Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka -ts. JOLIET, ILLINOIS, 14. MAJA 1915 LETNIK XXIV, Avstro-nemško prodiranje v Galiciji zaustavljeno? Do v»__ cim poroča Dunaj nadaljnje uspehe ter zmagovito prodiranje proti Przemyslu, brzojavljajo iz Petrograda, da so ruske čete zbrane za uspešen odpor. Izgube na obeh straneh ogromne. Na zapadnem bojišču najsrditejši boji. Ali Italiia res udari? Tiski ske ovni glavni stan avstrijske voj-v zapadni Galiciji, 10. maja. — „fVa st°pnja ogromne bitke v zapadni a,lclJ'i je dejansko zaključena. Zmagovite čete pod vodstvom nemškega senerala von Mackenseaa, ki se jim je je r^t'0' predreti vse tri "trjene lini-IjaP fronte. se zbirajo in priprav-Prod' Za- n°VO ofenzivo- V naglem ljai IranjU Zada^ Puščene zaloge sprav- 2bir°a-naP^ej med Prestankom tudi ftont3° UJete Ruse za svojo sedanjo dni tC-r pobiraj° opuščene topove in vojni plen v gorskih gozdovih. .^Memdescttisoč ujetnikov "je bilo Odvedenih v jetniška taborišča. Šte- licii'UJetnik0V v tem delu bitke v Ga-J\ se Pomnoži za 30,000, kakor so . aJ Precenili. Od 60 do 70 topov Je bl,° uplenjenih. Odbili RUse med prelazi. čenilUgf stoPnja vojskovanja se pri-ogrsk vzhodno. Druga avstro-glavn armada Je z naskokom vzela slem ° P0g0rie karpatsko in severna Už0-a med prelazoma Lupkow in oSrno ter Pognala v beg z bajonetom Br„ ., rusko armado pod generalom usiiovim. čet^kf - prodiranje avstro - nemških čete 2ajSa b°^no fronto ter osvobaja čaVa rab° drugodali obenem pove-kan;..Zmedo v ruskih vrstah na umi- anJU. Nemško uradno naznanilo. radle'd maja- ~ Nemški vojni u-"Vkr i"eS izdal sledeče naznanilo: vim Jub vsem napadom sovražniko-vanje -SVrho' da zadrii tem delu naše vojske izza dne 2. maja, je s tem naraslo na več nego 80,000. "Naše prednje straže so se približale pritoku Stobnice in so dospele do Brzczanke in tudi dolenje Wisloke. Zasledovanje se nadaljuje." Nemci se umikajo na severu. London, 10. maja. — Exchange Telegraph Co. priobčuje brzojavko od svojega poročevavca v Kodanju, ki pravi, da so Nemci, ki so prodrli 100 milj ali več v rusko ozemlje, zadeli ob hud odpor zapadno od Mitave, glavnega mesta ruske pokrajine Kurlandi-je. Številne čete ruske v močnih postojankah so jih prisilile k umiku. Nič ni omenjena usoda luke Libave, ki je njeno zavzetje naznanil nemški vojni urad v soboto. Rusi porazili Turke v Perziji. Petrograd, 10. maja. — Sledeče u-radno naznanilo iz vojnega glavnega stana kavkaškega je bilo izdano danes: "V smeri Oitija feo naše čete pregnale Turke iz njihove postojanke in jih zapodile nazaj na jugozapad. V svojem naglem umiku so Turki opustili veliko množino šatorov in streliva. V smeri Tabriza so bili Turki pregnani iz južnega prelaza, in zasedli smo tamošnje vasi." Rusi se umikajo v Galiciji. naše zasledo-dohaL; pom°čjo svežih čet, ki naglo ;e nemške *P0 zeleznici in Peš, sO avstro-®eneralonfte' tvpr'j° armado po PrePodil"* V°" ivlaclP?.Stojanko ter ujele več ne-v°inih Ruso Mackensenom, ^tevil0 v in zaplenile mnogo "jetnikov, zajetih samo po Dunaj, 11. maja. — Sledeče avstrijsko uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "V zadfijih dveh dneh so naše čete predrle rusko linijo blizu Dembice in" prisilile močne ruske oddelke, ki so se bojevali južno od Visle, k naglemu umiku čez dolenjo Wisloko. "Davi je bil naznanjen umik sovražnega južnega krila na Rusko-Poljskem. Sovražnik je zapustil močno utrjeno fronto ob Nidi, kjer se ni več mogel obdržati. To je bil učinek naših uspehov pri Tarnowu in Dembici. "V osrednji Galiciji so naše in nemške čete pregnale ostanek ruskih voj- nih zborov proti Sanu in .Dynowu in Sanoku. Ruski protinapadi s tremi divizijami ob Sanoku zapadno so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Naše čete so takoj pričele sovražnika zasledovati. Število ujetnikov in množina vojnega plena narašča vsak dan. Avstrijci prekoračili reko San. "Močne sovražne kolone, prodirajoče iz gozdnatega gorovja, so bile pri Baligrodu odbite. Naše prednje čete so prekoračile reko San jjri Dvorniku. Večji deli ruske osme armade so med prelazoma Lupkow in Užok utrpeli tudi težke poraze. "V jugovzhodni Galiciji so Rusi v več okrajih začeli napadati. Prodirajoči močni o Dniestra. V nedeljo zvečer so naše prednje čete prekoračile Dniester in napadle sovražnika na fronti pri Ša-borukih južno od Stryja. Ujeli smo 1,300 Avstrijcev ter zaplenili en top in mnogo strojnih pušk." Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo, da se udeleži vojne ne kasneje nego dne 26. maja. Tudi ta govorica ni potrjena. Geneva, Švica, 11. maja, čez Pariz.— Vsi italijanski častniki in vojaki v Švici do starosti 34 let so bili včeraj pozvani, da se pridružijo svojim polkom takoj. v Avstrijske in bavarske čete se zbirajo na Tirolskem. Avstrija kliče ladje domov. Geneva, Švica, 12. maja. — Avstrijska vlada je izdala povelje, da se naj vse avstrijske ladje v italijanskem vodovju takoj umaknejo v Trst ali Pulj. Nemci, ki prihajajo v Švico iz Italije -"pravijo, da ni več varno govoriti nemšlp po ulicah v Milanu ali Turinu. Pršijo, da so množice mnogo Nemcev preteple. Dva sta bila baje skoro linčana v Bresciji. Avstrijsko-nemške izgube velike. Geneva, Švica, 12. maja. — Brzojavka iz Krakova "Journalu. de Geneve" pravi, da znašajo izgube Avstrijcev in Nemcev izza dne 1. maja do 165, 000 častnikov in vojakov. Ruske izgube na ujetnikih znašajo baje 50,000. Brzojavka pravi ,da Rusi trdno ob-držujejo glavne strategične postojanke in da obe stranki dobivata veliko pomočnih čet. Petrograd o bojih v Galiciji. Petrograd, 12. maja. — Dočim priznavajo, da je avstro-nemško prodiranje od Krakova deloma uspelo, zatrjujejo ruski vojaški veščaki danes, da ni mogoče nadaljnje prodiranje z o gre'žanjem varnosti ruskih postojank v Karpatih. V poluradnem naznanilu današnjem o tem položaju je rečeno, da je uspeh avstro-nemških čet pripisati njihovemu večjemu številu. Prodirale so ob liniji kakih trideset milj, severno dt> Novega Sandeca, in prodrle do Stryz-szowa in Brzozovva, ki leži trideset milj od Przemysla. Ruski častniki cenijo izgube Nem cev in Avstrijcev med bitkami zadnjih dev<;tih dni na več nego 100,000. Tu pravijo, da so se ruske čete umikale v redu in potem tako zbrale, da zdai lahko uspešno nasprotujejo sp-vr® ertru prodiranju. Stric Sam zahteva od Nemčije zadoščenje. Usmrčenje Američanov na "Lusita-niji", ki bila pogreznjena, pro-vzročilo napetost odnošajev. OSTRA NOTA POSLANA NEMČIJI Če Nemčija ne ustreže zahtevam, se diplomatska zveza pretrže. Govorice glede Italije. Pariz, 11. maja. — Trdovratno se vzdržujejo govorice v Parizu, da sta Nemčija in Avstro-Ogrska že napovedali ali sta na tem, da napovesta vojno Italiji, da tako prehitita vojno napoved od strani zadnje proti njima. To poročilo pa ni potrjeno. Druga govorica, ki se je razširjala v borzi danes, je bila, da je italijanska vlada podpisala pogodbo z zavezniki— notos K * American Pre8s Association. kaznilnico sing sing bodo opustili. —uporni piute-Indijanci. k°nodajstvo kaznilniškega ravnatelja Thomas Mott Osborne, ki je znan kot "Golden Rule warden", je za- j^ni.—■ S^o(]||'j'Ut York sklenilo, zgraditi nov dom za državne kaznjence. Warden Osborne je videti na °injslcih pjute na"i kažc tipično skupino Piutc-Indijancev. Kakor znano, je nedavno Veliko krdelo raz- Poražen: • "''.^'"ccv uteklo v gorske grape v državi Utah in se spustilo v bitko s svojimi zasledovalci, pa *" ujeti. so Z zapadnega bojišča. London, 10. maja. — Izza bitke pri Neuve Chapellu in nemškega odgovora na isto ob Ypreškem kanalu, ni bilo tako važnega kretanja angleških in francoskih armad, kakor je sedanje, in po uradnih naznanilih generala Joffre in maršala sir John Preneha so za-ezniki zelo uspešni. Sir John French poripča, da so si zavezniki izsilili svojo pot nazaj v isto postojanko, ki so se iz nje umeknili dne 3. in 4. maja. Pravi, da so bile nemške izgube ogromne. Prodiranje Britancev smatrajo vojaški veščaki tukaj za upapolno, da se sedanja vojna podjetja posrečijo. Britanci in Francozi napadajo ob fronti šestindvajsetih milj in bojevanje, ki se je pričelo v nedeljo zjutraj, se nadaljnje. Očividno je, da so Britanci dobili na bojišče pomožnih čet. Zavezniki podijo Nemce. I London, 11. maja. — Britanska ofenziva v Flandriji in severni Franciji se resno pričenja, kakor je napovedal zadnjo zimo vojni tajnik Kitchener, da se prične v majniku. Dočim uradna vojna poročila ne o-menjajo števila čet na bojišču, mislijo tukaj, da Kitchenerjeva "armada mili jon mož" sedaj dejansko nastopa ob belgijski in francoski meji na razdaljo sedemdeSetiH milj. Strašni boji se zdaj vrše od severne strani Di-xmuda, kjer je preostanek hrabre belgijske armade zadrževal Nemce izza jeseni, ko je bilo njihovo prodiranje proti Calaisu in Dunkirku zaustavljeno po poplavljenju flander-skih nižav, do skrajno južne točke na fronti Loos-Arras severno od mesta Arras. Zavezniki neprestano potiskajo nemške čete nazaj. Spopadi z bajonetom in vsakojaki boji, znani omikanim in neomikanim voj.skovalcem, so značili današnje bojevanje od zore do mraka in topovi so grmeli še v pozno noč. Nemci so spet poskušali očistiti britanske okope vzhodno od Ypresa z usmrtljivimi plini. Braniteljj, zaščičeni po respirator-jih, so legli na' tla in utekli plinom. Ko so Nemci, misleč, da so Britanci vsled plinov počepali, navalili na okope, jih je pozdravilo strašno streljanje z navadnimi in strojnimi puškami. Nemške kolone, ki so prodirale v tesni sestavi, so bile dejansko uničene, in tisti, ki so preživeli svinčeni dež, so se morali braniti z bajoneti. Le malo jih je uteklo. Slični boji so se vršili drugod, in Britanci so zavzeli mnogo nemških okopov. Nemški zrakoplovci nad Parizom. Pariz, 11. maja. -i- Neki nemški zra- Kinsale, Irsko, 10. maja. — Porota mrliških oglednikov, ki je imela izvesti preiskavo o potopu "Lusitanije", je danes izdala sledeči razsodek: Mi, porotniki, smo spoznali, da je bil ta zločin nasproten mednarodnemu zakonu in dogovorom vseh omikanih narodov, in zato dvigamo proti častnikom podmorskega čolna, proti nemškemu cesarju in proti nemški vladi, na čije povelje je bilo izvršeno dejanje, obtožbo nameravanega maoštve-nega umora." Koroner Horgan je izjavil, da je že prvi torpedo "Lusitanijo" hudo poškodoval, a se sovražnik s tem ni zadovoljil in je sprožil še en torpedo, ki je dovršil delo razdejanja. Predsednik Wilson še premišlja. Washington, D. C., 10. maja. — Predsednik Wilson še vedno v tihi odločenosti preudarja, kaj ae ima v slučaju "Lusitanije" storiti. Ni dvomiti o tem, da bo dežela, predno mine mnogo dni, izvedela sklep predsednikov. Nebroj brzojavk iz vseh delov dežele dohaja v Belo hišo. Nekatere zahtevajo vojno z Nemčijo, druge modro nasvetujejo, naj se mir Združenih Držav nikar ne moti. Predsednik Stone od senatskega odseka za zunanje odnošanje se je danes oglasil v Beli hiši, a1 sprejel ga je samo predsednikov tajnik Tumulty, ne predsednik. Stone je prvemu omenil, da ima svoje lastno mnenja o slučaju 'Lusitanije" in si ne da po nikomur vplivati. Dovoljuje si pa vprašati, ali, slučaj "Lusitanije" opravičuje sklica nje posebne seje kongresa. Nemško poslaništvo zastraženo. Več grozilnih pisem in brzojavk je tekom dneva dospelo v nemško poslaništvo. V enem teh pisem je celo rečeno, da pisec namerava nemško po-slaniško poslopje jutri zarana razstreliti. Grof Bernstorff ni grožnjam ori-pisoval posebnega pomena. Z ozirom na zavezno vlado pa je vendar obvestil oblastva, ki so takoj ukrenila vse potrebno. Odtedaj je poslaniško poslopje zastraženo po tajnih redarjih. Pretrganje diplomatske zveze? Washington, D. C., 11. maja. — Združene Države bodo zahtevale od Nemčije polno zadoščenje za usmrčenje Američanov na "Lusitaniji" in dtu-gih ladjah ter sprejemljiva zagotovila, da se tako sramodejstvo več ne ponovi. Če Nemčija takoj ne ustreže tem zahtevam, bodo Združene Države pre- trgale diplomatsko zvezo z berlinsko vlado. Predsednik Wilson nocoj spisuje noto Nemčiji, ki pomeni ultimatum; njeni pogoji so bili določeni v današnji triurni seji zavezne vlade. Nota bo izdelana o pravem času. da se odpošlje v Berlin jutri zvečer. Vse- ' bovala ne bo grožnje s posledicami za slučaj odklonitve zahtev. Odpošlje se pa v Berlin s porazumorp na obeh straneh, da bodo v slučaju odklonitve njenih pogojev Združene Države takoj pretrgale diplomatsko zvezo z Nemčijo. Če bo ta korale potreben, bodo Združene Države odpoklicale poslanika Gerarda iz Berlina in izročile grofu Bernstorffu, nemškemu poslaniku tukaj, njegove popotne izkaznice. Če vse to ukrene zavezna vlada, pa s tem še ne misli, da bo temu sledila vojna med Združenimi Državami in Nemčijo. Predsednik namerava nastopiti odločno a miroljubno, da izrazi grozo, vzbujeno v tej deželi po tragediji "Lusitanije", in da oskrbi, če je mogoče, zaščito za Američane in njihove pravice, zajamčene po mednarodnem zakonu. Če postane potrebno, pretrgati diplomatsko zvezo z Nemčijo, se ta korak stori iz razloga, da Združene Države ne morejo nadaljevati občevanja z deželo, ki noče spoštovati pravic njihovih državljanov po pripoznanih 'vojnih pravilih, podeljujočih nevtralni-kom nedotičnost. Tudi v slučaju pretrga diplomatske zveze zavezna vlada ne pričakuje, da bo sledila vojna. Predsednik in njegovi svetovavci so v popolnem porazumu glede tega, da se Združene Države ne bodo bojevale, če jim vojna -ne bo vsiljena. Protinemški izgredi na Angleškem. London, 12. maja. — Potop parnika "Lusitaijia" je pravzročii .silen izbruh sovraštva in sum nje do Nemcev, živečih na Angleškem. Ta srd in gnev se je izražal v zadnjih štiriindvajsetih urah v napadih na Nemce, posebno na njihove prodajalnice v revnejših okrajih Londona in Liverpoola. Manjši izgredi so bili v mestih Manchester, Birkenhead, Glasgow in drugod. Mnoge nemške prodajalnice imajo vsa okna razbita in nekaj je bilo ople-njenih. Lastnike so razkačene množice zapodile v beg. Par prodajalnic je bilo požganih. Na tisoče pomožnih redarjev je bilo sklicanih; da vzdržujejo red. In nocoj je bilo sklicano tudi vojaštvo. Ameriška nota Nemčiji. Washington, D. C., 12. maja.—Predsednik Wilson nocoj dovršuje noto, ki zahteva od Nemčije zadoščenje za u-smrčenje Američanov v vojnem pasu in primerno zagotovilo, da preneha vojskovanje s podmorskimi čolni, ki ogrožajo življenja nebojevnikov. Nota se odpošlje nocoj in objavi jutri zvečer. koplov je plul čez St. Denis, predmestje pariško, kmalu po 7. uri davi in spustil pet bomb. 'Šest oseb je bilo ranjenih. Amsterdam, čez London, 11. maja,— "Telegraaf" pravi, da sta dva zeppeli-novca plula če-z Amsland, nizozemski otok v Severnem morju, ob 3. uri danes popoludne. Plula sta zapadno, v smeri angleške brežine, zelo hitro. Moralne pomoči prosijo. Washington, D. C., 6. maja. — V Belo hišo je dospel danes poziv kr-scan sklTM^ itajcev v Združenih Državah in sicer, naj Združene Države naklonijo Kitaju v sedanji krizi svojo moralno pomoč. Prošnja je bila odkazana državnemu departmentu. Podpisana je bila od 12 krščanskih Kitajcev v New Yorku, Philadelphiji in Chicagu. V prošnji je rečeno, da samo javno mnenje more pomoči Kitaju. Nadalje je rečeno, da bi bilo samo prav in pravično, ako bi bila Japonija s svojimi zahtevami počakala do konca evropske vojne. jo zaostati pri tem evropskem preporodu; postati morajo drugi in boljši. Najti se mora notranja edinost celega naroda za skupne naloge; postati moramo možati in resni. Ne sinemo sedati navdušiti praznim frazam in ndše javno življenje moramo osvobodi-ti vsega, kar je slabo in gnilo. Naloga malih narodov po vojni. Vodja mladočehov dr. Kramarž, ki se je od začetka vojne držal rezervirano, je sedaj v "Narodnih Listih" objavil članek, v 'katerem razpravlja o položaju malih narodov po vojni. Dr. Kramarž meni, da bodo mali narodi prej ali slej igrali na mejah velikih držav in narodov drugo in večjo vlogo, nego so jo igrali doslej. Ttidi Čehi ne sme- MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko. Hrvatsko, Koroško in vse druge Av--stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta. Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom. Najnižje cene: 10 kron pošljemo za........ 25 " 50 100 500 1000 1.65 4.10 8! 10 16.20 81.00 159.75 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC. Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. « Mrnnmwp SLOvrogc, i4. MAJA 1915. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 12. maja. — Naša slavna Dekliška Marijina Družba je zadnjo nedeljo zopet javno pokazala, da so v njenih vrstah zbrana vrla dekleta, ki se vnemajo za vse lepo in dobro ir: plemenito, tako da je na D. M. Družbo cela naša župnija zares lahko ponosna. O prekrasni nedeljski priredi-. tvi v Sternovi dvorani bi morali poročati na dolgo in široko, da primerno in po zaslugah ocenimo vse točke raznovrstnega programa ter vse sodelo-valke, ki so ga izvajale v splošno zadovoljstvo mnogobrojnega občinstva. Če pa bo naše poročilo bolj kratko, jiaj se nam blagohotno oprosti,kajti čas in prostor nam je odmerjen na tesno. — Prva točka na sporedu je bila lepa slovenska pesem "Majnikova" in tako smo imeli že v začetku prireditve priložnost, videti in slišati ves pevski zbor iz članic D. M. Družbe. Poslušati petje ubranih glasov iz dekliških grl, je že samoposebi veselje, ki povzdiga človeka; a poslušati slovensko petje naših deklet, rojenih in od-gojenih v Ameriki, je pa slovenski čutečemu srcu uprav nebeška naslada, posebno tedaj, če je petje tako milo-glasno in divno, kakor je bilo petje dičnih članic naše D. M. Družbe pri nedeljski prireditvi. Poleg "Majniko-ve" smo čuli slovensko pesem "Lepa si, Marija" ter angleški pesmi "The Woodland Rose" in "The Beautiful Moon". Vsaki pesmi je sledilo burno ploskanje, ki je ž njim občinstvo izražalo svojo zahvalo za nenavadno lepi užitek. Le škoda, da tako malokdaj slišimo te zvonke glasove! Za prvp slov. pesmijo je imela slovenski pozdravni nagovor gdč. Elizabeth Gray-back, ki je tudi spretno vodila petje in sama krasno pela in igrala na piano poleg drugih svojih tovarišic. Angleški pozdravni nagovor je imela gdč. Catherine Simonich. — In sedaj k igri! Igrokaz v petih dejanjih "Ljudmila" z zgodovinskim ozadjem je spisan precej nerodno s predolgimi samogovo-ri. ki so silno utrudljivi za dotične igralke. Tem večjo pohvalo zaslužijo jiaše igralke, ki so se potrudile vse, da je igra splošno ugajala, dasiravno je primernejša za čitanje, nego za igranje. Seveda je med članicami naše D. M. Družbe nekaj deklet, ki imajo vse sposobnosti za dejansko gojitev dramatične umetnosti. Igrale so sledeče gospodične: Anna Zoran (opatinia Ljudmila),' Theresa Nemanich (Vanda).j Catherine Butala (Sla.ka) Franco | Spelich (Grozdana), 'VrrnHa "Uršiči (Elizabeta), Anna Mat/ \njj£t&), | Anna Brunskole (Berta), Mary Skui (Ana), Rose Glavan (Tekla), Marv Zoran (Pavla), Mary Žlogar (Uršula), Mary Golobič (Veronika), Mary Ko-stelec (Mprijana) in Angela Uršič (Služabnica). Sedaj bi morali o vsaki posamezni igralki povedati kaj lepega, kajti vsaka se je odlikovala po svoje. Toda pravjčno deliti pohvalo, jt pretežka naloga, ki ji nismo kos. In zato prepuščamo oceno posameznih igralk komu drugemu, ki tp reč bolje razume. Mi pa samo pravimo: Vsem igralkam čast, in največjo pa tisti, ki je najbolje igrala! In to lahko trdimo, da je največ dramatične živahnosti pokazala gdč. Theresa Nemanich, ki je briljirala kot Vanda. — Imena igralk na piano smo navedli že zadnjič. Svirale so z umetniško resnostjo in žele prav mnogo zasluženega aplavza. — Pri večerni predstavi, ko je bila prostorna dvorana do skoro zadnjega sedeža napolnjena večinoma z moškimi, je imel med 4. in 5. dejanjem krasen govor, poln navduševalnih besed in prepleten z domačim humorjem, da tli bilo smeha in ploskanja ne konca ni kraja, naš velcpriljubljeni župni upravitelj, Rev. John Plevnik. Že sam govor je bil vreden vstopnine. Gospod je ves vnet za dramatično in pevsko ti-metnost, in zna tudi zanjo navdušiti celo faro, kakor je pokazal v nedeljo in že poprej večkrat. In končno gre .zalivala našim čč. šolskim sestram, ki so po vseh svojih močeh pripomogle, tla je nedeljska prireditev v prid naši no\«i župnijski šoli tako izborno uspela. . In hvala gre tudi g. Johnu Long-flosu, ki je priskočil na pomoč s svojo frizersko umetnostjo in je lepe obrazke še bolj olepotičil, ter vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu. Vsem čast! — Suhe nedelje v Jolietu! Župan Barber in komisijonar Gorey sta včeraj popoludne v županovem uradu sprejela zastopnike jolietskih pivovarn in saloonarjev na razgovor o nedeljskem zapiranju saloonov. Sestanek je bil sklican na 3. uro. Župan je otvoril .sejo in takoj izjavil, da nima druzega povedati, nego samo naznaniti, da se bo odredba o nedeljskem zapiranju saloonov najstrožje izvajala ves čas med njegovim županovanjeni. Vsi jo-lietski salooni bodo popolnoma zaprti od sobotne 11. ure zvečer do ponedeljkove S. ure zjutraj. To velja že za prihodnjo nedeljo. Tudi vsak dan med tednom se bodo salooni zapirali ob 11. uri zvečer. In po pivo v saloon ne bodo smeli hoditi niti otroci, niti ženske. In čujemo tudi, da mislijo z novim letom izdati samo SO (reci: petdeset) saloonskih licenc, dočim jih je zdaj 142. — Vlom. Svilenine in čipek v vrednosti nad $2,000 so ukradli doslej ne- znani vlomilci v noči od sobote na nedeljo dvema tvrdkama v Braun-Kiepovem poslopju, 207 North Chicago St., in sicer tvrdkama: Richards Needlework Shop in Johnson & Swan-son Dressmaking Shop. — Mihael Gradiš iz Rockdala, 23 let star, se je nevarno poškodoval pri delu v kamenolomu National Stone-kom-panije, South Chicago st., včeraj zjutraj. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa. — Posnemanja vredno. Pod tem naslovom prinaša Glasilo K. S. K. J. v svoji zadnji izdaji sledeči članek: V št. 42. A. S. smo čitali na prv strani oklic odbora "Marijine Dekliške Družbe" v Jolietu, 111., katera je dolo čila $100 nagrade za najboljšo izvirno slovensko igro iz našega življenja Ameriki. Tem povodom se poživlja vse znane in neznane slovensko-ameri-ške pisatelje ter pisateljice, da se udeležijo tega natečaja. Ne moremo si drugače, kakor da že začetkom teh vrstic javno izražamo omenjeni družbi pohvalo, priznanje in čast na tem posnemanja vrednem koraku! Čuli smo že večkrat o raznih gledaliških prireditvah jolietske Slo venske Marijine Družbe, ki stremi po leg svojih ustavnih načel tudi za slovensko dramatiko. Da bi se našlo takih vrlih deklet po vseh večjih slovenskih naselbinah! — Če posežemo za nekaj časa nazaj zgodovino in apredek ameriškega slovenskega naroda, bodemo uvideli, da so se pričeli naši Slovenci izvanredno zanimati za slovensko dramatiko, kar je vse hvale vredno! Čestokrat se čita o uspešno vspelih gledaliških prireditvah v tem ali onem mestu: na programu so bile tukaj že celo najtežje slovenske igre, koje je bilo mogoče igrati v starem kraju samo z izvežba-nim osobjem. Take igre pa prirejajo tukaj v Ameriki Dekliške družbe, Čitalnice, Sokoli a-li Podporna društva! To je vsekako požrtvovalno delo za povzdigo sloven-sko-ameriške Talije! In glejte! Izmed številnih Čitalnic ali "Bralnih" in Izobraževalnih, ter drugih društev, so baš jolietska dekleta, oz. naše ondotne vrle Slovenke prve storile korak za povzdigo sloven-sko-^meriške TsTfje! To naj nam bode v zgled in bodrilo, za povzdigo in napredek ijovensko-ameriškega tiaro- Dpsedaj še nismo čitali, da bi bilo razpisalo sploh kako dru.štv.p ali kak slovenski list kakšno nagrado za kako izvirno slovensko literarično delo, bodisi že povest ali igra! Torej naj bode izraženo še enkrat vrlim hčeram ameriške Slovenije v našem bližnjem Jolietu priznanje k temu koraku! Mi smo mnenja, da naj bi se dotični natečaj objavil v vseh, bolj razširjenih naših slovenskih listih in ne samo v domačem ali lokalnem listiC Dosti je morda pisateljskih moči, ki o tej nagradi še znali ne bodo, ker ne čitajo morda dotičnega lista? Konečno želimo pri tem Marijini Dekliški Družbi v Jolietu, 111., najboljši uspeh, da bi se zglasilo dosti koni-petentov za to nagrado in da bi nas na jesen ali letošnjo zimo presenetile igralke te družbe zares s kako zanimivo in izvirno gledališko igro! Chisholm, Minn., 3. maja. — G. ur. A. S.! Bodite toliko prijazni ter sprejmite sledeče vrstice in jih zabeležite v listu A. S. Kakor je bilo že omenjeno, da zašije dan svetega misijona, se je tudi resnično zgodilo. Dne 25. aprila je bil prvi dan sv. misijona. Z visoke bele line je vabil vesel glas vse verne v krasno božjo hišo svetega Jožefa, vso krasno ozaljšano s snežno-belimi dišečimi rožicami. Začudil sem se še najbolj dne 26. popoldne ob 3. uri: tolika množica žen, zbranih v katoliškem duhu z malimi je pač dokaz žive vere. Sveti misijon v Chishol-niu je trajal od dne 25. apr. do dne 2. maja, torej osem dni. V teh svetih dneh se je Veliko delovalo v vinogradu Gospodovem. Štirje duhovniki so se trudili za zveličanje naših duš, in sicer gospodje: Rev. Bilban, Rev. Pir-nat, Rev. Lampe, O. S. B., in Rev. Kazimir Zakrajšek iz New Yorka, ki je vodil sv. misijon in je bil glavni govornik. Govoril je tako lepo, da so njegove besede globoko segale v srce vsem. In glas o njeni se je razširil po vsej župniji in okolici, da je bila cerkev vedno napolnjena; prišli so ljudje celo 50 milj daleč od Chisholma, da slišijo č, g. misijonarja. Nepozaben nam ostane večer 29. aprila in večer 1. maja, a- nad vse pomenljiv pa nam ostane sklep sv. misijona1 dne 2. maja. Slišali smo jedrnate pridige, ki jih nikdar ne pozabimo. Nazadnje nam je bil podeljen papežev blagoslov. Na tem mestu se v imenu mnogih faranov zahvaljujem č. g. Zakrajšku in vsem drugim čč. gospodom za trud, ki so ga imeli z nami. Bog Vas živi mnogo let! Veličasten si, sv. misijon, ki nudiš duši > nebeški tron! Da v resnici ga dosežemo," lepo Boga prosimo, ki je naš pravi sodnik in večen tudi plačnik! John Vesel. Gilbert, Minn., 3. maja. — G. urednik Arner. Slovenca, bi Vas prosil za malo prostora v našem katoliškem delavskem listu A. S., da naznanim, kako se kaj imamo rojaki v Gilbertu. Z delom se je malo na bolje obrnilo. Elba-rudnik je spet začel poslovati, dne 28. aprila so šli možje na delo v rove pod zemljo; in rudnik Horsika se pa počasi pripravlja na delo. Nekaj mož dela v šeft-rovu; kadar bo dodelano, bode tudi ta rudnik začel poslovati, kakor se sliši. V rudniku "Selaj" in "Petit" je začela parna "šafla" grabiti rudo iz skladišč dne 17. aprila, ali se jim malo mudi. In ravno tako je začel rudnik "Ženov" razpošiljati rudo naprej. Morebiti se časi kaj zbolj-šajo čez kaka dva meseca. Bog nam daj res kaj boljših časov kaj kmalu! Nisem mislil še oglasiti v tem ča-n v našem listu; sem mislil, da se bode kateri drugi mojih sorojakov v tej župniji, pa se ni nobeden, in tako =e moram jaz oglasiti o veseli slavnosti, katero smo obhajali rojaki v sv. mi-sijonu, katerega je vodil častiti gospod Kazimir Zakrajšek. Angleški misijon se je začel 11. aprila in je trajal do 18. aprila, in slovenski se je začel 18. aprila in do 25. aprila. Ob začetku slov. misijona sem se kar začudil, ko sem zagledal polno hišo božjo ljudi. Nisem mislil, da so to sami Slovenci, ki jih je toliko, a res so bili sami Slovenci in Hrvati. In tako vsaki večer ob pol o-smih in tudi dopoldne o petih in ob pol devetih. Duhovni, kateri ;o pomagali častitemu gospodu misijonarju Kazimirju Zakrajšeku in domačemu župniku Alojziju Pirnatu, so sledeči: Rt. Rev. Jos. F. Buh, generalni ikar škofije duluthske, in Rev. Simon Lampe, O. S. B., dolgoletni misijonar iz Cloquet Reservation, in Rev. Ma ija Bilban iz Ely. In tako pri angleškem misijonu Rev. C. V. Gamache in R< v. T. Culligan. Vam, častiti gospod Misijonar, pa moram zaklicati v ime.nt vseh tukajšnjih rojakov hi rojakinj, da se lepo zahvalimo za vaše prekrasne in ' lepe nauke, katere bomo ohranili v svojih srcih še za pozna leta Cdi.te-den je bila lepa pobožnost. Ali najbolj se nam je pa dopadlo v četrtek večer: Prišle so deklice v belih oblačilih in z venci na glavi in dečki pa s šopkom na prsih, ravno tako, kot bi pristopili k prvemu sv. obhajilu. In so molili Jezusa v zakramentu sv. Reš-njega Telesa za spreobrnjenje grešnikov, da bi Bog uslišal molitev iz nedolžnih src. Tudi ne smemo pozabiti sobotnega večera, ko je bilo tako lepo. Kip' Matere Božje sv. Rožnega Vene i so prenesli iz stranskega altarja pred veliki altar, t-er nam je gospod misijo-lar veliko lepega povedal o Materi Božji. In omenjeni večer so rayno tako pristopili dečki in dek'ict,' ■rttor I so v četrtek večer, okoli kipa JV.'ariji-1 nega, in smo posvetili celo župnijo sv. Jožefa v čast Mariji Devici sv. Rožnega Venca. O kako nebeško lepo je bilo ta večer! In ta prizor, ko so električne luči razsvetljevale kip Marijin pred velikim oltarjem! In gori omenjeni večer je pristopilo k. Oltarni Družbi 115 mater, da bodo skrbele za kinč hiše božje in da bojo pristopile vsaj štirikrat na leto k Angelski mizi. Matere, katere še niste pristopile, pa pridite, pa se zapišite v to koristno (Jružbo, ne bo vam žal za to, v nebesih boste za to prejele krono večne slave. —"Sklep v nedeljo je bil veličasten. Pri 8. maši je bilo skupno sv. obhajilo cele župnije sv. Jožefa. Vseh sv. obhajil je bilo 1,450. In ob pol enajstih je bila velika sv. maša, pridiga in papežev blagoslov, ki muo ga darovali za verne duše v vicah našim ranjncim, in darovanje za misijon in blagoslov z Najsvetejšim. In nato je spremilo gospoda misijonarja društvo sv. Jožefa J. S. K. J. Društvo sv. Cirila in Metoda in društvo sv. Barbare in društvo Sparta so se udeležila sklepa sv. misijona korporativno in po sv. maši spreijnili gospoda Kazimirja z godbo na čelu skozi mesto in smo, pokazali, kaj mislimo' mi Slovenci dobri o svojem duhovniku. Gospod Kazimir se je odpeljal takoj po sklepu v Chisholm. Spremljevali so ga na potu gospod Mihael Krakar in gg. Jožef i'1 Anton Lopp in g. Jurij Mihtlčič in domači gospod župnik. Srce se nami je trgalo pri odhodu. V slovo smo Vas še zadnjikrat pozdravili s klobukom in tako ste tudi Vi nas. Bog Vam daj veliko blagoslova na Vašem potovahj" v misijonih med našim narodom. Oh. da bi v vsako slovensko hišo poletel Amerikanski Slovenec v Gilbertu i" prinesel ta dopis! Veste, gospod u-rednik A. S., v naši župniji so sprejeli skoro vsi sv. obhajilo in opravili sv. spoved. Nekateri že niso bili kakih 10 ali 5 in 3 leta ne, a sedaj pa mislimo od teh drugače, najlepši zgled pričakujemo. Bog naj sveti blagoslov nanje rosi iz sv. nebes. A žaljen Bog. da ni misijonski zvon tako zvonil, da bi pripeljal še tiste zagrizene socijali-ste nazaj na pot poštenja. Kakor se nam dozdeva, jih je samo ostalo v celi župniji kakih 12, pa ni gotovo. Potlej pa še hočejo se šteti za voditelje nam! O možje, ne dajte se jim! Ne bodimo metla, ampak možje! To je grdo, ki čejo v opiško vero stopiti; kaj ti bo ta vera pomagala, kadar boš umiral? Nič. O le nazaj k Jezusu, ki je zate umrl na lesu sv. križa! Jaz bi lahko te nesrečne duše z imenom imenoval, pa ni za mujq. k sklepu pa pozdravljam vse rdjake in rojakinje po Združenih državah, posebno pa Vas, častiti gospod Zakrajšek, in Vas, častiti gospod župnik Gil-berški, da bi Vas še Bog ohranil mnogo let med nami zdrave in čvrste, ker gre Vam prva čast za sv. misijon, ki ste ga nam v prid poklicali. V imenu vseh župljaiiov se zahvalimo Vam. In takrat, ko smo si cerkev postavili, so nekateri godrnjali, za koga je v Gilbertu treba cerkve, češ, za nas je ta dosti velika. A sedaj ste pa spoznali, da je imel župnik prav. da je naš dobrotnik, zato pa radi hodimo v nedeljah k sv. maši in veliko dela mu dajmo, radi hodimo k sv. spovedi v sobotah in nedeljah in zapovedanih prazni kili. Pa moj dopis se bo preveč za vlekel, da se bojim, da bi ga g. urednik ne vrgel v koš, zato pa moram skončati to delo, a samo še tole bi rad omenil, da se naši rojaki zanimajo za dobro stvar, to pa le tisti, kateri so dobri katoličani.' Vsaki si želi pred ko je mogoče si postaviti hišo na loto. To je lepo. In ko greš iz' Genova in do McKinley, ne vidiš druzega, kakor male njivice in senožeti in okoli hiš lepe vrtove. To je lepo za nas. A zdaj je pa kapitalizem segel vmes in je marsikateremu pometal tiste ograje po tleh, ki so si mislili naši dobri rojaki napraviti si njive in senožeti. Nekateri so pa šli na farme postavit si dom; nekateri se zanimajo za živino, krave, kokoši, prešiče in tako dalje K sklepu pa še tole pesemeo bi rad zapel: Z Jezusom v srcu grem izpred oltarja s polno srčnostjo za vero v boj. Jezus z junaštvom srce mi razžarja, On bo v ognjenih viharjih z menoj. Rojaki, naročite si Amer. Slovenec in pa list Ave Maria, ta dva sta jako koristna lista za Slovence. Frančišek Ulčar, Box 574. Pittsburgh, Pa., 5. maja. — Cenjeni g. ur. A. S.! Res Vas velikokrat nadlegujem, ampak mnenja sem, da ne boste godrnjali, ker se bode dopis daleč zavlekel. Delavske razmere se počasi izboljšujejo. V društvenih razmerah pa že gre. Čudno je, g. ur., da se mi po Pittsburghu nagražajo ter se jim lasje jezijo nad mojimi dopisi, in to samo ligarji; vsak, kateri drži za svojo grudo, mi pravi, da imam prav; tisti, kateri prazno slamo mlatijo, se mi pa s pestjo grozijo, in sicer, da bodem svoje zobe v pesti prebrojil; le naprej, kdor misli, da se mu stvar uresniči, da se junaka napravi. To sem pa sam prepričan, da liga bode zaspala, da amerikanski briklarji ne bodejo delali pravic v Avstriji. Sam sem se čudil, ko sem čital poročilo, da je liga že v Ljubljani naznanjena, in to je bilo vzeto iz ljubljanskega "Slovenca"' ter priobčeno v A. S. Zagrohotal sem se in se čudil, ko sem začel citati, kako jim ljubljanski "Slovenec"' odgovarja. Re« je lepo., Vprašal me je eden A-merikanec, odkod da sem, in sem mu odgov ril, da sem Avstrijec. "Ali držiš z Avstrijo?" "Seveda," sem mu odgovoril, Nato mi pa reče: "That is nice, don't yoti ever kick your own country, because you would kick your own name." Torej mi je svetoval, da ne sramotim rojstnega kraja, kajti sramotim sam sebe, kar je tudi res; pri li-garjih je pa drugače. Oni čejo imeti ono, kar macaronovo drevo rodi, tega pa ni. Prepričani so dobro, kaj da se lahko še iz njih zgodi po vojni, posebno z onimi, kateri so v stari domovini posestniki in so se tukaj nalezli Blatni-kovih medicin. Čas prihaja, a nič ne slišim, da li se kateri pripravlja na mirovno pogajanje. — Se nekaj, g. ur. Čital sem neki časopis, v katerem je gotovo vsakemu čitatelju časopisov nerazumljivo, namreč videl sem sledeči stavek: "Človek, katerega je priroda postavila na zemljo..." Nerazumljivo mi je, da nekateri ljudje še Boga ne poznajo. Kaka priroda pa je to? Ali je to priroda, da so ljudje iz opic postali, ali iz zverin? Gotovo ne. Takim ljudem se samo sanja. — Torej, g. ur., da ne boste zamerili na slabi pisavi, in je že devet ura, in zazdaj zadostuje. Pozdrav vsem čitateljem A. S., pa lahek život v svobodni deželi, da ne bodejo godrnjali, kakor medved v brlogu. Eden izmed Avstrijcev. "To je res sramotno, da bi se J. dom prodal, tudi mi sedaj zbiramo prispevke za Narodni dom W, kateri nam tudi ne bo obresti prinašal." P.: "Pustiva ZoKet v miru, jest nisem za njega, on pa ne zame." Popravi si očala in nadaljuje: 'Ali še nisi slišal, John, da sem se premufal?" J.: "No, tega še nisem slišal, in torej kam?" P.: "V Chicago." J. (hudomušno): "Zakaj pa ne v Žolet?" P.: "Se hočeš šaliti z menoj?" J.: "Oprosti, g. P. Kako se pa v Chicagi kaj počutiš?" P.: "Hvalai prav zadovoljen sem; res, da je precej rudečkarjev in več drugih strank v Chicagi, pa jest obračam po vetru svoj plašč, in vedno dobro iz idem." J.: "Torej se ne držiš dosti katoliških načel?" P.: "Kaj še, saj nisem lemenatarček." J.: "Kaj pa imaš tukaj v tem zavoju?" P.: "Tu imam Deutsche Presse, od katerih zastopnik sem tudi." J.: "Kakor vidim, da Ti ni veliko za slovenske." P.: "Prav nič." J.: "Chicaga je tu." P.: "Gudbaj." J.: "Srečno, g. P." — Seveda, da sem jaz na obe očesi mižal, pa vseeno ne spal, pač pa dobro vtiskal v spomin njih živahni pogovor. G. P. si še enkrat dobro pritrdi očala in prišli smo do cilja. Razšli smo se brez slovesa in adresa, mislim, da na tri vetrove. Jak. Aleševčev sorodnik. Iz popotovanja. — Kateri čitateljev A. S. mi bode zameril, ako ob času brezposelnosti na prav i m kak izlet, da obiščem svoje najljubše mi prijatelje? Tako sem se napotil na velikonočni pondeljek proti Chicagi. Med Joliet-oni in Chicago naletim na živahno družbo dveh oseb, ena od tell mi celo poznana. Oprostite, čitatelji(ice), da se poslužini nekdanje "Brenceljeve" Jezične Špelice, katera je svoj čas uporabljala v to, da je razne pogovore iz Ljubljanskega trga prinašala v javnost. Da je bil pogovor omenjenih dveh oSeb zanimiv, naj omenim samo glavne točke. Pri vstopu: "Halo, P.!'' "O halo, John. Odkod pa prihajaš?" P.: "Iz Zoleta. Odkod pa Ti, John?" "Iz Springfielda, tam sem ustanovil SI. Ligo." P.: "Hm, ali bode kaj kruha?" J,- "Prav gotovo, ko bi bil še Ti tam, dobilo bi se celo med." P.: "Ha-ha-ha." John vprašuje, kako pa kaj v Žoletu? VO nič kaj posebnega," kratek odgovor g. P. "Zdi se mi, P„ da si nekako razburjen in potrt." P.: "Kako bi tudi ne bil, pribija se mi laži v A. S., napadajo me osebno, da sem jest kriv ,da se mora J. dom prodati, nadalje, da je glasilo J. v Chicagi. Danes so mi pa dali pravega pelinovca piti, ko sem prišel v urad k Jožetu, pa sem videl, kako so se zbirali delegatje in odborniki k I. gl. zborovanju I). sv. D. Druzega Ti ne morem reči, John, zame so tla v Žoletu precej vroča," J.: "Skoraj Te ne razumem, Ti si ja Gl. P. K. S. K. J." p.; "Gotovo, pa kaj hočeš, če je vse proti meni." J.: Kulinarične instrukcije. Sedaj sestavljajo v Londonu kaj radi obede strogo po znanstvenih zakonih higijene. Pri takih obedih so na obednem listu raznim jedilom dostavljeni podatki o redilnosti in o speciel-nem fiziologičnem učinku. Tako ima "Menaue" nekega takega higijenične-ga obeda, kakor poročajo, sledeča jedila: "Croutes Parisiennes": pospešujejo izločevanje slin, predjed pred vsakim obedom, ki stavi velike zahteve na prebavilne organe. — Languste: 18 odst. beljakovine. JKer so težko prebavljive, naj se vzame zraven ma- jogeza. — Ostrige: eno najbolj zdravih živil, lahko prebavljivo, okusno, zato tudi za slabotne želodce; ker pa imajo samo 11 odst. dušika in 1 odst-masti, imajo malo redilne vrednosti, zato se mora poleg njih zavživati se druga jedila. — Champagner sorbet-ena najbolj priporočljivih kombinacij z ledom, dobro kot medjed, ker cis« usta in daje oddiha v prebavi. Skr >■ da se želodec izprazni, ker pospešuje izločevanje želodčnih sokov. Draga knjiga. Med najdražje tiskane knjige spa»> psaltir, ki srta ga leta 1459 tiskala Jus' in Scheffer Ta knjiga je iz veh« j« je tiskana v samo 20 izvodih. Za -izvodov se zna še dandanes, kje da " nahajajo. Leta 1844 je bij en lZt" te knjige prodan za ceno 125,000 kr°n^ Leta 1904 je neki frankfurtski antik« kupil en iztis tega psaltirja na prodaji v Kodanju za 100,000 K Splošen svet. Čutimo se jako hvaležne za prejeta od naših rojakov, glede uc'po_ nekaterih naši h zdravil. Mr. Jos; Y ' korny nam je pisal sledeče P'5" "Sprejmite mojo najlepšo hva'° Vaše izvrstno zdravilo zvano ir jevo ameriško zdravilno grenko * ^ Nadlegovala me je zelo zapečen"5 ^ njeni zapletljaji, a ko sem uživa zdravilo, se zopet počutim popo'n dobro. Jos. Pokorny, Chicago Heig1' I, Ills." Mislimo, da bodo to izkuS"y g. Pokornega sprejeli za splošen 3 j tisočerniki, ki bolujejo za zape ^ takimi boleznimi, ki je v njim stanovitno znamenje. Krepi tudi p bavila. Cena $1.00. V lekarnah. J " Triner, tvori^čar, 1333-1339 S. AsWai ave., Chicago. * * * Bolečine v hrbtu ali vratu, ^ revmatične ali nevralgične, brzo 'v^ žene Triner's Liniment. Cena » 50c, po pošti 35 ali 60c. — Adv. Srbeči opahki, kakor srbečica, kraste, lišaj, oblotočnik, brsljansko zastrupljenje, )srab, slani tok, luskine, prišč in mozolji zahtevajo nade-vanje tešilnega mazila. Severn's Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni) prežene bolečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERA^ MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno milo) okrajšalo čas zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo bolne dele v čistem stanu. Čitajte viSe naznanjeno pismo in se prepričajte. Cen* Severovega Nulla zoper koine boletni je BOc Cene Severovega Zdravilnega mila ja 2Sc Opahki m Izginili- "Naznanjam Vam- <£j£ Severovo Mazilo zoper Vos ne bolezni izborni priP" ' vek zoper razne kožne £ pahke. To govorim P° °j sebnem opazovanj". . sin je'imel opahke veC kov ( eno leto. Zdravnikovi,r» čnni so postajali. v««". < veSji toda nič mu u> P0'"*! galo. Čital sem v časopis" , o Severovem Mazil« kožne bolezni ter sem P» poskusil in je dobro "p® kovalo. Ko smo porabi" ^f lončke, so opahki izgini"-Albert SkraliaWk. 111 Walnut M - Blngliamton^JJ Severa s Tab-LaX bi morali rabiti vsi. k' "i pijo vsled zapeke ali kih nepriiik. So P"Je,'^ sladkorno odvajalo za otroke in odrasle. ,„-Cena 10 in 35 centov. Kadar kupujete zdravite-vprašajte lekarnarja M ^ verova in ne vzemite ' domestitev. Dobite pris«* Ako jih ne morete dobi« v Va5i okoliščini, naroWw jib ud nas. [ lit W. F. Severa Co-, C.darRaPId$,lowa A>\\\\\\\\\\\\\\W\\YW | Kiln i pasov] Ako imate rupture, pridite v našo lekarno, ali pišite, ! Yam prodamo pas, kije tako potreben. Cena je P0?,..^ kot drugod. Mi prodamo več teh pasov kot katera u'1^ lekarna v državi. Jamčimo, da bodo prav. PK' £ GOVORIMO SLOVENSKI. I D RROWN CO voga! Jefferson and TJoliet s s a 8 J. U. DIVUVVn JOLIET, ILL. ^ r Iz malega raste velik0* ti kij Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite ime11 starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno - ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naši banka )e nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. ali P4 The Joliet Nation*1 Bank JOLIET, !LUN°,S "0>T-cMKWa^SJ* »»B«99 i r IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO - - —■—d ~ Božični darovi ameriških otrok se na Kranjskem tudi o Veliki noči še niso razdelili. Morda se bodo o Binko-«>h? Opomnimo pa, da dež. odbor ni k"v, ako se morda darov.i razdele še-le ob Prihodnjem Božiču. —Duhovni svetnik in župnik v Šmar jeti vlč. g. Andrej Zaman je umrl 18. a?r'la. Rojen je bil dne 22. decembra 1853. leta v Škocijanu pri Mokronogu. , ™astlika je bil posvečen 27. julija Služboval je kot kaplan v Smled-m Semiču, kot župni upravitelj v fodgradu in od leta 1890. nadalje kot župnik v Šmarjeti. Zadnja leta je Predvsem posvetil svoje delo in skrb f^avi nove cerkve in si pri tem zado-0!1 velikih zaslug. Leta 1913. je bil »menovan duhovnim svetnikom. Imenovanje. Za vojnega kurata šekZeni JC imenovan dr- Ivan Andol- ■p. Odlikovan je z bronasto častno lno "Rdečega križa" podpolkovnik "Poveljnik c. kr. domobranske oro-6 na D«naju g. Fridolin Kaučič. bor-Ridl bolezni se. je7 s severnega sca .vrnil v svojo domovino vlč. bodV°Jaskl nadkurat Hubert Rant in m tC ? okrevanja prebival pri svoji čas " k -SeStri v KranJu. Bil je ves ,mrtna CJ'nem Polju in mnogokrat v n7p nevarnosti. Spremil je k zad^ ^ emu počitku nad tisoč vojakov, med ši-on.1 ,tUdl na bojišču padlega voja-kega ^urata gosp. Rozmana. v2V-*em ujetništvu se nahaja g. Meršolj, stud. med., doma iz '■7ar. čla« kat. akad. društva lom k V Gradcu- Služil je pri 27. nik" an-Skem Pešpolku. Kot nared-Pate k° koncem februarja v Kar-1; • Mer so ga kot medicinca pride-2l anitetl- V hudih bojjh se go dne kurat aJCr RUS' ujeli" xieg°v voJni v 2a, 5' Leopold Turšič ipiše o njem val 1 pismu: "Zelo se je odliko-Meršolj. Pet dni je V'linir10 V fronti obvezoval. Sam po-kotJo- ga je biI vesel." Ujeti je bil 4en ec zavoda sv. Stanislava zgle-e o marljiv in nadarjen dijak'." ji ŽennrUSkega uietn'štva je pisal svo-'%baž Krof'ič dne 7. marca: Pre-"■Wnv leena! Preden nadalje pišem, Te ^ PQzdni*un, kakor tudi moje. ter ke konico, Ivanko in Mi-ste 2d nlat.er- Pa jaz bi rad 'vedel, če Pa še V1.' Jaz sem' hvala B°gu- Pisma drug; n"° i"ega( nisem dobil in tudi ieli. 0eR ,.e.nai! so pa že mnogi pre- ie sredi °Z1ČU SCm pisa1' zdaj je pa ker nim „rS,ta' Pa šele drug'č pišem, Pir. p denarja, da bi si kupil palače CC moreš- mi Pošlji 10 kron, Pošf at Pa daj v Ljubljani na la mir Ce pa kaj veš, da bo kma-% jJ treba Pošiljati. Tukaj, ka-„Jaz' je tudi , ' .,:.. *0r jaz • Pošiljati. Tukaj, ka- mena JC U!di Vovko 2 Viča in sin >3aj Te Drm iZ Goric' Ivan' " dai iT^r** iz Goric' Ivan- — Se-"eš raz pa Prosim, da daš kakor mo-^islim d in usaditi krompir. Jaz Pa šfe ^e v k?lalu mir- Pišem Ti, Jaz Sem em> ali ste vsi živi ali niste. ?reslabo t T*1?* v Rusiji, pa še ni Kakor pr; UkaJ je dve uri prej jutro Kruh je h(.nas ln ravno tako večer. nar imel- J Poceni, ko bi človek de-'>e'ega krJL ajcarjev se dobi funt flabo Pismo ' Jdaj Pa končam to rj°: moiaV" am žeIim veselo Ale-J-'6 11 za'ostna> P? bo že, da Moi „ , lv°J mož Ivan Kro-mazija. Kat °V: 1 K■ Stancija' Al-raga- Zelena Do- Ja- Hogom! iz°st "Ski POdČaSt"-ik-me|jskcm X z Starega trga v čr- ^0mobransk,.? aj.U' "tovodja pri 27. O^ C P-jel sre- t^ovani? n "lk Purine, Pam-" anc in Schiller. Prostor, kjer bodeta stala ščita, se določi pozneje. — Krušne izkaznice v nekaterih krajih na Kranjskem so vpeljali z dnem 25. aprila. Tudi v Ljubljani jih imajo. — Superior dr. Zdešar oproščen iz francoskega ujetništva. "Grazer Volks-bl." se poroča iz Rima, da je bilo na posredovanje sv. Očeta izpuščenih iz francoskega ujetništva na Korziki šest katoliških duhovnikov, med njimi superior dr. Zdešar, prof. dr. Bayer in grof Czernin. — Stud. med. Ivan Lovšin — v Sibiriji umrl. Zopet je'poiskala vojska svojo žrtev — trinajsto — v vrstah slov. katoliških akademikov. Iz Sibirije je došla dne 10. aprila kakor mrzel dih ledene sibirske sape tužna vest, da je v sredini marca v Omsku preminul med. Ivan Lovšin, član kat. akad. društva "Danica", doma iz Ribnice, ki je služil pri 47. pešpolku in izvršujoč sanitejsko svojo službo padel meseca novembra v rusko ujetništvo. Kaj je zadalo življenju mladega, nadebudnega moža smrtni udarec in mu izkopalo v daljni Sibiriji prezgodnji grob, ob katerem se ne bodo mogli nikdar iz-plakati njegovi, domači, katerih nada in ponos je bil in na katerega ne bodo mogli nikdar poklekniti njegovi prijatelji in tovariši-, katerih ljubljenec je bil zaradi svojega ljubeznivega, mirnega značaja, o tem kratko poročilo ne pove ničesar, le slutiti da, da je podlegel beli ženi naglo, nepričako-vanoo. — Iz seznama izgub št. 157. Poročnik Benesch Josip, 17. pp., ranjen: praporščak Bizjak Franc, 17. pp., mrtev (31. jan. 1915); stotnik pl. Canisius Viktor, 17. pp., ponovno ranjen; nad-poročnik Cichy Kurt) 17. pp., ranjen; praporščak Dolšak Viljem, 17. pp., mrtev (25. febr .1915); praporščak Fe-dinecz Ladislav, 17. pp., ranjen; poročnik Fiala Ivan, 17. pp., mrtev (20. febr. 1915); praporščak Figele Anton, 17. pp., mrtev (25. febr. 1915); poročnik Fink Josip, 17. pp., ranjen; poročnik Gernst Maks, 17. pp., mrtev (24. febr. 1915); poročnik Hofmann Anton, 17. "pp. inrtev (25. febr. 1915); praporščak Knobloch Rihard, 17. pp., mrtev (25. febr. 1915); poročnik Krall Herman, 17. pp., ranjen; praporščak Novy Josip, 17. pp., ranjen; praporščak Novy Josip, 17. pp., ranjen; poročnik Pražak Gerald, 36. nom. p., 4. stot., Celje, ujet; praporščak Raus-kolb Josip, 17. pp., ranjen; praporščak Rauter Mihael, 17. pp., vdrugič ranjen; praporščak Richter Karel, 17. pp., ponovno ranjen; poročnik Schluga Miroslav, 17. pp., ranjen; poročnik Šiška Ivan, 17. pp., ranjen; stotnik Sot-schnig Mavrici j, 17. pp., mrtev (26. febr. 1915); poročnik VVerdanz Rudolf, 17. pp., ranjen. — Upravni svet železnice Kranj— Tržič je izvolil dež. glavarja dr. Iv. Šusteršiča za predsednika mesto pokojnega barona Schwegla. — Častnim občanom je imenoval soglasno v seji dne 11. aprila 1915 občinski zastop občine St. Jurij pri Kranju vlč. gospoda Jankota Šiška, župnika v Št. Jurju. — Odlikovani hrabri orožniki. Srebrna hrabrostna svetinja I. ra'zreda je podeljena stražmojstru Feliksu Pav-šicu; srebrna hrabrostna svetinja drugega razreda namestnemu stražmojstru Jožefu Medved; srebrna hrabrostna svetinja prvega razreda podstraž-mojstru Karolu Vrečko, drugega razreda četovodji Antonu Smrekar. — Umrl je na velikonočno nedeljo v Zagrebu c. in kr. stotnik 53. pešpol-ka g. Oto Rudman, sin g. Josipa Rud-mann, trgovca v Krški vasi na Dolenjskem. Bil je na južnem bojišču ranjen in za izredno hrabrost ponovno pohvaljen in dobil odlikovanje "Sig-nuih laudis" z vojno dekoracijo. — Posledica predragega krompirja. Dne 14. apr.. je prišel nek obrtnik na Cesarja Jožefa trg v Ljubljani, da bi kupil KX) kg krompirja, ter se obrnil na pri vozu stoječo posestnico iz Po-savja. Ko mu ga je cenila 30 K in nikakor ni hotela cene znižati, je to moža razburilo, da je ženski povedal par slabih besedi, in to pa je žensko zopet tako ujezilo, da je pograbila za bičevriik in z njim treščila obrtnika po glavi, da je bil takoj ves krvav. Tudi dve drugi ženski sta ga hoteli "štur-mati" in ko bi se mož, ki je vse tri že hotel bombardirati s krompirjem, ne bi zadržal, bi se bila vsem tem preklicano slaba godila, toda tunel je položaj in se' mirno odstranil na rešilno postajo, da ga je zdravnik obvezal, nato je pa stražnik hudo Posavko odvedel na c. kr. policijsko ravnateljstvo. Pri sodniji se b,o morala zagovarjati. — Umrli so v Ljubljani: Oton I.e-beti, sin mizarskega pomočnika, 8 mesecev. — Regina Štrekelj, hči vpoko-jenega železniškega čuvaja, 18.let. — Andrej Zima, delavec, 74 let. — Ana Jaklič, hiralka, 88 let. — Katarina Jak-ša, mestna uboga, 86 let. — Lo.v na volka. Dne 10. aprila priklatil se je na Suho, občina Predoslje, ptjavi volk. Ženske, ki so grabile listje v Valjaveevemu logu, so ga zapazile ter naznanile vaščanom. Ti se oborožijo s puškami in sekirami ter se razpostavijo prav na lovski način. Od Orehovelj zasleduje volka tropa pogumnih mož, drugi se razpostavijo zgor Suhe, kamor mora bežati. Volk pribeži po prvih zasledovalcih iz Va- j ljavčevega loga, nakar oddajo nanj j gornji nekaj strelov in volk, deloma . zadet, se zateče proti vasi. Pri vasi čakajoči Birtov ga zopet ustreli v glavo, nakar se volk, oslepljen od strela, zaleti v Valjavčeva drva. Tu prileti Konc, ga s sekiro udari po glavi in volk mrtev obleži. Vsa vas je bila zbrana, občudujoč ta redek lov. Voik ako bi ga ne bili pogumni Sušani takoj izsledili in končali, bi lahko napravil ponoči vaščanom kako škodo pri živini. — Umrli so v Ljubljani: Marija Pir-nat, poljska dninarica, 69 let. — Josip Zavašnik .posestnikov sin, 1 dan. — Marija Škof, posestnikova žena, 68 let. — Avgust Edv. Koehler, podčastnikov sin, 3 mesece. — Josip Krasny, pešec 13. pešpolka. — Pavel Krašovec, sin železniškega delavca, 9 mesecev.— Josip Ojster, posestnik-hiralec, 44 let. L ŠTAJARSKO "1 i — Umrl je v Slovenski Bistrici Andrej Sternberger, star 50 let. — V ruskem ujetništvu je umrl znani graški zdravnik dr. Fran Eysn. — Odlikovanje. Član znane bizeij-ske rodbine stotnik 3. domobranskega pešpolka Gustav pl. Neupauer je bil odlikovan z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. — Izpred mariborske sodne dvorane. Posnemamo iz graškega "Arbei-terwille": Dne 12. aprila se je vršila pred mariborsko okrajno sodnijo razprava, ki je zbudila ne samo v Mariboru, ampak po celem Štajerskem vse-obče zanimanje. Odvetniški uradnik Kari Sark je bil tožen po damah, ki delujejo pri mariborskem "Rdečem križu", da jim je očital, da so nekaj jestvin, namenjenih za uboge ranjence, same zavžile. "Arbeiterwille" prinaša o tej obravnavi zanimivo poročilo, katero tudi mi v izvlečku prinašamo: Kot tožiteljice so nastopile: gospe Fell, Modrinjak (sodnikova soproga), Jahn, dr. Fridrihova (zdravnikova soproga) in gospica Deutsch. Tožiteljice so zaposlene v mariborski vojaški bolnišnici. Neka gospa Wein-zerl je ob Božiču 1914 pravila g. Sarku, da se jerebice, ki jih je nekdo podaril, niso uporabile za uboge vojake. Sark je ogovoril, da tudi on ve o neki srni, ki se ni porabila za določeni namen. Pri prvi obravnavi dne 29. marca je izjavil obtoženec, da ve gotovo, da se je dne 4. oktobra kos srne, ki je bil namenjen za ranjence, spekel in "so ga dame "Rdečega križa" v vojaški bolnišnici povžile. Ker je g. Sark s svo-jo trditvijo o srni, posebno, ko je tr dil, da so tudi možje in drugi prijatelji teh dam se udeležili omenjene južine, so se omenjene dame čutile znova žaljene in so proti g. Sarku vložile novo tožbo. Raditega je bila prva obravnava preložena. Med onimi moškimi, ki so se udeležili pojedine v vojaški bolnišnici, so bili med drugim tudi: urednik "Marburgerce" Jahn, profesor Seppener in njegova soproga, kakor tudi vpokojeni železniški uradnik Fell. Vsi ti so sedaj nastopili proti Sarku pot tožbe. Kot priče so bile v tej zadevi zaslišani predsednici mariborske skupine "Rdečega križa", gospa Scherbaum in gospa županja dr. Schmiedererjeva, majorjeva soproga Rulletz, Kramer in hčerka obtoženče-va gospodična Sark. Iz izpovedb prič je bila razvidno, da so dame, ki so zaposlene v vojaški bolnišnici opravičeni si vzeti kako južino. O južini dne 4. oktobra sicer obe predsednici niste bili vprašani, a mnenja ste, da so imele kuharice pravico, si vzeti za trud južino. Ranjenci so baje isti dan dobili teletino in guljaš v določeni meri. Ju-žina, katero s» si dame usodnega dne pripravile, baje ni bila srnska, ampak jelenova pečenka. Kar se tiče družinskih članov imenovanih gospej, je baje dobil Marburgerčin urednik Nor-bert Jahn kos pečenke, da jo pokusi in v "Marburgerci" poroča o njeni dobroti. Tudi drugi gospodje in dame, ki so se isti dan nahajale v bolnišnici so dobile koščeke mesa le "za poskušnjo". Tožitelje je zastopal občinski svetnik dr. Orosel, obtoženca pa je zagovarjal njegov šef dr. Vladimir Sernec. Sodnik dr. Stergar je obsodil g. Sarka na 100 K globe za "Rdeči križ" ali 10 dni zapora. Iz cele obravnave je razvidno, da se med damami in gospodi, ki so zaposleni pri "Rdečem križu" zelo mnogo govori in se potem taki "zaupni" dogodki zvedo po celem mestu. Čeravno obtoženec z dokazom resnice pred sodnikom ni prodrl, vendar izgleda vsa stvar precej čudno. Gotovo je, da "Rdečemu križu" cela zadeva ne bo koristila. Posebno osebe, ki nimajo nobenega opravka v bolnišnici, niso storile s svojo udeležbo pri pojedini "Rdečemu križu, posebne usluge. Naj bi bili raj^ opustili "poskušanje" dišeče južine. Sicer pa imajo o dobroti jedil, ki jih dame "Rdečega križa" prirejajo, soditi ranjenci, a ne nepoklicani. — Tako piše "Arbeiterwille". premoči Nemcev v sedanji vojni in marsikak- Avstrijec natihoma zavidno gleda na Nemčijo ker meni, da je njegova ljuba Avstrija kakor že večkrat tudi topot prepozno vstala. In vendar nimamo Avstrijci prav nobenega vzroka, da bi se postavili v kljubovalni kotiček in skromno molčali. Naši avstrijski tehniki imajo slaven, da, celo glavni delež v vojnem delu teh dni. V miru popustljiva in vajena biti smatram za neznatno služabnico, je z velikim zamahom kakor prava naravna sila posegla v borbo narodov. In tudi v skromnem Avstrijcu se vzbuja samozavest in zavet lastne moči, če sliši, koliko avstrijskih iznajdb in koliko avstrijskih tehnikov se je uveljavilo. Zato opozorimo tu posebno na dva avstrijska tehnika, katerih imeni se žal le premalo spominjati. Ta dva sta Ressel in Mannlicher. Nobena moderna bojna ladja, noben podmorski, noben zračni boj bi ne bil mogoč, če bi Ressel ne bil iznašel gonilnega sredstva: ladijskega vijaka. In najuspešnejše bojno sredstvo našega orožja je puška repetirka, ki jo je konstruiral avstrijski inžener Mannlicher. Ti dve avstrijski iznajdbi zagotavljata avstrijski tehniki slavo, ki se sme v resnici pokazati. —- Iz seznama izgub št. 161. Praporščak 7. pp., IS. stot., Fritsche Egon, ranjen; praporščak Huebner Franc, 7. pp.,stot., ranjen; praporščak Suster-sich Fran, 4. bos.-herc. p., ujet; poročnik Wratschko Ivan, 7. pp., 14. stot., ranjen. — Umrl je v Št. Pavlu v Lavantski dolini prejšnji ravnatelj samostanskega gimnazija dr. p. Siegfried Christian, c. kr. konservator, v 45. letu svoje starosti. E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St.,' S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. STENSKI PAPIF Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376. n. w. n> 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 P ADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ill Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil. fire insurance. Kadar zavarujete svoja poslopja ogenj pojdite k antonu schagek North Chicagi Street v novi hisi Joliet National Baaha. PRIMORSKO. J Ni kruha istega okusa. Ga ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SRED-STVA in pazimo, da gs spečemo ravno prav. BiLU.erKru.st KRUH—5c hleb. Pokusite ga — ni boljšeg* — Vikar Josip Mašera umrl. Dne 17. apr. je umrl v Št. Mavru pri Gorici čast. gospod Josip Mašera, najstarejši duhovnik goriške nadškofije. Pokojnik je bil rojen leta 1829. na Liv-ku pri Kobaridu. V mašnika je bil posvečen 21. septembra leta 1853. Pokojni Mašera je bil v goriškem javnem življenju zelo markantna osebnost. U-deleževal se je narodnih bojev za pravice Slovencev in bil pred enim desetletjem še odbornik svoječasnega društva "Sloga", ki je v prejšnjih časih vodilo goriško narodno politiko. Bil je zelo požrtvovalen mož, ki je velike vsote žrtvoval za narodno šolstvo in posebno za deško semenišče. Velike zasluge si je spletel za čebelorejo in sadjarstvo. Do zadnjega je bil v šoli podučeval vse predmete. Pri vseh škofih je bil zelo v čislih. Na svoji rami jih je nesel pet k večnemu počitku: Lufkia, Gollmayerja, Zorna, Jordana in kardinala Missio. Prijazen je bil do vsakogar in ponižen. Dasi vpoko-jen, je do zadnjega po svojih močeh vršil dušno pastirstvo v Št. Mavru. — Nesreča v premogokopu. V pre-mogokopu Carpano (v Istri) je 18. apr. ob pol 5. uri popoldne po električno vžganem strelu nastala eksplozija premogovnega prahu. Devet oseb je bilo ubitih, tri pa težko ranjene. —Oslepeli četovodja Markič iz Pod-gore, za katerega se je nabralo, kakor znano, 4000 K, je odšel sedaj na Dunaj v košarsko šolo za slepce, kjer se bo izučil v umetnem košarstvu. Prej je bil Markič zidar po poklicu. — Odlikovanja pri 97. pešpolku. Odlikovani so s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda: narednik Anton Ster-le; četovodje Anton Skočir, Andrej Rozman in Franc Laginja; desetniki Josip Radetič, Matevž Jurjevič, Ciril Arčon, Angel Žunja; poddesetniki Leopold Pipan, Mirko Maurič; infan-terista Karol Lavrenčič in Albin Ha-merschmidt. — Srebrno svetinjo II. razreda so'dobili: četovodje Josip Sak-sida, Josip Kralj, Ivan Bele; desetnika Alojzij Krašna in Anton Figel; stot. robec Franc Schiljanz in infanterist Prane Koren. COMMERCIAL TRUSTS RANK SAVINGS O/^lllIV S — - - - - — S ® SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, ju NADZORNIKI: S URADNIKI S Herman C. L. Stoli Jane« R. Bentler E. J. MURPHY, predsednik Carl Oeiterle Charle. McKenna UP THEO. R. GERLACH, podpredsednik. Edward R. Dalejr Theodore R.Gerlach sa JOHN T. CLYNE, k««ir. William Starm John T. Clyne ■j- E. J. Murphy n i]OF JOLIETg — Meso vojaštvu so dajali v Gorici do 13. apr. mesarji. Ker pa je meso v mesnicah neznansko drago, si bo vojaška uprava sama nabavljala goved in vojaki bodo klali živino. HRVATSKO. C KOROŠKO. — Skromni Avstrijci. Pod tem naslovom piše "Kaerntner Tagblatt": Po pravici se vse čudi veličastni tehnični — Vojaška vest. Divizijski poveljnik podmaršal g. Anton Lipoščak, ki je pred kratkim prišel na dopust v Zagreb, je moral vsled brzojavnega odpoklica prekiniti svoj dopust in prevzeti vodstvo 2. pehotne divizije v Karpatih. — Zastavo Jelačičevega polka št. 79 so pripeljali 12. apr. na Reko. Zastava je vsa razstreljena; poškodovan je po šrapnelih tudi drog zastave. V I ognju se je nahajala zastava v sedanji j vojski skoraj šestdesetkrat. Spravili jo bodo v armadnem muzeju. Polk dobi novo zastavo. — Stotnik Švrljuga v ruskem ujetništvu. Zagrebški listi poročajo, da je junaški branitelj przemyslske utrdbe Siedliczka, hrvat. stotnik Švrljuga brzojavil svoji materi v Zagreb, da je v ruskem ujetništvu v mestu Penza. — Denarne cene na 1. strani "A. S." so prave cene — ne previsoke, ne prenizke, ker vemo, da vsakdo rad plača pravo ceno. A. NEMANICH, pred*. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag*" GLAVNICA $50,000.00. Ultan. in inkorp. leta 167.0 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. , '• Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. SooaniiniiiiiiiiiuiuiuiiiiiiiuiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimu Mestna Hranilnica ljubljanska v ljubljani, prešernova ulica 3., kranjsko. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON. N Vložen denar obrestuje po 41 % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA » vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKM IZGUBA denarja — tudi za časa vojike — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAS. KI zahtevajte odločno, da se Vam poalje denar le na "MESTNO HRANDU NICO LJUBLJANSK. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstiulovljena 39. novembra 1914. W Sedež: Joliet, 111. GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111, Podpredsednik____John N. Pasdertz, Joliet, 111. Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111. Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen ICukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111, Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe aaj P°šljejo na 1. porotnika. in sicer: t>ccT0<*rejen0 ^>ru®tvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. ig sPreJetna moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od o. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. spolnoACUJE S^RTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listin* .vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne e v redu in sprejete y gl uradu z PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za f°P° no iz£ubo vida na bbeh očesih vsoto $250.00; za i i Cne roke nad zaPestjem vsoto $100.00; ia i k °beh rok nad zaPestjem vsoto $250.00; za | t° Cne noge nad členkom vsoto $100.00; za iz h ° n°g nad členki vsoto ?250 00; za iz "aj>anj štir!h P^tov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za zli" najman^ ®tirih Prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; k° del0° hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- Se 'zplača^^^ OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enkratnr> vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (aopendicitis) in za Za oikPeradj° ^ k'iH aU vtrganjem' Več razpi|e° i*1"16. °Peracije s® ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-P^ačati nn'i, tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba izplačil, ,S odnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in y * * °Peracije. jitl daje deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki t?. S. D p i takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in Čla -t- ° tCga Pla£uiejo Društva bolniško podporo. °2irom m Ce p'a^aJo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z m na vsoto zavarovalnine: ^zred 1 2 ." 3 ."' 4 5 ." 6 7 " 8.;; Pol, Asesment. Razred. Za $250.00: Starost. 16—20 ... /20-25 ... 25-30 ... 30—35 ... 35—40 .. 40-^5 ... 45—50 .......... 38c egte 50-55 ...........45c _ ga plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. 18c 20c 23c 25 c 28c 32c Za $500.00: Starost. 16-20 .... 20—25 .... 25—30 .... 30—35 .... 5 .........35—40 6 ......... 40—45 Asesment. ..... 35c ..... 40c ..... 45 c ..... 50c ..... 55c ..... 63c 45—50 .......... 75c \°rprlstopli člani(ice). SV- Družine št D- S. D., VOJNl d?7ži^ljaji četo vodje pešpolka. (Iz "Slovenca".) *SUje svL ' Pe®P°lka Jan. Oswald , še smo i y°Jne doz'vljaje tako-le: ki Sm° pre'!,' "°,1>ke "a čepicah, ka-s movine t °b sIoves« i" odhodu iVn-netl^lomn ,° se dne 25. avgu-°ma naf'i sredi peklenskega ' Kot fanti«. «n.u)u.{i, te Plesa nr's;edi.Peklenskega gc,iSm° se 17t,- r.0t antJe poskočnih - bi se , ° »ril»godiIi vojni . ,veselo vreli v v,, . ' »e ves»l .— ® vujiu CJneni Plesu ,>VrsUv divji vrtinec, ii ka "oc i"d,8eT Se sukaI b«z pre-Sl*? ^ septembra^ <1; D, t^i v da »ni je - Kar se Je maščeval s drUg0 ^K.0Zl 'lce porinil kroglo 2aUsta' druKo . . ^ porinil krogle 4 ltS ,J: Pa v nogo. v a R ■ vec, treba je bilo iti Č0' l" ,-esUvS°nn\.Sem °bljubil rrača» naT,"e -aMednih sem st e"ega ' K°,Ssce' Popolnoma >C> bilo ža?ba mi je manjkalo. krbi'dame LZanj- bil vsaj 22dvo 16 ne bo več bolel. n08iSii -J Žetv«onogih , i>0 , . jetnikov. ' f^^ ^nji in daljšem e°rah- Kar našemu 17. pol-»oVi„ Pr'srč„„ "as,je l)r'šlo starih, o!80 si pariravili s tovariši °Sptakoj UvPrst Uli Me- »i« > našel do ' ^ PrejS"ji stotniji, H fc «- PovdSCga ®e vse prejš-?aiii h a' 'me je J",k.' «°spod poroč-ie Wn°b> 4P,njaz"° prejel, mi ^^ sluga pa mi lja . cnke- To Je bilo CS ed»ii dan Podi'a. p'3 artdjerija neusmi-S,l Vmftvi kon° fa Rusi so nam ''Cn^so R *n razbiti vozovi; vre? t»T?« Pokopava-k d' akor -so „ "dl se žfvc težko blS^^Cl^!« kmetje. 'n _ »oli %\®Ce,Mbra s" na"> Pravili kmetje ^tiSand^, Cr°s »šli Ruse v vt i askočiif0 Veselje ° nameravali po-"> začelji Sm° mesto Sm°J"M skalili. OlMViti M::? 17ti kot nr„l_ začel: , Sm° mesto ° Ji,n skalili. 'Cs °viti Moskar 17ti kot prvi— « oddelki po '''šah. Raz-kom Petih mož, pa sem takoj imel 18 Rusov. Pa mi še ni bilo dovolj. K metli je prihitel poljski čuvaj in mi ves zasopljen pripovedoval, da je še Moskalov in govedi. Takoj sem bil odločen iti na nadaljnji lov, ki je razen drugega obečal tudi pečenko. Povem svojim fantom, za kaj se gre, možu pa velim, da nam kaže pot do ruskega skrivališča. Nerad je ubogal, a je moral. Korakali smo dobro uro preko pašnikov, ko se mož ustavi in pokaže na neko točko. Pripravim puško in grem v ono .smer. "Stoj!" zagrmim. Štirje Rusi so obstali in me gledali kakor okameneli. Pobrali smo jim puške, nato pa segnali skupaj živino, katere sem naštel 67 glav. Veseli smo se podali s plenom proti mestu; medpotoma smo dobili ogenj v hrbet, kar pa nas ni motilo. Ko smo prišli do mesta, me je poljski čuvaj prosil, da mu da mv spomin mo-skalsko puško; dal sem mu jo, a istočasno je dobil revež v nogo še drug moskalski spomin — zadela ga je od-nekod ruska krogla. Naslednji dan sem predstavil polku svojih 67 četveronogih vojnih ujetnikov, ki so bili namenjeni ruskim želodcem, a niso zato avstrijskim nič manj dišali. Dobil sem majhno denarno nagrado, ki sem jo zapil, da primerno proslavim svoje maščevanje nad Rusi. Pri Gorlicah. \ Po dolgotrajnih neprestanih bojih smo se končno utaborili pri Gorlicah in se tako utrdili, da nam Rusi sploh niso mogli do živega. Bili smo le 400 korakov narazen. Rusi so nas opeto-vano napadli, a vselej svojo preveliko bojevitost drago plačali; streljali so pa po svoji stari navadi sploh vedno, naj so kaj zadeli ali ne. Zlasti ponoči so kar naprej* pokali, da so si preganjali strah pred našimi bajoneti. Mi smo se njihovega streljanja že tako navadili, da se še menili nismo zanj in smo sredi ognja hodili kuhat kavo v bližnje hiše. Nekega jutra me je zopet prosil e-den mojih mož, da bi smel iti kavo kuhat. Rekel sem mu: "Sedaj nc smeš, saj vidiš, da Ruse danes trebuh boli, ker še bolj streljajo nego navadno." A fant se ni dal oplašiti in končno sem mu dovolil oditi. Ni še preteklo pol ure, ko se zopet prikaže in z njim — dva Rusal To je bilo smeha, Rusa sta pa pravila, kolikokrat bi bila že rada k nam prišla in da enako željo goje tudi njuni tovariši. Sedaj nisem imel več pokoja; moji ljudje so me vedno nadlegovali: "Gospod četovodja, pustite me, da grem kavo kuhat; prignal bom štiri, pet, deset Rusov!" Tako smo se šalili, dokler ni prišlo do resnega spopada z Rusi. Bilo je na zadnji dan leta; Rusi so čez dan čisto malo streljali. Mi smo dobro vedeli, da se sovražnik na nekaj pripravlja in zato tudi mi nismo rok križem držali. V mraku je začelo grmeti in krog 8. ure zvečer smo opazili bližajočega se sovražnika. Pustili smo Ruse tako blizu, da smo mogli razločevati posameznike. Tedaj šo zagrmele naše puške in pokale, dokler ni bil dan znak za naskok. Med gromenje naših in sovražnih topov ter ropotanje strojnih pušk je zaoril naš "Ura!" in takoj nato so se oglasili udarci jekla ob jeklo. Svoje bajonete smo križali z ruskimi in zemlja se je namakala s človeško krvjo. Čez nekaj časa so se na ruski strani oglasili klici: "Boži, Boži! Bratko ne bij več!" Zmaga je bila naša. Podrobnosti tega groznega večera se ne spominjam, ker je človek ob takih prilikah kakor brez uma. Ujeli smo 200 Rusov z njihovo godbo ter uplenili dva topa in tri strojne puške. Na Karpate! Sredi januarja so nas spravili na vlak in odpeljali smo se neznano kam. Med vožnjo je tu in tam kdo omenil: "Radoveden sem pa le, kam se peljemo." Drugi mu je pa odgovoril: '*Na-ravnost k materi, kaj še ne veš?" Na splošno se pa nismo menili, kam vodi naša pot; kalnor nas bodo postavili tam bomo pa poprijeli. Glavno je, da imamo dovolj jesti. In to smo imeli. Po štiridnevni vožnji smo se ustavili v mali vasici blizo Koeroesmezoeja. Tu smo ostali tri dni in se dobro preskrbeli z obleko in živili, nato smo pa odrinili proti karpatskim hribom. Mar-širali smo cel dan in prenočili v velikem gozdu v zapuščenih gozdarskih kolibah. Naslednji dan smo prišli v precej čedno selo. Vaški židje so že imeli pripravljeno žgano brozgo, to je "vodko", s katero so nam mislili po-str«ei, sebi pa napolniti žepe. A za enkrat so se grdo opekli. Naši častniki so najstrožje prepovedali vojakom prodajati žganje in zagrozili Židom s hudimi kaznimi; za vino so pa določili najvišjo ceno 1 K 60 h za liter. Žide bi bila vsled teh odredb kmalu zadela srčna kap, vojaki smo bili pa časnikom hvaležni ter smo se dobro najedli in napili. Tu sem imel smolo, da je morala naša 2. stotnija preskrbeti večerjo 83 ruskim ujetnikom, ki so jih bili odnfe kod pripeljali. Naš kuhar je bil tako jezen, da je rekel, da bo v krop natresel popra namesto kave; no, pa se je le premislil in Rusom skuhal kavo. Jaz sem jim moral pa razdeliti komis — 20 hlebov. Toda kaj mislite: še predno sem prišel do zadnjega Rusa, je prvi že vse snedel. Pripovedovali so, da že več dni niso nič jedli: menim, da bi bil vsak izmed njih v hipu pogoltnil celo štruco komisa, ako bi jo bil dobil, ne da bi kaj grizel. Drugi dan smo že na vse zgodaj odrinili dalje in proti večeru prišli v tabor, kjer so bile napravljene barake in kjer se je cel polk združil. Namesto spat sem moral iti na prednjo stražo; prestal sem tudi to. Naslednji dan popoldne smo se jeli pomikati proti vrhu kakor kake prikazni in pozno v noč dospeli na vrh. Tu nas je po prestanih naporih čakala gorka juha in toplo zavetišče? Kaj še, dobili smo povelje: ta*stotnija se namesti tukaj, druga tam itd., in stvar je bila v kraju. V nad meter globoki sneg smo si izkopali luknje, se zavili v koče in čakali dneva. Komaj se je jelo daniti, je bilo že vse živo; kopali smo jarke, pijonirji so pa postavljali barake in kmalu je stalo celo selo. Kako so naši fantje nosili topove na Karpate. A naša stotnija je imela smolo v teh Karpatih. Naslednji dan (29. januarja) sem mc\ral iti z g. praporščakom Rauterjem in 40 možmi nazaj v dolino pomagat, da se spravi na vrh gorsko topništvo. V dolino smo prišli hitro in brez posebnega truda, ker smo se večinoma peljali po hrbtu. Ko pridemo dol, najdemo mule do trebuha v snegu in popolnoma onemogle. Uboge živali so kar ječale in nas tako milo gledale, kakor bi prosile usmiljenja in pomoči. Kaj storiti? Naši fantje sejiitro odločijo, pogledajo se in pravijo: "Pograbimo in nesimo sami!" Eden še dostavi: "Še mulo nespm, če je treba!" Hitro smo raztovorili živali; 115 kg težko topovo cev smo s trtami in vrvmi privezali na majhne sani, ravno tako podstavek za top; kolesa topovskega voza in druge potrebščine so si pa fantje naložili na svoja železna pleča— pa hajd v goro! Seveda ta pot ni bila šala in niarsikaka krepka se je izvila iz ust zdaj temu, zdaj onemu, ko se mu je izpodrsnilo in je s svojim tovorom telebnil na tla. Pa končno smo le srečno dospeli na vrh, čeprav do smrti utrujeni in lačni. Ko smo si nekoliko oddahnili in si privezali dušo z menažo, smo polegli po smrekovih vejah in sladko zaspali. 30. januarja smo se zbudili okrepčani in dobre volje, fytenili smo, da si bomo po zadnjih naporih lahko privoščili par dni počitka. Toda že je g. praporščak Vedenec prinesel obvestilo, da je sovražnik blizo. Bataljon je moral takoj v dolino, le od vsake stot-nije je ostal oddelek mož za stražo topniš.tvu, dokler ne dospe 2. bataljon. Medtem ko smo čakali, sem si ogledoval okolico. Poleti mora biti tod krasno, sem si mislil, a sedaj mi ni ravno ugajalo. Višina Sibura je 1426 metrov visoka, sosednja Bistra je pa še malo višja. 2. bataljon je dospel. Pripravili smo se na težavno pot pod poveljstvom gosp. poročnika Šiškarja. Ravno tisti junaki, ki so prejšnji dan privlekli topove na hrib, so si morali tudi danes natovoriti težko breme gorske artiljerije in nesti na svojih ramah kar drugače nosijo mule. Kar so naši fantje prestali na tej poti, je nepopisno. Samo železna natura zmore kaj takega. Do kraja zdelani in izmučeni smo opolnoči dospeli k stotniji, ki je bila pokonci, ker so imeli stražo. Ob 1. uri sem se nekoliko vlegel, a zaspati nisem mogel, ker sem bil preutrujen. Končno smo se vsi pomirili. A komaj se nas je usmilil spanec, že nas je prebudil alarm. Planili smo na noge in nekaj časa kakor brez glave skakali drug krog drugega. No, omotica nas je kmalu minila in v nekaj minutah smo bili pripravljeni na odhod. Na svatbo. Krenili smo proti sovražniku in zavest, da gremo v boj, nas je prešinila z novimi močmi in novim pogumom. Pozabljeno je bilo trpljenje prejšnjega dne, šalili smo se, kakor bi šli na svatbo. Bilo je jasno nedeljsko jutro in prvi solnčpi žarki so se razlivali čez hribe. Imeli smo povelje sovražniku zapreti dolino; naša stotnija se je vspela na levo v breg, druge na desno. Naš oddelek, na čelu mu gospod poročnik Fiala in gosp. praporščak Vedenec, je moral iti kot prvi, da poišče sovražnika. Bili smo dobre volje in se šalili. Ko smo dognali sovražnika, smo se razprostrli v rojno črto. Komaj smo to izvedli, že nas je obsul ogenj od vseh strani. Razdalja med nami in Rusi je znašala 30 korakov. Po zraku je vršalo in bučalo, granate in šrapnele so lomile, drevesa, krogle iz pušk so žvižgale in padale na gosto kakor toča. Vnel se je boj na življenje in smrt. Staf sem za nekim drevesom, ki je bilo kakor ustvarjeno za boj; bilo je nekoliko upognjeno, da sem se lahko udobno naslonil nanje, zgoraj pa je imelo ob strani mogočni veji, med kateri sem položil puško in streljal, streljal! Gospod poročnik Fiala mi je podajal patrone, da je šlo še hi'treje. Rusi so menili, da imamo na drevesu strojno puško, zato so naperili semkaj posebno hud ogenj ter se začeli v gručah vsipati proti nam. Naenkrat začujem levo od mene bolesten krik. Hotel sem iti na pomoč in skočil izza drevesa. Slišal sem še, ko mi je gospod poročnik zaklical: "Ostani tukaj!' A bilo je prepozno. Ne vem, kako se je zgodilo: slišal sem samo strel in se zgrudil; nato sem skočil pokonci in se ozrl po poročniku — ni ga bilo več. Kaj je bilo potem, ne vem. Zavedel sem se šele, ko me je našel eden mojih mož in začel iskati, kje sem ranjen. Imel sem težko rano v trebuhu, ki sem jo pa, hvala Bogu, sedaj že domala prebolel. V trpljenju in bolečinah me je tolažila zavest, da sem storil svojo dolžnost. m ZA kratek čas. IX iS Ljubeča žena. Sloveči ameriški pridigar Beecher. brat gospe Beecher-Stowejeve, katere slavna povest "Koča strica Toma" je dala povod odpravljenju suženjstva v Ameriki, je čakal nekoč v pisarni nekega neworškega odvetnika, ko stopi mahoma v sobo fino oblečena mlada dama v vidnem razburjenju. S plaho naglico se obrne k odvetniku, ki je vstopil pravkar skozi druga vrata: "Ali ste že začeli razporočno postopanje proti mojemu možu?" "Obžalujem, ni mi bilo še mogoče. Nikari me ne pritiskajte tako. Ako se bo količkaj dalo, spravim zadevo še danes v tek!" "Ne storite tega!" vzklikne dama proseče. "Takoj vrzite v ogenj mojo vlogo in dokaze, ki govore o krivdi mojega moža. Sam Bog bodi zahva-ljen, da ne pridem prepozno. Vesel pravi odvetnik: "Torej ste se spravili z gospodom soprogom? No, čestitam vam od srca. Razporoka je vendar le grda reč." "Motite se," ga prekine ona. "Rešitev je prišla prej, nego sem se nadejala, in boljša. Mojega moža so danes povozili do smrti, in baš zato je treba molčati o razporoki, da morem tožiti lastnika voza za odškodnino." Novi Salomon. V ijeki hiši stanujeta dve sestri, katerih 6-mesečni hčerki-sta si za las podobni. Nekega jutra zamenja dekla oba otroka pri kopanju. Materi sta silno razburjeni vsaka trdi, da je njen otrok pravi. Gresta k zdravniku. Zdravnik pomisli malo, potem pa praša: "Ali ste prepričani, da sta otroka res zamenjena?" "Da, prav gotovo," odvrneta obe h krati." "Potem ju zamenjajta še enkrat in naj vzame vsaka svojega." Narodni pregovori. Kdor dobroto skaže, svoji sreči Jto-la maže. — Otrokom se po zimi češnje obetajo. — Kjer bogastvo hira, prijateljstvo umira. — Nedolžna sraga se ne posuši, v nebesa spuhti. — V coklah se ne gre zajcev lovit. — Enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo. — Noč ima svojo moč. — Kar je črno, ne bo belo. — Lisica dobro ve, kje kure spe. — O pustu so zrele neveste ,v postu pa preste. — Bratje in sestre se daleč narazen najbolj ljubijo. — Je pridna žena, je stava dobljena. — Kdor se z žensko vlačj, se kmalu popači. — Med pravico in krivico ni srede. — Trši ko je oreh, manjše jedro ima. — Kdor veliko ve, malo verjame. — Vsaka pesem ima en konec. — Kar si človek sam prisluži, najbolje obrne. — Če se ciganu trd bob da, prosi še za dva. — Jezik ni iz jekla, ne iz kosti, pa vendar, ko zbode, v srce zaboli. Nepremišljeno. Žena: "Oh — ta pogreb — krasen, res krasen je bil.. ." Mož: "Hm..." Žena: "In pevsko društvo 'Sraka' je pelo — oh, tako krasno... Takoj jutri pristopi temu društvu, da bo tudi pri tvojem pogrebu pelo." Zabavni kotiček. Pred leti so izganjali v KJavžetu na Laškem iz obsedencev hudobnega duha. Izganjalci pa so morali biti ne-omadeževani poštenjaki, da jim hudobni duh ni mogel kaj očitati. Pripovedujejo, da je k takemu bolniku bil poklican pobožen kapucin. Ko ga obsedenec zagleda vpraša: "Kaj pa hoče ta sveti mož pri meni?" Kapucin odgovori: "Svet, svet še nisem, ali z božjo pomočjo in z lastno prizadevnostjo še lahko postanem." In hudobni duh mu ni vedel kaj odgovoriti. — Nekdo, ki se je hotel tudi naučiti, kako se hudiča izganja, je vse pazljivo opazoval in poslušal, kako je kapucin govoril. Prigodi se, da se drugo leto pojavi zopet tak nesrečni bolnik. Sedaj se ponudi, da bo bolnika zdravil z bistroumnostjo ravno tisti, ki je prejšnje leto kapucina poslušal. Ko ga bolnik zagleda, vpraša: "Kaj hoče pa ta osel pri meni?" Vprašani hitro odgovori: "Osel, osel še nisem, ali z božjo pomočjo in lastno prizadevnostjo še lahko postanem." In škratljec se je zakrohotal. Zabava. Tonček: "Ali pojdeš nocoj v kinematograf?" Pepček: "Ne, nocoj bom imel doma lepšo svojo zabavo." Tonček: "Kaj pa bo?" Pepček: "Moj bratranec pride in tega zmirom tako nabijem, da vsa hiša vkup leti." DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, I1L Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1915. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.................. Jos. Klepe« Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr. Blagajnik................John Petric. Reditelj................Frank Kocjan. Nadzorniki: Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. To društvo sprejetna v svojo sred* može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 53c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada. Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti. To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne'bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. lt-w-F ^VELIKA^ONUDBA t ^Sprednji del uvop ŽIRA cigaret brez oglas« t časnikih^ A Ta hm«l>w far >1 fctwkra 1915. p P.Lorillud Co., NewYodt City % L. F. Beach Co. Store of Quality Joliet, 111. Deške obleke za pran je 85c in več do $1.95 Lepi beli jopiči in barvne hlače. Jopiči so skroje-ni, da se podajejo s hlačami; za dečke od 2 do 5 1. stare. Naj'dete jih na 2nd Floor. OBLEKE ZA DECO. dolge in kratke obleke, delane iz finega blaga in najboljšega kroja. Posebno prijetne za otroke, obšite z lepimi belimi špicami, ročno delo. Cene so različne od 60c to $3.00. 2nd Floor. Otroške obleke za krst delane iz bele svile in trakof, krasno in okusno izdelane $3.00 do $5.00. Otroška krilca s špicami obšita zdaj samo 75c Otroški klobuki (Bonnets) ročno delani, posebno primerni za krščenje, po 50c do $1.95. •f Otroške obleke lepo obšite, dolge in kratke, vseh vrst, s kratkimi in dolgimi rokayci, po 59c Otroške suknje dolge ali kratke, delane iz cashmere, istotako kape. Bočno obšite s svilnatim platnom in špicami, cena $3.00 do $6.00. 2nd Floor. Otroška bela oblačila za deklice od 6 do 15 let posebno, priročne za prvo st. obhajilo in birmo. Site po toliko različnih načinih, da se Tam katera prav gotovo dopade. Cene so tudi nizke. 2nd Floor. ] k: i edelo moje ubogo jagnje zapuščeno za temnim ognjiščem in bi žalovAlo in mislilo name? Jan, ne morem doumeti, kako si moreš misliti Ti kaj takega o meni. Ko bi ne bil Ti moj edini ljubi Jan, gotovo bi se jaz hudo razjezila. Kaj misliš, da nimam srca in da bi Te pustila izbirati sf! Ne! Ne! Ti si me ljubil, ko si imel še oba svoja črna očka — jaz Te bom ljubila, če jih tudi nimaš več, Ti' ubožec ubogi moj. In ne govori mi več od drugih fantov, to me boli, da veš, to je ravno tako kot da misliš k^j slabega o meni, ali kakor bi ne bilo Tebi več nič zame Samo, če mislim nato, mi teko solze kar same od'sebe po licih." Nem in poln občudovanja je stiskal Jan dekličino roko; po dolgem pre-molku je vzkliknil: "Katarina, Ti si angel, čutim in vem to prav dobro, samo Ti si zmožna, samo Tebi je mogoče storiti, da pozabim, kar sem izgubil, kar mi je vzel Bog, ali to ne sme in ne more biti..." "Seveda, razumem, kaj hočeš.( Zar-(Nadaljevanje na 7. strani.) The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulof ter pošilja denar na vse dele freta Kapital in preostanek $300,000.0» C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedmi* HENRY WEBER, kašir. N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, Hi Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET -^- STARA GOSTILNA ——^- NAJBOLJŠA POSTREŽBA. W. J- BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL. I JOI-IN N. W. Phone 348 :.:SIoveuska Gostilna::: vino domače in importirano, jrcjj fino žganje in dišeče smodke. jjgjj 915 N. Scott St., Joliet, 111. |gj ijiraiiiiMiiiiiMiiiDis Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, K Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, Mr vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMO* Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen Sobe 801 In 802 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS JAVNI ^OTAR Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk i» šinglne vsake vrste. $ iaHH Naš prostor je na Desplaines u',cl blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, ogl«' se pri nas in oglej si našo zalogo! " bomo zadovoljili in ti prihranili deliar' w. jr. lyoN^ Naš office in Lumber Yard na vog'u DES PLAINES I NCLINTON STS- S Kupuje in prodaja zemljišča S j|j v mestu in na deželi. H Zavaruje hiše in pohištva pro- t^ ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- S ffi škodbi. Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim. uj Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ sko stroko spadajoča pisanja. Bj ----y. Govori nemško in angleško. ^ »•liffiSfiSHi^Bi^sii^tfi^sfi^iiiffiiiiaa TROST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: || 8 Chicago Fhotu SiH JOS. KUHAR MESNICAitt GROCERIJA SE PRIPOROČA«. 120 Moen Are. Rockdale, Illinois- ___ Gaimey, Wood & Lenn«11 ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg-Oba tel. 891. . JOLIET, ^ 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Metropolitan Drug Stmt N. Chicago ft Jackson Sti. Slovanska lekarna + JOHNSONOV! + "BELLADONNA" OBLlZl tU cmjb a wt£w (m4w m man« REVMATEMU SLABOSTIH r ČLEM®!^ HROMOSTI PLJUČNIH N PBSN« BOLESTI . KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNB «JB8» NEVRALdJL PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI M&C BOLESTIH » LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLBTW ' KRJ2B HUDEM KA&JU wm nnni Varčevanje. WlWl K » M W & W & « ^ W K 5£ W K fS W 'ii « Hi njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka-J Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretijo j dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ljudi, in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa-1 Varčujte s svojim zdravjem bolj kot z denarjem. Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet ^dobiti, priporočamo Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ELIXIR BITTCR-W1NE1 JCANl trinerovo Horke vino -..... ..... """'»•'»•d b/JOSEPH TRlNtR SAsMjmd Avt. To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenmc in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučajih ZABASANOSTI, OTRPLIH JETER, ZGUBI OKUSA, I NENADNA SLABOČA, BOLEČINE DROBJA, KRČEV, ŽELODČNEGA KATARA, in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da s« ^ oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo j> motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno de V VSEH LEKARNAH CENA $1.Q0- Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo *a ^ šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali- C 25c in SOc, po pošti 35 in 60c. »k«**«***«***«*!**«*« »»»»»a*«*****!**«***« VSt JOSEPH TRINER, " 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, AMKKIXANSKI BLOVEMtC, 14. MAJA 1915. 7. SllgJOjJii « B « « B B iS B BBBBBBBBBBM R i Učite svojo deco slovensko ■ ~ J moliti in citati I j iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. k i R r r r R r r r ^ r I Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Piiite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois '■KKBBBKBBBBBBBBBBBKBBBKB b B B B B B B £ SK B B B B B B B B B B B B b B B b B B Edini in dolgoletni slovenski in poliki pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljia postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. J>OMAČA NARAVNA OHISKA VINA *«kor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja _1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rute vino 60c galona Catawba belo vino 80c galona cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjili naročilih cena po dogovoru. p0|Pri vsel> teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-MJioma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Order. S # § i. Tam je njegova domačija. Nizka, priprosta hiša, obširno dvorišče. Nizka, priprosta hiša! Koliko krasnih palač je videl tam po svetu. A pred nobeno mu ni zabilo srce tako močno. Nobena palača tega sveta ni njemu, kar mu je ta nizka priprosta hiša. Tako polna sreče za otroka, mladeniču polna nad, za zaljubljenca, ki ni hotel, kar je hotela nujnost, kar sta hotela oče in mati, polna prepira. Da ni slišal očetovega pridušanja, ni^te-jinih pikrih besed, da ni videl njenih solza, je šel čez vodo, se ognil kregti. A zdaj je zopet tu. Pozabljeno naj bo, kar je bilo poprej. Vrata so odprta, vabijo. A kaj je to? Nekaj tako tujega je na hiši, pred hišo.,. kaj se je liogo-spodila mati tako? Nikoli ni imela belih zagrinjal na oknih, nikoli tako lepih cvetlic. Pred hišo ni bilo nikoli tako čedno. Tako enakoreilno ni nakladal oče drva pred hišo, mesto stare gugajoče se klopi stoji- nova, razbite sklade, iz katere je zobala materina Jfjtretina, ni pod klopjo. Po dvorišču ni razmetanega dračja, hlev je nov, pobeljen. Težko se vleže potniku na srpe... Pa se ohrabri in vstopi v vežo z glasnim: "Bog daj dobro jutro!", ki-mu pa zamre na jeziku, ko se ozre po kuhinji. Tista in ne več tista kuhinja je to. Na ognjišču gori kot pri materi, v loncih okrog ognja vre kot pri materi o velikih praznikih — a mlada žena, ki sedi pri ognjišču, čese triletnega fantka in giblje z nogo zibelko z manjšim otrokom — to ni njegova mati. Strmeč gleda sin te hiše v tuje lice, strmeč zre žena v zapanjenega tujca. Slednjič se izvije Amerikancu hripavi glas: "Moja mati — kje so?" '"Vaša mati?" se čudi mlada žena. Otrok v zibeli zajoče in ona požene zopet zibel. "Moja mati... Brencetovka, gospo- dinja te hiše," ponovi on s suhim glasom in gleda obupno v prikupljivi mladi obraz. , "Gospodinja te hiše sem jaz," reče nekoliko ponosno mlada žena, "moj gospodar je šel k maši. Pa vendar niste vi.. .Jezus Marija! Ste vi sin Bren-cetovke? O, Bog se usmili! Saj so pravili, da ste umrli. Vaše premoženje pa je zdaj naše, veste, naše... kupili smo ga pošteno, plačali pošteno, mi ne moremo nič zato, ne emete imeti jeze na nas. Prodamo ga pa tudi ne, ravno privadili smo se... Pa sedite vendar sem na klop, ubogi revež! Hudo je to, hudo, vem... Očeta ni več, mati v Qsebenstvu... Pa če ste prinesli kaj, pomagate lahko še materi, očetu ni potreba več.. . Veste, midva sva iz Slivnika. On je mlajši sin Hodeta. MorM bi kam pristopiti, pa je vrgel oči na mene. Je že volja božja. Pri naših.ne potrebujejo hvala Bogu go spodarja, mladega župana poznate? Ne? Jaz sem županova, veste. Čakala sva, da se nameri kaj za kupiti. Pa je bilo vaše oklicano. Ogledala sva. Prav fleten gruntec, dela kolikor zmaga par pridnih ljudi. Pa sva vzela in sva prav zadovoljna. Pa vi? Kaj počnete sedaj? Sedite vendar za božjo voljo..." Pa Brencetov Janez je stal kot kip. Vsaka črta obraza je okamenela, oko je strmelo v pripovedujočo. Um ni mogel zapopasti, kar je slišalo uho. Kaj je rekla žena? Da je umrl oče? Da je prodan dom.. .? A mati — kje so? Težko je izpregovoril, vprašal. "Vaša mati osebenkarijo, hodijo na dnino. Pridna žena so, poštena žena. Tožijo pa radi, da si niso mislili, da bodo iskali v starih letih tuji kruh." Nesrečni sin se sesede na klop. Razgrajalo je v srcu, mišice po obrazu so se gibale krčevito, a ni je bilo hladeče solze, le votel glas je prihajal iz grla. Oče mrtev, mati v osebenstvu, revščini... Grozno... Kriv je tega on, njegova ljubezen do Lenčke. Prazna je sreča, katero je pričakoval, kaj mu hasne zdaj Lenčkina zvestoba, še peljati je nima kam. Domov je prišel, a nima strehe, nima doma.. . Mlada gospodinja naroči tio fantku nekaj; bos in gologlav, s s^ajčico visečo iz hlačic odhiti malež. Ona si daje opravila okrog loncev, pogleduje pod zibelkino zagrinjalo in govori tolažeče: "Ne bodite žalostni. Božja volja je. Vsi grešimo. Ko bi vi ostali doma, ne bi bila jaz sedaj tukaj. Slišala sem, da ste šli zaradi Majaronove Lenčke v Ameriko. Ona se je pa potolažila kmalu. Da gre ljudem izpod nog in oči, se je omožila v Pergarje... Že tri otroke ima, sem čula, in prav dobro da se razumeta z možem...'' Še to... Janez je poslušal in molčal. Žalost in srd, kes in obup, so se borili v njem. Zakaj to? Mučil se je in stradal pet let. da poplača hišni dolg, vzame Lenčko. A medtem... Oče mrtev, mati brez hiše — a ona, radi katere je šel, je vzela že drugo leto drugega... Kaj ni, da bi znorel? Skoraj se je raznesla po vasi novica, da se je vrnil Brencetov Janez. Okoli bajte, v kateri je stanovala Janezova mati, so kar šumeli ljudje. Izpraše-vali, pozdravljali so ga, mu očitali, da bi bilo vse drugače, ko bi bil ostal doma. S tihim jokom je bila sprejela mati sina. oPstarala se je, posušila. Ko se je najokala, mu je očitala, da vidi sedaj, kaj da je naredil s svojo neumne trmo. Spravil očeta pod zemljo, njo na beraško palico... In vse to zaradi tiste Lenčure.. . "Molčite mati — ne težite mi še bolj duše!" je prosil. "Saj hočem popraviti, kolikor morem. Očeta res ne o par let omožene, so vse enake. Zato je neumnost, gledati na lepoto. Posebno za kmeta. Take muhe naj lovi gospoda, ki ima čas zato. Ti Janez pa vzemi Katro, se vsedeš na gotovo. Z denarjem boš delal denar. Mati ti pa pomagajo še malo." "Pa pravijo, da je Katra sitna," je oporekal Janez. "Sitna, ker noče vsakega. Saj boš ti gospodar, ženska te vendar ne bo strahovala." . Čarobno moč ima beseda doma. Janez je zaprl oko, da ni videl, dokler je bil ženin, Katrine raskave kože, ški-lastega pogleda. Pa ko se je privadil, se mu je zdela celo lepa. Dobro se godi Amerikancu. Toči in pripoveduje pivcejn o svoji)/mukah v tujini- kako je šlo (loma po njegovi krivdi rakovo pot in svari mlade fante, katere vleče čez morje: "Doma ostani prijatelj — ne boš se kesal!" ZAKAJ PLAČEVATI RENT, če Vam jaz sezidam hišo in jo boste izplačevali mesto renta. Če imate par stotakov, pa se pogodimo. Več pove: P. R. BANNON, 4t 701 N. Broadway, Joliet, 111. SliS MALI OGLASI. iK SLOVENEC, STAR 30 LET, ŽELI dobiti delo na kmetiji (farmi). Prve vrste karpintarsko delo, ali pa navadno kmetijsko delo, seveda delo mora biti stalno. Razume razun karpentarskega dela, tudi vsakovrstno kmetijsko, oziroma poljedelstvo, živinorejo, sadjerejo, kakor tudi vsakovrstno kmetijsko orodje popravit kar je iz lesa; tudi hlapčevsko delo sprejme. Ako bi kateri izmed rojakov potreboval takega delavca, naj se obrne pismeno na naslov: Frank Urainkar, Box 575, Thomas, W. Va. 48t3 HIŠA NA PRODAJ IN LOTA NA prav prijaznem vogalu, lepo senčnato drevje, tudi primeren hlev. Pohištvo in 28 kokoši. Vprašaj pri lastniku na 1320 N. Summitt St., Joliet, 111. 47t3 Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. OPREMLJENE SOBE SE ODDA-jo v najem: 203J/ž Bridge St., Joliet, 111. Več pove g. Stephen Kukar. 3t POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasderti se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. W. H. KEEGA« POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se °brn' na to tvrdko in prepričani bodite, " boste najbolje postreženi, ker ta ^ je najboljši ter mnogo cenejši drugi.' V slučaju potrebe rešilnega (ambulance) pokličite nas P°.te oCI nu, ker smo vedno pripravljeni — • dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CA • W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle- J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Hladna stanovanja. Vprašanje, kako si ohranimo stanovanje hladno, je v dobi poletne sopa-rice in vročine važno. Najprej j« treba stanovanje ohladiti. To se zgodi tako, da odpremo okna, kadar je zunaj hladnejše nego notri; sicer dosežemo ravno nasprotno. Vsa okna se morajo zjutraj najpozneje ob sedmih zapreti in morajo ostati zaprta. Skrbeti moramo, da v stanovanju nimamo vqč ko 16 stopinj gorkote. Zato pa je treba zgodaj čistiti, da so lahko okna od 7. ure naprej zaprta. Odprta so pa naj ponoči, in sicer se naj otlpro okrog 9. ure zvečer, ko se je zunanja toplota zenačila z notranjo. Vsaj zgornje dele oken imejmo ponoči odprte, po mož nosti tudi vrata, da nastane prepih. Podnevi je treba okna imeti na vsak način zaprta, pa tudi zagrnjena s šaluzi-jami ali gardinami, da solnčni žarki ne morejo prodirati v sobe. Louis Wise 200 Jackson Street, JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Mlinar IN TRGOVEC. JOHN PUBENTZ 203-205 Division St., Joliet, 111. PRODAJE SENO, SLAMO, ŽITO, PIČO ZA PERUTNINO. Zmelje žito, kakor naročite. Prodaje Rubber Roofing, ki je pripravljeno za kritje hlevov in kurjakov. City Express Transfer za selitev z automobili. Hitra postrežba. Phone 2736 ali 3932-J. 40t4 Rojakom priporočamo sledeče blago« Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10-JJ Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................* ^ Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............. Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................I*-"« Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........................'?Ij| Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................* Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................Jiji Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za....................... Californijsko Vino; zaboj (25 steklenic) za....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in ^ 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov«" skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois n Joliet. ilu PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILL* h Union Coal & Transfer O 516 CASS STREET, JOLIET, ILL. i* i fin o and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern Podpirajte trgovce, kateri imajo og v Amer. Slovencu. N la**! Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Bluff St., Jolietf * Ota telefona 405