112 6 3 3 6 O GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE LETO XXII JULIJ 1993 Št. 7 (240) PREDDOPUSTNO RAZMIŠLJANJE Čas kislih kumaric je kot nalašč, da spustiš nekje v "debelom ladu", kot so poletni senci navajeni reči naši bivši južni bratje, ob vrčku hladnega svoje misli z vajeti. V možganih se zaiskri, ideje poljejo po zavojih in ni vrag, da se ne ukreše kakšna, kije vredna resnejše obravnave. Tako kot zadnjič tista, ki se je porodila ob spominu na množico komisij in projektnih skupin oz. teamov, ki jih nekako z veseljem postavljamo v naši firmi. Priznam, dve med njimi mi ne privoščita mirnega sna. Bilo je v času, ko so bili "tišlarji" deležni nesporno podrobne obravnave na naj višjih nivojih in določeni skoraj za rešitelje naše usihajoče prodaje. Glede na precejšnjo "nezainteresiranost" razvojnega oddelka je bila ustoličena komisija, ki naj bi z idejami in reorganizacijskimi prijemi vzburila ta neobdelani tržni segment. Zaradi očitne nestimulativnosti sodelovanja v taki komisiji le-ta ni bila pretirano dejavna, še manj kooperativna z odgovornimi službami, ki bi za tovrstni prodor morale ob primerni pove- zanosti (kar spet ni naša odlika) skrbeti same po sebi. Minilo je nekaj mesecev, ko so potegnili odločilno potezo - na dan j e prišel Joker ki j e predvsem po zaslugi lastne iznajdljivosti in prodornosti nastopal najprej na ozkem področju škofjeloško -cerkljanske regije, kmalu kasneje pa obdeloval vse širše področje, tako v slabem mesecu in pol čez 160 mizarjev in manjših firm. Le-ti so se hitro odzvali predvsem na zelo ugodno cenovno in ne nazadnje tudi prirejeno razširjeno kvalitetno ponudbo ter dostavo na dom. Prodaja raste iz tedna v teden, lahko bi ugotovili, tudi zaradi dodatnega angažiranja obeh najbolj odgovornih služb: komerciale in razvoja, saj prodaja temu področju zahteva povsem, za nas v večini dosedaj nepoznan, nov način in pristop, in ne nazadnje prilagodljivo cenovno politiko, kar do sedaj spet ni bila naša odlika. Joker je v tem primeru vsekakor rešil komisijo, zato veljajo Danetu najboljše želje v njegovo novo pot. Kaj pa drugo komisija? Želje na koncu prav gotovo ne bodo gornjim slične. Ustanovljena je bila na videz bolj sramežljivo, in to v sestavi, ki ni dajala pretiranega upanja. Mirno je preživota-rila prvih 100 dni brez problemov in napačnih potez, ki bi ji morda v nadaljevanju oz. bližnji prihodnosti lahko škodile. Joker je v tem primeru ostal lepo v rokavu skrit. Verjetno ste nekateri uganili, da gre za komisijo za lastninjenje. Vanjo za vsak slučaj ni bil delegiran dežurni pravnik, saj bi lahko le-ta tečnaril in bi se v tem primeru morda vseeno vsaj enkrat sestali in, če ne drugega, vsaj evidentirali stanje, pregledali in označili naloge, nadaljnje akcije, kajti zakon je postavil rok, čas neusmiljeno teče, minister Gregor pa nič! Oni dan smo po radiu lahko poslučali Julonovo pravnico - šefa njihove komisije, kako gre pri njih stvar dokaj hitro in uspešno od rok. Naša največja konkurenca v Domžalah že pol leta pospešeno pripravlja teren, osvešča zaposlene, navezuje stike, naša komisija pa še vedno nič. Vprašanje časa je le, komu bo od tega ostalo nič in komu vse. Janezek UČNE DELAVNICE Organizirani shod slikarjev in pleskarjev v maju in juniju ni prvi sploh, temveč prvi po dolgih letih "predaha". Res je, da jih pred leti nismo organizirali v taki obliki kot letos, ampak v skromnejši obliki, pa kljub temu uspešno, saj so prispevali k povečanju prometa, ob aktivnejših komercialistih pa bi lahko imeli še boljše rezultate. Za organiziranje "učne delavnice" (kar je v bistvu samo delovni naslov), smo se odločili šele meseca aprila. Priprave so stekle šele v maju, ko smo dokončali prostor za demonstracije, ki pa je žal usposobljen samo za ročno nanašanje premazov. Prvotni načrt je bil, da organiziramo tri "informativne delavnice", tako smo preimenovali "učne delavnice", ker starejšega izkušenega pleskarje oz. slikarja ne moremo več učiti, ampak ga lahko v delavnici samo informirano o novitetah oz. prikažemo izboljšane lastnosti naših premazov. Želeli smo organizirati "informativne delavnice" s poudarkom na sledečih področjih: — Premazi za mineralne podlage (omet, beton in podobno) — Premazi za les (obloge, stropi, tla, vrata, okna itd.) — Premazi za kovine (ograje, žlebovi, itd.). Na vsaki "informativni delavnici" smo hoteli udeleženca čim bolje seznaniti z vsemi našimi izdelki, ki so namenjeni pleskarjem. Tako je bila pripravljena prva "informativna delavnica" dne 21. aprila s poudarkom na premazih za lesne podlage. Povabili smo slikarje in pleskarje iz Gorenjske (Kranj, Škofja Loka) in odziv je bil presenetljivo do- ber: kar 16 udeležencev, med njimi tudi 2 mojstra - učitelja iz gradbene šole Kranj in dodatno še predstavnik medobčinskega izobraževalnega centra iz Kranja — kot opazovalec, ki naj bi v perspektivi organizirali podobne informativne dneve še za druge mojstre - pleskarje in slikarje, katerih mi nismo zajeli. "Informativna delavnica" je potekala po naslednjem dnevnem redu: — uvod, obrazložitev asortima-na za pleskarje in slikarje — praktični prikazi - demonstriranje naših premazov iz našega ustaljenega programa in novitete s posebnim poudarkom na varovanju okolja. Popoldan je bil rezerviran za razpravo, v kateri smo dobili marsikakšen dragocen napotek za nadaljno usmeritev pri razvijanju naših proizvodov, kot tudi kritične usmeritve pri razvijanju naših premazov, embalaže, pa tudi na račun poslovanja je priletela kakšna pikra. Po diskusiji so si nekateri želeli ogledati tudi naše obrate in vsi so bili začudeni in prijetno presenečeni nad dobro opremljenostjo naše tovarne. Naslednjo "Informativno delavnico" smo organizirali 13. 5. 1993 za mojstre pleskarje in slikarje s poudarkom na mineralnih podlagah. Žal se je povabilu odzvalo samo 6 mojstrov, predvsem iz ljubljanskega okoliša. Dnevni red je bil približno isti, vendar smo ga dopolnili še z nekaterimi izdelki italijanske firme Rossetti, ki so jih demonstrirali strokovnjaki in Colorinvesta. Razprava je pokazala isto sliko kot predhodnja. Naša želja je bila, da organiziramo še tretjo "informativno delavnico" na temo kovinske podlage in še eno v organizaciji Medobčinskega sklada za izobraževanje v Kranju. Na "Informativno delavnico", organizirano 13. 5. je bil odziv zelo slab. Vzrok za to je bil v dejstvu, da so bili mojstri v glavnem že na izvajanju del na objektih. Enako informacijo o prijavah smo prejeli tudi iz Medobčinskega sklada Kranj. Med tem časom so se javili tudi iz Medobčinskega sklada za izobraževanje iz Maribora, da bi skupaj organizirali informativno delavnico tudi za mojstre iz mariborske regije, vendar v jeseni, ko se prekinejo dela na objektih. Tako smo prejeli dovolj signalov, da moramo pri organizaciji tovrstnih akcij zelo paziti na termine - najboljši termini po dosedanjih izkušnjah bodo november do sredine decembra, februar - do sredine aprila. Kaj pa vsebina "informativnih delavnic? Na vsak način je potrebno udeležence seznanjati z našimi izdelki iz rednega programa, vendar samo toliko, da si osvežijo spomin, da ima Color tudi premaze iz klasičnega asor-timana. Poudarek pa mora biti na sodobnih premazih, ki okolju niso škodljivi. Demonstracije je potrebno izvesti na sodobnih napravah, ki tudi doprinesejo k varovanju okolja. Predavanje bi morali dopolniti tudi z napotki in rešitvami v znamenju novega Zakona o varstvu okolja. Pri tem mislim predvsem na transport in skladiščenje premazov, uporabo nadaljevanje na naslednji strani ŠOLANJE OZIROMA SPOZNAVANJE PREMAZNIH SREDSTEV RM V juniju smo bili na enotedenskem šolanju v Clermontu, v tovarni RM. Mesto Clermont leži 70 km severno od Pariza. Tovarna je bila zgrajena pred tremi leti. V njej je zaposlenih okrog tisoč ljudi, proizvodnja pa je v glavnem usmerjena v izdelavo avtoreparaturnih prem. sredstev. nadaljevanje s prejšnje strani in zaščito na terenu, kako ravnati z odpadno embalažo in odpadnimi materiali in drugo v zvezi z ekologijo. Za predvidene jesenske "Informativne delavnice" pripravljamo ureditev še enega prostora, v katerem bomo lahko prikazovali tudi razne našine brizganja naših premazov. Likvidirali bomo staro pralnico sodov na lokaciji Medvode in v njej uredili "informativno delavnico" z brizgalno steno. Pridobiti bomo morali še ustrezna orodja za različne načine in namene brizganja. "Informativne delavnice" morajo postati stalna oblika informiranja slikarskih in pleskarskih mojstrov o novitetah iz Co-lorjeve hiše in novostih pri uporabi Colorjevih premazov ter seznanjanja in tolmačenja zakonov s področja varovanja okolja. Seveda tak obseg informiranja zahteva ekipo, ki bo strokovno usposobljena prevzeti tako delo. Ekipa, ki je organizirala dosedanje delo, je številčno prešibka in preobremenjena z vsakodnevnim rednim delom v razvoju in komerciali. cs> V.K. Namen šolanja je bil spoznavanje premaznih sredstev RM, katera bo Color prodajal v Sloveniji in tujini. Šolanje je potekalo pet dni in je bilo razdeljeno na teoretičnim praktični del. V teoretičnem delu so nas seznanili: — z namenom in področji uporabe ter lastnostmi posameznih prem. sredstev, — s pripravo površine pred nanašanjem prem. sredstva, — z načinom nanašanja prem. sredstva, — z razmerami pri nanašanju in sušenju prem. sredstva,... V praktičnem delu smo predstavljena prem. sredstva pripravili (po recepturah) in jih preizkusili na karoseriji Citroena XM v sledečem vrstnem redu: — nanašanje temeljnih prem. sredstev in predlakov (posamezne dele karoserije smo zaščitili z različnimi prem. sredstvi tako, da smo lahko primerj ali premaze med seboj), — popravljanje poškodovanih delov karoserije (kitanje), — nanašanje SOLO (high so-lid) prem. sredstev in popravljanje poškodb na SOLO premazu ter — nanašanje DIAMONT (me-talik) prem. sredstev in popravljanje poškodb na DIAMONT premazu. Zadnji dam smo si ogledali razvojni oddelek, proizvodnjo smol, pigmentnih past in prem. sredstev, skladišče surovin ter končnih izdelkov. Na koncu moram omeniti, da so bili v RM-u vse dni šolanja odlični gostitelji. Njihov trud bo potrebno poplačati najprej z ustrezno predstavitvijo, kasneje pa tudi s prodajo premaznih sredstev RM. F.B. Linija za polnjenje kitov, preseljena iz stare tovarne v mešalnico... KAKO OHRANITI, VAROVATI IN OČISTITI NAŠE VODNO BOGASTVO? V skrbi za izboljšanje kakovosti naših slovenskih voda, je Zavod za tehnično izobraževanje iz Ljubljane skupaj z Društvom za zaščito voda Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za varstvo okolja organiziral letos od 21. - 23. junija v Portorožu posvetovanje z naslovom: VARSTVO VODA IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA. Pod geslom - 'znanje za razvoj' je bil najpomembnejši cilj prikazati način in stopnje čiščenja oz. predčiščenja industrijskih in komunalnih vod, ter obdelavo blata, ki nastane pri postopkih čiščenja na teh napravah. V treh dneh se je zvrstilo 26 različnih predavateljev, med njimi je bilo tudi nekaj mojih kolegov, ki so v sliki in besedi prikazali teoretične in praktične izkušnje na pilotskih ali na industrijskih čistilnih napravah. Med predavatelji so biti tudi nemški strokovnjaki (firma: Gii-tling GmbH in firma: Solvay In-terox GmbH) in italijanski strokovnjaki (firma: Irsa in firma: Krofta iz Milana, ki je pripravila posebno predstavitev svojega programa). Izkušnje na obstoječih industrijskih čistilnih napravah so prikazale: Belinka, Gorenjska predilnica, Krka-tovama zdravil, Unior-Zreče, Železarna Ravne. S posterji, prospekti, brošurami in drugimi informacijskimi materijah pa so sodelovali še naslednji projektanti in proizvajalci opreme, ki je namenjena za različne tehnološke postopke čiščenja odpadnih vod: — Belinka Perkemij a iz Lj ubij a- ne (sospozor) — Lek iz Ljubljane (sospozor) — Videm papir iz Krškega (sospozor) — Diemme iz Lugana (filtrirane naprave) — Varisco iz Padove (dozirna tehnika) — Jesco iz VVedemarka (dozirna tehnika) — Istragas iz Kopra skupaj s Siad (Italija) - sistem čiščena z ozonom in kisikom — Endress + Hauser iz Nemčije (merilna in dozirna tehnika) — Plaming iz Podgrada (galvanske in druge čistilne naprave) — IMF Tehprom iz Ljubljane (projektiranje in montaža čistilnih naprav) — ESO Velenje (flotacijska tehnika) — Rudarski Institut Ljubljana (naravni materij ali za čiščenje voda) — Gutling iz Stuttgarta (kompletne čistilne naprave) — SGS računalniška grafika in CADD sistemi — Rudniki rjavega premoga Slovenije — Tovarna zdravil Krka — Zveza inovatorjev Slovenije (informacija o svojem delu) Ker je ekološko področje zelo kompleksno, se morajo ob reševanju problematike povezovati strokovnjaki različnih profilov: kemiki, fiziki, metalurgi, gradbeniki, strojniki in biologi. Le teamsko delo rodi dobre rezultate. Toda v praksi pa velikokrat ni posebne uigranosti med različnimi strokami in je npr. kemikom zelo težko prepričati nekatere gradbenike, da so kdaj v zmoti. Vsaka stroka pač rešuje problem iz svojega vidika. Tudi na tem posvetovanju se je dogajalo, da so se ob razpravah "kresala" različna mnenja med seboj, predvsem pa je bilo čutiti razhajanje med nekaterimi teoretičnimi in praktičnimi rešitvami. To so bile najbolj zanimive popestritve med predavanji (podobno kot včasih potekajo razprave v naši slovenski Skupščini). V naši državi se je začelo resno ukvarjati z ekološko problematiko: 2. junija je bil sprejet "Zakon o varstvu okolja", ki prične veljati 2. julija letos. Po zagotovilu predstavnika Ministrstva za varstvo okolja, bodo pri oblikovanju podzakonskih aktov sodelovali strokovnjaki iz "prakse" - to pomeni iz posameznih tovarn. Tako predpisi ne bodo več "pavšalni", marveč prilagojeni posameznim industrijskim panogam. Ali veste, kakšnmo vodno bogastvo ima naša majhna in lepa Slovenija? Naše vodno bogastvo obsega površinske in podzemne tekoče vode, podtalnice in izvire, stoječe sladke vode in tudi nekaj morja. Skozi Slovenijo odteka v povprečnem deževnem letu po površini približno 34 milijard m3 vode s hitrostjo 1072 mvsekun-do. Od te količine vode nastane v Sloveniji 19 milijard m3 vode ali 56%, 15 milijard m3 pa izvira drugod in le nekaj časa teče po nadaljevanje na naslednji strani nadaljevanje s prjšnje strani našem ozemlju (Drava, Mura) -to so tranzitne vode. Zaradi geoloških in geografskih raznolikosti vode niso enakomerno porazdeljene, tako da čutijo nekatere pokrajine precejšnje pomanjkanje vode -predvsem na kraškem področju. Kraških področji je kar 46%. Neenakomerne letne padavine in njihov neugodni časovni razpored povzročajo velike razlike med visoko in nizko vodo. Tako je pri najnižjih vodostajih povprečni skupni pretok voda le 135 m3/sekundo, od tega pa lahko za pitno vodo uporabimo le 67% (hitrost pitne vode znaša 50 m3/sekundo). Najpomembnejši vir za preskrbo s pitno vodo predstavlja podtalnica, ki tudi ni enakomerno porazdeljena. V zadnjih časih je njena kakovost vse bolj ogrožena zaradi: — nekaterih ekološko neurejenih industrijskih obratov, — intenzivnejšega kmetijstva (prekomerna uporaba različnih umetnih gnojil in strupenih zaščitnih sredstev), — neenakomerne poseljenosti prebivalstva in ekološko neprimerne kanalizacijske mreže z neustreznimi čistilnimi napravami, — neustreznih odlagališč odpadkov (registriranih in neregistriranih). Ali veste, da naša slovenska prestolnica, ki je najbolj poseljeno področje, sploh nima ustreznega čiščenja odpadnih voda? Sistematične že nekaj desetletij trajajoče kotrole našega vodnega bogastva kažejo, da so naše vode kar precej onesnažene. Potrebno bo vložiti še veliko trdega dela, predvsem pa investicijskih sredstev, da bodo naši biseri: reke, jezera, morje in podtalnica zopet takšni kot smo jo podedovali od naših daljnih prednikov. Spoštujmo naše vodno bogastvo! Tako dragocene tekočine, ki je nujno potrebna za vsa živa bitja, nikakor ne smemo po nepotrebnem razmetavati in prekomerno trošiti! Bodimo varčni s pitno vodo povsod - tako doma kot na delovnem mestu! Nikakor ne smemo dopustiti, da bi pitna voda nekontrolirano odtekala iz pokvarjenih pip (tudi ne iz "gabrških"). Ne ustvarjajmo dodatnih neurejenih odlagališč po gozdovih in grapah, od koder izcedne vode pronicajo v globino in onesnažijo podtalnico! Bodimo varčni pri uporabi kemičnih sredstev v kmetijstvu in poskušajmo nadomestiti kemične pripravke z BIOLOŠKO ugodnejšimi zaščitnimi sredstvi! SKRATKA, NE OBNAŠAJMO SE BREZBRIŽNO DO NAŠEGA OKOLJA IN NE POSLABŠUJMO SI MOŽNOSTI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJSKO OKOLJE! NIHČE SICER NE ŽELI PLJUVATI V SVOJO SKLEDO, TODA NEKATERIM JE TREBA NJEGOVO SKLEDO S PRSTOM POKAZATI. ALI MORDA NI TAKO? Delno povzeto po literaturi: Kakovost voda v Sloveniji, H. Senekovič, dipl.ing.kem. Tatjana Gauš SKLEPI DELAVSKEGA SVETA Objavljamo nekaj sklepov iz zadnje seje delavskega sveta. Pri tem posebej pripominjamo, da zapisnik, ki te sklepe vsebuje, v času oddaje materiala za časopis še ni bil potrjen. Sklep št. 57 DS sprejema programe posameznih članov managerske ekipe. Do prihodnje seje mora direktor narediti sintezo vseh usmeritev in postaviti enotno strategijo podjetja. Sklep št. 58 Sprejme se informacija o postopkih in predlogu aktivnosti pri preoblikovanju družbenega podjetja Color. Strokovne službe se zadolžujejo, da sproti poročajo delavskemu svetu o poteku aktivnosti v zvezi s privatizacijo pod-jetja. Sklep št. 69 Delavski svet potrjuje rebalans plana prodaje za leto 1993. Sklep št. 70 V dnevnem časopisu se objavi razpis za direktorja v skladu s Statutom podjetja. Sklep št. 71 Imenuje se razpisna komisija v sestavi: KRISTAN Marko KUNAVER Matjaž SENČAR Anton PRED ŠTIRIMI DESETLETJI... Pred štirimi desetletji, lahko bi tudi rekel, pot enega od mnogih, ki so del svojega življenja prebili med stenami nekdanje Medičevine, nekdanje "oljarice", kakor so ljudje ob Sori in Savi poimenovali alkimiste takratne barvanje. Spomnim se koščenega Krpana, Jožeta Klanjška, takratnega direktorja, ko sem prvič prišel v njegovo prostorno sobo z veliko črno mizo in ga povprašal, kako je z mojo prijavnico za mesto korespondenta. Možakar ni nič slepomišil in kakor je bilo tedaj v navadi, da so te pretipali z vseh strani, še posebej, če so te bili na kvartu zapisali med reakcionarje, je pomenljivo pripomnil, da je po službeni dolžnosti moral mojo prijavnico posredovati komi tej o, zaradi svoje in moje brezskrbnosti. Povedal je, da so se sicer posamezniki nekaj obregali, še posebej mož iz elektrarne, da pa so končno rpistali, da me sprejmejo, bodo nepridiprava imelo vsaj pred očmi. Tako se je začelo. Vse se na nek način začne. Brez pretiravanja moram danes ugotoviti, da je bil izreden kolektiv, da sem prišel med dobre ljudi, ki so med kot nepoznavalcu stroke, skrivnosti nastajanja barv in smol. z razumevanjem sprejeli medse in mi z obema rokama pomagali. Se je tu in tam našla kaka bela vrana, ki se ji je koruza zataknila v grlu, ker ji je bilo usojeno deliti kruh s "ta neprsvim", večina pa je vendar segla v dlan in jo krepko stisnila. Se posebej mi korači po spominu izreden duh bavarske stroke ing. Pavle Kerže, ki je vodil vso razvojno politiko, ne samo znotraj Colorjeve strategi- je, ampak je s svojim znanjem in razgledanostjo predstavljal do-yena takratnega jugoslovanskega barvarstva. Mirno lahko rečem, da je znanstveno podstat današnjega Colorja postavil prav on. Klanjšek je imel srečno roko, da je okoli sebe združeval ustvarjalen tim, ki so stavbo Colorja začeli dograjevati na pravem mestu. Sam ni bil doma na tem področju, izuril se je ob pločevini, sam se je tega tudi dobro zavedal in ni bilo malokrat, ko je znal kritično oceniti različne uradne in politične linije. Ne glede na zveličavnost samoupravljanja, se njegova zdrava kmečka pamet, kljub rdeči knjižici, ki jo je nosil, ni mogla pomiriti z mislijo, da bodo vsi vse upravljali in vsi o vsem odločali. Če že ne drugače, je medvedje zagodrnjal, če mu je o tem kdo tvezil. Ni pa nikdar skrival, da je delavec. S Pirnič, kjer je domoval, se je vozakal v tovarno s starim biciklom, ki bi ga pobiralci starega železja komaj hoteli pobrati. Po končanem direktorskem mandatu se je poslovil brez velikih ceremonij. In kot je v življenju v navadi, so ga vsi bivši sodelavci kmalu izgubili iz spomina. Večkrat sem ga srečal pri "Mihovcu", sede na gostilniškem vrtu je postaran in zagrenjen razmišljal o vsej neizposni minljivosti vsega, kar nas obdaja in ne nazadnje nas samih. Niso ga obiskovali in tega ni mogel razumeti. Ostalo mu je železje, vanj je oblikoval svoja stara leta in pa voluharji v vrtu, ki jih je vse življenje jalovo preganjal. Od oljarice, se je kot iz bube metulj, razmahnil današnji Co-lor, v katerem smo mnogi pustili del svojega življenja. Lepe in mračne dni. Čas prijateljstva in temnih, brutovskih dejanj. Vsega na pretek, nazadnje ostaja samo, kar ni grenilo. Ostaja za teboj, da si zaradi neke drže čez noč potisnjen stran, sredi ustvarjanja in se tisti, ki bi mogli kaj reči, porazgube po duplinah, se potuhnejo za brezoblično masko pritlehnega oportunizma, da bi jim kdo ne mogel kaj očitati. Cankar je bil tej vedno novi in novi malomeščanščini posvetil ves svoj življenjski opus. Pa kot rečeno, čas vse te štorije vrže čez ramo, še prav posebno današnji čas, ko je vsem tem in podobnim zgodbam dal svoje pravo ime. Med tem se je zgodilo marsikaj. Ideološki svetovi, ki so jih po vzorcih Kremlja gradili po vsem svetu, so se kot hiše iz kart sesuli, v porodnih bolečinah nastaja nekaj novega, pri čemer tudi naš Color ni izjema. Operiramo z novimi pojmi, lastninjenje je preizkusni kamen, ki naj deželo in njeno gospodarstvo spravi v roke lastnika, ki ga je do včeraj predstavljala neoprijemljiva družba. Glede na čvrsto spletene povodce, ki so do včeraj usmerjali bogastvo naroda, je rojevanje evropskega modela težaven posel. Upajmo, da bo Color, da bo celotna Slovenija prebrodila mlake, ki so se nabrale v desetletjih politične enosmernosti in da se z veliko mero sreče in preudarnosti rešimo nevarnosti, ki na tej poti groze slovenskemu človeku. Imeti moramo namreč pred očmi, da vojno neurje razsaja onkraj Brežic in da ob krepkem vetru vonj po smodniku veje prav do Ljubljane. Stane Sedlak Knjižnica ŠIŠKA odprla NOVO KNJIŽNICO MEDVODE V četrtek, dne 24. 6.1993, je bila odprta nova, prečudovita knjižnica na samem sotočju Sore in Save v Medvodah. Je rezultat desetletnega dela tihih mravljic knjižničarjev in sedež pridnega in vztrajnega dela generacij Medvodčanov. Slavnostni govornik dr. Ivan Vivod, predsednik gradbenega odbora, je orisal vsa prizadevanja, ki so se desetletja vrstila, da bi na koncu zrasla nova sodobna knjižnica. Naštel je vse urbanistične rešitve od zgodnjih šestdesetih let do danes. Novo krožno knjižnico je pro- jektiral arhitekt in akademski slikar Igor Škulj, inženiring je vodil Color Invest inženiring, gradnjo pa Ener-goplan. Investitorja sta Skupščina občine Ljubljana Šiška in MS IRKŠ -enota za kulturo mesta Ljubljana. Notranjo opremo je projektiral isti projektant, izdelalo pa jo je MIZARSTVO ISKRA in KLJUČAVNIČARSTVO KOVAČ. V sodobno računalniško opremljeni knjižnici sedaj domuje 20 tisoč enot knjižničarskega gradiva, največ je knjig -18 tisoč. Novost so časniki in časopisi v dveh čitalni- cah za otroke in odrasle. Poleg knjig si v novi knjižnici uporabniki - bralci lahko izposojajo tudi mediotečno gradivo, avdio in video kasete ter ČD plošče. Otroci pa se v prelestni igralnici lahko igrajo s številnimi poučnimi didaktičnimi igračami. Delovni čas knjižnice je začasen. Knjižnica obratuje za izposojo in delo z bralci vsak dan, in sicer: - ponedeljek, sreda in petek od 13. do 19. ure, - torek in četrtek od 8. do 13.30. ure. «> S.Č. Kaj pa varnost pri delu??? Most čez Savo bo kmalu nared... Nov vacuumski disolver za šaržiranje - brez njega pri proizvodnji kitov nebi šlo... NAGRADNA KRIŽANKA ŽREB JE ODLOČIL Tulec h/ARE AJitoST Obillot, - Wiwe hlAvLu tN PR.VN ČM.A Rimto 50 Hesto v sisn i ^stavil RE6E- LAVt/air Avto PoKiMirt RA AtVčjKEM IVAM HL