji. Toda iz dneva v dan se slika v Temenici spreminja in ves trud bo kmalu poplačan,« veselo ugotavlja Koljanin in z njim delavke Temenice. V tajništvu DSSS in delovne organizacije funkcionalno izobraževanje znanje za takojšnjo uporabo Funkcionalna usposobljenost je pogoj za uspešno opravljanje nalog na slehernem področju dela. Funkcionalno izobraževanje temelji na ugotovitvi, da nobena šola ne usposablja delavca v celoti za posamezna dela in opravila, in je nepogrešljiv izvor za pridobivanje novega znanja za vse delavce v delovni organizaciji ne glede na zahtevnost nalog, kijih opravljajo. Večje storilnosti in kvalitete ter boljše izrabe materialov si ne moremo zamisliti brez načrtnega vlaganja v znanje. Intenzivno vlaganje v kadre je pogoj, da bomo lahko veliko lažje uresničevali začrtane naloge. Funkcionalno izobraževanje pa je učinkovito le takrat, če je planirano ter sistemsko in sistematično organizirano. V mesecu septembru je kadrovska služba posameznim tozdom posredovala pobudo, da planirajo za leto 1987 področja del in nalog, na katerih bi se izvajalci morali funkcionalno izobraževati, oz. vsebine, ki bi bile potrebne za boljše opravljanje njihovih del in nalog, kar nam narekujejo ženovo sprejeti razvidi del in nalog. Pred nami so planske usmeritve za leto 1987, torej moramo pohiteti, da bomo tokrat drugače in sicer pravočasno ter vsebinsko planirali programe in izvedbo funkcionalnega izobraževanja. Zato je nujno sodelovanje vseh tozdov oz. delavcev, ki so v posameznih tozdih odgovorni za redno dograjevanje znanj z različnih področij. Da smo na področju funkcionalnega izobraževanja naredili korak naprej, pa nam kaže tudi podatek, da so se v letu 1980 funkcionalnih seminarjev udeležili delavci v DO 20-krat,vletu 1985 pa že 165-krat, vendar s tem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Torej pričakujemo vaše pobude in predloge. Referentka za izobraževanje in kadrovanje TATJANA MARESIČ vpeljana dosledna osebna odgovor- nost Napovedan daljši sestavek o delu in življenju v Temenici se je razširil na tri sestavke. Pomudimo se tokrat pri delovnih rezultatih. Ti so lepi, saj jeTemenica mednašimi tozdi najboljša. Kaj pa ta podatek pomeni? Pomeni veliko dela, natančno planiranje, delovno disciplino in pravi delovni dialog. Franci Junc, ki je sicer vodja proizvodnje, pooblaščen pa tudi za direktorska dela, pravi, da se je za tako zastavljeno delo treba zahvaliti Štefanu Nemcu. Z nemajhnimi napori je začrtal pot, kije Temenici dala novega poleta. Formula je sicer enostavna in izhaja predvsem iz dosledne odgovornosti vsakega posameznika za svoje delo. Torej je v Temenici ta krilatica postala resničnost. Velik deležpajepridjal tudi način planiranja, saj Temenica zahteva, da je že 24. v mesecu izdelan natančen načrt dela za naslednji mesec. Enostavno zapisano pa ne pomeni tudi ravne poti do tega cilja. Veliko je usklajevanj, premikov, dopolnitev, toda okviri so jasni in znotraj teh teče vse. Več kot polovica proizvodnje je bila v devetih mesecih namenjena izvozu. Temenica dela za Gollasa in za ameriškega partnerja. V novembru je za Ameriko izdelala 960 jaken, do konca leta pa jim za tega partnerja ostaja za predelavo še blaga za 2000 kosov izdelkov. V sodelovanju z ameriškim partnerjem gre za klasični izvoz, pri Golassu pa za dodelavo. Do konca leta morajo zanj izdelati še 1381 kosov izdelkov. Izvoz, pravijo, daje še posebno problematičen. Gre za izredno zahtevne modele in zahtevne tkanine. Često morajo razčiščevati tehnologijo v tozdu, ker prihaja do odstopanj od dogovorjenega. Pa tudi za domači trgni lahko. V eni od brigad so imeli nekaj težav s strojno opremljenostjo za določene izdelke iz žoržeta. Krila so zahtevna, predvsem z gubami, v delu pa imajo tudi lažje hlačne kostime. Znane so težave s kvaliteto tkanin, vendar to je naš vsakdan in v Temenici menijo, da se o vsem tem niti ne splača preveč razpravljati. V dani situaciji je treba poskušati narediti največ in ne zgubljati časa z neplodnimi razpravami. Več optimizma pa veje tudi iz prave kadrovske zasedenosti. Končno ima tudi Temenica ustrezno število zaposlenih, vendar je treba povedati, da še ne gre za polno število »formiranih« delavk. Počasi se vključuje v delo skupina prve generacije štipendistk, pet jih je, med tem ko je druga generacija šestih deklet začela z delom letos jeseni. Uspeli so zaposliti štiri izkušene šivilje, kar ob njihovem številu zaposlenih tudi že nekaj pomeni. To je torej svetlejša podoba Temenice, ali bolj rečeno tista končna. Kajti ne manjka jim težav, kot jih ne manjka v nobeni naši proizvodnji. Se pa uspešno z njimi spoprijemajo, čeprav v glavnem sami, saj (pre)redko zaidejo strokovnjaki s posameznega področja k njim. V Temenici pravijo, da so se na to nekako že navadili in se naslonili predvsem na lastne sile. tekstilna industrija v deželah EGS Dopolnilni predlog dogovora— povečane možnosti izvoza v te dežele V prvi polovici oktobra je bil na sedežu Evropske gospodarske skupnosti drugi krog pogajanj o trgovini s tekstilnimi proizvodi za obdobje 1987— 1991. Pogovori so bili končani s podpisom dopolnilnega dogovora, ki bo začel veljati leta 1987. To leto pa velja tudi za predhodno obdobje v smislu uveljavitve novega sistema klasifikacije proizvodov. Tako bo po novih odredbah povečan kontingent izvoza, in sicer za hlače 17,4%, ženske bluze 21%, moške srajce 8%, brisače 10%, za ženske plašče 44%, moške obleke 13%, suknjiče 21% in pletene proizvode 23%. Ukinjene so omejitve za nogavice, trenirke, bombažni sukanec ter pižame in spalne srajce. V tem dogovoru pa je tudi predvideno povečanje kontingenta za dodelavo. Pri hlačah je to 47%, pri ženskih bluzah 22, moških srajcah 28, ženskih plaščih 86 in pri moških oblekah 112%. Kar zadeva carinske olajšave, je predvideno povečanje carinskih višin od sedanjih 50 na 60 v letu 1987, nato na 70 v letu 1988, naslednje leto zopet za 10% višje in v letu 1991 za 100. Vse to bo za proizvode, pri katerih velja kvalitativna omejitev. To pomeni, da bo v zadnjih letih veljavnosti tega dogovora ustvarjena popolna carinska svoboda za izvoz tekstilnih izdelkov v države evropske gospodarske skupnosti. Poleg dosedanjih oblik prožnosti kvot, s čimer je bilo dovoljeno prenašanje neizkoriščenega dela dogovorjene kvote v naslednje leto in obratno, kot tudi prenašanje neizkoriščenega dela kvote iz ene kategorije v drugo v tekočem letu, bo vpeljana nova oblika, ki dopušča prenos neizkoriščenih delov kvote iz države v državo. Prvo leto bo ta avtomatski transfer znašal 2%, drugo leto 4, tretje 8, četrto 12%, medtem ko leta 1991 ne bo manjši od 12%. Iz Privrednega glasnika Ranko Mastilo C ^ Naš pogovor: i ___________J ranko mastilo pravnem in kazenskem domu v Foči. S tem domom dela Labod dobre dve leti, za naslednji dve leti pa je bila pravkar podpisana pogodba. V Foči nastajajo za nas srajce, predvsem artikli Tip-ton. Sodelovanje je za obe strani dobrodošlo, kako pa poteka, sem se pogovarjala z Mastilom. Pa ne le o proizvodnji in sodelovanju, ampak tudi o specifičnosti, kijih prinaša popravni oziroma kazenski dom. V Labodu je bil pred kratkim na obisku Ranko MASTILO, vodja konfekcijske proizvodnje v po- Ranko MASTILO je rojen v Foči leta 1954. Diplomiral je v Beogradu na tehnološki fakulteti — tekstilno smer. Najprejjedelal v nogavičarski proizvodnji, za tem pa je prevzel vodstvo konfekcijskega oddelka v omenjenem kazenskem domu. Kako zgleda proizvodnja v tem domu? »To je državna ustanova, ki ima nalogo obsojenke tudi delovno prevzgojiti. Zato je bila vključitev tekstilne oziroma konfekcijske proizvodnje zelo na mestu. Povprečno dela v tej proizvodnji 115 delavk, povedati pa moram, da negre samo za obsojenke, ampak da zaposlujemo tudi krajane. V proizvodnji je pet nosilk in organizatorjev dela, to so tekstilni tehniki. Na traku je nekaj delavk iz Foče, ki skupaj z obsojenkami delujejo v tej naši proizvodni enoti. Delamo v eni izmeni, proizvodnjo pa počasi povečujemo. Pravkar usposabljamo še eno linijo, in na to povečanje je izračunan tudi plan za prihodnje leto. V Foči bomo izdelali v letu 1987 199.000 srajc in 12.000 spodnjih moških hlač. Ob naštetem pa moram dodati, daje vsa proizvodnja povsem ženska, saj sva le dva moška-vzdrževalec in jaz.« — Kako ste strojno opremljeni in s kakšnimi težavami se pri delu srečujete? »Pred dvema letoma je bila to nova oprema, na žalost pa ne najmodernejša. Nimamo »Qvisk-stop« sistemov, zato si želimo to, sicer novo opremo še postopno modernizirati. Krojimo na klasičen način, polaganje pa je ročno. V šivalnici imamo pretežno Yukijeve stroje, dobro pa je opremlljena tudi likalnica. Organizacija proizvodnje je izpeljana po vašem vzoru, s kontrolo vred. Izrazitejših težav sicer nimamo, je pa nekaj več pripomb na kvaliteto, predvsem zlaganja. Zavedati se moramo, da je pri nas »fluk-tuacija« dokajšnja in da se morajo naše delavke kar hitro prilagajati. V dveh mesecih pričakujemo formirano delavko, povprečen doseg norme je 80% vašega dosega norme.« — Ne le fluktuacija, tudi na številne druge vplive morate pri vas računati. Tu so različna kazniva dejanja, različne kazni, gotovo so psihični vplivi ogromnega pomena? »Za vse to imamo močno strokovno službo, ki pomaga kaznjenkam v teh primerih. V sami proizvodnji jemljemo delavke predvsem kot delavke v združenem delu. Osebno mislim, da je v delu rešitev in naše delavke se dela vedno vesele. Ob tem lahko odmaknejo številne osebne probleme, misli na mnoge tragedije, ki tako pogosto spremljajo prestajanje kazni. Imamo kaj različnost-rukturo — tako po starosti, višini kazni, izobrazbi. Tudi vse to pogojuje kaj različne pristope. Za šivalnim strojem so tako ne- pismene delavke kot tudi delavke s srednjo ali višjo izobrazbo. Seveda pa ne silimo v to delo tistih, ki nimajo nikakršnih nagnjenj za šivanje. Te so drugače zaposlene.« — Pa nagrajevanje? Nagrajujete kvaliteto, kvantiteto, so nagrade denarne ali moralne? »Nagrajujemo vse—tako kvantiteto kot tudi kvaliteto in disciplino. Kaznjenka lahko zasluži od 1/3 do 1/5 osebnega dohodka delavke, ki ni kaznjenka (ki je v rednem delovnem razmerju). Menim pa, da denar ni najvišja motivacija, kajti imamo vrsto drugih oblik stimulacij, ki so vse po vrsti moralnega značaja in posameznicam veliko več pomenijo kot denar. Vsako leto izberemo tudi 10 najboljših delavk, ki so še posebej nagrajene.« — Kazenski in popravni dom v Foči torej gradi predvsem na zavesti. Znan je po svojih sodobnih humanih metodah, saj pri vas ni miličnikov v proizvodnih prostorih, ni tistega zaostrenega občutka, pravijo labodovci, ki vas spremljajo. Pričakovati je torej, da kazen v teh primerih zares doseže svoj namen — človeka poboljša. »Pravijo, da smo celo v Evropi med najsodobnejšimi kazenskimi domovi. Skrbimo za okolje, za razvedrilne dejavnosti, imamo kino dvorano, športne terene, knjižnice. Imamo tudi osnovno in konfekcijsko šolo. Mislim, da v večini primerov damo obsojenkam veliko pozitivnega. So pa ljudje različni, so tudi povratnice.« — Kako pa je s popravnim domom? »Tu so nepolnoletna dekleta — od 14 do 18 let. Govorim le za ženski del doma, kajti ta se veže na konfekcijsko dejavnost. Sicer je v našem domu tudi moški kazenski in popravni dom. Ta dekleta obiskujejo šolo, pri njih pa gre zopet za druge vzgojne prijeme. V proizvodnji so seveda na manj zahtevnih in lažjih delih. Izdelujejo predvsem moško spodnje perilo. — Ali se po prestani kazni katero od teh deklet in žena odloči delati v konfekciji? »Imeli smo primere, ko so celo žene s srednjo šolo želele po prestani kazni šivati. Nekaj delavk dosega pri šivanju zares lepe rezultate, vse pa se več ali manj zelo trudijo.« In vaše želje za naprej? »Omenil sem že željo po modernizaciji strojnega parka, ki na samem začetku ni bil zastavljen s prav srečno roko. Želeli bi tudi razširiti proizvodne prostore, pri čemer računamo tudi na sodelovanje z Labodom. Z vami smo zastavili zelo lep in jasen odnos. Veseli smo, da smo podaljšali in celo razširili pogodbo o sodelovanju in potrudili se bomo, da bomo tudi v bodoče tako uspešno sodelovali.« zimsko letovanje na ljubelju Najprej naj povzamemo kratko vsebino biltena z dne 8. 12. 1986, katera se nanaša na razpis za zimsko letovanje. Dom na Ljubelju bo oskrbovan od 31. 12. 1986 do 31. 3. 1987. Če bodo snežne razmere ugodne še v aprilu, bo oskrbovanje doma po-daljašno do 15. 4. Višina režijskih stroškov za člane skupnosti je 1.000 din po osebi na dan, za nečlane pa 1.600 din. Turistična taksa je 35 din, zavarovanje 4 din, celodnevna smučarska karta pa za goste Panorame 1.400 din. Organizirane skupine, ki bodo koristile storitve Panorame izven šolskih počitnic, imajo v zimski sezoni člansko ceno. Cena za bivanje med novoletnimi prazniki v Panorami je 6.000 din, s tem da lahko koristite dom 4 dni. Taksa pa se plača za toliko dni, kolikor bo nočitev. Ljubitelje smučanja in poznavalce smučarskih naprav na Zelenici obveščamo, da je na Zelenici montirana nova vlečnica in da je vlečnica Kekec precej podaljšana. S to pridobitvijo že lahko rečemo, da so na Zelenici urejena smučišča za smučanje vseh kategorij, tudi za začetnike. Vodstvo počitniškeskupnosti in članice Ljubelja se prizadevamo, da bi v domu uredili savno ali vsaj nekaj tušev, prostor za to je zagotovljen, vendar zaradi prema-lih količin vode to zaenkrat še ni izvedljivo. Med letom so bila v domu opravljena nujno potrebna vzdrževalna dela, temeljito pa je bila popravljena streha doma. Članice skupnosti oz. doma so se dogovorile, da je potrebno dom pospešeno obnavljati že v naslednjem letu, za kar pa bo potrebno združiti tudi nekaj finančnih sredstev. ■ Delovna organizacija Labod ima v domu Panorama 2 sobi oziroma apartma. Soba št. 4 ima 5 ležišč, soba št. 10 pa ima 4 ležišča v dveh prostorih. Vsaka soba ima v skupnih prostorih svoj kuhinjski boks, z vsem potrebnim za kuhanje, in skupno jedilnico, sanitarije in umivalnice so skupne. Dom ima tudi lep klubski prostor s TV za družabne igre in razvedrila. Dom Panorama je poleg mejnega prehoda v Avstrijo in je oddaljen blizu 300 m od spodnje pos- V modularni tozda Zale. taje sedežnice, katera vodi do doma na Zelenici, kjer so smučišča za manj izurjene smučarje. V domu boste lahko kupili kruh, mleko, jajca, olje, sladkor, maslo, alkoholne in brezalkoholne pijače. V biltenu smo navedli zadnji datum prijav za letovanje, 15. 12. 1986. Res je, da moramo do tega dne posredovati skupnosti terminski plan zasedenosti za naše delavce, proste termine pa oddati recepciji skupnosti za nadaljnje razporejanje. Če boste zamudili rok za prijavo, se lahko prijavite tudi pozneje. Vašim željam bomo skupaj s centralno recepcijo poizkušali ugoditi. Športna društva in sekcije naj čimpreje posredujejo potrebe za organizacijo iger in tečajev na snegu. Prijave sprejema in posreduje informacije splošna služba DSSS (Muhič). f i: 1 bucike i 1 I Med naključno izbranimi srajcami in bluzami v skladišču PŠ v Novem mestu smo skupaj z vodjo službe kvalitete in kontrolorko končnih izdelkov tega programa v kratkih petnajstih minutah naleteli na več napak, ki nas bi morale resno skrbeti. Ne gre za neodpravljiva odstopanja, gre predvsem za površnost. Površnost, ki nas lahko pri končnem kupcu veliko stane. Prvi vtis je slab, in od tu sledi občutek, da je cel izdelek slab. Za kaj gre? Ob pregledu treh delovnih nalogov smo večkrat naleteli na neočiščene nitke, ki so bile skozi prozorno vrečko dobro vidne. Več takih primerov je bilo. Kontrolna služba pojasnjuje, daje vsaka delavka pri svoji operaciji dolžna očistiti nitke, le pri gumbih in gumbnicah je to dolžna opraviti končna kontrola v tozdu. Vendar pa nitke še niso vse. Bila je bluza, pri kateri sta bili gumbnici na zapestniku kar za polovico centimetra narazen. Bluza je svilena, torej ne poceni, in takega odstopanja si ne bi smeli privoščiti. Pri dveh srajcah smo naleteli na zalikan sprednji del, torej vidna napaka. Do zalikanja pride pri likanju v stroju, vendar bi morali tako napako popraviti z ročnim likalnikom. Videz srajce pa usodneje poslabša slabo zašita letvica, pa še kakšno odstopanje... Kot rečeno, smo naključno izbrali srajce in bluze. Leteča kontrola je najpogosteje naletela na neočiščene nitke, natančneje, naleteli smo na nitko, ki je kvarila videz srajce. Majhna napaka, ki jo bo kupec sicer mimogrede odpravil. Vendar slab občutek ostaja in tega se ne da tako mimogrede popraviti. dan republike med našimi rojaki vzr nemčiji Osnovna šola JANEZ TRDINA iz Stopič je leta 1985 preko dolenjskih rojakov, živečih v ZRN, navezala stike z dopolnilno šolo slovenskega jezika iz Uhinge-na v ZRN — blizu Stuttgarta, kjer aktivno deluje tudi slovensko kulturno-umetniško in športno društvo K. D. KAJUH. Ideja, da se tudi na ta način neguje in vzdržuje stike z našimi zdomci, predvsem pa z otroci, ki obiskujejo dopolnilne šole slovenskega jezika, je naletela na plodna tla. In tako so lansko leto otroci bili skupaj s starši in predstavniki društva tri dni gostje stopiške šole, njenih učencev, staršev in predstavnikov šole. Ob tej priložnosti so bili tudi na obisku v naši delovni organizaciji. Spletlo se je veliko prijateljstev z željo po ponovnem srečanju v okolju, kjer živijo. Za praznik republike je prišlo vabilo iz Uhingena, da stopiška šola vrne obisk. Poleg učencev s starši in predstavnikov šole, ki so bili gostitelji lansko leto, so bili vabljeni tudi predstavniki skupščine občine Novo mesto in predstavniki Laboda. Vtisov s poti je veliko. Daje bila pot, predvsem tja, dolga, se hitro pozabi. Vreme za potovanje je bilo za ta letni čas prav idealno. Tudi pokrajina je zelo lepa, predvsem pa ceste, po katerih se je res prijetno voziti. Predstavniki slovenskega društva iz Uhingena, otroci in vsi ostali so nas nestrpno pričakovali že od 17. ure dalje. Sprejeli so nas nadvse prisrčno, nekateri so se srečali že kot stari znanci, predvsem pa otroci. Po večerji smo se razšli vsak s svojim »varuhom« na domove naših gostiteljev. Prijetno smo bili presenečeni nad sprejemom v njihovih domovih, tako da se trije dnevi druženja težko pozabijo. Naslednji dan smo si ogledali pokrajino, kjer naši rojaki živijo in delajo. Veliko so nam pripovedovali o svojem življenju v okolju, kjer nekateri živijo že nad 20 let. V pogovorih je bila pogosto omenjena želja po vrnitvi v domovino, vendar pa veliko let zaradi različnih razlogov ostaja le želja... Veliko smo izvedeli tudi od naših učiteljev, ki poučujejo na slovenskih šolah dopolnilnega pouka. Večinoma se po največ štirih letih pogodbenega dela vrnejo v domovino. Drugi dan zvečer je bila velika osrednja proslava v počastitev dneva republike, na katero je prišlo nad petsto naših delavcev, živečih v mestih pokrajine Baden-Wirtemberg. Prireditev je pripravilo slovensko društvo Kajuh iz Uhingena. Na prireditvi so učenci stopiške šole pod vodstvom Pavlinove predstavili bogat kulturni program. Program je bil skrbno pripravljen in predstavljen brezhibno, za kar so izvajalci iz Stopič doživeli burne aplavze. Predstavnik občine je navzoče pozdravil v imenu skupščine občine Novo mesto in v imenu republiške izobraževalne skupnosti. Društvu je predal sliko delo akademskega slikarja Suhyja in bogato knjižno zbirko. Tudi Labod je izročil društvu sliko Novega mesta in pozdrave delovne organizacije. Iz Slovenije so bili na srečanju tudi predstavniki Gorenja iz T. Velenja kot uradni pokrovitelji društva Kajuh, prisotne pa je zabaval ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora. Predstavniki tozda Ločna so skupaj s predstavniki šole »Janez Trdina« iz Stopič, s katero Ločna vzorno sodeluje že vrsto let, in občine Novo mesto obiskali slovensko kulturno društvo »Kajuh« v ZR Nemčiji. S tem so vrnili obisk našim zamejcem, ki šobili lani gostje šole »Janez Trdina« in so ob tej priložnosti obiskali tudi Labod. Na posnetku sta učitelja iz omenjene šole in, skrajno levo, ravnatelj Lado Brulc. Slovo naslednji dan je bilo za nekatere prav težko in ganljivo. Če takšno srečanje neposredno doživiš, občutiš, kaj našim rojakom in otrokom, živečim na tujem, pomenijo takšna srečanja. Z našim odhodom je odšel od njih košček domovine. Stiki, začeti lansko leto, so se tako letos še dopolnili in poglobili. Veseli sta jih bili in upamo, da se bodo nadaljevali. Labod, ki vrsto let kot pokrovitelj osnovne šole J. Trdina lepo sodeluje, se je tem željam, skupaj s predstavniki občine Novo mesto pridružil. Če bodo drugo leto prišli zopet na obisk v svojo domovino in k svojim prijateljem v Novo mesto, bomo veseli, če jih bomo lahko pozdravili tudi v naši sredini. SLAVICA PUTRIH po znanje k pfaffu programu, ki je udeležencem, ob lastnem interesu seveda, lahko dal zares veliko znanja. Zanj, ki v konfekcijski proizvodnji nima prakse, pa je bilo vse še toliko bolj zanimivo, dobrodošlo, marsikaj pa tudi povsem novega. Med opozorili za redno delo so pri Pfaffu opozarjali, pravi Redek, predvsem na dosledno spoštovanje navodil pri montaži stroja in pomagal ter na pravilno uporabo. Se vedno namreč često pomagalne znamo uporabljati, zato uporabljamo dobro opremljene stroje kot povsem navadne, kar je nesmisel. V Temenici sicer uporabljajo vse specialne dele strojev kot pomagala, zato je bila udeležba na omenjenem seminarju še toliko bolj nujna. Na seminarju so opozarjali tudi na sodelovanje in povezovanje s tehnologi. Primer je nepravilna uporaba sukanca. Tudi tehnologi bi morali biti natančno seznanjeni s stroji, z njihovo zmogljivostjo, uporabnostjo itd. V treh tednih se je Redek marsičesa naučil, kar pa bi rad še dograjeval na nadaljevalnih tečajih. Povejmo še, daje bilo v tej skupini 8 Jugoslovanov in on je bil med njimi edini Slovenec. Na prošnjo tozda Temenica je odšel njihov vzdrževalec Tone Redek na tritedensko specializacijo k podjetju Pfaff v ZR Nemčijo. Kar približno 65 odstotkov vse strojne opreme v Temenici je kupljene pri Pfaffu, zatojeprošnja za specializacijo povsem upravičena. Redek pripoveduje o odličnem Najbolj žalosten del časopisa so popravki. Toda zgodi se napaka, pride do tiskarskih škratov, do nejasnosti... zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov. O teh ne bi sedaj pisali, ker moramo najprej popraviti napako. V sestavku o poslovanju naših prodajalen sta se pojavili dve. Najprej moramo popraviti številko — zaloge niso 95-odstotne, ampak 59-odstotne, s čimer se že lahko pohvalimo. Naprej pa pišemo o vrednosti prodaje na tri obroke. Namesto praznega prostora se je vrinila ničla. Točen podatek je ________ 3,522.263 din. Tone Redek: »Na izpolnjevanju pri Pfaffu sem se marsičesa naučil...« ^ popravek prihodnja zima bo mehka in puhasta Modni ustvarjalci žive hitreje, vedno so celo leto pred nami. Tako so že izdelane tendence za modo prihodnje zime. Ta se razvija v več smeri. Petra Brecelj, naša kreato-rka, ki trenutno živi v Milanu, nam je poslala kratke opise osnovnih štirih stilov s poudarki na materialih, kot jih je razdelil v svoji kolekciji Wool Fil in pakotjihpredvide-va v tendencah Enichem Fibre. Soft modem: Barve so svetle: beige, biserno siva, nebesno modra in žajbljasto zelena (svetlosivo zelena). Materiali so lahkotni, puhasti, z vrsto reliefnih vzorcev, luknjičasti ali z zabrisanimi efekti. Veliko je moherja, dlakastih materialov sploh pa tudi precej mešanice volne in viskoze je, in to svetlikajoče ali mat. Linija — Neobarbar: Ponuja resne barve, prevladuje pa črna, temno siva in steklenično zelena. Tkanine so bogate, reliefne, včasih celo grobe in dajejo videz krzna. Pogosti so še svetlikajoči efekti. Tudi v tvidih ali buklejih. Linija se zgleduje pri oblačilih ruskih carjev, temu ustrezni pa so razkošni materiali. Euromantic: Barve so indigo modra in veliko rjavih odtenkov, ki so prav značilni za to modno smer. Vzorci so geometrični, v žakard in astrahan efektih. Linija je čisto oblikovana. Color parade: Barve so živahne — oranžne, turkizne, zelene kot jabolko. V teh barvah bodo nastajale linije, ki kar same kličejo po zabavi, norčavosti, kot sojo prinaša- li klovni. Z barvnimi kontrasti in geometričnimi vzorci predstavlja ta stil predvsem veselje. Tendence Enichem Fibre Modernissimo: Pastelne barve za rafinirano zimo. Več beige tonov kot sivih, za kombinacijo pa vsi rjavi toni. Materiali so izredno mehki, mešanica moherja,angore, šetlanda, kije zopet zelo moderen, vse to pa včasih v kombinaciji s svilo. Prevladujejo torej mehka, lahkotna volnena blaga, žametnost pri bombažu in prefinjenost pri sintetiki. Med vzorci je veliko tiska z efekti, ki spominjajo na počene površine marmorja. Austerita: Barva je predvsem črna in temni toni rjave, vijoličaste, modrih in zelenih barv. Za klasične materiale je značilna strogost in gladkost, često dajejo videz gumirane površine. Tu je veliko gladkih volnenih tkanin, ga-bardena, krepa, žameta, umetnega krzna, ki je lahko gladko ali astrahan površine. Tudi v tem slogu se pojavljajo geometrijski in abstraktni liki. Ob tem pa le še podatek, daje ponovno v modi žamet. Ta je lahko v vzorcih tvida (za šport — predvsem hlače), gladek je s pikami ali rožami (za krila) ter tanek rebrasti žamet za srajce. drevesa umirajo Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kje so vzroki umiranja gozdov? Dosedanje analize in poznavanje pojava kažejo, da je najhujši povzročitelj onesnažen zrak (kisli dež). Analiza vsebnosti žveplovega dioksida v enoletnih in dvoletnih iglicah uvršča območje v prvi (zelo nizka vsebnost) in v drugi (nizka vsebnost) razred z ozirom na koncentracijo. Raziskovanje zraka v Sloveniji na osnovi prisotnosti lišajev pa kaže, da je koncentracija žveplovega dioksida v zraku nad območjem taka, da že vpliva na rast in slabše uspe-vanje nekaterih drevesnih vrst. Trenutno še ne razpolagamo s podatki »bilance« emisije onesnaževanja zraka v območju in bi bilo zato vsako sklepanje o konkretnih povzročiteljih onesnaževanja /raka preuranjeno. (prikaz) Nedvomno smo na proces umiranja gozdov vplivali tudi gozdarji sami. Ti vplivi se kažejo predvsem v premajhnem upoštevanju naravnih zakonitosti razvoja gozda, v preveliki meri »industrializacije« nekaterih faz proizvodnje (spravilo, gradnja cest in vlak), pa tudi v zanemarjanju preventivnih ukrepov za preprečevanje najrazličnejših bolezni gozdnega drevja. In kakšne bodo posledice ugotovljenega stanja? Najbolj ogrožena drevesna vrsta, jelka, predstavlja z bukvijo najmočnejši proizvodni potencial gozdnega gospodarstva. Delež jelke predstavlja 7 odst. celotne zaloge gozdov v območju. Ogroženih, zelo ogroženih ali v propadanju je okrog 1600 ha (reducirano na površino) sestojev, ki zahtevajo postopno ali takojšnjo sanacijo. Prioritetno je potrebno sanirati okrog 900 ha gozdov, kar bo imelo za posledico: — trenutno povečanje etata iglavcev in zmanjšanja etata zaradi uravnoteženja zalog v območju; — predčasna povečana dinamika obnove sestojev bo vplivala na zmanjšanje zalog, prirastka in etata, kar bo vplivalo v bližnji prihodnosti na normalno oskrbo porabnikov lesa s sortimenti iglavcev; — povečal se bo obseg gozdnogojitvenih del, ki bo vplival na povečanje sredstev za vlaganje v gozdove; — zaradi sušenja jelke se bo povečal delež slučajnih pripad-kov, kakovost sortimentov bo sla- STOPNJA OGROŽENOSTI DREVES V GOZDOVIH NOVOMEŠKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA PO ŠTEVILU IN DELEŽIH (%) neogroženi malo ogroženi ogroženi zelo ogroženi v propadanju smreka 73 6,6 198 26,0 40 50,0 21 29,2 3 4,8 335 16,1 2I,8 59,1 11,9 6,3 0,9 100,0 jelka 44 4,0 56 7,4 33 4f,3 41 56,9 56 90,3 230 11,0 19,1 24,3 14,3 17,8 24,3 100,0 rdeči bor 8 1,1 1 1,2 2 3,2 11 0,5 72,7 9,1 18,2 100.0 ostali iglavci 18 1,6 18 100,0 100,0 bukev 579 52,1 •317 41,7 1 1,2 1 1,4 1 1,6 899 43,1 64,4 35,3 0,1 0,1 0,1 100,0 hrast, kostanj 197 17,7 51 6,7 1 1,2 8 11,1 257 12,3 76,7 19,8 0,4 3,1 100,0 plemeniti listavci 63 5,7 46 6,0 109 5,2 57,8 42,2 100,0 ostali trdi listavci 112 10,1 52 6,8 164 7,9 68,3 31,7 100,0 ostali listavci 26 2,3 33 4,3 4 5,0 1 1,4 64 3,1 40,6 51,6 6,3 1,6 100,0 VSOTA 1112 100,0 761 100,0 80 100,0 72 100,0 62 100,0 2087 100,0 53,3 36,5 3,8 3,4 3,0 100,0 ______M _ o_ A B PREGLEDNA KARTA RAZREDOV VSEBNOSTI CELOKUPNEGA ŽVEPLA V SNfTEKCMH GlCAJH ka TOČKAH SLOVENSKEGA DELA 16km SREDNJEEVROPSKE BICINOIKACIJSKE MREŽE S« SLOVENIJA i noooo - k HJBL »ANA 1 razred O Zftonzvo v«ty»ast 2 razred O nzTc »rieEnasT 3 razred C) po*