Gosoodarske vest). Kmetijska podružnica Maribor in okoliš ima svoj toletni občni zbor v nedeljo, dne 2. novembra, v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta); začetek ob 9. uri dopoldne. Vspored: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev delegatov za skupščino. 4. Predavaovje g. prof. Priola: Kako je ravnati s shranjenim sadjem in sadjevcem. 5. Predlogi za skupščino in podružnico. 6. Slučajnosti. Dobava trt in drevesc. Od velikega župana mariborske oblasti, oddelka za kmetijstvo v Mariboru, smo obveščeni, da se bode prihodnjo spomlad oddajalo iz državnih trsnic in drevesnic trsne in drevesne sadike najboljših sort: drevesca (visokodebelna) Ia po 15 dinarjev, Ila po 10 dinarjev komad. Te cene veljajo le za manj imovite posestnike, ki «3prinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Imovitejšim posestnikom se zaračunajo trte in drevesa za 50% dražje. Cene veljajo na oddajnem mestu. Za omot in dovoz na železnico se zaračuna lastne stroške. Ncročila na blago morajo biti kolkovana (5 dinarjev za vlogo) in jih je poslati najkasneje do 15. novembra t. 1. državneinu vinarskemu in sadjarskemu nadzorništvu za mariiborsko oblast v Maribom. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega dmštva v Mariboru (vinarska šola) 6prejema *b čkme naročUa, ki so kolko prosta. Letošnje zorenje giozdja v vinogradu >Kalvarija« vinarske in sadjaiske šole v Mariboru je od 24. septembra do 9. oktobra napredovalo, izraženo v odstotkih sladkorja in kisline, takole: beli bugundec: dne 24. 9. sladkor 17, kislina 1.28, dne 9. 10. sladkor 18.8, kislina 1.13; silvanec 15.6, 1.17 — 18.8, 0.72; rdeči traminec: 15.6, 1.2 — 18.3, 0.95; mosiavec s srednje lege: 14.2, 1.56 — 16.2, 1.27; moslavec z višje lege: 11.8, 1.56 — 16.9, 1.33; laški rizling: 13.3, 1.24 — 17.5, 0.92; rizling s srednje lege: 14.6, 1.47 — 17.9, 1.2; rizling z višje lege: 16.1, 1.46 — 18.5, 1.16. Ob ugodnem jesenskem vremenu se bo kvaliteta še naprej izboljševala, ako je vinska trta zdrava. Ne prenaglimo se s trgatvijo boljših ooznih vrst! — Andrej Žmavc, Maribor. Tržni dan v Mariboru dne 11. okfobra 1924. Ta dan je bilo na trgu zelo živahno, kajti kmetje so pripeljali 40 vozov sadja, 35 vozcv krompirja, 35 vozov zeler^ave in 25 vozov svinjine in slanine. Običen prostor je bil premajhen in radi tega se je moral trg razširiti tudi po Strossmajerjevi ulici. Cene so bile sledeče: Perutnina: Te je bilo okoli 700 komadov in zato so tudi cene nekoliko padle. Kckoši so se prodajale po 10 do 50 dinarjev, race po 60 do 80 din., gosi po 90 do 100 din. in purani po 40 do 100 din. komad. Domači zajčki so se prodajali komad po 10 do 45 din. Meso: Slaninarji so prodajali svinjino po 30 do 40 din., slanino po 35 do 38 din., glavo po 20 din., pljuča po 15 din. in drugi drob po 15 do 20 din., domači mesarji pa svinjino po 30 do 35 din., teletino po 25 do 30 din., govedino po 23 do 25 din., prekajeno meso po 40 do 45 din., klobase po 30 do 60 din., jetra in srce po 16 din., drugi drob po 10 do 15 din. 1 kg. Zelenjava in krompir: Zeljnate glave 1.50 do 5 din., kumarce 0.50 do 1.50 din., solata 1 do 3 din. komad, čebula 3 do 6 din. venec, česna ni bilo videti, fižol in grah po 3 in 5 din. liter, kislo zelje 4.50 din., kisla repa 3 din., navadna repa 2 din. 1 kg, krompir je ostal kljub veliki množmi pri ceni pretečenega tedna, to je 10 din. mernik (7'A kg). Sadja je bilo izvanredno mnogo in zato se je pocenilo, tako so se dobila jabolka po 1.50 do 5 din., hruške po 3 do 7 din., breskve in grozdje po 5 do 10 din., češplje po 10 do 12 din. 1 kg. Kostanj surovi 3 do 4 din., pečeni pa po 6 din. liter. — Lončene robe je bilo to pot izvanredno mnogo na trgu in se je prodajala po 0.50 do 100 din. komad, lesena roba pa po 2 do 150 din. komad. Koruzna slama se je prodajala po 17 do 25 din. ena vreča. Posvetovanje strokovnjakov za plovzdigo živinoreje. Poljedelski minister Kulovec je sklical za 1. november posvetovalni sestanek živinorejskih strokovnjakov. Na to posvetovanje je p'ovabljenih 20 najboljših strokovnjakov, M bodo razpravljali o prevažnem vprašanju: kako pri nas povzddgniti živinorejo? Poljedelsko ministrstvo namerava v kratkem času ustvariti zakon o pospeševanju žinovereje v naši agrarni državl. Predlogi za ustvaritev tega zakona bodo glavni predmet posvetovanja dne 1. novembra. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 10. oktobra 1924 se je pripeljalo 464 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 87.50 do 187.50 din., 7—9 tednov 225 do 275 din., 3—4 mesece 300 do 500 din., 5—7 mesecev 700 do 750 din., 8 do 10 mesecev 875 do 950 din., 1 leto 1250 do 1750 din., 1 kg žive teže 16.25 do 17.50 din., 1 kg mrtve teže 23.75 do 27.50 din., 1 koza 125 do 225 din. . "¦».-*¦ Dunajsko sejmsko poročilo. Dne 13. oktobra se je vršil na Dunaju velik živinski sejem. Prignanih je bilo na sejmišče 3436 komadov. Od teh je bilo 2757 debelih, druigo pa bolj srednje vrste blago. Iz Jugoslavije je bilo na dunajskem trgu 700 komadov. Biiki n krave so bile po 14.000—19.00, voli po kakovosti 11.500—19.000. Srednje vrste živinsko blago pa po 8.000—12.000. Cene so padle za 500—1000 aK. Žalec. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m. ob treh popoldne v gostilni g. Fr. Pikla. v Žalcu po sledečem sporedu: 1. Predsednik konstatira sklepčnost in otvori zborovanje. 2. Poročilo o delovanju podružnice. 2. Letni račun. 3. Volitev podružničnega odbora. 6. Volitev delegatov za glavno skupščino v Ljubljani. 7. Skupna nabava sadnega drevja, trt in umetnih gnojil. Pridite vsi! — Podružnični odbor. Vojnik. Sadna razstava podružnice Sadjarskega in vrt narskega društva od 5. do 7. t. m. je prav lepo- uspela. 44 raizstavljalcev je razstavilo lepo, deloma prav* lepo sadje, sadjar Josip Ofentavšek od Sv. Tomaža model zelo praktične lastne sušilnice sadja z okusno osušenim sadjem, čebelar Oto Samec iz Nove cerkve več lično lastno izdelanih čebelarskih potrebščin, učiteljica Mira Jankovič mnogo vrst lepo vkuhanega sadja v steklenicah in šolski vrtnar Pero Jankovič krasne eksemplare vrtne zelenjadi, ki so vzbujale obče občudovanje. Drevesničarji in trsničarji Franc Goleš iz Pristave, Vrečer iz Dramelj in Franc Kovač iz Malih dol lepo vzgojeno drevje in cepljenke. Razstavo si je ogledalo nad 800 obiskovalcev, dalje šolska mladina tukajšnje osnovne in meščanske šole, iz Nove cerkve in xz Ljubečne pod vodstvom svojiih učiteljev. Od strokovnjakov so si ogledali razstavo ter se prav pohvalno izrazili o njej iz mariborske oblasti kmetijski referent inž. g. Zidanšek, ravnatelj vinarske in sadjarske šole g. Zinavc, prof. g. Priol, kateri je imel zelo zanimivo in poučno predavanje pri otvoritvi, dalje vodja kmetijske šole v Št. Jurju ob južni žel. inž. g. Kropivšek, strokovni učitelj g. Gvardian in g. M. Zupanc, iz ljubljanske oblasti kmetijski svetnik g. Rohrman kot zastopnik Sadjarskega in \Ttnarskega društva, inž. g. Lah in višji kletarski nadzornik g. Gombač. Po predavanju so se pod vodstvom višjega sadjarskega nadzornika g. Franc Goričana določile vrste jabolk, ki bi bile najbolj priporočljive za tukajšnji •koliš, kajti roztta-f« )• iimo pokexala, <ia je tukaj Y»liko preveč vrst (razstavljeniJh nad 70!)- Prva nagra«ia se je pricnala 15 razstavljalcem, druga pe 20. V torck se je razstava ob 14. uri zaiključila. Za to razstavo je bilo lafo tuko veliko zanimanje od strani ljudstva, ker še rvi bilo nikdar take prireditve v Vojniku. Da je bilo mogoče priredili raizstavo v tako ličnem in velikem obsegu, v prvi vrsti hvala vsem raizstavljalcem, dalje mariborski oblasti, županstvom občin Vojnik, Škofjavas in Višnjvas in tukajšnji posojilnici, ki so isto podprli gmotno, in končno Yeletrgovcu g. Diehlu iz Celja, ki je kurpil vse jrazstavljeno sadje! Nagrade se bodo y kratkem preskrbele in lazdelile razstavljalcem. Sadni sejem v Ljubljani. Sadni sejem y LjubljaDi, ki se pmčne to soboto, dne 18. t. m. in ki bo trajal do vštevšega pondcljka 20. t. m., obeta veliko udeležbo, iako od strani sadjerejcev, kakor tudi kupcev. Sejem se vrši v zelo prostornem in svetlem paviijonu Ljubljanskega velesejma in bo cdprt vse tri uni od 8. dopoldne do 5. popoldne. Na prodaj bo samo lepo in obrano namiziio sadje, predvsem seveda jabolka najbolj znanih ,in najbolj razširjenih vrst. Priglasila za sejem so došla od vseh strani, največ iz bogate Štajerske, ki se odlikuje letos prav posebno po svojem krasnem m žlahtnem sadju. Glavnii namen sejma pa je, da se privabijo kupci iz domačih in lujih dežel in da se proda po deželi lepo namizno sadje, ki je po mnogih naših krajih lako bogato obrodilo. Na sejem so povabljeni kupci in bližnjib in. daljnih domačih lo-ajev \m iz tujine. Posebna zaniniivost bo tudi to, da bo večina sadja.vložena y amerijBke zaboje, ki se morajo za sadno kupčijo tudi pri nas vpeljati zaradi svoje lalikote ,in priročnosti %» pj^enašanje in prekladanje. Iz žitnega trga. V ¦zadnjem času se izvaža iz aaše države zelo veliko pšenice. Inozemstvo kupuje vsaio količino naše pšenice kljub porastku dinarja, ker so naše žitne cene še vedno nižje nego one svetovnega trga. Kot zelo krepek kupec je nastopil v zadnjem času Dunaj. Do pred kakimi 14 dnevi je kupoval Dunaj skoro izključno amerikansko moko, a sedaj je pšenica v Ameriki znatno v ceni poskočila in se je Dunaj obrnil v Jugoslavijo. Razven tega so pa nekateri naši žitorodni kraji po Vojvodini in Banatu razprodali svoje žitne zaloge ob času žetve in to blago se je izvozilo ixa Madžarsko. Ravno za časa letošnje žetve so bile naše žitne cene za Madžarsko posebno ugodne in tudi prevoz precej poceni. Od nas se je letos izvozilo toliko žfta, da so strokovniaki mnenja: mi bomo na spomlad še žito uvažali in tudi Tadi tega, ker je bila letošnia žetev povsod po naši državi znatno slabša od lanske. Zadnje čase se od nas zelo veliko izvaža na Čehoslovaško in v Italijo. Naši žitni trgovci nič lcaj preveč ne ponujajo svojih zalog, ker računajo z znatnim dvigom žitnih cen. Ponudba letošnje koruze je velika, ksr je ravno letos komza obrodila prav dobro. Fižol je zadnje dni v ceni padel in ga je zelo veliko pokupila Italija. Naše zaloge ječmena so na žitnem trgu prav malenkostne, ker so ga delcma že pokupile pivovame, deloma pa je že fevožen *y šnoacncto*. — Ceae posa*meznii» žitnir* vrstacn so riedeče: pieftic* je na postajah v Bački in Sremu po 370 dt» 375 dii», stara koruza po 280 do 285 din., umetno poauSena korura po 235 do 240 din., fižol pisan po 300 do 520 din., beli po 400 do 420 din., ječmen za pivovame |e po 380 din.r letošnji oves je radi dežerja zelo slab, je počrnel in ni priporočljiv ter stane 280 do 290 din. m 100 kg. Iz nožeg-a lesnega trga. Iz Zagreba poročajo o naši lesra trgovini sledeče: Kljub dejstvu, da se je dinar v zadnjem času dvignil tako znatno, je vendar položaj na lesnem trgu v Jugoslaviji precej zadovoljiv. Tudi na inozemakih lesnih trgih se cene lesu držijo trdno kljub temu, da je prenehal sedaj y poz^ni jeseni oas za zidanje. Lesni producenti so precej zibližali cene lesu, kakor so v ino»emstTu. Ravno dejstvo zbližanja lesnih cen docna in v inozeinstvu vpli>a zelo dobro na lesno trgovino, ker pcvišanih cen za les bi mogel plačati le malokdo. Inozemstvo ravno sedaj v jeseni zelo povprašuje po našem lesu. Itaiija kupuje pri nas znatne količine mehkega lesa in reran bukov les. Veliko našega lesnega blaga se izvaža preko Seke v Spenijo. Španija rabi posebno našo jelko (Tanne), hrastove železniške prage, a v španskih dolžinah in širinah. Prvovrstni hrastov les se vedno lahko proda v Francijo. Največ našega lesa se izvaža po morju vz Reke in ne iz Sušaka, ker še naša luka na Sušaku ni izgotovljena in opremljenn za večje izvoze. Zelo pa je žnizalo nakup našega lesa Švica in to na predlog švicarskih Yelikih žag. Zelo velik je izvoz našega okroglega hrastovega lesa. Zelo relike množine drv iz Slavonije se izvažajo na. Madžarsko in se plačajo po 2800—2900 dinarjev od obmejne naše postaje, Trgovina z naškni drvaini se bo zelo razrila edaj na timo in to glede inozemstva in domače uporabe. Se'danje Iftsne cene na železniških postajah na Hrvaškem in v Slavoniji so sledeče: hrastov les I 1500 do 2000 din., II 900 do 1100 din., hrastov les za furniranje 3000 do 4000 dir.., hrastove neobžagane deske 3000 do 3500 din., izbrane 5300 do 5800 din., hrastov les za sodarje na vedro po 100 do 120 din., hrastovi železniški pragi 1 komad po 50 do 80 din., bukov les v hlodih po 300 do 400 din., rezan bukov les 1300 do 1600 din. 1 kubični meter, bukovi železniški pragi so po 40 do 50 din., jesei\oy les v hlodih je po 700 do 900 din., jesenove deske I kubioni meter 1500 do 1700 din., bukov les za kurjavo stane 10.000 kg 2600—2900 din. Vrednost denarja. Za 100 dinarjev dobiš: 1.44 ameriikanskih dolarjev, 7.425 francoskih frankov, 100.050 avstrijskih kron, 32.90 laških lir an 47.75 čehoslov. kron. Kdor bo zidal, pozor! Kdor boče zidati poslopje, katerokoli ter si pri zidanju želi prihraniti 25 odstol. na opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novega na4ina zidanja z navadno zidno opeko, katera stanovanja »o zdrava, suha, trpežna, po leti hladna, po zimi topla, naj piše po obširna, brezplačna pojasnila na naslov: Dragotin Korošec, stavbeno podjetje, Rečica ob Paki. (Za stroške priložiti 2 D.)