LETO V ST. 22. 8. JUN. M 1966 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Slovesna otvoritev tovarne vTrbovliah Ob občinskem prazniku na dan 1. junija so v Trbovljah slovesno odprli novozgrajeno tovarno polprevodnikov. Sye- zbrala precejšnja množica ljudi iz Trbovelj in okoliških njimi povabljene goste: Franca Leskoška, predsednika republiške ZB, Silva Hrasta, nekdanjega gen, direktorja »Iskre« in zveznega poslactca, Draga Dolinška, predsednika gospodarske zbornice SR Slovenije, generala Jana, Ada Nekaj misli o planiranju Naglava, predsednika občinske skupščine Trbovlje, Vladi- mira Logarja gen. direktorja »Iskre« in druge predstavni- ke našega podjetja ter družbeno političnih organizacij zasavskih občin... Po tem kratkem pozdrava je stopil pred mikrofon direktor tovarne Leon Štirn in med drugim dejal: »Prijetno, je odpirati- nov objekt, saj v hipu pozabimo na vse težave, ki smo« jih prebrodili pri nekajletnih investicijskih gradbenih delih. Naš za-, četek pa sega še bolj nazaj, ko se je okrog 90 delavk vozilo vsak delavnik na prakso v Kranj, Vsak delavnik ieto do leto m pol z odhodom,ob; štirih zjutraj iz Trbovelj. To je bila Saša največja investicija. In pozneje, ko smo organizirali proizvodnjo v zasilnih in za tovarniško red*, no proizvodnjo v nemogočih pogojih. Delali smo v dveh gostilnah, sindikalnem . domu, privatnih stanovanjih, glks-beni šoli, vendar smo zdržali in še več — bili smo vseskozi rentabilni, številke najbolj Verno ilustrirajo vše naše; napore v tem obdobju Leta 1963 Smo’'dosegli* bruto proizvodnjo 600 milijonov Š dinarjev in hkrati izvozili s izdelkov, v vrednosti 17 tisoč dolarjev, že naslednje 1964 leto smo povečali proizvodnjo na milijardo in 140 milijonov S dinarjev ter izvozili za vrednost 110 tisoč dolarjev. Preteklo 1965. leto je dosegla naša proizvodnja milijardo in 650 milijonov S dinarjev, in izvozili smo v vrednosti 303 tisoč dolarjev. Tudi v letošnjem letu so uspehi zavidanja vredni. Že dosedaj smo realizirali 670 milijonov S dinarjev in izvozili za 200 tisoč dolarjev izdelkov. Žatem je direktor tov. Leon Štirn podrobneje * obrazložil- še sedanji proizvodni program tovarne in zaključil: »Proizvodnja polprevodnikov je tista panoga, brez katere si sodobne elektronike niti zamisliti ne moremo, še zlasti pa bo to veljalo za prihodnje. Naša naloga je, da bomo člmprej osvojili celotni sortiment te panoge in z vehkoserijsko proizvodnjo dosegli svetovni nivo cen ter čimpreje. tudi .prešli na sodobno plenarno -tehniko, ki zavzema v tehniškem . svetu vedno večji obseg. g Zateiji je podpredsednik trboveljske občinske skupščine tov, Lojze Kočar prerezal trak in tako simbolično odprl novo tovarno. Navzbči/SO si nato ogledali tovarniške prostore in proizvodnjo,' teh* niškj strokovnjaki tovarnb pa so navzočim tolmačili posamezne faze tehnoloških postopkov. V stranskih prostorih je medtem direktor to-; vame izročil še simbolična darila nekaterim članom investicijske grupe, .ki so so-N delovali pri gradnji nove tovarne,; , Slovesnost so zaključili člani trboveljskega kolektiva s; kolektivno zabavo. Ob pomenkih, plesu in petju narodnih pesmi so ustvarili prijetno tovariško vzdušje in zaključili dan, ki - se ga bo kolektiv še dolgo lepo spominjal. Marjan Kralj Planiranje je predvideva-I nje K razvoja dogodkov. V Iskri ¡ je služba planiranja postavljena na pravo mesto in ni zapostavljena. Že vsak delavec, vsaj naše tovarne, priznava, da je planiranje -nujno potrebno. Vprašanje pa je, če ža vse naše tekoče .i .dejo., .uporabljamores riaj-boljše moíodé 'dela? Nekoliko bi se rad Ustavil pri uporabi in razumevanju minimalnih in maksimalnih zalog — jaz jih itpehujem omejiine zaloge, ki jih uvajamo pri našem delu. Moram priznati, da sem dokaj pesimistično giedal na ta način obravnave zalog in'evidence, ker sem v svoji praksi uporabljal že želo različne metode, ki pa šo že vsé ,pre-~ živele. Po treznem premisleku pa smatram, da je to dobra osnova za solidno planiranje. Zelo rad bi v našem listu prebral kakšen znanstveni sestavek 0 tem vprašanju. Istočasno pa prosim sodelavce ostalih tovarn, ki že dalj časa uporabljajo to metodo, da objavijo o njej svoje poglede.' Že samo določanje minimalnih in maksimalnih zalog je zolo zanimivo. Mislim, da bi morali različno obravnavati omejiine zaloge pri nabavljenih kot pri domačih izdelkih. Za tuje izdelke bi minimalne zaloge določali oddelki planiranji, dočim bi pa maksimalne določili skupno planski oddelek in nabava. Osnova bi morala biti izračunana naročilna količina po metodi notranje ekonomike, istočasno pa bi,upoštevali tudi trgovske pogoje. V naši tovarni določamo oméjilno zalogo š preprosto operacijo deljenjem (npr. minimalna zaloga je lk letne porabe, maksimalna pa Vj letne porabe). Za lastne izdelke uporabljamo isti način določanja omejilnih zalog. Te zaloge tudi ne določamo loge v višini maksimalnih pb pravilnem vrstnem redu. zalog planerja delov. To ja Zaloge bi moral najprej do- pa zelo zamuden posel, saj ločiti planer domačih delov, se določeni materiali upo-saj mora planer surovin rabljhjo za zelo različne iz-dolooiti svoje minimalne za- (Dalje na 6. strani) Sesti kongres Si Beograd, 7. junija 1966 — V dvorani doma sindikatov de je danes dopoldne zaeel VI. kongres socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, kateremu prisostvuje okrog 1.400 delegatov in gostov ter predstavnikov 52 delegacij tujih'naprednih gibanj.. Na'prvem plenarnem delu kongresa je sodeloval tudi predsednik republike, ki se je po uvodnih besedah predsednika zveznega Odbora SZDL Lazarja Koliševskega prvi oglasil k besedi. Predsednik Tito je v-svojem polurnem govoru zlasti govoril o pomembnih bodočih nalogah te naše najbolj množične družbene organizacije. Poudaril je med drugim—tudi to, da je'vloga SZDLJ dovolj jasna, jasno pa je tudi vse okrog pristojnosti ZKJ in SZDLJ. Predsednik republike je nato poudaril, da moramo dosledno Spremljati izpolnjevanje sklepov Vlil. kongresa in III. plenuma ZKJ. Treba je ¿lasti izpolniti sklepe o Zmanjšanju Investicij in uveljaviti usmeritev v modernizacijo gospodarstva, učinkovi-.. teje poskrbeti za razvoj šolstva, zdravstva,. prav' tako pa dati več sredstev v izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka. Vso skrb je torej treba I posvetit ideloviiemu človeku, današnjemu in 'bodočim generacijam. , ' V svojem govoru se je predsednik republike dotaknil tudi dosedanjih uspehov pri uveljavljanju gospodarske reforme, kakor tildi zunanje političnih dogodkov, ugotovil pa je, da si je ■Jugoslavija zaradi svojih prizadevanj 'za mir in aktivno koeksistenco med narodi pridobila velik mednarodni ugled. Uvodno besedo k razpravi o osnutku resolucije o nalogah SZDLJ je imel Milentije Popovič, govoreč zlasfi o- razvijanju samoupravljanja in neposredni ■ socialistični demokraciji. Osman Karabegovič je .govoril o nalogah SZDLJ pri nadaljnjem razvijanju kmetijstva, Latinka Petrovič o družbeno-ekonom-skem položaju, izobraževanju in vzgoji ter udeležbi mladine v samoupravljanju, Rato Dugonjič pa o spremembah v mednacionalnih odnosih, razvijanju in krepitvi enakopravnosti ter bratstva in enotnosti. Tahir Gamuren je govoril o tem, zakaj nov statut SZDLJ. Kongres so nadalje pozdravili predstavniki številnih tujih delegacij naprednih gibanj. čanosti so se pričele pred tovarno v Gabrskem, kjer se je krajev. Pred vbod tovarne, ki je ta dan služil kot nekak govorniški oder je stopil najprej predsednik Delavskega —*-------------:—;——--------;--------:---------g Gostje si ogledujejo proizvodnjo polprevodnikov v Trbovljah sveta • tovarne tov. Ivan Pikelj in pozdravil navzoče med / Proizvodnja »Ejektromehanike« v maju a ■ - Ce b\naš mesečni operativni plan znašal točno eno dvanajstino letnega plana, potem smo po novem planu ob koncu maja v zaostanku za 1,248.000 N din. Ker je paša želja, da -bi bila ob polletju izvršena tudi polovica letnega plana, bi morali plan, ki je predviden za junij, preseči za dva odstotka. To ni tako velika zahteva, saj je 'bila v aprilu desežena že višja proizvodnja. Posamezne panoge so v maju dosegle naslednje uspehe: PROIZVODNJA V MAJU t 1966 . DE Izvrš. % Rotacijski stroji 106,4 Montaža števcev 103,7 Obrat stikal 114,4 Kinoakustika 108,5 Telefonija 3113 Umi mehanizmi 352,4 Deli za avtomat. 128r Deli za PE 140,7 Proizv. usluge 71,1 Skupaj 110,7 nja, čeprav se je v zadnjih mesecih «manjšala. OBRAT URNIH MEHANIZMOV ni uspel izdelati dovolj dvotarifnih številčnikov, zato pa je v maju dosegel precejšnjo vrednost pri eksterni proizvodnji. Izdelana ja bila večja količina ur in celotna količina časovnih števcev. Vrednost delov za poslovne enote je bila v preteklem mesecu zelo visoka. Največji delež pri tem ima livarna, •ker vsi stroji tečejo v tri izmene. Vse panoge .presegajo -svoje zadolžitve .po operativnem planu. Kakor smo že omenili, nam je treba operativni plan preseči samo za .2 odstotka, da bo ob koncu polletja dosežena tudi polovica povišanega plana. Dosežki posameznih panog ob koncu petega meseca so naslednji: PETMESEČNA PROIZVODNJA 1966 no bo stekla proizvodnja novih izdelkov, ki bodo letne dopuste nekoliko kompenzirali. . Ob koncu aprila smo ugotavljali, da je bila proizvodnji v prvih štirih mesecih za-25 % višja, kot v lanskih prvih štirih mesecih. Ta uspeh se je -.v maju še povečal, -saj izkazujeipo kar preko 30 % •višjo proizvodnjo, kar kaže naslednji pregled: PETMESEČNA PRIMERJAVA PROIZVOD- Uspehi so bili povsod dobri ' in precej izenačeni, le obrat umih mehanizmov kaže razmeroma visoko! prese--ganje' ker je izdelal celotno količino časovnih števcev, kolikor je bilo na razpolago motorjev. MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV je izdelala večje število garnitur sestavnih delov EVS-06. Vrtalnih strojev je bila izdelana le manjša količina, ker je zmanjkalo kolektorjev. Da je bil plan dosežen, je bilo izdelanih nekaj vrtalnih strojev .EVS-13, EVS-08 in EVS-3. MONTAŽA ŠTEVCEV ni jispela izdelati predvidene količine dvotarifnih števcev, ker Obrat urnih mehanizmov zaradi pomanjkanja .osi ni uspel izdelati dovolj dvotafif-nih številčnikov. Zato pa j.e bila izdelana večja količina .emotarifmh števcev, kar v sedanji situaciji ustreza tudi prodaji. OBRAT STIKAL je bil zelo .uspešen tudi v maju. V tem mesecu je bila 'izdelana tudi nekoliko večja količina enopolnih avtomatov. MONTAŽA KINOAKUSTI-K.E ni uspela izdelati predvidene količine projektorjev za ozki film, ker ni prejeta priključnega kabla iz uvoza. Težave so bile tudi pri -oja-•čevalnih napravah zapadi pomanjkanja kondenzatorjev -40 uF iz uvoza in potenciometrov. Razlika' je bila pokrita z registrofoni, za katere smo prejeli sredi meseca mehanizme. OBRAT AVTOMATSKIH TELEFONSKIH NAPRAV je imel v maju večje težave kot v prejšnjem mesecu, saj •smo imeli na posameznih trakovih precejšnje' zastoje. ,Za telefone je zmanjkalo magnetov, za rele vijakov, ¡pni koordinatnem s likalniku pa ni -bilo mogoče pravočasno izdelati .kotev. Problematika materiala za obrat ¡asf. tel. naprav je Še vedno precejš- DE l7o Rotacijski stroji lil,- Montaža števcev 102,8 Stikala 114,3 Kinoakustika 105,2 Telefonija 102,6 Umi mehanizmi 751,- Deli za avtom.. 121,- Deli za PE 103,1 •Proizvodne usluge 159,1 Skupaj 107,1 V juniju lahko dosežemo razmeroma ugoden uspeh, dočim bo v mesecu juliju in .avgustu proizvodnja nižja ¿zaradi letnih dopustov. Istočas- 'Kljub uspehom pa' lahko ugotavljamo, da imamo v to-' varni Še rezerve. Še vedno je v tovarni precej delavcev, ki svojega Časa povsem ne izrabijo, čemur, je v precejšnji meri krivd 'pomanjkanje materiala, deloma pa neresnost poedincev. ■Se -vedno «e vsi ne zavedajo, da sp večji OD v «Veliki meri odvisni od ■večje proizvodnje, zato morajo vseslužbe v tovarni Skriti, da bo proizvodnja ¡preskrbljena z-«vsem kar .potrebuje. šef proizvodnega sektorja: inž. Alojz (Grčar Počitniška skupnost Iskra in naše letošnje letovanje Novi upravnik Počitniške skupnosti Iskra -tov. Tome Lap, je naprosil maše uredništvo naj napišemo nekaj o možnostih letovanja naših ljudi in svojcev — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendijo — smer «splošna elektronika in tnl-kro valovi « — ekonomska fakulteta 3 štipendijo — tehniška šola elektro stroke 1 štipendijo — šibki tok — tehniška šoja za strojništvo. I štipendijo TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPB&V LJUBLJANA — fakulteta za* elektrotehniko’ — šibki' tbK 1 štipendijo' — smer telefonija — telegrafa' ; .1 štipendijo — smer splošna« elektronika im mikrovalovi j t* , * . : . g — pkonoinsKa fákuft'etah 1 štipendijo. — tehniška' šola elekfro strokp '3 štipendije — šibki tok TOVARNA. POLPREVODNIKOV TRBOVLJE — fakulteta za elektrotehniko — šibki, tok- Uj štipendijo — smer splošna elektroniko in mikrovalovi • •• „■ 1 štipendijo — smer' avtomatska in industrijska elektronika — fakultete' za> strojništvo v - v 1 štipendijo — smer tehrvoioška f — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo " 1 štipendijo,— oddelek, za..tehniško fizika.¡ 1 štipendijo — oddelek za tefihiško kemijo — višja šola za socialne delávce»' -1 štipendijo Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: Združeno podjetje ISKRA — Strokovne službe — referat za štipendije Ljubljana, Miklošičeva 28',. kjer so na voljo tudi vse informacije; K vlogi je treba priložiti letno spričevalo oz. potrdilo ;0 vseh do sedaj opravljenih izpitih z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in o..višini, osebnih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno, za katero tovarno želi kandidat biti' štipendiran. Upoštevane bodo le vloge, ki jim’ bodo priloženi vsi potrebni' dokumenti. Razpis velja do; 25: junija, kandidate pa bomo obvestili o sklepu komisije za štipendije- din 15. avgusta 1966. Kako vzdpapno pettae instruments? 11 r_o ! H: -ia1. S Voznik motornega-vozila ve ki so bi® potrebni, pbnpvaega da je' treba vozilo, redno merjenja, kalibriranja ali ce-vzdrževati. in da so sistema- Jo popravila: 1 iichi'-periodični -servisni' .prte'; 'Naslednja tabela navaja po.-, gledi potrebni, če želi zagoto- datke' samo za nekatere sku-vitš' čim daljšo življenjsko pjnc instrumentov: dobo in potrebno-zanesljivost vozila. Zanimivo» pa’je, da-se večina zelo» malo zaveda; da §j so' merflnii ffistminenti in na- 3 prave: prav tako potrebni red- g n ega-vzdrževan ja in perfodič—•'« 3 nib» pregledov, sa»j; so mnogi ~ na ključnih kontrolnih; mestih; in» jfe od' njihove točno5: sti odvisna kvaliteta izdelkov. b*. njihove; zanesljivosti, pa Osciloskoi» tnorda. izpolnitev plana. Od merilnih: instrumentov ne smemo ■ povsem nekritično zahtevati, dai leta. in leta pravilno in: točno delujejo; V njih so prav tako kot' v vseh; ISffifcSS/ izdelkih sestavni; deli; M' so» podvrženi; Staranju; in okvaram ter so» potrebni: tem pogostejši. pregledi; čim bolj. je: tnerilna . naprava, komplicira- U OT 1Š .. f ." |'3 a ta ©»ar ciSe-n'*? mejo .do ..velikih, napak, tudi n.aii' 10 odstotkov do manjših okvar pbdsestavov- ipd,-Zaradi tega imajo instituti kakor, tudi industrije povsod po svetli urejene službe za periodično' kontrolo in vzdrževanje merijlne opreme. Tu--di v ZZA se zavedamo, da; sta točnost in zanesljivost, merilnih instrumentov, pogoja, za uspešno in kvalitetno delo. Zato smo vložili mnogo truda, da smo. uvedli, sistematično, periodično kontrolo merilne opreme. Glede na obstoječe kapacitete in, možnosti se vsa,-električna, merilna oprema-pregleda najmanj enkrat na. leto, osciloskopi pa še pogosteje. V- ta namen, smo uvedli, ustrezna kartoteko, v kateri so za vsak instrument vpisani j tehnični, podatki; iti v. katero še vpisujejo, periodični, pregledi ih popravila. To nam, omogoča razen že omenjenih koristi tildi zasledovanje kva- K. temu- je treba dodati;; da- h tete merilnih inštrumentov' Osciloskopi 20 55 Ejfek-tronsiki generatorji 38 59 Univerzalni, inšfrumehti. . '55' 58 Elektronski., 1 valtmetri so: 60 Dekadni, upori in-kondenzat. ipd. 133 ■ 16 O zalogah materiala Zaitoge materiala predstav- dl neurejenih tržnih razmer. 4 ljudi pomeni to mesto. z. Ijajo: za. celotno naše gospo- kar sledi iz prevelikega pov- 28.000 prebivalci) odnosno po darstVo in za posamezne to- praševanjaza določenimi m a-*- 3600'fetano vanj letno več kot varne, nete poseben, važen in terialn m preslabotne pon ud- sicer; To je v državi; Pri nas težkih» rešljiv problem. Zalo- be: PA tudi; devizni režim' v. Psihi» pa-situacija-ni dosti gann materiala ne posvečajmo po' svo je vpliva na- 'nabavno drugačna, le da številke- niso dovolj! pažnje, saj se nam do- politiko; toda- o tem kdaj tako ogromne. Morda bi nam gaja;, da imamo po vrednosti drugič; \ tovariši; iz strokovnih služb prekomerne zaloge, dSočim pa Kakšno vlogo torej igrajo lahko postregli s: podlobnimi te zaloge materiala niso sor- Zaloge; materiala v gospodar- podatki; ki bi- bili Vsekakor na,in činu zahtevnejše: je kontrolno» mesto,-, na¡ katerem; jo- so, bili instrumenti .v :.pretež- posameznih..proizvajalcev, ka-uporabljamo,- ...mi meri izdelek refiomiranih kor tudi lažje planiranje za ' \r Tj-. , * jfirm in. so. jih.uporabljali,iz- nabato rezervnih ih nadóme-- - V potrditev, tega- moramo fciju&io 'st^cwnjaklj. tgko,- da - stnih delov. Po pregledu se; navesti nekaj konkretnih, po-- so možnosti okvar zaradi' instrument opremi z nalepko,, datkoy. V neki raziskovali® sIabe kvalitete instrumentov na kateri; je „označeno,, kdaj. s° ob uvedbi pe- kakor tudi- zaradi nestrokov- je bil inštrument kontroliran nega; ravnanja, zmanjšane na oziroma ponovno zjustiran. najmanjšo mero. Razen tega Dosedanja, periodična koto so. vsi omenjeni merilni in- trola v ZZA. je pokazala zelo strumenti »delovali« in. ni koristne rezultate. Zato bi bilo nikakršnih vidnih zna- bilo prav, da bi jih prenesli kov za kako okvaro, tako da tudi na naše proizvodne eno-uporabljevalbičše .niso čutili te, saj bo to pomemben ko-potrebe za popravilo. Odšto- rak dalje v borbi za dosego panja; so bila: prav različna, čim boljše kvalitete izdelkov od majhnih odstopanj toč- »Iskre«, nosti v velikosti okoli 0,5' in- dipl. inži deksa razreda; nad dopustno France Mlakar riodičnih pregledov .", instrumentov ugotovili presenetljivo velik delež’ instrumentov. Težave zaradi pomanjkanja kablov Montažni sektor PSO v zad- lahko začeli z deii na vseh tirane- m1 nimamo na zalogi skem življenju naše države, zanimivi, saj; so del naših apjem času močno ovira po-/ tistih objektih, ki so,bili pla— vseh materialov, ki so za red- nam- povedo nekatere številno ar nempteno proizvodnjo ke, vzete iz statističnega bil-potrebnt Kljub velikim za- tena, Narodne banke, čeprav logam pa občutimo močno že stare, vendar za naš priVo-pomanjkanje materiala, para- lem ne čisto nepomembne. doks,.kl .je možen samb žara- .. Poglejmo si jih;.. Zaloge v milijardah’ din 1.1958' 1.1959- težav in sanacijskih ukrepov. - manjkan je raznega materi-I. S. ala, zlasti pa kablov, da» bi 1. Zaloge surovin, materiala- ter ostalega v S . 440,4 ,. 547,2 2. Zaloge nedovršene pToiz- vodiije’ in polizdelkov < 169;7. 212,3 3. Zaloge gotovih izdelkov 461,7 ¡ 588,6 SKUPAJ: 1071,8 1348;l V teh dveh letih so naše- si, cfe' bi gospodarske-organi- gospodarske organizacije pla- žacije v teih dveh letih imele čale’ obresti na obratna, sred- zaloge' za 15¿%. nižje* — kaj bi Stva- v skupni vrednosti 145 to predstavljalo? milijard dinarjev. Zamislimo Posejmo račun: V milijardah din L 1958, 1. 1959' Zaloge- po vrednosti 1071 80» I348;i0 Znižanje zalog za 15% r60,77 . 202,22 Zmanjšane zaloge -91T03 1145,88 od tega 6 % Obresti ' 54;66' 68,75 Iz tega sledi, da bi zaradi Ce ta’ prihranek 21,790 mi-manjših zalog plačale gospo- lijonhv S: ^dinarjev» prera-darske organizacije manj ob-' čunamo na. stanovanja' po testi in bi znašal prihranek v takratni' ceni (dvosobnfc) sta- letu 1958 9,65 milijard -in L- novanje. cca< 3 milijone' din) , _ . • .. — , 1959 12,14 milijard dinarjev potem. bi. iz tega deharja Direktor tovafne polprevodnikov v Trbovljah,-tov. mz. Leon. — m toliko bi se povečal lahko, v dvehr letih zgradili: Siirn izroča simbolične, nagrade Zaslužnim Hanom investicij-njihov dohodek. . 7.263 dvosobnih, stanovanj; (x s» grupe,, fei je pomagala, uresničevati, novo tovarno. nirani-v mesecu.maju. Ne samo, da tovarna kablov v Sy€-tozarevu neredno- dobavlja» svoje izdelke in v občutno, manjših/ količinah, paji pa ja nekatere vrste kablov celo prenehala izdelovati, kar nedvomno povzroča nove težave našim triOntaehim skupinam- na gradbiščih. Tako bi na primer morali v drugem ' trimesečju dobiti 25 km kabla,' dobilj pa so ga komaj osmino; kar pa komaj zadošča» za dovršitev del na že začetih- gradbiščih. Zaradi pomanjkanja» kablov in še nekaterih materialov in opreme se je zavlekel zače-■ tek del na vrsti novih objektov, kar prav gotovo onemogoča montažnemu sektorju doseganje planskih' nalogyin povečuje . poslovne stroške. Tako bi. na 'primer v maju morali začeti z deli na novi glavni ATC v Postojni, na glavnih ATC v Cačku in Kru-ševcu, nadalje na vozelnih centralah v Sežani, Strugi* Cičevcu, Brusu in Bujanov-cu, prav tako pa še. na nekaterih'končnih centralah v državi. Naš razgovor Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja šef tehničnega sektorja v tovarni elektronskih naprav v Ljubljani — dipl. inž. -STANE FON. Kakšna je sedanja raven procesa proizvodnje v' tovarni elektronskih naprav Ljubljana — glede na sodobna podjetja v Jugoslaviji in inozemstvu? Raven procesa proizvodnje v naši tovarni . šele dobiva, svojo primemo obliko, ker so praktično vsi izdelki v fazi osvajanja proizvodnje. Ker pa je tovrstna proizvodnja povsod ipaloserijska, se tudi sam način proizvodnje bistveno ne more razlikovati. Drug problem pri tovrstni proizvodnji pa je raven poslovanja-služb, ki pripravljajo proizvodnjo in pogoji v katerih delajo. Prav v tem pa daleč zaostajamo za podjetji v, inozeipstvu. Kakšen vpliv na zboljšanje procesa proizvodnje bo Imelo uvajanje tehnološke specializacije po skupinah ali posameznih izdelkih? Tehnologa specializacija je vsekakor potrebna, ni pa dana možnost, da bi jo koristili v vsakem primeru. Težave bodo nastopile v trenutku, ko bo treba specializirati posamezne skupine in pri; tem upoštevati potrebe vseh. zainteresiranih ob najboljšem sodelovanju. Na -žalost ni avtarkija le plod ambicij in Organizacijskih nesposobnosti |£ posameznikov, temveč rezultat grenkih iz- DOPiSUJTE V »ISKRO«! Sušenj. Le. v kolikor bodo znali izpeljati tako specializacijo, da. bo izboljšala ekonomsko poslovanje vseh koristnikov, bo imel študij o tehnološki specializaciji praktično vrednost. Kakšne (katere) so ,ovire pri uvajanju in uporabi sodobne tehnologije v našo proizvodnjo? Gjavni oviri pri uvajanju in uporabi sodobne tehnologije v našo proizvodnjo sta znanje obstoječih kadrov in potreba po spreminjanju operativnih 'planov zaradi pogojev pri nabavi in prodaji- : Ali je v naši proizvodnji ekonomičneje sproti uvajati posamezne konstrukcijske spremembe pri izdelkih ali skupinsko po izteku celotne serije? Zavisi predvsem od značaja spremembe ter vrste izdelka in st.a zato lahko oba načina upravičena. Praviloma bi smeli uvajati spremembe le po izteku celotne serije, žal je, razvoj naših izdelkov tako pomanjkljiv, <3a so stalne in hitre spremembe nujne. Kako vpliva pogostost teh sprememb na proizvodnjo? Spremembe: so velik povzročitelj zastojev v proizvodnji in zalog pokura ritnega materiala, ki pri nas nekajkrat presegajo normalno stanje prav zaradi pogostosti. Kako vplivajo pogoste (šgrdfne) spremembe . na stroške, Kadar so spremembe takega. značaja, da pocenijo proizvodnjo allj: da bistveno izboljšajo kvaliteto izdelkov kljub podražitvi, jih smatramo kot koristne, ne moremo pa upravičevati potrebnih sprememb, ki podražijo proizvodnjo in so nastale zaradi po vršnosti v razvoju. Kakšna je pri vas soodvisnost (korelacija) teh sprememb z nabavo materiala? Sprernembe so v- glavnem-pri izboru elementov, ki jih kupujemo. Ker pa Zahtevajo naši izdelki specialne elemente, ob spremembah naročil ne moremo' stornirati, niti uporabiti elemente za druge namene. Kakšna je zasedba kapacitet in kako jo ugotavljate? Zasedbo kapacitet ugotavljamo s primerjavo razpoložljivih ur’ z efektivnimi urami,'ki so bile opravljene na posameznem delovnem mestu ali skupini. Zasedba je trenutno želo slaba, ker smo dobili veliko novih strojev im postopoma prevzemamo izdelavo od kooperantov. .Poleg tega je bil vzrok slabi zasedbi tudi precejšnja fluk-tuacija zaradi 80% plač v Janškem lotu. RAZPIS ISKRA — tovarna polprevodnikov Trbovlje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: VODJA KONSTRUKCIJE Pogoj: VS z'najmanj 5-letno prakso na ustreznem delovnem mestu ali SS z najmanj 10-letno ustrezno prakso. (Nastop službe takoj, OD po do-■ govoru.) SIFRANT^GOTOVIH izdelkov Pogoj: SS izobrazba ali trgovska šola s prakso. KV ELEKTRIČAR KV KLJUČAVNIČAR 2 NK DELAVCA V vseh primerih je nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do 25 .6. 1966. _ ' i ISKRA — tovarna polprevodnikov Trbovlje sprejme v uk 3 vajence, in sicer: — 1 za -elektro stroko — 1 za strojnega ključavničarja — 1 za kovinostrugarja Pogoj: Dokončana popolna osemletka. Prijave sprejema kadrovska slbžba tovarne do 30. 6. 1966. . . \ , lz montažnega oddelka tovarne elektromotorjev v Železnikih Elektronska obdelava podatkov - pogoj ¡¡¡¡¡¡I za uspešno (Nadaljevanje iz prejšnje številke) _ V prvem delu je B. C. Orlovič govoril o gospodarski kibernetiki in o sredstvih za njeno realizacijo. Ker je za izvedbo takšnega koncepta potreben dol-’ gotrajen proces, moramo reševati tudi vprašanja vmesnih stopenj. Takšno vmesno stopnjo predstav-— lja takozvana »integralna obdelava podatkov«, ki je izvedljiva v relativno kratkem času. 4. INTEGRALNA OBDELAVA ELEMENTARNIH PODATKOV Ko je poudaril, da je kot filozofska osnova te koncepcije služila ideja o možnosti atomizacije akcij, tako procesov dela, kot procesov mišljenja, je 1»y. Orlovič prešel na pojasnjevanje koncepcije integralne obdelave podat-kov. Pri' tem je izhajal iz dejstva, da se skoraj vsi delovni im "poslovni procesi v sodobni industrijski organiza- tev, polizdelkov," orodja in bro organiziranem podjetju drugo, kar se troši v teku mora imeti 90% im več elef /JJv proizvodnje; - menlarnih informacij značaj konstant tako, da se samo 10% naknadno vnaša v ob-1 liki spremenljivih podatkov. V čem- je prednost Takšne-'ga- pojmovanja ~ organizacije obdelave informacij? Pdsku-■ šah bomo to razložiti s-pri-meri. Pri izdelavi proizvodno-fl-nančmega plana zadostuje,, da. sistemu , poieg konstantnih, posredujemo (kot spremenljive) podatke o" količinah posameznih proizvodov, katere je treba v teku leta proizvesti. Ves nadaljnji, proces se lahko izvede., popolnoma avtomatično po programu, za funkcioniranje Sistema in tako pridemo do gotovih , proračunov in pregledov o: — potrebnih, razpoložljivih in razpoložljivih kapacitetah; ’ ■ — vrstah in količinah potrebnega živega dela, surovin, materiala, energije tujih storitev, orodja itd.; - j ciji ponavljajo in zakonito razvijajo..-V vsakem primeru je to dejstvo toliko bolj prisotno, kolikor bolj je organizacija podjetja popolnejša. Potemtakem je mogoče, jda-se modalitete in elementarni deli ter faktorji teh procesov speljani na enoto proizvoda oz. učinka, posnamejo vnaprej, izrazijo v obliki' specifičnih meril, prevedejo na' •kodo elektronskega računskega in komunikačijsega sistema ter vnesejo v odgovarjajoči (zunanji) memonjski organ (apr,-na magnetske, trakove, bobne, diske -itd.). Ti podatki predstavljajo konstante, katerim je treba dodati samo še spremenljivke (npr. količine proizvodov, roke iri pogoje dobave), nakar se z njihovo programsko obdelavo cel poslovni proces podvrže programskemu upravljanju. Po tej koncepci-ci je treba ža,vsak proizvod določiti? • — optimalno velikost serije; , — normalni režim dela (proizvodnje); — tehnološki proces .(sredstva in modalitete dela Skozi’vse delovne operacije ih faze -proizvodnje); — vrste surovin, pomožnega materiala, energije, stori- — vrste dela; g ---veličine, potroškov: Čas. dela, sredstva in predmeti dela na enoto proizvoda, razčlenjeno na faze proizvodnje odnose delovne operacije in to po količini, ceni in vrednosti; I .. — veličine- učinkov po enoti časa: po delovnih mestih, delovnih enotah, obratih, delovnih organizacijah itd. Kot-Teeenb, vsi ti podatki, -speljani na vrsto in enoto 'proizvoda in razčlenjeni na elementarne (najprej nedeljive) dele, fiksirani na odgovarjajočih medijih ali.v odgovarjajočih memorijskih organih sistema, urejeni na način, ki odgovarja logiki toka tehnoloških procesov, predstavljajo konstantne podatke. Manjkajo samo še variabilni podatki, to so -tisti, ki se nanašajo na količine, posameznih vrst proizvodov, na rok in pogoje dobave ipd. V do- Problematika embalaže V prejšnji številki smo objavili članek »Kako je z našo embalažo«, kjer pisec, ki si je ogledal eno izmed skladišč gotovih izdelkov pri PSO — kritično presoja našo embalažo. Uredništvo meni, da mora naša embalaža iti v korak s podobno embalažo v svetu, zato danes priobčujemo vtise z mednarodnega sejma »INTERPACK« v Dusseldorfn, ki je bil posvečen izključno embalaži. Konstruktor embalaže v ZZA tov. Franc Perčič, ki si je ogledal omenjeni sejem, je na vprašanje uredništva poslal takle odgovor: »Sejem sem si ogledal v mesecu maju. Na sejmu so prikazali celotne postopke Gost iz Egipta Konec marca je prišel iz Egipta v obrat avtomatskih telefonskih naprav v »Elek-tromehaniki« Kranj, na prakso g. Sabri Abdel Halim, z namenom, da spozna naše izdelke. G. Sabri je v službi pri firmi Ingeneerihg General Company v Egiptu, t. j. pri firmi, ki montira in servisira naprave za telefonijo, za elektrarne in teleprinterske naprave, kot zastopnik zunanjih' firm. V okviru, te firme je bil na. novo organiziran oddelek za sodelovanje z Iskro, katerega šef je g. Sabri. embaliranja, in to mehansko na traku, od izdelane embalaže do pakiranja (vse avtomatsko). Prikazali so vse vrste embalaž od komercialne-kosovné, skladiščne, transportne, kakor tudi atestiranje, nakladanje' na palete, skladiščenje, transportne naprave in sam transport. Embalaže so bile izdelane, v različnih izvedbah in materialih (karton, papir v raznih kvalitetah, les). Lesena embalaže je posebno prikladna za nakladanje na palete. Kovinska embalaža je bila razstavljena v raznih . izvedbah in to največ s pločevinastimi folijami. Vse naštete; vrste embalaže pa v izredni meri zamenjujejo plastične mase: stiropor, moltopren, umetna guma, gumirana žima in plastificirana' embalaža;' na splošno so (glede na artikle) 'uporabljali največ to embalažo, V kartonskih škatlah embalirajo . elektronske, jiapra ve¿ ‘/elemente, radio Sprejemnike, transistorje, merilne naprave, fotókamere in slične visoko-bbčutijive predmete. Vse te predmete vlagajo v vlagotes-ne vrecké, z. dodatkopi siliko-gela, ki je namenjen' za prte : komorski - transport' ali , za skladiščenje v. tropskih krajih. Tako embalirajo tudi večje in težje visoko občutljive ná¿ prave, le da v -tem primeru zamenjajo . kartonske škatle leseni zaboji. V primeru tei -kih transportnih zahtev, gl< de na občutljivost artiklov jih še posebno embalirajo \ stiropor embalažo, moltopren lesno in gumirano volno. V vsakem primeru so občutljive. naprave zavarovane' i dveh ali treh embalažah predmet pa je še dodatno zavarovan pred oksidacijo s silikogelom. Vsako skladiščne ali transportno embalažo imajo i tudi ustrezno opremljene y dveh ali treh barvnih tiskih, s. katerim, j e točno določen asortiman izdelkov, vse transportne 'zahteve in pogoji- Velik poudarek dajejo tuji proizvajalci zunanji opremi embalaž artiklov široke potrošnje z rhotivacijo, da se z estetsko oblikovano embala--žo artikli v trgovini že sami prodajajo. Obširen del sejma je prikazal visoko tehniko embaliranja v prehrambeni industriji,, Tu so uporabljali polietilenske vrečke, kakoij tudi pločevinaste,... plastične in. plastificirane. tube in posode. ,V. skladiščnih in transportnih embalažah pa so bile največ zastopane razne pale-tizirane in standardizirane kasete v različnih materialih in izvedbah, j Vse embalaže, so atestirane iri preizkušene./ Atestiranje kosovne embalaže ih palètl-zacije za skladiščenje in transport imajo zelo izpopolnjeno in urejeno. Zaradi cenenega transporta imajo celo palete izdelane iz valovitega . kartona, samo da se uporablja za manjše teže. Skratka^ 'sejem je bil poln vtisov in glede rta panogo, ki jo je obravnaval, zelo strokoven in poučen. V Jugoslaviji imamo na področju embalaže dokajšno zmešnjavo, ker-smo vse pre-(Dalje na 8: strani) Obrat avtomatskih telefonskih naprav: linija. liavijalnih strojev 0 kontroli kvalitete v tovarni polprevodnikov Le kvaliteta izdelkov nam lahko hitreje utira še ne dovolj uhojeno pot na inozemski trg. Tega se zaveda tudi kolektiv Iskrine tovarne polprevodnikov. — Na zadevna vprašanja UREDNIŠTVA je tov. JANEZ BARLIČ, dipl. inž. — poslal o kontroli kvalitete 1 Pri prevzemanju naprav in tehnologije za izdelavo ger-manijevih diod in tranzistorjev od italijanske firme SG5 — Milano, smo si ogledali tudi organizacijo za kontrolo kvalitete, ki i je organizirana po Sodobnih teoretičnih dognanjih po ameriškem vzoru. Z osnovo, ki smo jo dobili pri SGS in §| študijem, tovrstne problematike, - ki jo obravnava tuja literatura, smo dobili o kvaliteti ih kontroli osnovno znanje, ki je potrebno za „organiziranje ustrezne dejavnosti V naši tovarni. Ker se zavedamo, kako važna- jte ¡kvaliteta polprle» vodniških elementov, smo osnovali v tovarni samostojni oddelek, ‘ki je zadolžen za dejavnost v zvezi s fcvali- TPT naslednje pismo: teto. Ta oddelek ima glede na dosedanje‘oblike kontrole precej sprememb, ki so verjetno zanimive tudi za ostale organizacije podjetja, zato ga bom opisal malo podrobneje. Namen oddelka je ugotavljati kakšno kvaliteto zahteva tržišče in .kakšno kvaliteto dosegamo mi. Organizirati moramo kontrolo materiala, lpostopkov in izdelkov in ugotoviti koliko določena stopnja ‘kvalitete stane. Končno je namen tega oddelka da zagotovi, da so izdelki res tako kvalitetni kot predpisujemo, to se pravi; da dela teste, ki garantirajo ugotovljeno kvaliteto. Glede na dejavnost je oddelek razdeljen na tri skupine, ki se ukvar-(Dalje na 6. strani) — vrstah in količinah potrebnih finančnih sredstev; — poslovnih rezultatih, ki jih lahko dosežemo: skupni dohodek, dohodek itd. Pri tém lahko dobimo podatke v poljubno razčlenjeni obliki ali pa'sintetizirane do potrebne mère in na odgovarjajoči način. Iz takih 'podatkov je razvidno, česa nam primanjkuje in s tem, kaj je treba še narediti in preskrbeti. m Z ozirom na to, da se taka izdelava planske dokumentacije izvede z veliko hitrostjo, je podana možnost, da še obdela v mnogih variantah plana in da se med njimi izbere-tista, ki se oceni kot najprikladnejša. Operacijske raziskave, izvedene' preden sta definirana obseg in struktura proizvodnje po p os ¿¡nežnih variantah; mora omogočiti lažji izbor optimalne variante plana in pripomoči k temu, da se število Variant, za katere se izdeluje celotna planska dokumentacija omeji na mioi- mum. Kakšne so 'prednosti takega načina dela, se vidi iz tega, ker se ocenjuje, da izdelava planske dokumentacije samo za emo varianto plana v industrijskem podjetju z zapletenim poslovanjem, zahteva tudi po nekaj desetihmilijonov računskih operacij. Kot drugi .primer lahko služi možnost preciznega programiranja proizvodnje (operativni plan). Ker se plan izdeluje za daljše obdobje, ne more biti povsem precizen in je zaradi tega podvržen reviziji. Z operativnim planom je treba ugotoviti precizne naloge vseh sodelavcev in omogočiti razvoj procesa z vnaprej določenimi optimalnimi pogoji. Operativni plan se lahko izdela na osnovi fiksnih obvez, npr. pogodb. Iz pogodb in naročil se lahko vzamejo in vnesejo v sistem za obdelavo podatki o vrstah in. količinah : proizvodov, katere 'je treba proizvesti, kdaj, komu, pod kakšnimi pogoji, po kakšnih cenah in na kakšen način jih- je treba dobaviti. To so tisti variabilni podatki, ki dopolnjujejo konstante in s katerimi tvorijo kompleten sistem elementarnih informacij neobhodnih za programsko reguliranje proizvodnje in poslovanja. Z avtomatsko obdelavo teh informacij je mogoče v obliki odgovarjajoče dokumentacije ugotoviti: — kaj je treba narediti v planiranem obdobju s točno določenimi roki izvršitve; — do kdaj se morajo posamezne potrebe rešiti;, — kaj se sme potrošiti in kakšne rezultate je treba do-« seči. Z dnevno obdelavo operativnega plana v obliki lansir-ne, kontrolne in obračunske dokumentacije se lahko vsak dan . povsem avtomatično ugotavlja, kdo, kaj, koliko in kako bi moral narediti, kakšni so bili predvideni in stvarni učinki ter potroški,- kaj je programirano, a ni izvršeno (zaostajanje), kaj je iz- delano preko plana (prekoračitve) in kaj je trdba po planu za posamezno pogodbo ter skupno še izvršiti in na ta način, kaj je treba planirati za naslednji dan in za naslednje obdobje (teden, dekado, mesec, kvartal itd.) Na ta način je mogoče na tok in kvaliteto dela neposredno vplivati, povsem avtomatično kontroliraj in obračunavati rezultate dela za vsako delovno mesto, organizacijsko in ekonomsko enoto, obrat in celo podjetje, ter, da so vsi ti podatki na razpolago neposrednim proizvajalcem. Pri teifa moramo poudariti, da ta proces zajema tako vse interne (računovodstvo, preskrbo proizvodnje in notranjo delitev), kakor tudi vse eksterne delovne in poslovne odnose (prodaja, fakturiranje, plačilo itd.). V takih pogojih je mgžno s popolno preciznostjo meriti rezultate dela vsakega posameznega sodelavca v kom- plicirani indusfrjiški proizvodnji. In kar-je prav tako važno, možno je ža vsakega sodelavca določiti kaj, kako, kdaj in s kakšnimi potroški imora napraviti, ’ da celoten skupni napor, ki je popolnoma usklajen, obrodi najboljše plodove. ( 5. ZAKLJUČEK Ob ¿ključku svojega izvajanja je tovariš B. Orlovič še enkrat poudaril, da je prepričan, da pogojem in potrebam Iskre odgovarja koncepcija (postopne izgradnje enotnega iri integriranega sistema 'komuniciranja internacij, zasnovanega že v prvi fazi, na principih integralne obdelave elementarnih poslovnih podatkov. Pri tem se mora ta sistein izgrajevati na tak način, da Se že ob začetku usmeri , h končnemu cilju, ki je lahko samb popolna avtomatizacija po-? slovan ja. . ( (S Obvestilo SOtSKJ CENTER ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ bo vpisoval učence za šolsko leto 1966/67 v naslednje šole:, TEHNIŠKA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN STROJNE STROKE V KRANJU v redno šolo — 25 kandidatov v elektrotehniški oddelek —25 kandidatov v strojni oddelek v oddelek za odrasle — 25 kandidatov v strojni oddelek | ■ V - A ';jV . . . POKLICNA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V KRANJU v redno šolo I — 20 kandidatov za poklic orodjar — 13 kandidatov za poklic: finbmehamk — 7 kandidatov za poklic strojni ključavničar — 14 kandidatov za poklic rezkalec — 20 kandidatoy za poklic strugar | — 10 kandidatov za poklic telefonski mehanik — 14- kandidatov za poklic elektromehanik POKLICNA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V LJUBLJANI v redno šolo * — 24 kandidatov Za pokjic orodjar — 24 kandidatov zapoknc finomehanik — 26 kandidatov Za poklfc str_ kljpčavhičar — 4 kandidate za poklic rezkalec , : — IS kandidatov za poklic strugar — 26 kandidatov za poklic elektromehanik —11 kandidatov za poklic. TT mehanik v redno š «f.o • — 25 kandidatov za poklic elektromehanik Izbiro kandidatov bo pravila posebna konaisi-ja za sprejem na podlagi doseženih uspehov pri sprejemnem izpitu, ki obsega za tehniško šolo — pismeni in ustni izpit iz slovenskega jezika s — pismeni in~ ustni izpit iz matematike — psihotehnični test . za poklicni šoli — pismeni izpit iz slovenskega jezika — pismeni izpit iz matematike i — preizkus iz praktičnega dela — psihotehnični test. ■ Za vpis v šolo morajo kandidati aii njihovi starši predložiti osebno v tajništvu Zavoda najpozneje do 25. junija 1966 naslednje listine: — vlogo za sprejem, kolkovano z drž., kolekom. za Q,50 N din — spričevalo o dokončani osemletki — lastnoročno napihan življenjepis — zdravniško spričevalo. Ob vpisu bo1 Zavod prijavljencem ustno sporočil datum opravljanja sprejemnega izpita.. Kandidati ne smejo biti starejši od 17 let. “ Lastnega internata šolski center združenega podjetja Iskra Kranj nima. — Oddelek za odrasle bo Zavod odprl le v primeru, če se bo prijavilo zadostno število kandidatov. Vloge z vsemi prilogami sprejema šolski center združenega podjetja Iskra Kranj, Savska loka 2, telefon 21-567, kjer so na voljo tudi vse informacije. Šolski center združenega podjetja ISKRA Kranj Nekaj misli o plavanju POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA IN NAŠE LETOŠNJE LETOVANJE (Nadaljevanje s 3. stranlj Počitniška skupnost Iskra ima še dovolj prostih mest v Sukošanu pri Zadru, v Kampu Mir .na Dugom otoku, v Trenti, in nekaj manj v Poreču. Prevozi tja so organizirani, zato s te strani ni bojazni; in čeprav je rok za prijave že potekel, Vas tildi, danes radi sprejmejo in vzamejo v seznam, vendar pa- bodo konec meseca resnično vse preostale' proste kapacitete oddali turističnim, organizacijam in potovalnim agencijam,, (to predvsem velja, za Bled)' in se kasneje verjetno ne bo več. mogoče prijaviti. Ta sestiavek je bik napisan, vsem, ki se še niso mogli odločiti glede letovanja, v premislek in vzpodbudo in ne nazadnje za to da se tnfdi odločijo' za letovanje. Živimo samo- enkrat in zdravje- moramo- znati ceniti. I.S. (Nadaljevanje s 1. strani) delke. Kdo bi .vse to računal? Najlažje--- -je to določiti na osnovi letne porabe. Tu bi prosil: za strokovno obrazložitev tega problema. Mislim, da bi morali vsaj dražje materiale: pazljiveje obravnavati. ' Vprašujem se tudi, če so smiselne omej line zaloge tudi za> planerje sestavov. Planerji domačih: sestavov dajejo v delo izdelke, samo po naročilu. Pri nas smo za te planerje uvedli samo opozorilne zaloge., To je — planer dobi samo obvestilo, ko, so prekoračene maksimalne zaloge, če je slučajno preveč planiral. Važnejše, kot samoodloča-nje omejilnih. zalog, je za dobro, planiranje pravilno, uporabljanje podatkov, ki nam jih. nudi ta metoda, Te podatke, vsaj v. naši tovarni, ne znamo pravilno uporabljati. Kartoteke urgeričnih delov sploh' nimamo. Planerji bi morali vse materialne čeke dati v pregled planerju osnovnih delavnic alf gradiva in ti bi morali urgenčne dele iz kartoteke »v delu« .prenesti v kartoteko »v urgenci« ali kako drugače označiti in izdelati spisek urgenc ter z njim ponovno opozoriti vse prizadete. 'Torej, lončeno bi bilo potrebno voditi-evideneo »v delu« in »v nujni urgenci«. ,če bi bilo tako organizirano, bi lahko planerji že, pred izdajo delovnih nalogov ugotovili urgentne pozicije. Dovolite mi, da opišefn, kako delamo to pri nas. Planerji morajo pred izdajo- delovnih nalogo-v izpisati potrebe in jih, posredo-. vati' planerju sestavnih delov in surovin, Ti' pregledajo stanje v skladiščih in šele tam' ugotovijo manjkajoče pozicije, namesto.-, da bi jih, ugotovili satiro iz svoje evidence1. _ Pri"t etn _jjgof avl jami,u planerji naletifo - na sledeče pomanjkljivosti r da obvestilo ni bilo oddano (tega je vedno- m-anjj ali- pa-, da- nimajo v delu dovoljno količina izdelkov za.'nokritje: delavnega. naloga-. Dragi problem. je dejansko zelo težko; odpraviti, Ta problem nastane predvsem- tam-, kjer izdelane količine nikoli ne ^da-sežejo minimalnih zalog 1 torej ni obvestila oziroma se komaj izdelane takoj uporabijo. Evidenca, da se izdelane količine približujejo: zaključku delovnega naloga oz. porabi, bi morali zasledovati v planskem oddelku. Zanimalo bi nas, kaka vodite to evidenco v dragih: tovarnah Spisek manjkajočih delov oddasta planerja v nabavo oz, v delavnico. Druga stvar,, ki me zelo mbtf, mogoče pa ni tako huda,, je. to, da -kor. razdelila rca jivigne material iz. skladišč da' nov~ spisek manjkajočih delov v delavnico. Ta spisek seveda mora biti identičen • s : planerj.evuii. Razdelilnica delavnice, ima /torej dve urgenci in ne ve .po kateri bi delala. Jasno je, da ima prednost urgenca iz montaže, ker se- ti deli takoj rabijo. Pomanjkljivost take urgence pa je, d® se urgira samo za izdani halog, ne pa za daljše .obdobje; Razumljivo je, tudi, če- bi se/ pravo--časno izdelali vsi deli po spisku planerja,, da do urgenc, iz montaže sploh im ki prišlo. Najboljša rešitev bi bila, da bi razdeHIhica dajala spiske manjkajočih delov planerjem, ne pa direktno delavnicam in ta bi določal .vrstni ted izdelave delov. S tem bf se izognili nepotrebnemu raznovrstnemu urgira-nju. Mislim, da ni bistveno kam organizacijsko spada razdelilnica, ampak da- vse urgence prihajajo- samo iz enega -mesta. Ni napačno; da tudi vodje oddelkov ..urgirajo material, toda to ne. bi smela biti. stalna praksa. Zelo koristni so, proizvodni sestanki. \ pri*, .vodji, , oddelka, .kjer., se-, dogovorimo, o'skupnih. akcij,ah. Vodje .skupin pa morajo- poznati materialno problematiko, da- lahko pravočasno ‘opbzorijo planerje, kdaj/bo zastoj/. S‘ tem' sestavkom šem hotel samo nakazati ' nekaj problemov, s katerimi se srečujemo pri delu v tovarni. Verjamem, dar imajo vodilni' sodelavci že rešitve za te-probleme^ toda jih prepočasi uvajajo. Moj namen je tudi, da v našem listu obravnavamo tudi take teme! ' B. B. 0 polprevodnikov (Nadaljevanje s 5. strani) tavlja samo odstotek izmeta,, jkjb: vsakaiz svojo vrsto ¡ proh- testira ta oddelek dobre «totemov. To šo skupina, za im--mente pri. različnih pogojih: špekcijo, skupina za kontro- obremenitve ali vpilvih oko-Io kvalitete in skupina za za- lice,: da ugotovi njihovo od-gotavljanje kvalitete: pornost in zanesljivost/ ki Skupina za inšpekcije zdru- postaja že tudi bistveni ete-žuje vse,dejavnosti, ki so obi- ment v specifikacijah ele-čajno imenovane kontrola, inentov. Ta oddelek tudi pre-Vhodna. inšpekcija- -izvaja verja rezultate sprememb kontrolo: surovin in polizdel- postopkov, kov, glede na njeno odločitev / Metode dela so v glavnem je pošiljka sprejeta ali ne£ statistične jin dajo poljubno Medfazna inšpekcija izvaja zanesljive podatke seveda, kontrolo delovnih postopkov, glede na ceno, ki raste z za-tako da kohfr'pIiramóT>^eIbe hfevano stopnjo zanesljivosti. \ po pošameznihb fazah pro iz- Pri tem se poslužujemo kon-vodnje ali pa V'nastavitev raz-/ trolnih listov (kart), ki re~ nlh paramentov. na napravah zultate kontrole prikazujejo (m, pr. temperfura profil' pe- „zelo pregledno in zahtevaj oj či) in opozarja- na pojrebna minimalno administrativnega. • popravila ali'večjo pazljivost, dela. Vzorčne plane: izbiramo:: v skrajnem primeru lahko pa mednarodnih ABC tabe-predjaga prekinitev dela. Iz- lab, bolj znanih, kot atneri-hodna inšpekcija/ koptrolira- ških vojaški stand. M-IL-STD-izdelke predno jih pošljemo 105- D, Ta standard vsebuje kupcem-, da- ngotovi če ostre- vzorčne postopke in: ustrezne-žajo specifikacijam ter pre- tabele za planiranje ia izv®-veri količino inv embalažo, jaaje kontrole lastnosti ¡.i-1.-Ce ugotovi, da je kvaliteta S predpisano stopnjo kva-neustrezna, zavrne pošiljko litete, (n. pr. AQL = 1) pove, i-n-je treba- vse demente po- da je 95.%, verjetnost, da. bo in je treba vse elemente iz- po teh planih kontroliran de-hirati ponovno: ' - lež zavrnjen, , če vsebuje Skupina za. kontrol® leva- manjši, odstotek, defektivnih IStete- ugotavlja kakšno, kvali- enot kot_ predpisuje AQL (v, teta zahteva tržišče, ugotav- našem, primeru 1 %■), da. pa lja razmerje^ med kvaliteto kontrolirani:delež. ne bo imel in stroški: zanjo in rešuje or- večji odstotek defektnih enot ganizacijske probleme v zve- kot. želimo, lahko s- tabelami zš s> tem. Pomaga pri organi- ugotovimo kakšen AQL rabi— ziranju kontrol, ki spadajo mo. Podanih je sedem sto* v proizvodni postopek, zato penj strogosti, ki predpisuje* v proizvodni postopek, zato, jo različne veljkosti vzorcev da so ti postopki učinkoviti in dajo različne ,stopnje n» spadajo v medfazno inšpek- nesjjtvosti kontrole, tako da -in ne nreveč dragi čeprav ne lahko izberemo najekonotnič-čijot Ta: skupina def® tudi nejšo, Ker AQL neposredno-predpise za, izvájanrje vseh.- /nove. stopnjo kvalitete je inšpekcijskih služb in odgo- ugodno, ce stopnjo kvalitete varja'za učinkovitost pred- v pogodbah podajamo v pišev in izdeluje : programe AQL, ker standard vsebuje za izvajanje testov, ki žag®- plane po katerih jo kontro* tavijajo- kvaliteto, Ntena rta* bramo in ^ako ne pride da. ‘loga je tudi analizirati podat- razlik v ugotovitvah kon-, ke, lri lito zbirajo ostalfe sku- tpolnih. služb proizvajalca m. prne- ib planirati akcije, ki kupca. so potrebne za to, da se po Na limji točkastih jhod» potrebi spremeni stanje, ki kjer je bila navedena_inspefc--so ga ugotovili z analizami, cijska služba najprej, se je Oddelek za zagotovilo kva- v času, izvajanja medfazna, litete izvaja teste; ki so po- inšpekcije zmanjšal izmet za irebul za to, da se ugotovi več kot polovico, kar tudi že, stopnja 'kvalitete' izdelkov. Za praktično potrjuje umestnost ♦ razliko od inšpekcije, Id ugo- takega gddelka. J c Izvlečki iz sklepov samoupravnih Sklepi 4. seje UO »Elektromefaanike« (30.5.*1966) • Upravni dbor je. obravnaval in sprejo predlog organizacijskega biroja za nekatere spremembe v notranji organizaciji tovarne, ki so bile predvidene in potrjene s statutom tovarne. Po predlogu organizacijskega biroja se s 1. 7. 1966 uveljavijo v organizaciji tovarne naslednej spremembe: — ukinejo se dosedanji sektorji in se formirajo službe za posamezne strokovne dejavnosti, — spremeni se delitev dela na področju gospodarskega sektorja — formira se obrat- za proizvodnjo števcev, , — iz dosedanjega razvojne- ga sektorja se vključi v organizacijski sestav obrata ATN, obrata ^stikal in obrata števcev razvojna dejavnost teh panog, ' \ — iz dosedanjega tehničnega sektorja se v organizacijski sestav orodjarne' vključi konstrukcija orodja bi kontrola orodja iz STK — ustanovi se delovna «nota za panogo kinoakustike in panogo rotacijskih strojev, ki v svoj organizacijski sestav vključita plansko službo in montaže posameznih panog — v organizacij sk‘ sestav nabavne službe se vključi prevozni oddelek. V zvezi s predlaganimi spremembami je potrebno do 1. 7. 1966 pripraviti vse konkretne • rešitve, predvsem s poroeja sistematizacije delovnih mest DE, poslovanja in samoupravljanja. Te rešitve pripravi organizacijski biro skupno s posameznimi strokovnimi službami, ki so dolžne pri tem sodelovati. © Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo tehničnega sektorja o investicjski izgradnji ^tovarne, iz katerega je razvidna predvidena nabava domače in tuje opreme ter manjše gradnje v obratu ATN. Letošnji investicijski plan bo. dokončen, ko bo Splošna gospodarska banka določila višino finančnih sredstev.' @ Upravni odbor je razpravljal o problemu norm na tekočih trakovih, predvsem na traku ATA aparata in ATA številčnika, kjer so tehnične službe že začele norme korigirati. Nadalje je UO razpravljal tudi ob prehodu na W-F sistem normiranja in se v celoti strinja, da se ta sistem normiranja uvede za vsa dela po normi. Da bi tehnične službe to nalogo lahko čitniprej izpolnile, naj jim še ostale strokovne službe v tovarni nudijo potrebno pomoč in podporo. @ Upravni odbor je obravnaval poročilo finančnega sektorja o porabljenih sredstvih za službena potovanja za obdobje januar — april 1966, po katerem je plan stroškov za službena potovanja v tem obdobju delno presežen. 0 Upravni odbor potrjuje predlog obrata ATN, da se s 1. julijem—1966 uvede nagrajevanje po kvalitetni normi za spajkariee v obratu ATN. Normativi se računajo enako kot za umerjevatoico števcev. • Upravni odbor je sklenil, da se tistim osebam, ki imajo prost izhod iz tovarne, ne obračunava stimulacija za prisotnost na delu. Sklepi Sfseje DS strokovnih služb ZP (27. 5.1966) @ Delvsici svet strokovnih služb je na svoji 3. redni seji soglasno sprejel »Pravilnik organizacije in poslovanja strokovnih služb« in »Pravilnik organizacije in poslovanj a strokovnih služb« z vsemi pripombami. @ DS strokovnih j služb smatra za potrebno, da za-prekoračitev planiranih stroškov ih pismeno obrazložitev direktor posameznega področja. ,© Pri majskem obračunu stroškov strok, služb naj ¡bodo prekoračitve v stroškovniku prikazane in pravilno razdeljene po področjih. Za izdelavo tega poročila je zadolžen finančni sektor. 0 Finančni sektor ,maj »Počit,- skupnost ISKRE« od 1 3. 66. dalje obravnava ločeno kot samostojno dohodkovno enoto in s počitniško skupnostjo razčisti poravnavo stroškov poslovanja strokovnim službam. Na naslednji seji je treba predložiti poročilo o financiranju orodjarne, ker v stroškovniku strokovnih služb ni kritja za njeno vzdrževanje. Za sestavo poročila so zadolženi: tov. Janko Kralj, Alojz Vidmar, Pavel Gantar in Maksimiljan Goleč. V zvezi s problematiko sfa-r novanj, last strokovnih služb, ki so bila posojena drugim organizacijam, je DŠ sprejel naslednje sklepe: Vlogo > Tovarne elektronskih naprav za odgoditev vračila posojenega stanovanja je DS zavrnil in zahteva vrnitev posojenega stanovanja pri letošnji delitvi stanovanj. . v Glede stanovanja pod točko 12, ki ga zaseda tov. Zupanc, je bil soglasno sprejet naslednji sklep: 1. -Izvrši se prenos lastim štva od Občinske skupščine Bežigrad/ 2. Izterja se vključno s tožbo zapadle zneske plačila za leto 1963 in za leto 1966 s strani Izobraževalnega centra — Ljubljana . 3. PSO se ponudi prenos solastništva, ker je žena tov. Zupanca tam zaposlena. @ Gen. 'direktorja tov. Logarja se naproša, da zahteva od PSO, da prevzame in izvrši obvezo nap ram IS v zadevi Banič v določenem roku. 0 Predlog programa dela DS strokovnih služb' v prihodnjem obdobju, je DS potrdil z dodatkom, da se Or-ganfzacijsko-kadrovsko področje zadolžuje še za Izdelavo koncepta o perspektivnem razvoju strokovnih služb in to z rokom 15. 9. 1966. Sklepi 3. redne seje UO Tovarne radijskih sprejemnikov (25.5.1966) @ Zaradi previsiokega procenta bolovanja članov ko-* lelriiva, TJ9 postavlja službeno kontrolo in sicer tov. Jožico Kocmur in Rudija Viteza, da opravljata dbčasno kontrolo po nalogu SS. O ugotovitvah in nikrepih mora SS sproti poročati UO. ■'} * © V zvezi z zastoji v proizvodnji, kf šo bili od 18. do 25. t. m. in predstavljajo 389 ur je UO ugotovil, da so za te zastoje krive naslednje Službe: — Gospodarski sektor zaradi pomanjkanja materiala — 65 ur; -- gospodarski in proizvodni sektor, zaradi menjave izdelka na traku — 60 ur; — proizvodni sektor — ‘zaradi nepravilne organizacije dela. 264 ur (montaže 180 in navjjalriice 84 ur j. V bodoče mora uprava tovarne takoj ukrepati v takšnih in podobnih primerih izpada proizvodnje na podlagi poročila vodje proizvodnega sektorja. 0 UO odobrava predlog proizvodnega plana za junij in istočasno zadolžuje vodjo proizvodnega sektorja, da pripravi točno analizo proizvodnih kapacitet. “Vodja gospodarskega sektorja naj pripravi do prihodnje seje UO materialno problematika, medtem ko je potrebno proizvodni plan za naslednji mesec obdelat i s kompletno problematiko, t. j. proizvodno in materialno. 0 Na podlagi trenutnih kadrovskih potreb v tovarni in v zveri s perspektivnim razvojem v tovarni zadolžuje UO upravo ter ji daje istočasno pooblastilo, da išče in dobi potrebne visokoštrokov-ne kadre. 0 Na podlagi pristanka kolektiva, da se v letu 1965 ne izplača iz fonda osebnih dohodkov 230.000 JW din, se morajo ta sredstva odvesti v sklad skupne porabe. UO odobrava III. predlog splošnega sektorja o izplačilu denarnega nadomestila za kritje prevoznih stroškov pri potovanju na letni dopust in sicer v naslednji višini: člani kolektiva 130 N din, zakonci članov kolektiva 90 N din, otroci članov kolektiva 60 N din. VO odobrava prvi predlog splošnega sektorja počitniškega regresa in sicer: čla- ni kolektiva 80,00 N din, otroci 30,1)0 N din, zakonci 30,00 N din. Sklepi 2. seje DS Tovarne za elektroniko in avtomatiko (25.5.1966) :© Delavski svet je razpravljal o doseženi finančni realizaciji glede na postavljeni plan za I. kvartal in ugotovil,. da je bila prodaja v le-, tošnjem letu 'namesto 25 %. na letni pian, dosežena le z 19 %, , /odnosno v višini 57,985.830;90.— N din, kar znese .ja 3.424.370,00 N din zaostanka. — Delavski svet je poročilo o izvršitvi v I. kvartalu, v predloženi obliki potrdil. Ker pa je iz obrazložitve razvidno, dá so na tako slabo realizacijo plana vplivali predvsem subjektivni momenti, DS zadolžuje upravo tovarne in vse odgovorne službe, da vse tovrstne pomanjkljivosti odpravijo, predvsem pa je treba: |— zmanjšati proizvodne stroške in v zvezi s tem izboljšati kvaliteto dela to materiala t. j. zmanjšati izmet, — za vsako ceno izpolniti postavljeni. gospodarski plan kosovno to finančno, ker le izvršitev tega, nam zagotavlja izplačilo 100% 'osebnih dohodkov to pokritje ostalih obvez. @ Delavski svet je sprejel Sklep (po predlogu UO), da sé v letu 1966 na zaposlene-; ga člana kolektiva izplača po 9.060.— S din regresa in po 12.000.— S din iz sredstev K-15; na zakonca brez osebnih dohodkov po 6.000.— regresa ta po 6d00.— s din iz sredstev K-15, ter na otroka po 3.000.— iz ¡sredstev K-15 to po 3.000.— S din regresa. Dopustniški regres in sredstva iz naslova K-15 ho -izplačan 10. julija 1966. skupaj z OD to mesec junij. Pravico do regresa ta nadomestila K-15 ima član kolektiva, kateremu pripada redni, letni dopust, ki izpolnjuje ostale pogoje po členu 65 Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Pravico do dopustniškega regresa in nadomestila za K-15 za otroke, imajo samo tisti, ki prejemajo otroške doklade v tovupni. Vsi ostali to lahko uveljavijo le s pismenim potrdilom, da tega regresa to nadomestila K-15 ne bodo ¡prejeli drugje. ® Delavski svet je ^sprejel sklep, da se drugi odstavek o »investicijskem programu za proizvodnjo KE« — glej sklep .15. redne seje DS z dne 18. marca 1966 — .spremeni ta sicer v toliko, da sta za podpis pogodbe /- za m jem investicijskega kredita za obrat Mokronog pri SGB-Liubl.iana pooblaščena generalni direktor tov. Vlado Logar in direktor finančnega organov sektorja lov. Alojz Vidmar, ki naj omenjeni kredit podpišeta pod najugodnejšimi pogoji. f Sklepi 4. seje UO Tovarne elementov zaelektroniko © UO je obravnaval obračun Osebidb dohodkov za mesec april 1966 m potrdil Obračun /oziroma predlog* finančne službe tovarne (obračun razviden iz priložene tabele), pri tem pa sprejel naslednje priporočilo: UO priporoča DS obrata 'Ker. kond Žužemberk, Magneti ta Orodjarne, da po obračunu OD ne izplačajo med 110 % z ¡ozirom na situacijo kakršna je, ostanek pa ali posodijo ¡drugim obratom ali pa zadržijo v rezerva. Istočasno ' opozarja vse obrate, da v roku 2 dni sporeče finančni službi tovarne svoje odločitve oziroma spremembe k kolikor so dobili od drugih obratov posojila za Izplačilo višjih OD .sicer se bo obračunalo po predlogu UO. 0 UO je obravnaval in vzel na znanje pregled boleznin in nesreč pri delu na poti na delo, in z dela za mesec april 1966. V zvezi s tem je UO sprejel sklep, da se v bodoče preprečijo nesreče, da se takoj in tudi redno .vršijo pregledi strojev z ozirom na varnost pri delu to tudi takoj popravijo kot to predvidevajo predpisi. Istočasno zadolžuje vse ODS, da na svojih sejah obvezno obravnavajo preglede boleznin in nesreč v njihovem obratu. Sklepi 5. seje UO »Elektromehanike« (6.6.1966) 0 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo proizvodnega sektorja o izpolnitvi plana proizvodnje za mesec maj. Po podatkih znaša vrednost proizvodnje v mesecu maju 15,948.198 N din, kar je za 10,7 % nad plansko obveznostjo. V mesecu juniju ho tovarna po predvidevanjih dosegla proizvodnjo v vrednosti 16.,'428.000 N din. ® Upravni odbor je ugotovil, da oddelki v pretežni meri oddajajo izdelke v skladišča gotovih izdelkov ob koncu meseca, s čimer otežkočaj o normalno poslovanje PSO. Ker je finalizacija proizvodnje predvidena po dekadah to 'vezana na penale oziroma premije, Je nujno, da se zagotovi enakomerna finalizacija proizvodnje. Zato UO zadolžuje strokovne službe, da do 1. julija 1966 pripravijo ustrezen., predlog za stimuliranje tistih vodilnih oseb, ki za finalizacijc prozvodnje odgovarjajo. (Dalje na 8. strani) /<. Problematika embalaže (Nadaljevanje s 5. strani) malo polagali pozornost na sodobno embaliranje, čeprav je embalaža sestavni del artikla. Pri ogledu sem si nabral vrsto prospektov in strokovne literature, ki je vsem zainteresiranim na ogled' v konstrukciji embalaže/ Prav je, če na kratko-pogledamo kaj in kako embaliramo v Iskri. Konstrukcija embalaže konstruira nove embalaže, tako kosovne-komer-cialne, skladiščne in transportne, kjer uporabljamo najsodobnejše materiale in konstrukcije. Ravno tako orjemo ledino na področju transporta (prevoz, nakladanje, razkladanje, skladiščenje) z znatno pocenitvijo. Nadalje vodimo celotno dokumentacijo embalaž za naše izdelke, ki so se razvile v naš) konstrukciji. Pripomniti ,moram,-da se odgovorni premalo zanimajo za naš oddelek. Nadalje je velika »zavora« tudi v tem, ker se vse embalaže, ki so bile' konstruirane pri nas, ne uporabljajo takšne, kot so bile predpisane. Največkrat posamezne tovarne oz. organizacije embalirajo po svoje, kakdr se pač komu zdi prav in zato ni čudno, če pride do takih anomalij, kot so uporaba »špage« in raznih drugih materialov, ki se ne smejo uporabljati. Čeprav smo vse etikete, lepilne trakove in transportne znake že standardizirali, se jih skladišča oziroma za to delo od- govorni ne poslužujejo!? Če hočemo urediti sistei. embaliran j a, še morajo vsi ki so za embaliranje odgovorni, držati predpisov in pogojev, ki so postavljeni. V nasprotnem slučaju bo prav, da se organizira neko končno kontrolo, kot obstaja kontrola izdelkov. Skratka, organizirati moramo našo embalažno službo tako, da bo prilagojena sodobnim zahtevam embaliran j a,: predvsem pa zunanjega trga. Ugoden faktor stimulacije tudi za maj v Kranju Na podlagi komulativsega izračuna proizvodnje v obdobju januar—maj je upravni odbor potrdil naslednji izračun faktorjev stimulacije za mesec maj 1956: — Produkcija delov 1,032 — Umetne mase 1,026 — MEA 1,017 — Mont. rotac. strojev 1,056 — Montaža števcev 1,035 — Montaža kinoakustUce 1,037 — Obrat ATN _ 1,036 — Obrat mehanizmov 1,035 — Obrat stikal 1,033 — Orodjarna 1,028 — Vzdrževanje- 1,033 — Prevozni oddelek 1,031 — Razvojni sektor 1,033 — Tehnični sektor 1,026 — STK 1,036 — Skupne službe 1,034 — Gospodarski sektor 1,029 — Skupni' stroški 1,034 »Se si želimo takšnih izletov,« so dejali udeleženci izleta k narcisam pod Golico, ki ga je organiziral sindikat DE montaže števcev v Kranju 4. julij - Dan borca bomo slavili v Železnikih Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) • Upravni odbor je obravnaval poročilo razvojnega sektorja o osvajanju novih izdelkov, pri čemjer je bil dan poseben poudarek sodobnim konstrukcijskim rešitvam. • Upravni odbor odobrava predloge komisije za tehnične izboljšave in racionalizacije za nagraditev na-lednjih racionalizatorjev: _ — Tov. Aton Tringer, ključavničar v obratu ATN je prijavil izboljšavo ra vpe-njalnih kleščah P 44405, ki služijo za; pocinjenje peresnega stavka. UO odobrava, da se mu izplača enkratna nagrada v' viišnl 150 N dih. — Tov. Jerala Silvo iz pomožne orodjarne produkci- ISKRA — glasilo delovne .ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko iii avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha ja tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tiski Kranj je je prijavil predlog izbolj-i šave na naslednjih pripravah: za rezanje navojev M 4 x 0,5 P 25888, na orodju za končno krivljenje P 27384. UO odobrava, da se mu izplača enkratna nagrada v višini 400 N din. — Tov. Vinko Martinčič, kontrolor na strojnih stiskalnicah je prijavil koristen predlog, ki se nanaša na prihranek materiala- pri izdelavi ogrodja za trofazni števec. Po pravilniku o tehničnih izboljšavah in racionalizacijah mu za enoletni prihranek 7.349,76 N din pripada .premija v višini 223 N din. ® Upravni odbor zadolžuje stanovanjsko komisijo, da do 1. julija 1966 izdela pregled vseh individualnih graditeljev, ki prosijo za dodelitev posojila. Pregled naj vsebuje tudi dejansko stanje gradenj prosilcev ter dodeljena posojila. © Upravni odbor je sklenil, da se za praznik šoferjev »13. julij« dodeli šoferjem hj avtomehanikom v prevoznem oddelku skupna nagrada v višini 1.0G9 N din. D\