PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	iJA „
Abb. postale I gruppo	- I ,PMfl 40 IlF
TRST, sreda 10. julija 1963
SOVJETSKO - KITAJSKI RAZGOVORI^ V MOSKVI
Včerajšnji sestanek je odpadel, ker delegacija CK KP Kitajske čaka na navodila iz Pekinga
Predlagala je baje spremembo sestave delegacij na medpartijskih sestankih CK KP SZ kritizira protisovjetska množična zborovanja v Pekingu - Spaak po razgovorih s Hruščovom: «Odnosi med Vzhodom in Zahodom so se zboljšali»
MOSKVA, 9. — Delo konference med delegacijo centralnega komiteja KP SZ in delegacijo centralnega komiteja KP K-itajske so danes prekinili na zahtevo kitajske delegacije, ki pričakuje navodila iz Pekinga. Iz dobro obveščenih virov se je izvedeta, da se bodo razgovori nadaljevali jutri, ko bo kitajska delegacija dobila nova navodila. Isti viri so odločno demantirali govorice zapadnih novinarjev, na podlagi katerih so kitajski delegati baje sklenili, da ne bodo več nadaljevali razgovorov. Te govorice so verjetno nastale spričo okoliščine, da kitajska delegacija danes sploh ni prišla na sedež centralnega komiteja KP SZ, kjer so razgovori. Iz običajno dobro obveščenega sovjetskega vira Je bilo poudarjeno, da nimajo nobenega znaka glede prekinitve razgovorov in da ni izključeno. da je bila za danes predvidena. začasna prekinitev pogajanj, v Y*r n* m°S6l povedati, na kakšni točki so razgovori med o-«>ema delegacijama.
Danes popoldne je kitajska delegacija zapustila svojo rezidenco in odšla po vsej verjetnosti na kitajsko veleposlaništvo. Y zvezi z začasno prekinitvijo razgovorov, ki se bodo vsekakor nadaljevali jutri, se spominja, da ta začasna prekinitev ni le v zvezi s potekom razgovorov, temveč tudi z vsebi. no izjave centralnega komiteja KP SZ glede sprejema, ki so ga 7 Pekingu priredili funkcionarjem kitajskega veleposlaništva v Moskvi, ki so morali zapustiti ZS.
SR na zahtevo sovjetske vlade, ker so razpečevali pismo, ki ga je centralni komite KP Kitajske Poslal 14. junija centr. kontiteju KP SZ in v katerem navaja 25 točk glede katerih obstaja nesoglasje med obema komunističnima partijama.
Danes zvečer je kitajsko veleposlaništvo v Moskvi potrdilo s svoje strani, da ni bil za danes predviden noben sestanek med obema delegacijama, ker sta se včeraj sporazumeli za začasno ukinitev pogajanj, da bi kitajska delegacija mogla dobiti nova navodila iz Pekinga. Iz dobro obveščenega vira se je izvedelo, da je kitajska delegacija zahtevala spremembo volivne-ga postopka na sestankih med predstavniki komunističnih partij.
Kitajci so baje predlagali, da bi predstavništvo vsake partije temeljilo na številu vpisanih v stranko in na številu prebivalstva ustrezne dežele. S tem v zvezi se pripominja, da bi tak postopek dal Kitajcem
Včeraj se je nenadoma razširi-rila novica, da so bila moskovska sovjetsko-kitajska pogajanja prekinjena. Toda kmalu za tem se je zvedelo, da gre samo za enodnevno prekinitev, ker kitajska delegacija čaka na nadaljnja navodila >z Pekinga, Razlog zastoja ni znan; govori pa se, da je kitajska delegacija predlagala reformo sestave delegacije na bodočih medpartijskih konferencah, na katere je sovjetska delegacija pristala, medtem ko na reformo sestave delegacij ne more pristati. Istočasno pa je CK KP ZSSR objavil kritiko množičnih zborovanj, ki so bila v Pekingu ob prihodu izgnanih kitajskih diplomatov, ker je bilo očitno, da taka zborovanja netijo neprijateljsko razpoloženje kitajskih množic proti SZ. Baje Kitajski dijaki v Moskvi še vedno širijo znano kitajsko Pismo, zaradi katerega je prišlo do omenjenega izgona.
Medtem pa se v VVashingtonu nadaljujejo pripravljalna posvetovanja za konferenco o prekinitvi jedrskih poskusov, ki bo v Moskvi 15. t. m. Včeraj se je Kennedy sestal v ta namen z Ru-»kom, McNamaro in Harrima-nom, ki bo vodil ameriško delegacijo in ki potuje danes v London, da bi vskladil ameriško stališče * angleškim. Zahodni tisk — zlasti pa ameriški — razglablja v tej zvezi o možnih posledicah sedanjih sovjetsko-kitajskih razgovorov, zlasti pa o tem, kaj sc bo zgodilo, ko se bo Kitajska začela oboroževati z atomskim orožjem. Ta predvidevanja niso rožnata, kajti skoraj vsi se strinjajo S U Tantovo napovedjo, da bomo imeli čez sedem ali deset let štiri velesile: ZDA, ZSSR, Evropo in Kitajsko, ki že sedaj razpolaga z lastnimi zalogami urana ter proizvaja za atomske bombe potrebni plutonij, tako da bo čez nekaj let razpolagala morda s kakimi 20 atomskimi bombami.
Glede obiska grškega kralja Pavla v Angliji, kamor Je prispel včeraj s kraljico, pa so se napovedovanja bivšega grškega vladnega predsednika Karamanlisa obilno uresničila. Množica Je kralja v Londonu, kjer ga je varovalo nič manj kot 7.500 policajev, sprejela z žvižganjem in vzklikanjem: «Osvobodite jetnike», tako da je prišlo do hudih napadov policije na demonstrante.
V Italiji se Je včeraj v poslanski zbornici nadaljevala razprava o zaupnici Leonejevl vladi; glavni govornik je bil Togilatti, danes pa bo govoril Nennijev namestnik De Martino, Saragat, Reale in liberalec Martino. Jutri pa bo glasovanje o zaupnici.
zelo velik, če že ne prevladujoč vpliv na sestankih komunističnih partij. Ni se moglo izvedeti, na kakšno reakcijo je naletela v sovjetskih krogih ta zahteva Kitajcev. Kitajci so baje hkrati zahtevali sklicanje svetovne konference komunističnih partij, sovjetska delegacija pa da je pristala na sklicanje take konference, kakor je to izjavila javno že pred časom
Tudi glasilo sovjetske vlade «Iz-vestja» objavlja danes izjavo centralnega komiteja KP SZ, ki jo je «Pravda» objavila včeraj, in v kateri se zatrjuje med drugim, da Kitajci «vodijo namerno kampanjo, da bi poslabšali odnose med obema državama». Izjava CK KP SZ kritizira zlasti množično zborovanje, ki je bilo 7. t. m. v Pekingu z namenom, da bi «vzbudili neprijatelj-ska čustva in neprijateljsko razpoloženje do Sovjetske zveze».
Belgijski zunanji minister in podpredsednik belgijske vlade Spaak je odpotoval danes z letalom iz Moskve v Bruselj. Ob prihodu v belgijsko prestolnico je izjavil novinarjem, da je Hruščov «še vedno prepričan pobornik miroljubne koeksistence» in je dodal:	«Menim,
da so se izboljšali odnosi med Vzhodom in Zahodom. Skušati bi jih bilo treba izboljšati še v večii meri z dejanjem in z domislijo». Spaak je hkrati izjavil, da bo šel v petek v Pariz, kjer bo poročal svojim kolegom v NATO o razgovorih s Hruščovom. Spaak je hkrati podčrtal, da se s Hruščovom ni pogajal, ampak da je imel z njim le zasebne razgovore o odnosih med komunističnim in zahodnim svetom. Na vprašanje, ali sta se med razgovori dotaknila tudi vprašanja razorožitve, je Spaak dejal: «Seveda». Dodal je še, da med razgovorom nista razpravljala o vpru-šanju nesoglasij med SZ in Kitajsko. Ozračje razgovorov Je Spaak označil za «zelo zadovoljivo».
Madžarska vladna delegacija, ki jo vodi prvi tajnik madžarske delavske stranke in predsednik vlade Janoš Kadar je prispela danes dopoldne v Moskvo na povabilo sovjetske vlade.
V ameriških uradnih krogih izjavljajo, da poročilo, ki ga je belgijski zunanji minister Spaak poslal v Washington v zvezi 'z razgovorom, ki ga je imel včeraj s Hruščovom v Kijevu, ne vliva bogve kakšnega upanja
ko» proti «policijskemu režimu» predsednika vlade Ben Bele. Ho-sin Alt Ahmef je označil ta režim za lažisocialističen in zatrdil, da ga podpirajo protirevolucio-narji vseh vrst.
Hosin Ait Ahmet je bil zaprt v Franciji skupno z Ben Belo, sedaj pa je poslanec v alžirskem parlamentu.
NADALJEVANJE PRIPRAV ZA KONFERENCO 0 JIDRSK1H POSKUSIH
Sestanek Kennedy - Harriman - Rusk - McNamara Ugibanje o atomski oborožitvi Kitajske
Splošna ugotovitev : Svet se bo znašel pred mnogo bolj zapletenim položajem - Kitajske zaloga urana in proizvodnja plutonija - Demonstracije črncev v New Yorku in Marylandu
U Tant - Pavel YI.
ZDRUŽENI NARODI, 9. — O-bisk U Tanta pri papežu Pavlu VI. ne bo le vljudnostnega značaja. Tako je mnenje ameriškega tednika «Newsweek», ki dodaja, da bo II Tant skušal doseči, da bi Pavel VI. posredoval pri predsedniku vietnamske vlade Dinh Diemu, ki je katoličan, da bi bo-
lje ravnal z budisti, ki predstavljajo večino prebivalstva. Tudi U Tant je budist.
Velika Malezija
LONDON, 9. — Danes so podpisali v Londonu sporazum o ustanovitvi federacije velike Malezije, ki bo zajemala Malezijo, Singapur, severni Borneo in Sara-wak. Severni Borneo in Sarawak sfa bila do sedaj angleški koloniji. Sporazum bo stopil v veljavo 31. avgusta letos.
Nova federacija ima 9.680.000 prebivalcev. Državna vera bo islam. V severnem Borneu in Sa-rawqku ne bo državne vere. Povsod bo zajamčena svoboda veroizpovedi. Maleščir^a bo nacipnajni jezik, angleščina pa uradni’ jezik.
WASHINGTON, 9. — Kennedy je predsedoval danes razširjenemu sestanku državnega sveta za varnost, da bi določili zadržanje na trojnih razgovorih o ukinitvi jedrskih poskusov, ki bodo 15. t.m. v Moskvi. Poleg Averella Harrimana (ki bo zastopal ZDA na konferenci v Moskvi), so se tega sestanka udeležili tudi Rusk, državni tajnik za obrambo McNamara, načelnik ustanove za razorožitev Foster in druge osebnosti. Harriman bo namreč jutri
odpotoval v London, kjer se bo posvetoval z voditeljem angleške delegacije lordom Hailsha-mom, v soboto ali nedeljo pa bo odpotoval v Moskvo.
Medtem ko so po prvih ocenah posledic ideološkega razkola med SZ in Kitajsko politični krogi upoštevali predvsem možnost lažjega zbližan ja med Vzhodom in Zahodom, se je politična diskusija premaknila v teh poslednih urah na analizo vloge, ki jo bo utegnila imeti Kitajska v Aziji in v svetovni areni, ko se bo tudi formalno osvobodila vpliva Moskve. Z ene strani se pripominja, da se bodo sicer utegnili izboljšati odnosi med Zahodom in sovjetskim blokom, z
druge strani pa bodo postali težavnejši odnosi s Kitajsko. Zahod ne bo mogel več računati s posredniško vlogo Sovjetske zveze v azijskih vprašanjih, razen v že sedaj omejenih primerih, ko gre za neposredno povezavo med Moskvo in komunističnimi partijami ali gibanji v Aziji. Današnji «New York Times» sicer dvomi v napoved, ki jo je izrekel generalni tajnik OZN U Tant na svoji poslednji tiskovni konferenci, ko je dejal, da bomo imeli v ’70. letih, štiri velesile (ZDA, ZSSR, Evropo in Kitajsko), in pravi, da bo Kitajska uspela šele mnogo kasneje ostvariti gospodarsko strukturo in zadostno trden vojaški potencial, da bi jo mogli uvrstiti med velesile. Večina poli-
""""""""""       »m.m................■■»■>■   «».i.n».im.im...m.    m  »......m,„,»     
NADALJEVANJE RAZPRAVE O ZAUPNICI VLADI NA MONTECITORIU
Proti Ben Beli
Včeraj je bil glavni govornik Togliatti za njim pa Corrao (krši. socialist) in Vedovato (KD)
v
«Ce se hoče nadomestiti perspektiva mirnega razvoja s frontalno borbo, potem pretekle izkušnje napovedujejo nove poraze reakcionarjev», je dejal Togliatti - Vedovato je govoril o novem sporazumu med evropsko skupnostjo in pridruženimi afriškimi državami
RIM, 9- — Med današnjim nadaljevanjem razprave o zaupnici vladi v poslanski zbornici je bil glavni govornik Togliatti, za njim pa sta govorila Corrao (krščanski socialist, izvoljen na listi KPI) in Vedovato (KD). Togliatti je primerjal secja-njo Leonejevo vlado s podobnimi vladami Pelle, Zolija ln
ALZIR, 9. — Hosin Ait Ahmet, ki je glavni predstavnik opozicije v poslanski zbornici, je napovedal, da bo začel «odkrito politično bit-
Tambronija ter pripomnil, da je razlika le v tem, da imamo sedaj opravka s premikom na levo, ki ga pri prejšnjih vladah ni bilo. Toda tega KD noče u-poštevati. Izjavil je nato, da nimajo prav tisti, ki trdijo, da je bil levi center na zadnjih volitvah poražen, kajti prav uspeli KPI je eden izmed dokazov, najbolj Jasen dokaz, da je res r»v. no nasprotno. Togliatti je dejal, da bi bili izidi zadnjih volitev drugačni, če ne bi bil «boječi in omejeni poskus levega centra» praktično prekinjen že v polovici lanskega leta kot posledica pravega preobrata na desno, ki so ga izvršile vodilne skupine KD, preobrata, ki je še vedno v teku, kar potrjuje sedanja rešitev vladne krize. Nato je dejal, da je levi center nastal pravzaprav kot
neke vrste izzivanja KPI, da bi prišlo do njenega «izvotlenja».
Govornik je nato pouaam, da je osnovni smoter KPI bil in je še:	razvoj demokracije ob spo-
štovanju in izvajanju ustave; rešitev državnih gospodarskih vpra. šanj, ki grenijo življenje delavstvu in ki onemogočajo uravijove. šen razvoj v korist vsega ljud-ziva; mir in varnost države v svetu bjez vojne; «v prekinitvi našega tradicionalnega zasužnjeni« bloku tujih sil». Ko je govoril o Morpvi izjavi glede «atlantske zvestob*», borb* preti Kfii, obrambe lite itd.,- je dejal, da je vse to «prava centristična politika». Za «atlantsko zvestobo» je rekel, da v resnici pomeni nadaljevanje hladne vojne; pristanek na nemško ponovno oborožitev, pa pomeni zanikanje upravičenih zahtev kolonialnih narodov.
Ko je obravnaval gospodarsko
»■.........».il....................................»...
V VARSTVU 7.500 POLICIJSKIH AGENTOV
Grškega kralja je v Londonu množica sprejela z žvižganjem
Množica jo kričala: «Osvobodite politično jetnike/», «Rešite Greife» - Ostri spopadi med policijo in demonstranti
LONDON, 9. <— Grški kralj Pavel in kraljica Friderika sta danes prispela na londonsko letališče v Gatwioku, kjer Ju je dočakal edimburški vojvoda, ki je njegov bratranec, in grški veleposlanik v Londonu Melas. Iz Gatwicka je grški kraljevski par prispel v London s posebnim vlakom.
Londonska policija je sprejela obsežne varnostne ukrepe, da bi preprečili incidente za bivanja grškega kralja v Angliji.1 Več kot 7500 policijskih agentov in agentov varnostne službe so mobilizirali za operacijo «F» (začetna črka grške kraljice). Agenti Scottland Yarda nadzorujejo «obzirno» že od včeraj vse člane organizacij, ki so izjavile, da nasprotujejo obisku grškega kralja. Ta operacija, ki nima primera v analih london. ske policije, je bila možna na podlagi zakona iz leta 1839. Posebne varnostne ukrepe so sprejeli tudi na letališču Gatwick, kjer postavili zgčasijo, poveljstvo
»C-
arnostne službd. Celotno področje so nadzorovale patrulje policijskih agentov s prenosnimi radijskimi postajami, medtem ko so drugi policijski agenti na strehah zgradb kontrolirali z daljnogledi celotno podrčČje.
Posebni vlak je prispel okrog poldne na londonsko Victoria Station, kjer je kralja Pavla in kra-ljico Frideriko dočakala kraljica Elizabeta, princesa Margaret in drugi člani angleške kraljevske družine.
Pred odhodom vlaka iz Gatwi-cjsa je majhna skuuiOiL.. <4eipon-strantov ob transparent z nM (Ute politične jeth za to ni zmenila.
V Londonu pa je policija po-avala neko skupino, ki je prodajala list z ogromnim naslovom «Nezaželen, gosti», naj se odstranijo s poti, kjer je moral iti s.Pre™d-Policija je dovolila prodajo lista v bližnjih ulicah. Pred prihodom
eia
bo-
se
vlaka so agenti kontrolirali vabila vseh povabljenih in propustnice novinarjev in fotoreporterjev.
Ko sta kralj Pavel in kraljica Federika zapustila postajo, so se iz množice dvignili sovražni vzkliki in žvižganje, ki pa jih je kmalu zadušilo ploskanje. Z vzkliki in žvižganjem je množica pozdra-vila tudi avtomobil, v katerem sta bila princesa Margaret in njen soprog. Ko je sprevod zavozil na dvorišče buckinghamske palače je množica kričala «Osvobodite 'politične jetnike». V neki ulici blizu palače je prišlo do manjšega spopada med agenti in skupino članov gibanja «Rešit« Grčijo». Mnoge osebe so nosile na rokavu .črne trakove v nak žalosti.
Betty Ambatieios, žena grškega sindikalista, ki je v zaporu že 16 let, je zakričala «Izpustite, izpu-'stite mojega moža!», medtem ko je kočija s kraljem Pavlom in kraljico Federiko šla skozi množico. Policija jo je odvedla v neko bližnjo zgradbo. Kasneje je Betty dejala novinarjem, da se je hotela približati sprevodu in da jo je policija ustavila; takrat si je slekla površnik in tako odkrila na hrbtu napis, na katerem je stalo «Osvobodite mojega moža Tonyja. ki je že 16 let v zaporu iz političnih razlogov». Policija je javila, da je priprla neko mlado žensko in zaplenila transparente na nekaterih oknih, ko je sprevod šel mimo, in na katerih je bil napis «Osvobodite grške jtet-nike».
Ta.ihik «Odbora 100» Terry Chandler je napovedal, da bo danes zvečer glavna manifestacija
proti obisku grškega kralja v Angliji.
Uradni obisk grškega kralja v Angliji se odvija, po določenem programu, vendar se vlada boji, da utegne priti vsak čas do kakšnega incidenta; zaradi tega je mobilizirala skoro tretjino policijskih sil in agentov Scottland Yarda.
Londončani so sprejeli grški kraljevski par z deljenimi čustvi:
ploskanje je bilo pomešano s protestnim vzklikanjem proti deistvu. da je v grških zaporih okro
____.__________„ 1000
političnih jetnikov še iz dobe državljanske vojne. Pri izražanju tega svojega. protesta je londonsko prebivalstvo zelo iznajdljivo. Ko je grški kraljevski par s svojim spremstvom položil venec na grob neznanega junaka, so demonstranti prišli istočasno pred vhod westminsterske opatije in skupina demonstrantov, ki jo je vodila Betty Ambatieios, je zaprosila, da bi tudi ona položila vence na grob. Policija pa je s silo odstranila demonstrante, ki so ta-krgt dvignili vence, na katerih je bilo napisano: «V spomin 500 političnih jetnikov, ki so umrli v grških zaporih» in so nato obrnili hrbet sprevodu grškega kraljevskega para.
Na trgu Trafalgar Square je prišlo do ostrih spopadov med demonstranti in policijo, Demonstranti so hoteli pred buckinghamsko palačo, kjer je bil banket v čast grškega kralja, policija pa jim je hotela to preprečiti, a jim ni bila kos. Sele ko so poklicali na pomoč gasilce in nove policijske sile, so demonstrante izgnali iz parka in zaprli vhodna vrata. Pri tem so morali' uporabiti ludi policijo na konjih. Priprli so najmanj 80 oaeb. Demonstranti so izjavili, da bodo demonstrirali vso noč, če jim ne bodo dovolili, da se postavijo pred buckinghamsko palačo.
in socialno politiko, je Togliatti obžaloval, da je znano poročilo guvernerja «Banca d'Italia» postalo nekakšno sveto pismo nasprotnikov levega centra ter dejal, da je to poročilo tendenciozno zlasti v zvezi z razlago, ki mu je bila dana. Pobijal je nato trditev, da je prišlo do zastoja gospodarskega razvoja zaradi po-višanja plač in dejal, da je nesmisel govoriti o «mezdnem premoru». Na to buržoazno geslo bodo delavci odgovorili z odločno borbo za splošno izboljšanje mezd. Togliatti je dejal, da je podlaga za gospodarski razvoj le v pogumnih reformah strukture gospodarstva in da takih reform he moré nadomestiti «razširitev demokratičnega območja», ki ga zahtevata Kd in PSDI ter da PSI ne more služiti za kritje konservativnega manevra. Za «ideološko zaporo proti KPI», ki jo vsebuje Leonejeva programska izjava, je Togliatti rekel, da to ni samo «izven politične korektnosti», temveč tudi izven «ustavne korektnosti». Svoj govor je zaključil z besedami, da grožnja z novimi volitvami komunistov ne vznemirja, ker ne tvegajo nič drugega, kot da bi pridobili še en milijon glasov. Končno je dejal: «Ce se hoče nadomestiti perspektiva mirnega razvoja s fron. talno borbo, potem izkušnje iz preteklosti napovedujejo nove poraze reakcionarnih sil. Borba bo trda, toda ljudsko gibanje je v teh borbah prekaljeno in jih bo gotovo vodilo do zmage.»
Krščanski socialist Corrao je nato med drugim dejal, da se po njegovem mnenju sedanja vlada ne more smatrati kot «vlada pričakovanja», temveč kot «zastoj». Ko je govoril o mafiji je dejal, da se borba proti njej ne more voditi v okviru antikomunizma.
Demokristjanski poslanec Vedovato pa je govoril predvsem o novem sporazumu med evropsko skupnostjo in pridruženimi afriškimi državami ter o politiki do nerazvitih dežel. Za sporazum je dejal, da je odprt vsem afriškim državam, ki nimajo posebnih vezi z državami evropske gospodarske skupnosti. Glede sodelovanja
voril za PSI Nennijev namestnik Francesco De Martino, za PSDI Saragat. za liberalce Martino, za republikance pa Reale. Pojutrišnjem bo vsem odgovoril predsednik vlade Leone, nato pa bo sledilo glasovanje o zaupnici.
Ustavno sodišče je včeraj proglasilo za protiustavna člena 128 in 110 enotnega besedila zakona o javni varnosti ter poudarilo potrebo, da se ta zakon sistematično revidira, ker je že preveč njegovih členov, ki so bili proglašeni za protiustavne.
družbe, kot sindikati so obljubili, da bode. temeljito proučili predlog Kennedyja.
V	krogih, ki so blizu Bell hiši, se je Izvedelo, da je Kennedy zavrnil prošnjo predsednika vlada britanske Gvajane Jagana po gospodarski pomoči. Britanska Gvajana ima hud proračunski primanjkljaj (okrog tri milijone dolarjev) tudi zaradi nedavne dolge splošne stavke. Washington sledi z zaskrbljenostjo razvoju na tem področju, ker se boji, da bi od tod mogla priti nevarnost za «trdnost in varnost ameriške celine».
V	newyorški mestni četrti Bronz je prišlo do incidentov med belci in črnci pred neko restavracijo, kjer so že tri dni demonstracije neke črnske protisegregacionistične organizacije. Sto in sto mladih belcev se je zbralo na tem področju in obsipalo črnce s kamenjem in gnilim sadjem; črnci pa jim niso ostali dolžni. Policija je aretirala neko osebo, ki je oddala strel v zrak.
V	Clarksdalu (Mississippi) je neko državno sodišče prepovedalo demonstracije proti rasni segregaciji. Ta ukrep je izdalo tik pred zborovanjem proti segregaciji, ki bi moralo biti danes zvečer ob udeležbi znanih črnskih voditeljev, med katerimi je tudi duhovnik Martin Luther King. Črnski voditelji so Izjavili, da bodo vložili priziv proti odredbi.
Tudi v zvezni državi Maryland Je prišlo danes do demonstracij proti rasni segregaciji ob vzklikanju «Zmaga bo naša».
sKupnosti. Glede sodelovanja z jemo z Američani kar za. nerazvitimi dezelami je rekel, da ! vprašanje varnosti- od njih
je leta 1962 izdala Italija 416 mi- ------
lijonov dolarjev ali en odstotek
ijonov dolarjev ali en odstotek nacionalnega dohodka, kljub notranji potrebi po varčevanju.
Jutri se bo razprava nadaljevala in predvideno je, da bo go-

Egiptovka vojska uporablja plinske bombe?
LONDON, 9. — «Daily Telegraph» objavlja slike, ki po njegovem dokazujejo, da so egiptovski vojaki uporabili v Jemenu plinske bombe. Včeraj je isti list zatrjeval, da so egiptovski bombniki odvrgli plinske bombe na vasi, ki so ostale zveste Imamu. Med objavljenim slikami so tudi otroci, ki nosijo baje na sebi posledice strupenega plina.
Glasnik Foreign Officea je danes sporočil, da je angleška vlada opozorila generalnega tajnika OZN U Tanta na informacije tiska, na podlagi katerih so egiptovske čete v Jemenu baje uporabile strupene pline proti jemenskemu civilnemu prebivalstvu. Glasniik je hkrati dodal, da angleška vlada ni zavzela stališča glede točnosti teh informacij, ker sama ne razpolaga z lastnimi informacijami, da bi mogla potrditi resničnost teh vesti.
Kar zadeva pisanje ameriške revije «News Week», ki je zatr-jevala, da «ima ameriška obveščevalna služba baje vtis, da gredo naravnost v Kremelj nekatere tajne informacije, ki jih sporočijo angleški vladi», je glasnik angleškega zunanjega ministrstva dejal, da niso dobili nobenega sporočila glede zatrjevanja tednika «News Week»: «Tesno sodelu-
zadeva jih nismo dobili nobenega sporočila, ki bi imelo kakršno koli zvezo z zatrjevanjem te revije. Ce ima kdo stvarne dokaze, ki bi potrjevali informacije revije «News Week», jih bomo sprejeli z veseljem.»
tičnih opazovalcev pa je mnenja, da je U Tantova napoved točna, vsaj kar zadeva vlogo, ki jo bo Kitajska imela v Aziji. Kar zadeva jedrsko oborožitev Kitajske, pa so ameriški vojaški izvedenci mnenja, da bo nastala politična in strateška motnja precejšnjega obsega že takrat, ko bo Kitajska razpolagala s kakimi 20 bombami. V teh krogih tudi ne verjamejo mnogo v zatrjevane težkoče, na katere bi Kitajska baje naletela pri izdelovanju jedrskih konic po odpoklicu sovjetskih znanstvenikov in tehnikov. Znano je namreč da se je začetna skupina 200 atomskih znanstvenikov, med katero je bilo 12 sovjetskih atomskih znanstvenikov (in ki so jo formirali leta 1955) povečala že par let kasneje na 5.000 kitajskih znanstvenikov in tehnikov, ki delujejo na vseh kitajskih univerzah.
Pa tudi prvemu jedrskemu reaktorju, ki ga je SZ dala Kitajski leta 1960, so se pridružili drugi reaktorji domače proizvodnje. V ostalem pa imajo Kitajci lastne rezerve urana, predvsem v pokrajini Singkjang, in ni nobenega dvoma, da kitajski reaktorji proizvajajo plutonij, ki je potreben za bombe.
Edini element, ki govori proti bližnji kitajski jedrski eksploziji, je nedavna vest, na podlagi katere, so Kitajci baje naleteli na težkoče pri proizvodnji detonatorja, ki je nujno potreben za eksplozijo jedrske konice. Toda tudi če bi do te kitajske jedrske eksplozije prišlo čez kakšno leto, se v tukajšnjih političnih krogih pripominja, da je sama kitajska jedrska grožnja tako velikega pomena za znanstveno in tehnično zaostal kontinent, kot je Azija, in s tem že zadostna, da bi sprožila centrifugalne sile v okviru SEATO in še preostalih pozicij Zahoda v Aziji. To gibanje bi zajelo morda tudi Japonsko samo v val nevtralizma, ki bi pripravil teren za učinkovito ideološko ali le politično penetracijo Kitajske.
«Jedrska Kitajska» pa bi hkrati sprožila nezadržen pritisk in veljavne objektivne razloge za sprejem LR Kitajske v OZN, in tu bi mogli Kitajsko vključiti v «jedrska pogajanja». V nasprotnem primeru ni videti, kako bi mogla Sovjetska zveza prepričati Kitajsko, naj zaustavi svoje napore, da bi postala atomska velesila samo zato, ker bi se SZ, ZDA in Velika Britanija sporazumele, da ne bodo nadalje izboljševale svojih zalog jedrskega orožja.
Zaključek vseh teh analiz je v tem, da se bo ameriški in zahodni vodilni razred znašel v prihodnjih letih pred težavnim proučevanjem in razumevanjem svetovnega položaja, ki bo v primeru s sedanjim svetovnim položajem še bolj zapleten in še bolj pester.
V zvezi s sindikalnim sporom med sindikati železničarjev ln železniškimi družbami, je Kennedy pozval te družbe in sindikate, naj dajo svoj pristanek na arbitražo sodnika vrhovnega sodišča Arthura Goldberga, ki bi proučil spor in izdal priporočila, ki bi bila obvezana za železniške družbe ln sindikate železničarjev. Tako železniške
B. Kraigher o gospodarstvu SFRJ Velik dotok turistov
Dohodek od turizma se je, v primerjavi z lanskoletnim dvignil v prvih petih mesecih za 86 odst.
Von Hassel - Buchan
BONN, 9. — «Dokler bom odgovoren za ta resor, ne bo govora o tem, da bi Nemško zvezno republiko oskrbeli z nacionalno Jedrsko silo» — je izjavil obrambni minister bonske vlade ton Hassel v razgovoru z ravnateljem angleškega zavoda za strateška proučevanja Buchanom.
Eksplozija v tovarni kemičnih proizvodov
GLADBECK, 9- — V tovarni kemičnih proizvodov v Gladbe-cku (Porenje) je nastala silna eksplozija, ki ji je sledil požar; zublji so doaegli 40 metrov viši. ne. Prebivalci sosednih hiš so zapustili svoje stanovanje iz bojazni pred novimi eksplozijami. Do sedaj so ugotovili štiri žrtve eks-plozije.
Ostavka jordanske vlade
AMAN, 9. — Iz uradnega vira se je izvedelo, da je predsednik jordanske vlade Husein Ben Nasser podal ostavko svoje vlade, kralj pa mu je ponovno poveril mandat za sestavo nove vlade.
PALMIRO TOGLIATTI
BEOGRAD, 9. — Boris Kraigher, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in vodja jugoslovanske gospodarske delegacije na nedavnih pogajanjih v Pragi, je v intervjuju češkoslovaškemu listu «Rude Pravo» prikazal dinamično rast jugoslovanskega gospodarstva zadnja leta, ki je med drugim prišla do izraza tudi v povečani zunanje trgovinski izmenjavi. Tako se je samo zadnjih pet let izvoz iz Jugoslavije povečal za 75 odst. V zvezi s pripravami sedemletnega gospodarskega načrta je Kraigher povedal, da bo ta načrt omogočil relativno hitro povečanje produktivnosti dela ln nacionalnega dohodka, zagotovil stalno in stabilno rast živ-ljenske ravni delovnih ljudi, hitrejši razvoj nezadostno razvitih področij in nadaljni korak v razvoju socialističnih odnosov v Jugoslaviji.
Glede češkoslovaško-jugoslovan-skega sodelovnja je Kraigher izjavil, da dosedanji razvoj medsebojnih odnosov na tem področju zaostaja za stvarnimi možnostmi obeh držav in izrazil prepričanje, da bodo nedavno podpisani dokumenti med obema delegacijama pomemben korak na poti k vsestranskemu nadaljnjemu razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama.
V prvih petih mesecih letos je Jugoslavijo obiskalo 247.380 tujih turistov. Najštevilnejši je bil obisk Zahodne Nemčije, ki je bil večji za 70 odst., zatem Avstrijcev za 30 odst., Italijanov za 12 odst. v primerjavi z isto dobo lani. Dohodek od turizma je v prvih petih mesecih letos večji za 86 odst. v primerjavi z isto dobo lanskega leta.
Giancarlo Pajetta v Beogradu
BEOGRAD, 9. — Kot gost CK Zveze komunistov Jugoslavije je
danes prispel v Beograd član vodstva in tajništva KP Italije Gian-cario Pajetia. Na beograjskem letališču je Pajetto pozdravil Boško Siljegovič, predsednik komisije za mednarodne zveze CK ZK Jugoslavije. Giancarlo Pajetta je prispel v Beograd po obisku v Budimpešti in se bo zadržal v Ju-goslaviji okrog štiri dni. V čast gosta je član izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije Petar Stambolič priredil danes kosilo.
Sožalje ob smrti nadškofa dr. A. Vovka
BEOGRAD, 9. — Clan zveznega izvršnega sveta in predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Moma Markovič je izrazil sožalje ordinariatu ljubljanske nadškofije ob smrti dr. Antona Vovka, ljubljanskega nadškofa. So-žalje je izrazil tudi Ivan Maček, predsednik skupščine Slovenije.
Knjige za Alžirijo
BEOGRAD, 9 — Komisija za kulturne stike z inozemstvom je organizirala v Jugoslaviji zbiralno akcijo knjig za obnovitev sklada univerzitetne biblioteke v Alžiru, ki so jo oasovci uničili s svojim napadom 7. julija 1962. leta. Zbrano je skupno nad 9000 del z raznih znanstvenih področij — tehničnih, medicinskih, matematičnih, fi. lozofskih, pravnih, zgodovinskih, gospodarskih in drugih. Večina zbranih knjig je v tujih jezikih, ostale pa so v jezikih narodov Jugoslavije.
BEOGRAD, 9. — Danes je t letalom prispela iz Prage v Beograd skupina SO {lanov sovjetskega ansambla plesov m pesmi eLezginka». Sovjetski umetniki bodo poleg gostovanja v Beogradu med drugim gostovali tudi v Ljub. Doni J6. julija, v Kopru 17 julija in ti Opatiji is. julija. '
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.4, najnižja 18.1, ob 19. url 25; zračni tlak 1012.3 pada, veter 11 lem jugozahodnik, vlage 53 odst. nebo 3/10 pooblačeno, morje rahlo nazglbaino.- temperatura morja 23.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SPEDA. 1(. Julija
Ljub ca
Sonce vzide ob 4.24 ln zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 22.2.5 in zatone ob 7.56
Jutri, ČETRTEK, 11. julija
Olga
RAZPRAVA 0 PRORAČUNU V POKRAJINSKEM SVETU
Svetovalci KPI zahtevalo popolno priznanje pravic Slovencev
Pokrajina mora podpreti tudi slovenske ustanove ■ Kritike proračunske politike demokristjanov in njih zaveznikov
Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta se je nadaljevala razprava o proračunu, v kateri so spregovorili po vrsti svetovalci Jona (PLI), Colli (KPI), Fragiacomo (PRI), Gombač (KPI) in Chiandus-si (MSI). Na koncu so odobrili še nekaj upravnih sklepov.
Jona je najprej omenil primanjkljaj. ki ga bo morala kriti država ter dejal, da predsednik ni v svojem poročilu omenil, kje bodo dobili sredstva za izdatke za poenotenje plač pokrajinskih uslužbencev ter za zboljšanje njihovega socialnega zavarovanja, ko bodo s prihodnjim 1, januarjem vsi prešli v zavarovalno blagajno pokrajinskih nameščencev. Jona se je nato obregnil ob ustanovitev dežele, češ da bo stala najmanj 30 milijard ter da se bodo s tem le zvišali izdatki, od njih pa ne bo nobenega haska.
V glavnem pa je kritiziral delo odbornika Degana v umobolnici, češ da se je preveč vmešaval v upravne zadeve kar pa je dejansko njegov glavni posel. Očital mu je tudi glede politike nakupov hrane in drugih potrebščin za bolnike, iz česar bi lahko sklepali, da mu je žal, da niso bili izdatki za hrano ob enaki kalorični vrednosti višji ter da je odborniku zameril, da je nekaj prihranil in preprečil morebitne zlorabe. Toda vse te kritike so bile le zaradi lepšega. V bistvu je na koncu skromno in ponižno ponudil sodelovanje liberalcev za ponovno vzpostavitev centra, to je dejansko desničarsko usmerjene večine. Malce je tudi zagrozil z novimi volitvami, češ da bi liberalci lahko izšli iz njih le zmagoviti.
Za njim je spregovoril komunistični svetovalec Colli, ki je najprej dejal, da ni v proračunu nobenih novosti niti sprememb ter da je kvečjemu politično še bolj nejasen od prejšnjih, saj ni v njem nobenih jasnih obveznosti in načrtnosti.
Nato je omenil resno politično krizo v državi, ki ima svoj odsev tudi v Trstu. Tu se izraža kriza najbolj v upadanju pristaniškega prometa ter v odlašanju pri reševanju važnih vprašanj. Pri tem je še posebno poudaril zamudo pri uresničenju avtonomne dežele, saj bi morali štiri mešece po sprejetju deželnega statuta Izdati volilni zakon, kar pa se še ni zgodilo. Ustanovitev dežele pa bi ugodno učinkovala tud! na delovanje pokrajin in krajevnih uprav sploh. Colli je poudaril tudi nujnost reforme zakona o občinah in pokrajinah, zakona o krajevnih fintmcàh " ter zahtevo po reform socialnega skrbstva. Nato je kritiziral proračun v katerem se
SPOROČILO RAVNATELJA DRŽAVNEGA MONOPOLA
Razpisan natečaj za sprejem v službo v tobačni tovarni
Poleg specializirane in kvalificirane moške delovne sile, sprejmejo v službo tudi 222 žensk
predvideva prenizek drfavni prispevek, zlasti ce pomislimo na krizo, ki jo preživljamo. Zaradi brezbrižnosti vlade namreč še vedno čakamo na avtostrado Trst - Benetke, na pomol št. VII, na položitev drugega tira na železniški progi med Cervinjanom in Mestrami itd. Vse to pa se dogaja, ker niso Tržačani nikoli enotno nastopili in složno branili svojih interesov, ker določene politične sile ne morejo preboleti svojega antikomunizma.
Colli je nato dejal, da se bo dotaknil še vprašanja, ki je načelnega značaja za komuniste in ki bi moralo biti takšnega značaja za vse demokrate; to je odnosa pokrajinskega odbora do slovenske manjšine. Odbor je doslej vedno tajil, da vprašanje manjšinskih pravic sploh obstaja. Vedno se je reklo, da Slovenci dovolj poznajo italijanščino ter da je zato zaman načenjati to vprašanje. Včasih se je odbor izgovarjal na zakon, čeprav obstaja republiška ustava, ki govori o zaščiti manjšin in čeprav obstajajo mednarodne obveznosti. Tudi poročilo, ki razlaga proračun, govori o odnosih z javnostjo, toda nikoli ni bilo še najti nikjer niti ene besede ali znaka, da se večina zaveda obstoja slovenske manjšine ter področij, na katerih manjšina strnjeno živi.
Po mnenju komunistov pa je odnos do manjšin in njihovih pravic preizkusni kamen za presojanje dejanske demokratičnosti ljudi, strank in ustanov zlasti na področju, kot je naše. Odbor je raje posvečal skrb in pažnjo Legi Nazionale, ki jo vodijo ljudje, kateri so bili v ospredju za časa fašizma in nacistične okupacije. Colli je tudi kritiziral nedemokratični odnos odbora do pokrajinskega sveta.
Svetovalec Fragiacomo (PRI) je analiziral nekatere postavke proračuna in dejal, da bo glasoval zanj. Prav tako je dejal tudi de-mokristjanski svetovalec Gostissa.
Svetovalec Gombač (KPI) je v svojem govoru najprej dejal, da pokrajina premalo skrbi za razvoj kmetijstva ter da je le občasno dala kakšno podporo. Medtem pa kmetijstvo leto za letom nazaduje in propada. Nekateri kmetje so prodali živino in zaprli hleve, trt je vedno manj in mladina zapušča kmetije. Pri tem je omenil tudi škodo, ki jo povzročajo nevihte, in zadnjo točo, ki je uničila nasade in pridelek v zgoni-ški občini. Pokrajina bi morala dati tudi pobudo za razne stro-
** i*'
Ker se tiče javnih "delibi litorali odstraniti ozko grlo na cesti
Ravnatelj skladišč državnega monopola sporoča, da je bil razpisan natečaj za sprejem v službo delovnega osebja v novi tobačni tovarni v Trstu, in sicer za 30 mest specializiranega delavca, 49 mest kvalificiranega delavca, 66 mest navadnega delavca in 222 ženskih delovnih mest. Za mesta kvalificiranega in specializiranega delavca pridejo zlasti v poštev mehaniki, elektromehanski, električarji, varilci itd.
Za podrobne informacije naj se Interesenti obrnejo na ravnateljstvo skladi č državnega monopola od 9.30 do 11,30.
Zborovanji KPI
Avtonomna federacija KPI prire-i danes sledeči zborovanji o temi: Za levičarsko vlado»: 18.30 — Trg v. Antona, Davide Pescatori; ob 0.30 — na Proseku, Franc Gombač.
Mednarodni festival fantastičnih filmov
Zanimiv celovečerni češki film
V	okviru prvega mednarodnega 'estivala fantastičnih filmov, so linoči na gradu Sv. Justa predvajali dva filma Kratkometražm ingleški risani film «Moonstruck» r režiji Johna Halasa je prikazal iogodivščine dveh papirnatih psič-, tov, ki sta z raketo odpotovala na _,uno, kjer sta našla veliko kost. Maši malčki psička Snipa in Sna->a gotovo že poznajo iz otroških iddaj italijanske televizije. Zelo zerjetno bodo kaj kmalu videli :udi te nove dogodivščine obeh jriljubljenih psičkov.
Drugi film češkega režiserja In-Iricha Polacka «Ikarie XB 1» pa e prikazoval potovanje štiridese-:ih astronavtov in astronavtk v jsončje Alfe — Centavra, kjer laj bi sodbi nekega matematika, ci se je ekspedicije tudi udeležil, Sivela človeška bitja. Po 15 let iolgem potovanju, za astronavte se je ta čas skrčil le na 28 me-lecev, in po mnogih prestalih pre-zkušnjah v vesoljstvu, astronavti res dospejo na beii planet novega neraziskanega osončja.
Češki film, v katerem nastopa vrsta znanih igralcev, je povsem zadovoljil. Zgodba je logična in režiser se je pri svojem delu po-služil gledalcu sprejemljivih efektov. tako da se vživi, čeprav se dogajanje vrši v letu 2163, v resničnost tega dogajanja, še posebno sedaj, ko je postalo odkrivanje vesoljstva vsakdanja stvar.
V	okviru tega prvega festivala bodo organizatorji v četrtek 11. t.m. priredili v glavni dvorani trgovinske zbornice okroglo mizo, pri kateri bo sodelovalo kar 40 italijanskih in tujih izvedencev
fantastične literature in filmov. Okrogla miza se bo zaključila v soboto 13. t.m.
Dekle iz Gropade žrtev prometne nesreče
17-letna uradnica Nadja Babič iz Gropade 35 je včeraj prečkala casto na Trgu Stare mitnice od avtobusne postaje proti trgovini S. Giusto. Tedaj ji je padel iz rok svinčnik in ko ga je hotela pobrati je privozil na motorju «Iso» TS 10585 v smeri proti Trgu Garibaldi 29-letnl Stellio Ghersi-nich iz Ul. Furlani 41 in jo podrl.
Pri padcu se je Babičeva pobila po levem bedru in levem sencu. Z avtom RK so jo .prepeljali v bolnišnico,'kjer so'ji nudili prvo pomoč in jo potem poslali domov. Ozdravela bo v šestih dneh.
Z motorjem Je trčil v avtomobil
37-letni livar Ervino Gelsi iz Ul. S. Servolo 6 se je včeraj vozil na motorju po Ul. dellTstria proti Trgu Pestalozgi. Ko je privozil na vogal Ul. dell’Industria je trčil v avto, ki ga je iz Ul. dell’Industria privozil 31-letni jugoslovanski državljan Stanko Gregorič iz Nove Gorice, Branikova ulica 233. Gregorič je namreč zavozil na desno v Ul. dell'Istria. Na kraj ^nesreče so prihiteli karabinjerji, ki so tudi prepeljali Gelsija v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili udarec na levi rami z verjetnimi kostnimi 'poškodbami. Gelsi se je tudi pobil po, levem kolenu in bedru. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Motorist povozil žensko ko je prečkala cesto
Proti Sv. Soboti se je včeraj peljal z motorjem po Ul. dell’1-stria 20-letni pek Onorio Files od Spodnje Magdalene 1009. Na. zadnjem sedežu pa je sedela 19-let-na baristka Flavia Dobrilla s Trga Giarizzole 21. Ko je privozil do vogala Ul. Mdrenzi, je Files podrl 39-letno bolničarko Anno Gerdevichevo iz Ul. dellTstria 65, ki je ravno tedaj prečkala cesto.
Vse tri ponesrečence so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Gherdevichevo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma leve ključnice ter udarcev na levem kolenu in rami. Okrevala bo v 15 dneh. Filesa so tudi sprejeli na ortopedski oddelek, ker ima verjetni zlom leve ključnice in rano na nosu. Zdraviti se bo moral 10 dni. Dobrilovo pa so sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi ran in udarcev na spodnji strani hrbta. Ozdravela bo v desetih dneh.
med Bazovico in Opčinami, ki ie v Bazovici. V dolinski občini bi morali izboljšati cesto, ki pelje v Mačkovlje, in asfaltirati del ceste med Domjom in Logom. Izboljšati bi morali cesto med Bazovico in Drago, odstraniti nevarne ovinke v Nabrežini, dokončati asfaltiranje ceste med Sempola-jem, Prečnikom in Mavhinjami, ter asfaltirati cesto med Cerov-ljami in Šesljanom.
Zatem je svetovalec omenil nad dva milijona lir pomoči, ki jo daje pokrajina raznim kulturnim, športnim in drugim ustanovam ter še razne manjše vsote s posebnimi sklepi Dosle pa ni odbor še nikoli predložil nobenega sklepa, ki bi odločal kak prispevek katerikoli kulturni, športni ali podporni ustanovi, ki deluje med slovenskim prebivalstvom. Tako je na primer zaprosila pomoč Dijaška Matica, toda odbor te prošnje
sploh ni upošteval. Na podobno prošnjo Slovenskega gledališča je odbor izjavil, da ne more dati nobene pomoči, dokler ne postane gledališče «moralna ustanova». Toda sprejetih je bilo mnogo sklepov o podporah raznim združenjem, ki niso «moralne ustanove». Smo toj-ej priča diskriminaciji, ki je v ostrem nasprotju z demokratično dolžnostjo, da se prizna italijanskim državljanom slovenskega jezika popolna enakopravnost. Kar se tiče slovenske skupnosti, bodo svetovalci KPI vztrajno zahtevali, naj se neha diskriminacija, riaj preneha kršenje določb ustave, naj se izpolnijo določbe Memoranduma ter naj se ustvari ozračje sodelovanja in mirnega sožitja med Italijani in Slovenci, za kar pa so potrebni popolna enakopravnost, konec vsakega nasilja in konec odrekanja pravic manjšinam.
SAMOMORI-- PEREČE SOCIALNO VPRAŠANJE
Priprave za ustanovitev «Centra upanja»
Pobudo za ustanovitev tega centra je dal neki tržaški novinar - Sodelovanje krajevnih ustanov in specialistov
Na pobudo nekega novinarja se je v Trstu ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev centra, ki naj bi se s primernimi prijemi in pobudami lotil perečega socialnega vprašanja, ki ga predstavlja vedno večje število samomorov. To vprašanje je resno, obenem pa zapleteno, zaradi česar ga je treba dobro proučiti. Zlasti je važen psihološki moment in je treba poiskati primeren način človeške solidarnosti, da se ponovno vzbudi zaupanje v človeku, ki je zaradi enega ali drugega vzroka hudo potrt in o-bupan.
Uradni naziv tega centra bo «Center upanja». Zdaj se šele pripravlja in organizira ne kot izraz neke javne ustanove ali bolnišnice, ampak kot združenje oseb, ki se bodo za svoje delo in dosego lepih ciljev posluževale pomoči raznih ustanov in zasebnikov. Vse kaže, da bo ta center začel
iiilliiiiiiliiMilniiiiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiuiiiiiMiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimmiiiiiifiiiiitiiimMiiiiiiHiiiiiMiiiiliiiiiiiiiiiMtiiiiiiiii
KANDIDATI ZA TRGOVSKO STROKO PRI ZRELOSTNEM IZPITU
Za izkušnje, ki jih čakajo v življenju je potrebna temeljita priprava
Na trgovski akademiji so bili včeraj že drugi dan ustni izpiti. Čeprav je izpraševanje kandidatov pri dveh «zelenih» mizah in je zato tudi izpraševalna komisija razdeljena v dve podkomisiji, delujeta obe v isti učilnici. Kljub temu, da je snov, ki morajo nanjo kandidati odgovarjati, zelo obsežna in zahtevna, ne bi mogel reči, da so kazali kandidati preveliko nervoznost ali pa celo strah. Morda je nanje pomirjevalno vplivalo to, da so se vsi člani komisije, posebno še nje predsednik, vedli do njih dobrohotno, naravnost očetovsko. In s tem so že koj v, začetku pripomogli dijaku, da je premagal začetno tremo in zbran odgovarjal na vprašanja.
Sicer pa je že značaj šolskega zavoda samega in poklic, za katerega se dijaki na njem pripravljajo, tak, da morejo le tisti uspeš-no slediti pouku, ki niso nervozni, ki so sposobni trezno in hladnokrvno zreti na življenje, ki jih zlepa kaj ne spravi s tira, in ki ‘se znajdejo v sleherni, še tako kočljivi situaciji.
'‘'Vprašanih se, skoro v vseh predmetih, nanašajo na primere, ki jih poslovni človek srečuje domala vsak dan pri svojem delu.
In tako so morali kandidati, oz. kandidatke včeraj znati povedati, kakšne so formalnosti za ustanovitev delniške družbe in kakšne dolžnosti (in pravice) ima nad. zornik delniške družbe, o menicah in o čekih. Dalje o kreditu in banki, o načinu mednarodnih plačil in o deviznih tečajih. O vrstah davkov in kako jih odmerjajo. Kakšne so dobre in slabe strani neposrednih in posrednih davkov, ter o progresivnem davku. Davek na dediščino. Državni dolgovi in izdajanje papirnatega denarja. O inflaciji in kako se ji država izogne.
Vsakdo bi moral poznati vrste zavarovanj, a toliko bolj je to važno za poslovnega človeka. Zlasti pa mora dobro poznati tudi predpise o socialnem zavarovanju. In prav o tem se je hotel včeraj prepričati izpraševalec. Kandidatka pa je morala povedati še o tem, kakšno je navadno posojilo in kdaj zapade ter, kako se doseže njega podaljšanje. «Kaj veste o amortizacijskem posojilu?» Da, amortizacijski način odplačevanja dolga je tako važen, da bi o tem moral pravzaprav vedeti vsakdo.
Poslovni človek pa mora, seve-dr, poznati ustroj javne uprave. O tem je moral dati odgovor kandidat, ki je očitno precej dobro poznal, kakšen je centralni in pe-riferični ustroj državne uprave. Prav tako se je zadovoljivo odrezal na vprašanji: «Naloge in funkcija državnega sveta in višjega računskega sodišča».
Blagoznanstvo Je na tej šoli eden najvažnejših, obenem pa zelo težkih predmetov. Človek bi mislil, da je to sama kemija. Morda. Pa še kaj matematike zraven in precejšnja mera logike in zdravega razsojanja «Kako se prepričamo, da so jajca sveža?» No, to bi pa v resnici morala vedeti sleherna gospodinja. Saj ji lahko brezvesten trgovec podtakne tudi kak klopotec! Toda solidni trgovci pregi, dajo jajca vpričo kupca s posebno lučjo. A doma storimo to še na več drugih načinov. «Kako jajca zavarujemo, da se ne pokvarijo in kako jih konservlra-mo?» «Ponarejanje testenin in kako to spoznamo». In dalje še o dobrih in pokvarjenih mesnih kon-servah, ter nazadnje:	«Kako bi
preizkusili, če je zmleta paprika zares pristna?» To vprašanje je eno nadvse preprostih, ki pa nanj prav odgovori le tisti, ki zna logično misliti. Torej, pravo «Kolumbovo jajce». Prav neznaten drobec tistega rdečega prahu je treba dati na jezik, pa se koj spozna, jeli paprika pristna ali ne. Zanimivo pa je pri tem to, da so na vsa ta vprašanja vsi dobro odgovarjali.
Predsednik izpraševalne komisije, g. dr. Rožič, je zelo ljubeznivo dal nekaj pojasnil o načinu izpraševanja in ocenjevanja pri letošnjih usposobljenostnih izpitih na trgovski akademiji, o dijakih in o učni snovi sami. Prijazni gospod predsednik, ki mu nihče ne bi prisodil, da se je prav te .i «srečal z Abrahamom», me je presenetil s tem, da je vedel o vsakem dijaku vse, do podrobnosti Ko sem se temu čudil, mi je pokazal posebno tiskovino, na katero se vpišejo vsi podatki o vsakem kandidatu posebej. Opisan je njegov značaj, njegova marljivost in vestnost, njegovo posebno zanimanje in nagnjenje za kak predmet in v kratkem nje. gove razmere, v katerih živi in ~»oije, iz katerega izhaja. Poleg
tega pa je na tiskovini še povprečna ocena vseh let na tem zavodu. « ši ti podatki so za pravilno in pravično oceno znanja kandidatk oz. kandidatov vsekakor nujni, S te. i se prepreči, da bi bila morda od enega samega odgovora odvisna usoda mladega človeka. Bodisi dobrega ali slabega. Gospod predsednik je tudi pojasnil, da so v končnem spričevalu ocene nekaterih predmetov združene v eno samo, kar včasih lahko občutno spremeni uspeh v posameznih predmetih. Tako je skupen red za slovenščino, zgodovino in državljansko vzgojo; knjigovodstvo in trgovin-stvo, blagoznanstvo in zemljepis. «Marsikaterega slabega odgovora je pa kriva okoliščina, da dijaki nimajo za skoro noben strokovni predmet potrebne učne knjige. A pri nekaterih jezikih, zlasti velja to za nemščino, se močno čuti negotovost v pogovoru, kar se pripisuje prepogostemu menjanju profesorjev v tem predmetu,» je zaključil g. predsednik.
V slovenskem jeziku so se vprašanja omejevala izvečine na slovstvo. «Oblika soneta in po kom se je Prešeren zgledoval pri svojih sonetih». «Značilna kraška in socialna Kosovelova poezija». «O Finžgarjevih ljudskih dramah in njih pomenu», «Ali je Voranc nadaljeval Cankarjevo delo?» «Od-
mevi prve svetovne vojne v poeziji». «O pomenu in značaju Martina Krpana».
Kandidati so si med tujimi jeziki izbrali nemščino ali angleščino. Pri obeh je bilo izpraševanje v tistem jeziku in je obsegalo najprej prevod trgovskega pisma iz slovenščine v angleščino, oz. v nemščino. Zatem so sledila vprašanja iz trgovske prakse: menica, ček, devize, delniška družba, dalje vprašanja iz zgodovine Anglije oz. Nemčije, o trgovini in industriji te države.
Pri obči in gospodarski geografiji pa so vprašanja zajemala učno snov iz poljedelstva, rudarstva in prometa. Skoro redno pa je bilo izhodišče in poudarek na domačem gospodarstvu, v ožjem in širšem pomenu.
Kdove, če se prav vsi kandidati, oz. kandidatke, zavedajo, da so vprašanja, ki jih dajejo izpraševalci pri teh izpitih, le senca tistih, ki jih postavlja življenje slehernemu poslovnemu človeku vsak dan. In če nanje ne zna odgovoriti — pade!. Včasih pade tako hudo, da nikoli več ne vstane. Življenje je prav gotovo strožje in bolj neizprosno kot profesorji, ki se zdijo dijakom kdaj morda neuvidevni, neusmiljeni, kruti...
S. A.
1.	Dijaki ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1963/64 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Geppa 9/11 (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževnlhlno, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno pro'njo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
4.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki.
delovati v prihodnjih mesecih. Nanj se bo lahko vsak obrnil telefonsko ob vsaki uri, tako podnevi kot ponoči. Potožil bo lahko svoje težave in skrbi ter bo gotov, da bo ostalo vse tajno. Z druge strani mu bo po telefonu odgovoril prijazen, prijateljski glas osebe, ki ga bo poslušala, skušala razumeti in ga potolažiti, mu vliti spet vero v življenje.
Večkrat zadostuje primerna beseda ob primernem času; kakor tudi dobro de, ko se nekomu potožimo ali si damo duška, ko nas nekaj tare in muči, a nimamo nikogar, ki bi nas razumel. V tem centru bo vsak našel odprta vrata in razumevanje, dobro besedo in tolažbo, a bo lahko prepričan, da o vsem tem ne bo nihče nikdar ničesar zvedel. Ce bi šlo za hude primere obupa in ne bi zadostoval telefonski razgovor, bo na izrecno željo center poslal o-sebo, ki bo po svojem poklicu, izkušnjah in znanju lahko osebno obiskala in se pogovorila s prizadetim človekom.
Telefonska številka centra bo objavljena v tisku in po radiu. To bo prijateljska številka, na katero se bomo lahko obrnili kadar koli. Podobne pobude v Berlinu, Milanu, Turinu in drugih mestih so rodile pozitivne uspehe. Zato je pobuda tržaškega novinarja naletela na razumevanje in podporo združenia novinarjev, pokrajinske in občinske uprave ter raznih specialistov, ki so u-stanovili pripravljalni odbor, kateri se je že sestal in se lotil svojega dela, da bi center začel delovati čimprej.
Razpis za prijave v Slovenski
dijaški dom
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Zaključen dokazni postopek proti mladeničem, obtoženim tatvin
Danes pred porotniki Mario Primi, ki je lani pri Borštu umoril svojo sestrično - Dva begunca pred kazenskim sodiščem
Tržaško porotno sodišče je zaključilo dokazni postopek v zvezi s procesom proti skupini mladeničev, ki so se zbirali v Ljudskem vrt(i v Ul, Giulia in tam kovali, vsaj tako trdi obtožnica, načrte za rope in tatvine.
Včeraj so porotniki zaslišali še zadnji dve priči, ki bi po mnenju zagovornikov morali olajšati odgovornost nekaterih obtožencev. Najprej je bila na vrsti 68-letna Martina Gabrielli, lastnica nekega Luna parka, ki je lani gostoval v raznih furlanskih krajih. Ženska je prišla včeraj zjutraj iz Gradiške, kjer Luna park trenutno gostuje. Izpovedi Gabriel-lijeve pa niso utegnile koristiti dvema obtožencema, in sicer Mi-lotichu in Muciacci. Zenska je namreč izjavila, da je Milotich delal pri njej od junija do 7. septembra lani. Muciaccia pa je bil zaposlen pri njej od 24. avgusta do 12. ali 14. septembra lani. Kot je znano, se je nekaj ropov zgodilo okoli 20. septembra, se pravi v dneh, ko mladeniča nista več delala pri Gabriellijevi.
Drugi pa je pričeval nočni čuvaj v Ljudskem vrtu v Ul. Giulia, 42-letni Pasquale Ferluga. Moški je pojasnil porotnikom, da se navadno zapirajo vrtna vrata od 22. uri. Le poleti, ko so v vrtu kino predstave, se izhodna vrata zapirajo pozneje, in sicer ob 11 ali pa tudi opolnoči. Vendar pa občinstvo lahko samo zapušča vrt, ne more pa vstopati. Čuvaj je še pojasnil, da ne zna, če so kdaj koga vrgli v ribnik, ali pa je sam padel vanj. Dejal je še, da se je večkrat zgodilo, da je zjutraj našel v vrtu reveže, ki so spali. Ti-le so brez dvoma preplezali nizko ograjo, ki obdaja vrt.
Na koncu je predsednik dr. Rossi prečital sporočilo, ki je prišlo na sodišče s strani psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu v zvezi z duševnim stanjem obtoženca Fazia. Iz tega poročila je razvidno, da so mladeniča sprejeli v bolnišnico 11. aprila 1961, ker si je baje hotel vzeti življenje in ker je bil prepričan, da ga vsi sovražijo in preganjajo. V bolnišnici je ostal en mesec. Zdravniki ir.-nijo, da je mladenič duševno zelo omejen. Baje ne zna niti katero je glavno mesto Italije. Je pa vdan pijači, saj popije vsak dan en liter in pol vina.
S tem je zaključen dokazni postopek. Razprava se bo nadaljevala jutri, ko bo spregovoril javni tožilec. Morda se bo kdo vprašal, zakaj se proces ne nadaljuje danes. Odgovor je preprost: danes bo sedel na zatožno klop Mario Primi, ki je lani v bližini Boršta umoril svojo sestrično Ado Spadaro. Ta tragični dogodek je gotovo še v živem spominu naših čitateljev, saj je preteklo od te-
daj komaj nekaj več kot pol leta. Primi je bil zaljubljen v svojo I4-letno sestrično. Nekega dne jo je povabil v svoj avto ter se odpeljal proti Borštu. Iz neznanih vzrokov je ubil dekle ter oskrunil truplo. Ce bj ga porotniki spoznali za krivega in zmožnega pravilnega presojanja in hotenja, ga utegne doleteti najhujša kazen: dosmrtna ječa. Zdi pa se, da bosta njegova zagovornika zahtevala naj psihiatri ugotovijo njegovo duševno stanje. Ce bi porotniki sprejeli to tezo, bodo proces verjetno odložili/
* * *
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Ciccarelli, obramba Strudthoff) se je zagovarjal včeraj 26-letni jugoslovanski begunec Zoran Simič iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Mladeniča so obtožili, da je ukradel nekemu drugemu jugoslovanskemu beguncu, Mateju Šabiču, 1000 lir.
Pred štirimi dnevi se je skupina beguncev znašla v točilnici v taborišču. Šabič je potegnil iz i' a 1.000 lir in naročil steklenico piva. Denar je položil na točilno mizo. Simič je baje pograbil tisočak ter ga stisnil v roke nekemu drugemu beguncu. Nazadnje je nekdo položil denar na okno, od koder pa je dokončno izginil.
Včeraj so sodniki oprostili Simiča zaradi pomanjkanja dokazov.
Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 32-letni begunec Dušan Samsa, ki je bil obtožen, da je ukradel torbo g fotografskim aparatom in šestimi zavojčki igralnih kart beguncu Kundidu, ki sedaj živi v Parizu. Pred nekaj dnevi se je Kundid vrnil v Trst, kjer je pri Sv. Soboti srečal Samso. Opazil je bil, da je neki gostilničar spodil mladeniča iz svojega lokala, ker ni imel denarja, da bi^ si privoščil jedače in pijače. Samsa se mu je zasmilil ter ga je peljal v neko drugo gostilno, kjer se je fant najedel in napil. Nato sta šla skupaj k brivcu. Tudi tu je Kundid poravnal vse brivske usluge. Ko pa je brivec strigel njemu lase, je Samsa pograbil torbo in zbežal. Kundid ga je nekoliko pozneje našel v neki gostilni ter prišel spet do svoje lastnine.
Včeraj so sodniki obsodili Samso na 8 mesecev zapora in 30.000 lir globe.
Pri belem dnevu tatovi v samopostrežni trgovini
Tatovi postajajo vedno bolj ctrz ni. Predvčerajšnjim so kar pri belem dnevu, med popoldansko za-
poro, vlomili v samopostrežni trgovini Delavskih zadrug v Drevoredu XX. septembra. Niso se ustrašili obljudenega Akvedota ter so s ponarejenimi ključi najprej odprli ključavnice rolojev v Ul. Gatteri 6/a, kjer je vhod v trgovino, potem še notranja vrata ln tako prišli v notranjost. Neznanci so sl prilastili precej plena. Pobrali so mesne izdelke, razna živila ter odprli dve blagajni iz katerih so odnesli za pol milijona lir gotovine.
Tatvino je nekaj ur pozneje, ln sicer ob štirih, opazil poslovodja samopostrežne trgovine 49-letni El-vino Torcello, ko je prišel odpirat trgovino. Takoj je prijavil tatvino agentom komisariata na Trgu Dalmazia. Policisti so uvedli preiskavo, da bi izsledili drzne tatove.
Neznanec mu je ukradel 20.000 lir
Žrtev nepazljivosti je postal 46 letni Bortolo Ghilardi lz Latine Ghllardi stanuje sedaj v Miljah ker je zaposlen pri nekem podjet Ju, ki Izvršuje razna dela v čistil nlcl «Aquila». Predvčerajšnjim se Je Ghllardi oddaljil za nekaj trenut kov Iz svoje sobe, ker Je šel v kopalnico. Ni se pobrigal, da bi zaprl vrata sobe, v kateri je na nočni omarici pustil listnico. Neznanec pa Je izkoristil prav ta trenutek in pobral listnico, v kateri Je Ghllardi hranil 20.000 lir.
Tatvino Je prijavil komisariatu v Miljah.
Z motorjem podrl priletno žensko
Včeraj navsezgodaj se Je na vogalu Ul. Battisti in Ul. Rossetti dogodila prometna nesreča, katere žrtev Je postala 76-letna Giuseppina Broglia vd. Quattrocchi iz Ul. Rossetti 8. Ko Je okrog 7. ure prečkala cesto, se Je vanjo zaletel 19-letni Bruno Čendak iz Ul. Ireneo della Croce 3, ki se Je vozil na motorju TS 28255 proti Montebellu. Mimoidoči so Braglievi priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK, s katerim so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so Ji ugotovili rano in udarec nad levim očesom ter Jo sprejeli na drugi kirurški oddelek. Braglieva, ki se je tudi pobila po levi rami, se bo morala zdraviti 10 dni.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor je potrdil vrsto sklepov občinskih in pokrajinske uprave ter drugih Javnih ustanov. Med drugimi je pokrajinski upravni odbor potrdil sklep tržaške občinske uprave, ki se nanaša na ponovni prevzem v lastno uporabljanje ljudskih stanovanj, ki jih je zgradila občinska uprava. Ta stanovanja je do 30. junija letos upravljal Zavod za ljudske hiše; sklep tehnično-zdravniško-veterinar-skega konzorcija devlnsko-nabrežin-ske občino o izplačilu mesečnega dodatka uslužbencem; sklep repen-taborske občine o konvenciji s podjetjem Telve za odstop prostora, kjer bo nameščena pomožna telefonska centrala ln sklepa miljske občinske uprave o zvišanju cene vode in tarif občinskega avtobusnega podjetja ACNA.
Riva in De Monte v občinski galeriji
Jutri ob IS. uri bodo v občinski umetniški galeriji na Trgu U-nitd v Trstu odprli razstavo slikarjev Bruna Rive in prof■ Vincenzo De Monteja. Razstava bo ostala odprta do vključno 22. t. m., in sicer v delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
V. A. Cocever v galeriji «Lo Squero» v Miljah
V niiljski umetniški galeriji «Lo Squero» bodo jutri ob is. uri o-tvorili razstavo slikarja V. A. Co-ceverja. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 12.30 in od 17. do 20. ure do vključno 21. t.m.
Razna obvestila
Danes, 10 t. m. ob 20.45 bo v Ul. Geppa 9 seja glavnega odoora Mladinske Iniciative.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza In Slovenska prosvetna zveza obveščata, da imata v juliju in avgustu uradne ure od 8. do 14.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaprta od 15. julija do 16. avgusta.
Slovensko planinsko društvo priredi 21. julija Izlet v Planico z vzponom na Srednjo Pončo. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II. v uradnih urah
Prosvetno društvo v Skednju organizira dito 28. julija 1963 izlet v Gozd
Martuljek Ih v Vintgar. Vpisovanje v pfOStorih' prosvetnega društva, Via di Servola št. 124/1, vsak dan od 20.30 do 21.30 razen ob sobotah In nedeljah.
Prosvetno društvo' Slavko Škamperle priredi za člane in prijatelje društva dne 4. avgusta t,l enodnevni izlet v Velenje in okolico.
Vpisovanje v prostorih društva na stadionu «Prvi maj» dnevno, razen sobote, od 20.30 do 22. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
9. Julija 1963 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Pa Je 18 oseb.
UMRUJ SO: 48-letml Luigi C Ivi na z-zo, 62-letna Francesca Žiberna vd. Scherl, 69-letm Guglielmo Tomasi, 85-iletrni Antonio Cerniva«!, 59-1 et ni Angelo Decani, 79-letna Agnese Del Missier poc. De Luca, 70-letnl Goffredo Figar, 45-letm Italo Paolettl. 56-lelnl Angelo Tamburiini, 38-letni Steltlo Germani, 13-letna Rosaona Giacchi, 796etr»a Alice Ive por. Sartori, 66-letna Giuseppina Vittori por. Santon, «Metni Umberto Matassi, 58-letna Teresa Bradaschia por. Me-deot, 72-letrvi Federico Fossalti, 78-letna Virginia Lam rencioh vd. Ba-stianclch, 62-letn( Pietro Radessloh.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu, Ulica Caravaggio 4 sporoča, da se Je vpisovanje v I. razred enotne srednje Solz za dijake, ki so v poletnem roku zaključili 5. razred osnovne Sole pričelo 1. julija 1963 in se bo zaključilo 25. julija 1963. Za dijake, ki 1-rnajo popravne izpite se vpisovanje za Isto enotno srednjo šolo zaključi 25 septembra 1963.
Ravnateljstvo državne srednje Sole, Ul. Frausin 12. Trst (Sv. Jakob) sporoča, da je čas za vpisovanje v 1. razren do 23 julija. Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. strokovne industrijske šole na Opčinah obve. šča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 26. ju. lija 1963 v tajništvu.
Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole, predložijo v tajništvu prošnjo s sledečimi prilogami: rojstni list, potr. dilo o cepljenju in precepljenju, spričevalo 5. razreda osnovne šole. Vzorec za prošnjo dobijo v tajništvu šole.
Ravnateljstvo industrijske strokovne Sole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da Je vpisovanje v prvi razred enotne srednje šole od 1. do 25. Julija 1963 vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikam v Trsta (Ulica Mon-torsino 8-III.) sporoča, da se vrši redno vpisovanje za I. razred enotne srednje šole ln za ostale razrede do 25. julija t.l.; za učence, ki imajo popravne Izpite, pa zapade rok dne 25. septembra t.l. Učenke In u-čt nei, ki se vpišejo v I razred e-uotne srednje Sole. morajo predložit; predvsem šolsko spričevalo 5. razreda osnovne šole. kakor tudi rojstni Ust ln potrdilo o precepljenju.
Ravnateljstvo strokovne šole v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za I. razred nižje srednje šole v Dolini vsak dan od 9. do 12. ure na tajništvu šole do vključno 25. julija.
Ravno tako se vrši vpisovanje za IL in Ili. razred strok. šole.
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 7.: Picclola, Ul. Orianl 2; Alla Salute Ul. Giulia 1: Serravano Trg Cavaina 1; G. Papa, Ul. Felluga 46.
Kine na
Nazionale 16.00 «Fabbrica di ufficiali».
Arcobaleno 15.30 «I sacrificati di Ba-taan» John Wayne. Technicolor
Fenice 16.00 «Lo sperone nudo» James Stewart. Technicolor.
Excelsior 16.00 «Appuntamento per uccidere» Giovanna Ra-lJli, Raymond Pellegrin.
Grattacielo 16.30 «Il risveglio dell’i-stiuto» Laurent ìerzieff, Folco Lui-li. Technicolor. Prepovedano rma-dini.
Supercinema 16.00 «Metempsico» Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «Missione segreta» Spencer Tracy, Robert Mitchum. Zad-njl dan.
Filodrammatico 16.30 «I diavoli alati» John Wayne, Robert Ryan.
Aurora 17.00 «L’ispettore». Prepovedano mladini.
Cristallo 16.30 «Un grappolo di sole».
Capltol 16.30 «La bella americana» Robert Therry,
Garibaldi Danes zap-to. Jutri ob 15.30 «La città di notte» Prepovedano mladini.
Massimo 16.30 «Inteligence Service» Pierre Price.
Impero 16.30 «Panie» Prepovedano mladimi.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Astoria 17.00 «Sotto dieci bandiere» Van Heflln, Eleonora Rossi Drago.
Astra 17.00 «L’ammutinamento».
Vittorio Veneto 17.CO «I sogni muoiono all’alba» Lea Massari, Aroldo Tieri. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «Caccia all’uomo» E-leonora Rossi Drago. Andrea Checchi.
Marconi 16.30 «Iil tesoro dl Rommel» Dane Addams, Paul Christian.
Ideale 16.30 «Emozioni e risate» — Stanilo in Olio.
Skedenj 20.30 «To>p secret» Ohelo A-lonso, Giorgia Moli, Massimo Serata. Technicolor.'
KINO NA PROSTEM
Skedenj 20.30 «I moschettieri del mare» Technicolor. Ohannlng Pollock, Annamaria Pierangell.
Marconi 20.15 «M tesoro dl Rommel» Dawn Addams, Paul Christian. Zadnja predstava ob 21.30.
Satellite 20.00 «Scaramomche» Barvni film. Stewart Granger, Eieonor Parker.	0
TMMki
predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri in 20.30 na prostem Regalscope film:
10 SCERIFFO
Isolo
(Serif je sam)
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 10 t. m z začet um ob 19.30 film-
TARZAN E LA FONTANA MAGICA
(Tarzan in čarobni vodnjak) nadaljuje TOM IN JERY
PREDEN GRESTE NA DOPUST SE NAROČITE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Telefonirajte na št. 37-338
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina L 400,—
SLOVENSKI KNJIŽEVNIK JOSIP VIDMAR
Ob sedemdesetletnici Miroslava Krleže
Minulo nedeljo — 7. t. m. — je veliki hrvatski književnik Miroslav Krleža slavil svoj 70. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu je pre dsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito poslal sledečo čestitko.
«Ob Tvojem sedemdesetem rojstnem dnevu, ki ga proslavljaš v jubilejnem letu Tvojega velikega umetniškega ustvarjanja, prejmi v Jovankinem in mojem imenu tople čestitke z željami, da Ti bo dobro zdravje še mnogo let omogočalo ustvarjalno delati.»
«Ker poznam Tvojo ogromno energijo in ustvarjalno misel, sem prepričan, da boš tudi v prihodnje veliko prispeval k naši socialistič ni kulturi, kakor si dal tudi v preteklosti s svojim revolucionarnim vplivom in delom bogat prispevek k razvija nju revolucionarnega poleta delavskega razreda Jugosla vije.»
Josip Vidmar pa je v zadnji številki ljubljanskih «Naših razgledov» objavil o Krleži sledeči sestavek:
Priznati je treba, da stojiš nekoliko uplašen pred ogromnim delom Miroslava Krleže, ki mu velja naša današnja proslava, če skušaš v tem odmerjenem času podati kolikor toliko enotno in jaisno podobo te skoraj neznanske osebnosti, ki se je izrazila na deset in več tisoč straneh, kolikor jih obsega njegov opus. Njegovo zbrano delo je bilo pred leti zasnovano kot serija dvaintridesetih knjig, tedaj, ko Krleža nemara še ni objavil ne svojih davnih dnevnikov in ko verjetno še ni eksistiral ne ,Aretej' ne , Epilog k dvema dramama’ ne zaključni del ,Banketa v Blitvi’ in ne obsežni ter še zdavnaj ne dokončani roman ,Zastave’. In grmada njegovih spisov vsebuje vrsto dram, romanov, novel, pesmi, legend, literarnih esejev, razprav, polemičnih člankov, političnih spisov in polemik, dnevniških zapisov in še in še od vsega, kar je literatura in v čemer se z besedami izražata človeška misel in duh. Toda pri tem poskusu znajti in razbrati se v teh razsežnostih me hrabri misel, da osebnost, ki je vse to ustvarila, ni samo povsem izjemno bogata, marveč tudi izjemno izrazita in kljub vsej raznolikosti sama v sebi zaključena in čvrsto enotna.
Zorenje mladega Krleže kaže presenetljivo značilnost, kakršno srečamo samo pri zelo nadarjenih in s pomembnim čutom za umetniško odgovornost obremenjenih pisateljih. Ta mladi književnik se pojavi pred beročo javnostjo kot avtor lirskih .wildejev-sko simboličnih’ in nekih fantastičnih spisov v duhu in okusu evropskega fin de sieda. Toda ta artistično nadarjeni in zainteresirani človek živi in snuje v težkem in usodnem času prve svetovne vojne, kjer se srečuje z življenjem, osebnim in narodnim, ki od odgovornega pisatelja terja posebne pozornosti za resničnost m njeno važnost. To je čas razpadanja habsburške Avstro-ogr-ske monarhije, čas velikih političnih odločitev v hrvaškem narodu, zaradi tega čas politizacije vsega javnega življenja, in naposled še čas — velike ruske revolucije in vsega, kar je bilo z njo v zvezi. Problematika in važnost teh širnih dogodkov sta avtorja ,simfonij’ in lirsko simboličnih pesnitev priklenili k resničnosti, ki ga ni več izpustila.
Tako se v Krleževem delu pojavi že 1916 njegova Hrvaška rapsodija in prično nastajati posamezne novele kasneje njegove knjige ,Hrvaški bog Mars’. Globoka sprememba, ki jo je poet pri svojem delu preživel, je dobila svoj vidni izraz že v naslovih. Odslej gre Krleži tudi kot pisatelju za usodo Hrvaške, saj je to njegov dom, za njeno politično in kulturno ozračje, ki je njegova življenjska sfera, za notranjo in vnanjo uso do hrvaškega človeka, saj je to njegov najbližji rod. In kakor je Krleža v tej novi smeri tako rekoč našel svojo pravo umetniško tèmo, tako se je prav ob nji prvič izrazil s svojo resnično psihiko v vsem njenem formatu. Zakaj čustvo, ki ga zdaj navdihuje in vodi, ni vsakdanje, plehko in površno frazersko rodoljubje, k* 9a mladi pisec preganja in zasmehuje, kjer koli ga sreča, in to tako neodjenljivo, da ga domača kritika razglasi za ,narodno-razdiralen, anacionalen element’. Ne, njegovo čustvo je globoka človeška vezanost in zainteresiranost, plemenita želja, da bi hrvaštvo, v katero se pri njem od vsega začetka povsem pri rodno vključujejo vsi Jugoslovani, resnično bilo vredno zahtevne ljubezni, ki jo čuti do njega in ki jo sramežljivo prikriva z nepodkupljivo kritičnostjo.
In vendar je ta ljubezen tako očitna! Treba je samo znati slišati, kako temu nepopustljivemu razumniku včasi zadrhti glas, ko govori o strahotah zgodb preteklosti na našem ozemlju ali o usodi anonimnega hrvaškega človeka v vojni ali celo v njegoui meditaciji nad mrtvim Radičem. Toda njegovo čtistvo se razodeva tudi drugače. Vsakdo mora opaziti strast, s katero se Krleža razgleduje po hrvaški in jugoslovanski zgodovini, kako išče v nji pravih mož, kako podrobno jo pozna in kako nazorno in živo jo obnavlja s svojo domišljijo.
In če ni mogoče reči, da te zgodovine nihče ne pozna tako kot on, je gotovo mogoče trditi, da je tako kakor on ne pozna nobeden izmed književnikov, njegovih tovarišev in je med Hrvati nemara nihče ni razmislil in ocenil tako kakor on. Njegovo doživljanje te zgodovine se neredko zgoščuje v pošastne vizije o blatni in krvavi Panoniji, v kateri živi tragičen narod, obsojen na stoletne boje za svoj obstoj, narod ,ki mu težke noči razsvetljujejo požari turških pohodov in njegovih uporov zoper domače vlasteline. Razpoloženje teh vizij trajno spremlja Krleževo razmišljanje o domači zgodovini in morda celo o domači sodobnosti med obema vojnama in se je umetniško najbolj prepričevalno in sugestivno izrazilo v ,Baladah Petriče Kerem-puha’. Neizčrpnost in nepomirlji-vost tega tragičnega razpoloženja je seveda tudi eden od izrazov njegove ljubezni do hrvaštva.
Toda svojo pravo vsebino, smisel in svoje prave razsežnosti ima njegov patriotizem samo, če ga oceniujemo in občutimo v zvezi z momentom, ki se v Krleževem življenju in delu pojavi v istih zadnjih mesecih prve svetovne vojne, ki so prinesli njegovo dokončno preorientacijo.
Ta moment je njegovo prepričanje o odrešilni vlogi socializma, ki mu ga je zbudil in utrdil nastop Lenina v ruski revoluciji. S prebujenjem tega prepričanja, te vere, je Krleža dokončno orientiran in ima v rok ah zanesljive kriterije za vse politično in por sredno tudi za kulturno dogajat- ji nje, ki ga spremlja in komentira v svojih spisih tn razpravah. Jasno mu je, da je socializem edini izhod za človeštvo, če se hoče rešiti iz obdobja, v katerem vladajo nad njim nasilje, izkoriščanje in roparsko zločinstvo. Politika je usoda človeštva. Nacionalni patriotizem ima smisel samo, če je skrb in napor za dosego revolucionarnih ciljev v obsegu, omenjenem začasno na en narod ali na skupino narodov. Moralna razkrojenost je večidel rezultat zavržene kapitalistične ureditve družbe in sneta. In treba je opozarjati na ta razkroj in pa razlagati in se tem ustvarjati razpoloženje in potrebo po socialni revoluciji, ki bo prinesla brezrazredno ureditev sveta in odrešitev od izkoriščanja.
Tem ciljem posveti Krleža vse svoje delo vključno z leposlovnim ustvarjanjem, ki naj služi revoluciji. In z nekako takimi pogledi spremlja, tolmači in sodi politično in družbeno življenje med obema vojnama doma, v Jugoslaviji in v Evropi in zlasti življenju doma meri stopnjo raz-krojenosti v dramah in prozi Glembajevskega cikla in v povesti o Filipu Latinavizcu in v romanu ,Na robu pameti'. Njegove diagnoze so mračne v domačem obsegu, še bolj mračne pa so v mednarodnih dimenzijah, kakor jih podaja na primer v ,Banketu v Blitvi’, ki je kratko malo preroška podoba evropskega fašizma.
In poleg tega vrsto politično kri-
tičnih člankov o notranjem življenju v stari Jugoslaviji, ki so deloma zbrani v obsežni knjigi ,Deset krvavih let’, v tej strahotni kritiki brezglave in zločinske dvorske politike v stari Jugoslaviji.
Za vsemi temi socialnimi in političnimi nazori in tendenc ami Miroslava Krleže stopi čista in popolna brezkompromisna skrb za človeka, za njegovo dostojanstvo in za življenje, ki naj bi bilo človeka vredno. In prav spričo tega dejstva mi je posebno ljubo pomisliti, da je bil Krleža eden od soustvarjalcev KPJ, Ta skrb ga vodi in neka skoraj atavistična bojazen, ki jo v romanu ,Na robu pameti’ razlaga kot stvah pred človeško neumnostjo, ki ji je človek nekako ušel, ko se je dvignil na zadnji dve nogi. Ali za zmeraj se vprašuje. Neumnost si vsekakor neodjenljivo prizadeva potisniti ga nazaj na vse štiri. Ta bojazen se pri Krleži ponavlja in se je pred nedavnim spet oglasila v zadnjem stavku njegovega .Areteja', s katerim nas opozarja. da je človeška roka, ki je najbolj dovršen umotvor narave, vendarle roka opice.
Format, kakršen je značilen za Krležo v teh kategorijah njegove osebnosti, je karakterističen v vseh smereh in razsežnostih njegovega dela. Kamor koli posežemo vanj, povsod naletimo na izjemno bogastvo in veličino. Njegova domiselnost je neizčrpna, njegova elokvenca bleščeča, nje-
gova logično dialektična moč, silovita. Kot ustvarjalec osebi je prepričevalen in subtilen psiholog, kot pripovedovalec zmeraj presenetljiv in izviren. Njegova strast do umetniškega doživljanja in produciranja je neutešna njegova človeška ukaželjn ost brez meja. Obsežnost njegovega znanja je v nekaterih sferah osupljiva, tako poleg literature zlasti v likovnih umetnostih, v zgodovini, v zgodovini medicine, v . muziki. To bogastvo je dragocen J okras osnovnemu življenju nje-1 gonih del. ki upravičeno zbuja- 5 jo ntis veličine tudi s to svojo * posebnostjo. Njegova misel je trajno zbrana in trajno je v ( nji živo in prisotno vse, kar je , ta človek in tvorec preživel in ' premislil, vse čustvene usedline in vsa dognanja. Odtod tudi možnost za že omenjeno kvantitativno razkošje njegovega dela. Ali naj nadaljujem z naštevanjemf j Ne, smisel vseh teh mojih besed je, da je Miroslav Krleža pri vsej kompliciranosti svoje narave v bistvu monumentalno pre. prost, velik in povsem izjemen pisatelj z veliko človečansko misijo, saj je prepričevalen in su-gestiven izpovedovalec pameti in razuma v človeškem rodu, razuma, ki nam edini more ohraniti ali priboriti človeško dostojanstvo in življenje, ki je združljivo z našim žlahtnejšim okusom. Krleževa vloga v nakih literaturah in v zgodovini naše zavesti je edinstvena.
J. V.
Motiv iz Kako vega Škocjana
Letošnje nagrade «Sedmega julija»
Ob dnevu vstaje srbskega naroda, 7. julija, so v nedeljo posamezne komisije podelile letošnje nagrade «7. julija» in sicer za najboljša dela v minulem letu na področju znanosti in umetnosti ter hkrati tudi nagrade za življenjska dela na istih področjih.
Nagrado v znesku enega milijona dinarjev za življenjsko delo na področju književnosti so letos dodelili srbskemu književniku Milanu Dedincu, letno nagrado v znesku pol milijona pa je dobil pesnik Stevan Raičkovič za zbirko pesmi «Kamena uspavanka».
S področja likovne umetnosti sta nagrado za življenjsko delo dobila Marko Celebonovič in Stojan Aralica, letno nagrado od 500 tisoč dinarjev pa je dobil beograjski slikar Boško Petrovič.
Za svojo življenjsko delo na področju gledališke umetnosti je bil nagrajen dramski umetnik Strahinja Petrovič, Stevan 2igon pa je dobil letno nagrado za svojo vlogo Robespierra v «Dantono-vi smrti». S področja glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti so bili nagrajeni: nagrado za svoje življenjsko delo so dobili etnomuzikolog Miodrag Vasiljevič, violinistka Marija Mihajlovič in pianistka Olga Mihajlovič, ki so si nagrado razdelili* v troje; let-
JUG. - NEMŠKI FILM «ČLOVEK IN PES» NA BERLINSKEM FESTIVALU
Del zahodnega Berlina ne prenese antinacisticne resnice
Tako imenovano «boljše» občinstvo in «nagajivi» kot - Večerna predstava z novim in drugačnim občinstvom - Kritika je bila tudi povsem razdeljena
Pred dneui smo poročali o berlinskem filmskem festivalu, kjer je bil na programu tudi jugoslo-vansko-nemški film «Človek in pes». Film zasluži, da se ob njem ustavimo iz razloga, kako ga je del nemškega občinstva sprejel. Dopisnik beograjske fBorbe» je ,o tem zapisal takole:
«Film je režirati «tu «arijski režiser Ed vin Zbonek, snemal pa Jugoslovan Nenad Jovičič po scenariju Svete Lukiča in S. Ben-dekovera, v njem pa so igrali nemški in jugoslovanski umetniki. Ta film je bil v Berlinu predvajan kot nemški film in kot tak bo šel na pot po zahodnem svetu, v vzhodnih državah in v Jugoslaviji pa bo prikazovan kot jugoslovanski film.
Zbonekovo dramatično zgodbo iz zadnjih dni druge svetovne vojne je občinstvo v Berlinu dočakalo kot nemški film, t.j. kot prvi odkrito antinacistični film, ki uradno na nekem festivalu predstavlja Zahodno Nemčijo. Zgodba je dokaj enostavna:
V nekem koncentracijskem taborišču, tik pred koncem vojne, sta dva brata. Eden je essesovski oficir; drugi pa je jetnik, ki je obsojen na smrt skupno s tisoč drugimi tovariši iz taborišča. Zve se namreč, da bo taborišče uničeno in da bodo vsi kaznjenci pobiti, preden pride osvobodilna vojska. Taboriščniki sklenejo, naj bi eden od njih skušal pobegniti in javiti zavezniškim silam o kraju, kjer se nahaja taborišče ter o namenih poveljstva taborišča. Izbira pade na brata-taboriščnika, preganja pa ga brat — taboriščni krvnik.
Begunec, ki ga v filmu igra odlični nemški igralec Gez
Radio Trst A
7,00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Folklorni mozaik; 12.15: Za naše žene; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče; 17.00: Ansambel Franco Vallisneri; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Simfonične pesnitve; 19 00: Sopranistka Zlata Gašperšič; 19.15:	Slataper:	«Moj
Kras»: II. oddaja; 19.30: Pevci, kitare im ritmi; 20,00: Sport; 20.30: Včeraj in danes; 21.00: «Veronika Deseniiška», tragedija v petih dejanjih.
Trst
12.00: Plolče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Pesmi brez besed; 13.35: «El calcio»; 14.35: Jazz danes.
Koper
8.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktail; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Turistične beležke; 12.52; O-perna glasba; 13.40: Plošče; 14.00: Melodije in ritmi; 14,30: Za oddih im razvedrilo... 15.30: Mladinski pevski zbori; 16.00: Pesem za vsakogar; 16.30: Otroški kotiček; 17.00: Popoldanski koncert; 17,40: Iz Jug. festivalov; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ljubljanski Jazz orkester; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Woody Herman; 22.40: Skladbe L.M. Škerjanca; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
«.30: Vreme na ital. morjih; 8.20:
SREDA, 10. JULIJA 1963
Jutranji pozdrav; 8.30: Glasbeni sejem; 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 10.30: Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00: Za sam orkester 11.30: Koncert; 13.25: Ital. pesmi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.45: Glasba in turizem; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Skladbe R Parodija; 17.25: Operna glasba; 18 25: Srečanja s pisatelji; J9.10: Kmetijska oddaja; 20.25: Lahka glasba; 2105: C .D. Marisi: «Il cittadino del mondo»; 21.55: Grška folklorna glasba: 22.10: Duo Malnardi-Zecchl.
II.	program
8,00: Jutranja glasba; 8,35: Jim-my Fontana: 9.00: Italijanske popevke; 10.35:	Nove Ital. pesmi;
11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14 45: Plošče; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16 00: Tour de France; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Vaši izbranci;
19	50: Tour de France; 20,00: Simfonična glasba: 20.35: Filmske novosti; 21.35: Glasba v večeru; 22.10: plesna glasba.
III.	program
16 30' Gospodarska rubrika; 18.40: Knjižne novosti; 19.00: Dve Galup-pljevi skladbi; 19.15: Likovna umetnost- 19.30: Vsakovečerni koncert;
20	30: Revija revij; 20.40: Musofg-ski in Borodtn; 21.20: Na programu Prokofjev; 22.15: Italijanski Jug In evropska kultura; 22.45: Glasba da-nes.
Slovenila
4.00: Dobro Jutro!; 8.05: Opera in balet; 8.55:	Otroške razglednice;
9.10: Oddaja za cicibane; 9.25: Popevke; 10.15: Pri srbskih skladateljih; 10,30: Človek In zdravje; 10.40: Slovenske narodne; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti I; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Domači napevi; 12.45:	Slovenski
oktet: 13.15: Obvestila; 13.30: Iz dveh znanih hrvaških oper; 14.05: Zabavna glasba; 14.35: Novosti Iz fonoteke; 15.15: Polke im valčki; 15.40: Amaterji; 16.00: Vsak dam za vas; 17.05:	Promenadni koncert;
18.10: Mendelssohn-Bartholdy ; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Puccini: Turandoti 22.15: Iz filmov in glasbenih revij; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Plesalcem.
Ital. televizija
16,00: Tour de France; 18.00: Program za najmlajše; 22.15; Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.05: Detektivka: «Pisma prijateljici»; 21.55: Ko film še ni bil zvočen; 22.25: Zabava v Los Angelesu; 23.05: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Film «David Copperfield»; 23.25: Sport.
Jug. televizija
19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: TV transverzala II — quiz oddaja; 21.45: «Dubrovniške poletne Igre»; 22.15: Poročila.
Georg, gre skozi vrsto nevarno- 1 sti in nešteto težav, za petardi pa mu je brat z dvema essesov-cema in s psom, ki je begunčev glavni sovražnik. Na koncu, ko je že prispel do reke in jo mora le prekoračiti, da bi prišel do zaveznikov, in ko je že na drugi strani obule in je ostalo le še nekaj :tur do uničenja, taborišča, uspe bratu-preganjalcu brata-begunca umoriti. To je konec zgodbe in nacistične Nemčije, iz enega tolikih taborišč, v katerih so pomrli stotisoči žrtev nacizma.
Zdi se pa. da občinstvo, ki bi bilo moralo to zgodbo občutiti do neke meje kot lastno zgodbo, pa čeprav ni tako prijetna, ni bilo pripravljeno tega storiti. Premiera filma na berlinskem festivalu je dokazala celo nekaj povsem nasprotnega. Ni važne kako, toda del občinstva je bil pripravljen bojkotirati vsak poskus, da se o nacistični preteklosti govori z omenjenim jezikom vojnih žrtev, z jezikom onih, ki so šli skozi morilsko katastrofo najbolj mračne dobe našega časa, dobe, za katero se bo v zgodovini prav gotovo ohranil simbolični in mračni znak koncentracijskih taborišč, najbolj strašne in najbolj nečloveške rešitve ftza sistematično uničevanje smrtnikov».
Premiera, ki je bila ob pol šestih popoldne za povabljene goste in izbrano občinstvo, se je začela z normalno najavitvijo filma, toda z nenormalno reakcijo občinstva. Iz gornjega desnega kota velike dvorane so najavitev filma dočakali posamezni žvižgi in — smeh. Neprimerno in v začetku filma sporadično toda organizirano žvižganje ter smeh na v glavnem neumne domislice, ki so prihajale iz tega kota, sta spremljala vse prikazovanje filma do konca. Občinstvo v dvorani je skušalo pomiriti «nagajivi» kot, v katerem je bilo — kot smo pozneje videli — kakih dvajset mož v starosti med 30. in 40. letom, toda pomirjanje stalnih izzivanj, žvižganja «n pripomb na račun filma, je v dot/rani ustvarilo nerazpoloženje, tako da se filmu dejansko ni moglo slediti.
Skupina iz desnega kota je po predvajanju filma počakala producenta Braunera in glavne protagoniste in se ni skrivala pred občinstvom, niti ni prikrivala tega, da je prišla z organiziranim namenom pokvariti premiero. Nismo jih vprašali in zato ne moremo z gotovostjo reči, lahko pa z gotovostjo predpostavimo, komu in kaj je bilo «vredno» žvižganje in smeha v scenah, v katerih SS-ovec preganja taboriščnika — brata in njegovega tovariša, kaj je bilo smešno pri tem, ko do smrti pretepejo nekoga, ki je skušal pobegniti; kaj je bilo in komu smešno v scenah, v katerih se mora povsem izčrpani begunec boriti z zverjo v človeku in z drugo zverjo — psom, ki ga preganja, in končno, kaj je bilo in komu smešnega v dejstvu, da je neki nacist ubi2 človeka, ki je hotel rešiti tisoč mučenikov iz enega od tisočerih koncentracijskih taborišč, ki so kot strupene gobe nacistične bestialnosti zrasla v Neslavnem razdobju človeške zgodovine,
Zanimivo je nadaljevanje te zgodbe zvečer, ob 9. uri, ko so
film «Človek in pes» predvajali za občinstvo. Ista skupina, le da ni bila tako številna, je prišla tudi na to predstavo in skušala provocirati avditorij. Toda to; kar 'ji je uspelo z elitno premiersko publiko, ji ni uspelo sedaj. Gruča je .enostavno morala obmolkniti in njeno žvižganje ob koncu filma Se v ploskanju sploh ni čul.
Naslednjega dne se je tisk raz-
cepil v dve skupini, od katerih je ena film hvalila, druga pa ga prav tako energično napadla. Del nemškega tiska ter Psi francoski in angleški listi so pisali v smislu kritike, ki je že v nedeljo izšla v listu «Welt am Sonntag»: «Ta močni, napeti film, je namenjen predvsem mladini... Režiser Ervin Zbonek z Dunaja je te večkrat obiskal berlinski festival. In vtem ko je Hedrick-so va «Zakasnitev v Marienbor-nu» kljub vsem vrlinam ostala na ravni velike televizijske reportaže, sta Zbonek in jugoslovanski snematelj Nenad Jovičič ustvarila močnejši in v vsakem pogledu bolj tragičen, boljši in lepši film, p vzdušju in krajini, ki ni stal več v okvirih ekrana»».
Drugi dal nemškega tiska pa je film napadel, trdeč, da je zgodba v njem preveč patetična
in življenjsko neverjetna. Zelo zanimivo je, da noben domač list ni pisal o onem, s čimer so skoraj vse tuje kritike začele opisovanje filma, namreč z njegovim smislom in zgodovinsko dobo, ki jo film obravnava. Te dobe se nihče rad ne spominja. Toda spomnimo se je zelo intenzivno, ko slišimo, da še danes more izzvati nekaznovan smeh in žvižganje.
Toda film že ima svojo pot. Film «Človek in pes» gre t udi na moskovski festival, t. j. pred mednarodno publiko, ki je navajena, da se o nacistični bestialnosti govori odkrito. Prikazali pa ga bodo tudi v Pulju, kjer se bò tudi jugoslovanska pubtika mogla prepričati, ali so dogodki, opisani p filmu, bili verjetni ali življenjsko neverjetni.
S. S.

Gotovo jim je bilo vroče,
• I
'ješ- 11 -ÌUSkSÌSÌ v/f
Stiri članice angleške ženske pomožne vojaške službe so se izgubile v puščavi in našli ao jih jemenaU vojaki, ki pa jih niso le rešili, pač pa jih še zaprli. Z njimi je bilo tudi nekaj vojakov, U so st z jemensko vojsko spopadli in pustili na bojišču štiri mrtve. Kot vidimo, so angleški vojaki-fenake nekoliko
zaskrbljeni
IIIIIIIIIMIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIMmillllllllllHimilHIIIIMUHHIIIIIIIHHNmillllllllllllMIHimilllllMIIIIHiliiiHHHlMHtiHHMHIIIIIHlUimi
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S svojo odločnostjo boste pripeljali zadevo do konca. Zelo verjetno boste morati na pot.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ponovno se lotite zadeve, kil ste Jo opustili, ker Je šla narobe. Zanesite se na one, ki so se že Izkazali.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) S svojo razsodnostjo Sl boste utrli pot k napredku. Nekdo vam bo priskočil na pomoč, ne da bi od njega to pričakovati.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zelo težavna poslovna pogajanja, ki se pa bodo dobro končala. Vsakdanji problemi in prijetna presenečenja.
LEV (od 23. 7, do 22. 8.) Težave
HOROSKOP
bodo, toda vse bo šlo prav. Cim več razumevanja v družini tn s težavami ljubljene osebe.
DEVICA od 23. 8. do 22. 9.) Ce se boste lotiti neke nove zadeve, dobro premislite. Nekdo se zanima za vas lz čustvenih nagibov,
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V poslovnih zadevah boste Imeli veliko srečo. Ne bo pa šlo vse tako gladko v vaših čustvenih stvareh.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.)
Odlična zamisel, ki Jo boste Izvedli, če boste dovolj vztrajni. Več Iniciative v ljubezni.
STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) Zelo primemo ozračje za nove poslovne stike. V družini prijetno razpoloženje. Nekoliko ljubosumni boste.
KOZOROG (od 21. 12. do 30. 1.) Računajte s podporo neke vplivne o-sebe. Vaše družbene obveznosti vas oddaljujejo od družine.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) N* delu ali v poslih boste naleteli na ovire, ki pa Jih boote premostili. Posvetite več pozornosti svojcem.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z večjo pozornostjo boste svojo nalogo dobro izpeljati tn ai a tem utrdili položaj.
no nagrado v znesku no! milno-i» Pa je dobil Petar Bžrgtmo a svojo skladbo «Komr.-lan' a
glasba».
Komisija za arhitekturo in urbanizem je letošnjo nagrado za življenjsko delo na tem področiu dodelila Milanu Zlokoviču. doč:m so nagrado v znesku po 500 tisoč dinarjev za uspehe na področju množične kulture dodelili beograjskemu knokiubu, delavski u. niverzi v Novem Sadu, ljudski knjižnici v Pirotu, domu ku ture v Kovačiči in .beograjski mostni knjižnici.
Nagrade za življenjsko delo na področju znanosti sta dob: a redni profesor na kmet iški fakulteti v Novem Sadu dr. Pavle Vu-kasovič ter upokojeni univerzitetni profesor dr. Borislav Stevanovič. Letne nagrade z istega področja pa so dobili Miodrag Janko, vič, Dimitrije Tjapkin, Djordje Bošan, Vukašin hadovanovlč, Dušan Trifunovič, Vojin Cvekič, dr. Andria Valčič, Ratko Mičič, Dor-dje Bugarinovič in Miodrag Stevanovič, sodelavci inštituta za ke. mična, tehnološka in metalurška raziskovanja v Beogradu ter e-lektronske industrije v Nišu. Letno nagrado od enega milijona dinarjev pa so dobili še dr. Mihajlo Aleksič, dr. Eva Berkovič, dr. Paia Ivandekič-Ivkovič, Miodrag Jelič, Trino Mulina, Dušan Radma-novič, Marija Sajevič, Borislav Srebrič, Stevan Stajič, Radoslav Cvetkovič in Jovan Sevič. Nagrado po 500 tisoč dinarjev pa so dobili še dr. Siniša Radojevič z me. dicinske fakultete v Beogradu, dr. Branislav Jankovič, izredni profesor farmacevtske fakultete v Beogradu ter Dragutin Stojano. vič, izredni profesor Ko seno tako našteli nagrade in navedli nagrajence, bi morali citirati tudi motivacije. Toda to bi bilo predolgo, zato borne raje navedli nekaj podatkov iz morebitnih posebnosti nekaterih nagrajencev.
Pavle Vukasovič, ki je dobil nagrado za njegovo življenjsko delo na področju znanosti, je pravzaprav slovenskega rodu in so se njegovi predniki klicali Sti. bilj. Pred prvo svetovno vojno je študiral medicino in po vojni presedlal na agrarno fakulteto v Parizu. Sedaj je profesor na agrarni fakulteti v Novem Sadu in znanstveni sodelavec Higienskega zavoda v Beogradu. Doslej je Vukasovič napisal okoli 115 znanstve. nih del, ki so izšla prvenstveno v francoščini. V glavnem se nagrajenec ukvarja s proučevanjem škodljivega mrčftta in še posebej onega, ki prenaša bolezni.
Z istega, to je znanstvenega področja je treba omeniti tudi letošnjega nagrajenca dr. Borlslava Stevanoviča, ki je bil nagrajen za «delež, ki ga je dal psihološkim znanostim in za pionirsko poslanstvo, ki ga je opravil na področju eksperimentalne psihologije v Jugoslaviji». Stevanovič je namreč eden prvih strokovnjakov v Srbiji in Jugoslaviji v dobi takoj po prvi svetovni vojni, danes pa je samo na beograjski katedri okoli 25 uglednih strokovnla-kov in znanstvenikov.
Z medicinskega področja je tre. ba omeniti tudi letošnjega nagrajenca dr. Sinišo Radojeviča, ki je bil sedaj nagrajen za delo v proučevanju kile. Zanimivo je ob tem pripomniti, da je bi) profesor novosadske univerze za to svoje znanstveno udejstvovanje že nagrajen, ker ga je že leta 19(11 nagradila francoska naconalna medicinska akademija.
Dr. Dragutin Stojanovič je za svoje priznanje, nagrado 7. julija, zvedel med stroji terinocen-trale «Kosovo» v Obiliču, kjer proučuje turbo naprave zaradi določanja energetskih značilnosti, na temelju katerih je treba pozneje določati normative porabe toplote pri proizvodnji električne energije.
Inž. Miodrag Jančič, ki se omenja med nagrajenci, je docent na tehnološki fakulteti v Beogradu in načelnik oddelka za polprevodnike in specialne snovi na inštitutu za kemična tehnološka in metalurška raziskovanja v Beogradu. V tej skupini so bili omenjeni tudi inž. Dimitrije Jaipkin in drugi, ki so bili nagrajeni za dolgoletno delo na področju tehnologije polprevodnikov in za uspešno obdelavo procesa njihove proizvodnje v Jugoslaviji.
Vsekakor je treba omeniti tudi profesorja na farmacevtski fakulteti v Beogradu in upravnika oddelka za dinamiko razvoja in genetike na biološkem inštitutu LR Srbije dr. Branislava Jankoviča, ki se od 1947. leta ukvarja z mikrobiologijo. Svoje prve poskuse je začel na opicah, ko je proučeval sorodnost njihovih krvnih skupin s človeškimi krvnimi skupinami. Pozneje se je začel ukvarjati z imunologijo in posvetil tej vso svojo dejavnost zadnjih let. Posebno se je ukvarjal s tako imenovanim timusom, organom v prsni duplini človeka, ki je eden izmed činiteljev za imonološke organizacije organizma in igra važno vlogo v razvoju obrambnih sil organizma.
Sinteza petnajstletnih izkušenj in prejšnjih raziskovalnih del e-konomtkega inštituta v Beogradu je strnjena v štirih študijah o problemih dolgoročnega razvoja SR Srbije in prinesla letošnjo julijsko nagrado 13 ekonomistom, med katerimi je dr. Kosta Mihaj-lovič, direktor ekonomskega inštituta. Dr. Kosta Mihajlovič je s svojimi sodelavci prikazal probleme prikladnejše teritorialne strukture gospodarstva in ogromne možnosti, ki so v teritorialni kompoziciji.
— ? —
10. julija 1963
TUM VČERAJ POVORKj STAVKAJOČIH PO GORICI
Po osemnajstih ftncHh stavke tekstilcev
Tognella še vedno noče popustiti
Zborovanje delavske zbornice ■ Izvršni odbor FIOT-CGIL zaseda v Milanu
Bela stavka v podgorski tekstilni tovarni traja že šestnajst dni. Včeraj so vse delavke v povorki zapustile obrat in odšle v Gorico. Na čelu kolone so nosile napise. Prebivalstvo je pozdravilo delavke s simpatijami. obenem pa izražalo hudo nezadovoljstvo nad Zvezo industrij-cev, ki še vedno noče sprejeti delavskih zahtev.
Pred prefekturo se je od skupine ločila delegacija stavkajočih, ki jo je sprejel šef kabineta Garra Odšli so še na županstvo, kjer jih je sprejel pooblaščeni odbornik, in na pokrajino, kjer so člani delegacije prikazali svoje zahteve predsedniku dr. Chientarolliju. V Ron-kah so delavke vsake izmene stav kale poldrugo uro. Pred tekstilno tovarno v Podgori sta bili včeraj dve zborovanji. Odgovorni tajnik Delavske zbornice je govoril delavcem ob 8.30 in 17.30.
Prefektura je včeraj pozvala na razgovor sindikalne zastopnike in jim je prikazala svojo posredovalno vlogo v sporu med sindikati in Tognello.
V Milanu se je sestal izvršni odbor FIOT-CGIL ter prouči spor v Tognellovih tekstilnih tovarnah, ki so edine na tem sektorju, kjer delodajalec še ni pristal na sporazum.
Enajstega julija bodo na sedežu Zveze industrijcev v Gorioi pogajanja o proizvodni nagradi v lesnem industrijskem podjetju IGLEA.
Skoraj dokončana glavna vodovodna cev v Dolu
Gradnja kraškega vodovodnega omrežja neprestano napreduje.
VERDI. 17.00: «Piena luce sull’assassinio», Pierre Brasseur in P. Andret, francoski čmobeli film.
CORSO. 17.00: «La porta dalle sette chiavi», H. Dracae in Sabina Seselmann. Nemški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «Avventure a Vallechiara», S. Laurei in O. Hardy. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.30: «Oro tragico», A. Markast in A. Haus Sonhker. A-meriškl čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,4 stopinje ob 15. uri, najnižjo 12,8 stopinje ob 4.10. Povprečne dnevne vlage je bilo '89 odstotkov.
Pnevmatična kladiva razbijajo skalo pri Devetakih, da bi skopala jarek za položitev vodovodnih cevi do financarske vojašnice ob cesti, ki pelje na Opatje selo. Tudi do Jamelj je cev že speljana. Zgraditi je treba še odcepke od glavne cevi do posameznih potrošnikov. Gradnja napreduje brez velikega reklamnega šuma. Skupina marljivih delavcev je začela z deli že pozimi in je v tem času napravila zares veliko delo, ki se razteza od Jamelj skozi ves Dol tja do Devetakov. Prebivalstvo z zadovoljstvom ugotavlja napredek tega dela in pričakuje, da bo že v tej zimi imelo v hiši vodo iz vodovoda.
Speleologi raziskali jamo na Poljanah
V nedeljo 7. juljja je skupina speleologov iz Tržiča, pod vodstvom znanega jamarja gosp.Span-gerja, raziskala majhno kraško jamo na Poljanah pri Doberdobu.
Namen te ekspedicije je bil predvsem ta, da se ugotovi s tehnično preiskavo terena, ali, morda obstajajo na tem jcltu Hfrgsči kakšna podzemeljska nahajališča vode.
Dva jamarja sta se spustila v
ja
ne 7°
jami dve uri in prinesla na površje dva lepa stalaktita.
S to ekskurzijo se je dokončno ugotovilo, da je izključeno, da bi obstajal na Doberdobskem neizkoriščen vodni zaklad, obseg jame pa je premajhen, da bi se jo izplačalo nadalje raziskovati.
a-rva j orna i j a 5vd 5“ SJJUSUia V
»MB
Tečaj za občinske tajnike
Uradni list objavlja, da bo v akademskem letu 1963-64 v Rimu
Tečaj, ki bo vseboval lekcije, predavanja, praktično delo ter pripravljalno dobo enega meseca pri neki občini, ki jo bo določilo notranje ministrstvo, se bo začel meseca oktobra in se bo zaključil julija 1964.
Pogoji za posedanje tečaja so: italijansko državljanstvo, dopolnjeno 21. leto starosti do junija 1964, najvišja starost 30 let, med šolskim letom ne sme kandidat prestajati vojaškega roka, zaključiti pa je moral pravno ali kakšno podobno fakulteto. Posebna komisija bo izbrala prvih 150 tečajnikov, ki bodo imeli največ točk. Prošnje sprejema prefektura do 31. avgusta letos.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora (GPA) so go-riški občini odobrili podaljšanje koncesije za uporabo goriškega Grada, ureditev Ul. Garzarolli ter končni načrt za gradnjo otroškega vrtca v Stražicah. Ronški občini so odobrili izplačilo prispevka, ki ga je namenila organizatorjem kolesarske dirke, občini Sovodnje pa najem posojila v znesku 6.480.000 lir za gradnjo vodovoda na Krasu ter podaljšanje jamstva za CAFO. Pokrajinska u-prava bo izplačala generalnemu tajniku dr. Ferrucciu Bernardisu nagrado za njegovo 25-letno delo pri pokrajinski upravi.
25. julija zaključek vpisovanja v I. gimnazijo
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici v Ul. Randaccio sporoča, da traja vpisovanje do 25. julija. Pojasnila daje tajništvo šole.
16. ETAPA DIRKE «TOUR DE FRANCE»
Bahamontes nova rumena majica toda samo 3” pred Anquetilom
Zmagovalec etape Španec Manzaneque je zmagal z naskokom več kot 5 minut
iHiiiiiiiiiuiuittiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimniiJiiiiiimitiiiiiiimiiiitiiiiimiiiiHHiiHHimii
Goriška občina darovala milijon lir za stavkajoče
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki ji je predsedoval odbornik Lupieri, so proučili spor v tekstilni tovarni v Podgori in sklenili, upoštevajoč gmotne in človeške prilike tako številne kategorije, podeliti en milijon lir občinski podporni ustanovi (ECA), da pomaga najbolj prizadetim družinam. S tem se občinska u-prava ne namerava vtikati v spor, ampak hoče s stvarno pomočjo dokazati solidarnost s potrebnimi meščani.
Sklep so sprejeli na seji načelnikov političnih skupin, občinski svet pa ga bo potrdil na svoji seji 15. julija.
Pogreb otroka na Palkišču
V soboto 6. julija so na Palki-šče spremili na zadnjo pot ma-deveti tečaj za občinske tajnike, i lega Renata Perica, starega 10 me-
iiiiiiiiiiimniiitiiHiiiHmiiitmiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiii
NESREČA ALI SAMOMOR?
Priletna ženska iz
$ *• • M « K . i. ■ <• M 1 «I > k, - JO tk r	*
utonila v De Dettorijevem
Našel jo je sin, ki je živel z njo
Zagraja
prekopu
Včeraj je 77-letna Maria Toma-sini,#vdova Spessyt, iz Zagraja že navsezgodaj fzanptói^t » ttspovànje v katejejp^je jpvsiJbmfBrunom, ki ima svojo družino. Odšla je iz hiše, še preden je sin vstal, jzginotje je povzročilo hu-jo v družini. Sin jo je ati najprej pri sosedih, em pa, še pri sorodnikih. Tako pripeljala do Do Dot-
-
Igral bo Izvrsten orkester s popevkarji. Ples bo vsak večer od 20. ure dalje. Na razpolago bodo priznana briška vina, nealkoholne pijače in prigrizek.
V nedeljo, 14. Julija ob 17. uri bo v prijetni senci zabavišča
KONCERT PEVSKIH ZBOROV s Tržaškega I»,Goriškega
Nastopili bodo zbori Prosek- Kontovel, Dol-Poljane, Vrh ii verjan ter inštrumeritalni trio s pevko iz števerjana.
Vseskozi
'rh in Šte-
torijevega namakalnega prekopa, ki je kakšna dva km oddaljen od njegovega bivališča. Pogledal je v vodo in z grozo opazil materino truplo kakšen meter pod vodno gladino.
Dogodek je prijavil foljanskim karabinjerjem, ki so poklicali go-riške gasilce. Gasilci so se ob 10.30 pripeljali na kraj najdbe z gumijastim čolnom in truplo u-topljenke spravili na suho. Tržiški zdravnik je ugotovil smrt, sodnik pa je odredil, da so truplo pripeljali na dom v Zagraj. Karabinjerji še niao ugotovili pravega vzroka nesreče; lahko se je zgodila samo nesreča, ni pa izključen tudi samomor
secev, ki je bil bolan že od rojstva. Iz hiše žalosti je žalni sprevod krenil na novo dolansko pokopališče, kjer so položili majhno krsto v grob.
Nesrečnim staršem in malim bratom izrekajo vaščani in prijatelji ter sorodniki sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
Nezgoda dveh otrok
Ob 11. uri včeraj so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 7-let-nega Alvara Pecorarija iz Slovren-ca pri Moši. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da ima deček zmečkan členek na levem prstancu.. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v desetih dneh. Starši so izjavili, da se je poškodoval doma z ležalnim stolom.
Ob 15. uri pa so v civilni bolnišnici nudili prvo pomoč l-let-nemu Giorgiu Peraru iz Ul. Vittorio Veneto 14, ki se je na podu zbodel z iglo v levi gleženj.
Vozni red vlakov
ODHODI:
Proti Trstu:	0.19	(D),	5.48	(A),
6.42 (A),	7.39	(D),	8.07	(A),	8.29
(D), 11.04	(A),	14.02	(A),	16.40	(A),
18.15 (DD), 18.44 (A), 20.11 (A), 21.37 (A), 22.06 (D), 22.54 (DD) **).
Proti Vidmu: 4.31 (A), 6.24 (A),
6.57	(D),	7.26	(A),	8.06	(D),	10.49
(A), 13.00 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD), *), 15.38 (A), 17.30 (A), 18.45 (A),
19.57	(D), 21.00 (A), 21.36 (D), 22.53 (A).
Odhod v Novo Gorico: 8.33 (A), 14.04 (A), 20.15 (A).
PRIHODI:
Iz Trsta: 4.30 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8.05 (D), 10.46 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD) •), 15.36 (A), 17.27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.58 (A), 21.35 (D), 22.52 (A).
Iz Vidma: 0.18 (D), 5.43 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 8.27 (D), 11.02 (A), 13.59 (A), 16.38 (A), 18.13 (DD), 18.42 (A), 20.09 (A), 21.34 (A). 22.04 (D), 22.51 (DD) ••).
Iz Nove Gorice: 9.44 (A), 15.22 (A), 21.25 (A).
Opombe: D—brzovlak, A—potniški vlak, DD—ekspresni vlak.
*) vozi 14. avgusta ter ob sobotah od 22. junija do 14. septembra In od 14. decembra 1963 do 22. februarja 1964.
*•) vozi 15. avgusta ter ob nedeljah od 23. junija do 15. septembra in od 15. decembra 1963 do 23. februarja 1964.
Na sestanku smo izvolili za novega sekretarja antifašistične mladine Ivana Rožmana, jaz pa sem se poslovil, razdelil članom politično čtivo in jim dal napotke za nadaljnje delo. Posebno sem jim polagal na srce, naj pazijo na mladino, da bi se ne vključevala v mladinsko fašistično organizacijo.
Prvi četrtek v maju Je bila povabljena vsa naša družina k sorodnikom v Zabavlje. Na ta dan imajo tata vaški praznik s sejmom in plesom. Sorodniki so nas pogostili z jedačo in’ pijačo in proti večeru smo bili vsi dobre volje. Naše omizje v gostilni je štelo kakih 30 oseb in kmalu smo začeli prepevati slovenske pesmi. To pa je bilo takrat strogo prepovedano. Nenadoma so se prikazali v gostilni karabinjerji in z njimi občinski tajnik lz Marezig, ki je bil obenem tudi fašistični sekretar na občini. Prepovedali so nam peti Ml pa se za prepoved še zmenili nismo in smo kar naprej prepevali. Kasneje so karabinjerji poklicali brata Ivana iz gostilne. Tam ga je občinski tajnik nahrulil:
«Glej, da se mi pri priči pobereš domov, sicer te zvežemo in odpeljemo v zapor!»
Z razbitim kozarcem se je urezala
Pri pomivanju kozarcev se je včeraj zjutraj urezala v levi palec 19-letna Marija Lister, doma iz Kobarida, Ker je bila rana precej globoka, se je zatekla po zdravniško pomoč v goriško civilno bolnišnico. Dežurni zdravnik ji je rano obvezal ter jo poslal domov s prognozo okrevanja v šestih dneh.
Karabinjerji so spremljali brata izven vasi. Brat pa ni šel domov, temveč se je po ovinkih bližal in o mraku je bil že spet med nami. Bil Je razburjen, nikakor ni maral požreti psovk in groženj. Posebno jezen Je bil na občinskega tajnika.
«Kaj, ta čmuh me bo zmerjal in mi grozil!» je rekel.
Tedaj Je zaslišal, kako se tajnik usaja na plesišču. Brat je stopil iz gostilne. Tajnik ga je zagledal in hitel proti njemu, da ga oklofuta. Toda brat je bil hitrejši, S kamnom ga je treščil po glavi, da se Je na mah onesvestil in obležal v krvi.
Ples je na mah prenehal. Nastal je krik in vik. Kmalu so prihiteli karabinjerji in tajnika odpeljah v bolnišnico v Koper. Brat pa se je mirno vrnil med nas in spet je veselo zadonela naša pesem. Tedaj nas ni nihče več motil.
Gorje Je prišlo šele drugi dan. V Zabavlje je prišlo šest karabinjerjev, šest domačih fašistov in trije policaji. Tedaj sem prvič videl Slovenee v črnih srajcah.
Brata so poklicali iz gostilne. Ko je stopil ven, so planili nanj in ga hoteli vkleniti. On pa se jih je otepal in pri tem ranil brigadirja in enega izmed karabinjerjev. Sele ko je bil sam ranjen, so ga obvladali. Nato so aretirali še 11 ljudi, med hjiml mojega očeta in še dva brata, Karla in Milka.
Na procesu je bilo obsojenih osem oseb. Najhuje je bila prizadeta naša družina. Brat Ivan je bil obsojen na 7 mesecev ječe, oče na 6, brata Karel in Milko pa vsak na 4 mesece. Po 4 mesece so dobili tudi trije možje iz Trušk in eden iz Loparja
Razen tega Je bilo treba plačati še 100.000 lir denarne kazni in poravnati vse sodne stroške. Samo naša družina je morala plačati 60.000 lir. Posledice tega procesa so bile kaj žalostne. Dve kmetiji sta šli na boben, mi smo morali odprodati najboljšo zemljo in doma pri nas so ostale na kmetiji same ženske. Oče in trije moji bratje so bili v koprskih zaporih, jaz pa sem moral prav tiste dni k vojakom.
VAL D’ISERE, 9. — Španec Manzaneque je zmagal z naskokom v 16. etapi Grenoble - Val dTsere, v splošni lestvici pa je njegov rojak Bahamontes izrinil s prvega mesta Belgijca Gilberta Desrneta.
Startalo je 93 kolesarjev. Po 9 km so imeli Groussard, Mattio in E-pau 15” naskoka pred Van Loo-yem, Martinom in Hoevenaersom in 30” pred glavnino, ki pa so bili po 4 km že ujeti. Vodilna trojka je medtem povečala svojo prednost in na vzponu na prvi vrh za gorsko nagrado je imela ža 6’35” prednosti pred najbli.njimi zasledovalci. 9 km kasneje sta Mattio in* Epaud vozila 1’23” pred Groussar-dom in 6’30” pred glavnino, 6 km nato pa je začel svoj napad Bahamontes. Sledili so mu Poulidor, Anquetil, Soler in A. Desmet, nato pa te nekateri drugi. Vrh železnega križa I. kategorije za gorsko nagrado je prvi dosegel Mattio pred Epaudom. Z zaostanimo 2’30” je sledil Groussard, 3'30” Bahamontes, 3'35” Poidiro, 3’40” Ignolin in z istim časom še Anquetil, A. De-smet, Pacheco in Soler.
V spustu je prišlo do znatnih sprememb in v St. Jean de Mau-rienne sta prva dva inpela 3' prednosti pred Groussardom. 4’20” pred Poulidorom, Cazalo, Ignolinom, Ma-hejem, Angladejem, 4’55” pred Anquetilom, Van Lopyem in Lebaube-jem in 5T5” pred skupino, v kateri sta bila rumena majica in Bahamontes. Pri 106. km je pri*ló do novih združitev in jlted glavnino sta ostala v vodstvu samo Mattio in Epaud, nato pa je sprožil svoj napad Manzaneque. kiBje po drzni vožnji dohitel ubežnika in pri 152. km so vsi trije imeli kar 9T5”‘naskoka pred skupino. 2 km kasneje pa je bil že sam v vodstvu Manzaneque.
Ob vznožju na Col Iseran je imel Manzaneque 1’30” prednosti pred Epaudom, 4’ pred Mattiom, 8’15” pred Italijanom Fontono, 9’30" pred prvo skupino. Na vzponu je Mattio izgubil precej pozicij in na vr-hu je bil Manzaneque prvi 4’55” pred Fontono, 510” pred Epaudom, 7’25” pred Bahamontesom, Pouli-
dorjem in A. Desmetom ter 7’45” pred Anquetilom. Gilbert Desmet je medtem praktično že izgubil rumeno majico, Manzaneque pa je imel zmago v žepu. Nov «leader» splošne lestvice je postal Bahamontes, pa čeprav samo za 3” pred Anquetilom, ki se je danes še bolj približal končnemu uspehu, v katerega skoraj nihče več ne dvomi.
VRSTNI RED V 16. ETAPI GRENOBLE - VAL DTSERE (202 km);
1. Manzaneque (Sp.) 6.20’48” (z odbitkom 8.19’48”), 2. Fontona (It.) 6.25’51” (z odbitkom 6.25’21”), 3. E-paucl (Fr.) 6.26’28”,	4. Van Looy
(Belg.) 6.28’26”,	5. Perez Frances
(Sp.), 6. Battistini (It.) 6.28'28”, 7. Anquetil (Fr.), 8. A. Desmet (Beig.), 9. Junkermann (Nem.), 10. Gimmi (Sv.), vsi s časom Battistinija.
Ni starta! Zilverberg (Niz.), odstopili so: Falaschi (It.), Bocklandt (Belg.), Stabiinski (Fr.), Messells (Belg.), Ferrari (It.), Darrigade (Fr.), Van Aerde (Belg.), Azzini (It.), Sartore (It.) in Gaul (Luks.).
SPLOSNI VRSTNI RED PO 16. ETAPI:
1. Bahamontes (Sp.) 86.41’08”, 2. Anquetil (Fr.) z zaostanokm 03”, 3. Anglade (Fr.)	2’43”, 4. Poulidor
(Fr.) 2*52*3, «5. Soler (Sp.) 517”, 6. Perez Pranoes (Sp.) 5’28”, 7. G. Desmet (Belg.) 6’22”, 8. Lehaude (Fr.) 6’34”, 9. Pauwels (Belg.) 7’00”, 10. A. Desmet (Belg.) 7*23’’
m
dni
■
Medaaro motociklistični rally v Opatiji
BEOGRAD, 9. — V Opatiji bo od 12. do 14. julija veliki mednarodni motociklistični rally, katerega se bo udeležilo 760 motociklistov iz 14 držav. Po številu udeležencev je na prvem mestu Italija s 145 prijavljenimi motociklisti. To je prva tu-ristično-športna manifestacija, ki jo organizira Jugoslavija, V lej turi-stično-športni manifestaciji, katere inieiator je mednarodna motociklistična federacija, bodo sodelovali
llllllll||||||||||||||||||||||||||lt||||l|||||||||gil|imilll||lltlllt|||||||mil|„||„IM|||||||||,|l||||||||||||||||||m|||||||||
MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR V NEW Y0RKU
Sedem evropskih enajstoric v borbi za uspeh v B skupini
Zagrebški Dinamo je z enim neodločenim rezultatom doslej na 3. mestu • V četrtek igra z Valadolidom
NEW YORK, 9. — V New Yorku je v teku 4. mednarodni nogometni turnir, na katerem nastopa 14 evropskih in južnoevropskih moštev, razdeljenih v dve skupini, zmagovalca pa igrata nato finalnq tekmo. V B skupini nastopa 7 evropskih moštev, ki so doslej odigrala vsaka po eno tekmo, razen poljske enajstorice Gornjik, ki je odigrala dve tekmi. Trenutna lestvica B skupine je naslednja:
Ujpest	1 10 0 1:0 2
Wiener SK 110 0 1:0 2 Dinamo	l	o	I 0	1:1	1
Haelsingborg	1	o	1 0	1:1	1
Belenenses	10	10	0:0	1
Gornjik	2	0	11	0:1	1
Valadolid	10 0 1 0:1 0
Rezultati dosedanjih srečanj pa so bili naslednji:
Ujpest - Gornjik 1:0, Dinamo -Haelsingborg 1:1, Wiener SK - Valadolid 1:0, Gornjik • Beleneses 0:0.
Zagrebški Dinamo bo svojo drugo tekmo odigral v četrtek ponoči v Chicagu proti Valadolidu. Trener Antolkovič bo po vsej verjetnosti moral postaviti na igrišče isto e-najstorico, ki je igrala neodločeno s Haelsingborgom in sicer:	Skorič;
Belin, Braun; Matuš, Markovič, Pe-rušič; Kobeščak, Jerkovič, Knez, Smajlovlč, Lamza. žal ne bo mogel postaviti v napad Zambato, ki je poškodovan.
Čeprav Je Dinamo v švedski igral samo neodločeno, je vendarle pokazal znatno boljšo igro in je bil ves čas v terenski premoči.
Največje dosedanje presenečenje je predstavljala zmaga Wiener SK nad španskim moštvom Valadolidom, ki je v španskem prvenstvu na tretjem mestu. Tudi portugalska enajstorica Beleneses ni pokazala proti Poljakom nič posebnega in so nasprotno bili Poljaki celo boljši.
Jugoslovanska moštva na dosedanjih nogometnin turnirjih niso bila posebno uspešna. Crvena zvezda je prvič zavzela v svoji skupini drugo mesto, drugič pa šele četrto, lani pa je Hajduk obtičal na zadnjem mestu.
Jugoslov. reprezentanca za podvodni ribolov
BEOGRAD, 9. — Z Reke je danes odpotovala v Palermo jugoslovanska reprezentanca za podvodni ribolov, ki bo zastopala Jugoslavijo na prvenstvu Sredozemlja.
V jugoslovanski reprezentanci so Mato štakola iz Dubrovnika, Jerko Domačih iz Zagreba, Dubravko Ba-lenovič iz Malega Lošinja in Jože Turk iz Ljubljane.
številni vozniki iz raznih evropskih držav, ki bodo iz raznih krajev vsi 12. julija prispeli, mnogi od njih s svojimi družinami, ki jih spremljajo s svojimi avtomobili, v Opatijo. Udeležencem tega rallyja bo omogočeno, da se seznanijo s turističnimi lepotami Jugoslavije.
PLAVANJE
SOFIJA, 9. — Plavalno srečanje mladih reprezentantov Jugoslavije in Bolgarije se je končalo z zmago Jugoslavije s 124:83 točk. Bolgarski tekmovalci so zmagali v skokih s 27:16.
Mladinski nogometni turnir v Sanrcmu
SANREMO, 9. — Od 23. avgusta do 1. septembra bo v Sanremi! XIV. mednarodni mladinski nogometni turnir na katerem bo sodelovalo šest italijanskih in 6 inozemskih moštev, razdeljenih z žrebom v štiri skupine. Od italijanskih moštev bodo sodelovale:	Juventus
(lanski zmagovalec), Milan, Genoa, Roma, Atalanta in Carlin’s Boys iz Sanrema, od inozemskih pa: CDNA iz Sofije, Benfica iz Lizbone, Tou-loune (Francija), Wiener SC z Dunaja, Schalke iz Gelsenchirchena Drumchapel iz Calrossa
(Nemčija),
(Škotska).
Vse tekme bodo odigrane v večernih urah po dve na dan. Turnirji v Sanremu so v preteklosti uveljavili mnogo mladih igralcev, ki so potem prešli v profesionalna moštva, kot na primer Maldini, Trap-patoni, Orlando, Di Sisti, Pacchetti, Vieri, Bolchi, Mora, Rosato, Castelletti, Fogli, Ferrini, Janich, Nicole, Guarnieri, Bean, Losi, Trebbi, Radice in drugi.
9, ETAPA DIRKE «TOUR DE L A VENIR»
Zimmermann je utrdil vodstvo s svojo drugo etapno zmago
Njegov najnevarnejši nasprotnik je Švicar Maurer
VAL DTSERE, 9. — S svojo drugo etapno zmago je Francoz Zimmermann potrdil, da so njegove ambicije na končno zmago povsem utemeljene. Največjo nevarnost zanj pa predstavlja Švicar Maurer, ki lahko nadoknadi svoj zaostanek v etapi na kronometer, če ne bi seveda še pred njo preveč zaostal.
9. etapa St. Jean de Maurien-ne - Val dTsere je imela svojo odločilno fazo na Col Iseran. Ób njegovem vznožju so imeli Portugalec Tenazinha, Italijan Stefanom in Španec Blanco 1T5” prednosti pred skupino, vendar pa je na strmini vzdržal samo Italijan, medtem ko se je glavnina razredčila. Med zaostalima sta bila tudi dva favorita, Španec Saguarduy in Italijan Maino. Kmalu pa se je za Stefanonijem formirala skupina kakih 20 kolesarjev, med katerimi vsi najboljši z lestvice. 3 km pod vrhom, ko je bil Stefanoni že ujet, je sprožil napad Zimmermann, sledilo pa mu je še 6 kolesarjev, med katerimi tudi Italijan Mugnaini, ki je prvi dosegel vrh za gorsko nagrado pred Zimmermannom, v manjših razdaljah pa so jima sledili Alves, Garcia, Dolisle, Aimar, Vastiau, Stefanoni, Massi in Maurer.
V spustu se je Zimmermann odtrgal od ostalih, Aimar pa je tudi prehitel Mugnainija 2 km pred ciljem. Zimmermann si je priboril etapo in utrdil svoj vodilni oolo*aj.
Jutri je na vrsti 10. etapa Courmayeur - Chamonix z vzponi Gran San Bernard. Forclaz in Montets.
VRSTNI RED V 9. ETAPI ST. JEAN DE MAURIENNE • VAL DTSERE «03 kml:
1. Zimmermann (Fr.) 3.09’21” (z odbitkom 3.08-51”), 2. Aimar (Fr.) 3.09*28” (z odbitkom 3.09T3”), 3. Mugnaini (It.)	3.09*33”, 4. Alves
(Port.) 3.10T8”,	5.	Delisle (Fr.)
3.10T9”, 6. Momene (Šp.) 3.10*45”, 7. Massi (It.), 8. Stefanoni (It.), 9. Ringoili (Sv.), 10. Vastiau (Belg.), 11. Vynclse (Belg.), 12. Maurer (Sv.), 12. Carvalho (Port.), vsi s časom 3.10’45”, 14. Hulart (Fr.) 3 ure 10’50”, 15. Garcia (Šp.) 3.10*53”.
SPLOSNI VRSTNI RED PO 9. ETAPI:
1 Zimmermann (Fr.) 34.42*21”, 2. Aimar (Fr.) z zaostankom 2*26”, 3. Maurer (Šv.)	3*16”,	4. Mugnaini
(It.) 3*44”, 5. Momene (Sp.) 5*08”, 6. Delisle (Fr.) 5*24”, 5*59”, 8. Stefanoni (It.)	8*14”,	9. Carvalho
(Port.) 9*01’*. 10. Silva (Port.) 10*58”, 1, Maino (R.) 11*16”, 12. Tous (Sp.) 11*57”, 13. Saguardy (šp.) 12’06”, 14 Chappe (Fr.) 12T7”, 15. Huiart (Fr.)
SPLOSNI EKIPNI VRSTNI RED:
1. Francija 104.8*19”,	2. Španija
104J.5T4”, 3. Portugalska 104.18*37”,
4. Italija 104.32T2”,	5. Belgija
104.42*00". Sledijo Švica, SZ, Vel. Britanija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Bolgarija, Poljska in Maroko. Niso kiasificirane Irska, Nizozemska in Nemčija.
VRSTNI RED ZA GORSKO NAGRADO:
1. Alves 42 točk, 2. Garcia 38, 3. Zimmermann 37, 4. Momene in Mugnaini 17, 6. Maurer 16, 7. Stefanoni 15, 8. Vasiau 14, 9. Capitonov 12, 10. Chappe 10. točk.
BOKS
Serti izgubil evropsko prvenstvo
CARDIFF, 9. — Britanski boksar peresne kategorije Ward Winstone je osvojil evropsko prvenstvo kategorije z zmago nad Italijanom Albertom Sertijem, katerega je premagal v 14. rundi, ko je sodnik prekinil dvoboj zaradi očitne Italijanove podrejenosti.
* * *
NEW YORK, 9. — Po predvidevanjih televizijskih voditeljev, bo inkaso za boksarski dvoboj za svetovno prvenstvo te/ke kategorije med prvakom Sonnyjem Listonom in Floydom Pattersonom dosegel 2 milijona dolarjev oz. 1 milijardo 250 milijonov lir. Fred Brooks, ravnatelj televizijske postaje za oddajanje programov v zaprtih prostorih, je dejal, da je v tej številki vključenih tudi 357 tisoč dolarjev, kolikor bo predvidoma znašal inkaso v avditoriju v Las Vegasu, ki lahko snrejme 8400 oseb. Brooks je dodal, da bodo dvoboj prenašali po televiziji istočasno v 109 ameriških m v štirih kanadskih mestih.
Dvoboj med Listonom in Pattersonom bo 22. t. m. ob 03.30 po italijanskem času.
Predsednik Triestine bo odpotoval v Milan
Predsednik Triestine grof Guarnieri se bo udeležil občnega zbora nogometnih klubov A in B lige, ki bo v petek v Milanu. Na občnem zboru bodo izvolili tudi podpredsednika Italijanske nogometne zveze.
Predvideva se, da bo predsednik Triestine izkoristil navzočnost predstavnikov vseh klubov A in B lige za eventualni nakup kakšnega igralca za prvo moštvo Triestine, ki sl doslej za prihodnjo sezono še ni dokončno zagotovila niti eno okrepitev.
V ITALIJANSKI VOJSKI

Dne 10. maja sem moral k vojakom v Florenco. Florenca je veliko lepo srednjeveško, mesto, z ozkimi ulicami, z zanimivimi starinskimi hišami, s številnimi umetniškimi kipi in z znamenitimi slikarskimi galerijami. Toda od vsega tega sem videl prav malo.
Spravili so me v artilerijsko vojašniko k 19, polku poljskega topništva, že drugi dan so me preoblekli. Bil sem pa vse prej kakor vzoren vojak, fce prvi dan sem se zaklel, da bom, kolikor se bo dalo, vojaščino sabotiral Tega sem se tudi držal. Nisem hotel razufneti italijansko, nisem hotel vežbatl in sem neprestano ponavljal, da sem bolan. Pri vežbi sem se vrgel na tla. Ker me niso mogli spraviti pokonci, so me obrcali in odpeljali v vojalko bolnišnico. Tam sem ostal nekaj dni, nekaj dni sem moral pometati dvorišče, nekaj dni pa sem presedel v zaporu. To se je večkrat ponavljalo. Neprestano sem bil v bolnici in v zaporu. Po večkrat na teden sem bil pri zdravniku. Ta me je že prav dobro poznal. Nekoč ko je bil prav slabe volje, je zavpil name:
«Sempre qui, lavativo mascalzone!» (Že spet tu, ničvredni izvržek!)
Ko me je tako nahrulil, se je pognal proti meni in me hotel brcniti. Jaz pa sem ga zfcrabil za nog«, tako da je telebnil vznak. Besen je poklical5 stražo in dva vojaka sta me odpeljala v zapor. Tam sem bil ves teden ob kruhu in vodi.
Sreča v nesreči je bila, da tam nisem bil sam. V zaporu sem dobil še dva rekruta, in secer Stefana Pahorja iz Trsta in nekega Verganija. Oba sta bila antimilitarista in antifašista. Kmalu smo bili v prijateljskih pogovorih. Bila sta partijca in sta po navodilu Komunistične partije’ sabotirala vojaško službo.
Pozneje smo se še večkrat sešli in v svoji bateriji organizirali tri trojke ter pridobili * 18 simpatizerjev.
Cez tri mesece je šla vsa divizija na velike manevre. Jaz sem bil dodeljen telefonski sekciji kot pomožni raznaSavec žice. Telefonsko žico sem raznašal jahaje na konju. Ko sem bil v gozdu sam, sem se namenoma udaril s kamnom po nogi, Nato sem šel v vojaško ambulanto in rekel zdravniku, da mi je stopil konj na nogo. Zdravnik me je postal v bolnico. Ko sem zapustil bolnišnico, sem si mazal nogo z jodom, ki srna ga imeli za konje, tako da je bila rana neprestano vneta. Medtem so bili manevri pri kraju.
Po manevrih sem prišel jaz v oficirsko menzo za natakarja, Pahor v kuhinjo, Vergata iz Milana pa v kantino- Tu smo bili bolj prosti in smo laže iskali stike s somišljeniki. Ker smo morali delati večkrat čez uro, smo dobili posebno dovoljenje, da smo lahko hodili po mestu do 11. ure zvečer. To smo tudi izrabljali in se shajali s komunisti v mestu.
Florenca je bilo eno izmed najnaprednejših mest v Italiji, že od leta 1922 je bila v Italiji fašistična diktatura, toda fašizen še dolgo ni mogel pognati v Florenci korenik. Fašisti so skušali z brezobzirnim nasiljem streti odpor. Leti 1924 in 1925 sta bili leti nasilja in ogorčenih borb. Dan za dnem so se ponavljali pretepi, poboji, požigi. Komunisti in socialisti pa so se še nadalje upirali.
Socialisti so bili gospodarsko še močni. Njihove delavske zadruge so Imele podružnice po vsem mestu. Pomenile so moč stranke. Fašizmu so bile trn v peti Hoteli so jih nasiloma uničiti.
Ker sem bil v stikih z antifašisti v mestu, sem vedel, kaj se pripravlja.. Mesto je zajela mrzlica preplaha. Od vseh’ strani so brnele kolone kamionov in na njih so tulile podivjane tolpe fašistično himno. S seboj so vlačile bombe in bencinske sode. Kdaj pa kdaj so se razlegali v daljavi streli. Tu pa tam je buhnil proti nebu črn dim. Ljudje so preplašeni begali po cestah. Nad mestom je prežala groza.
<Nadaljevanje slediJ
UREDNIŠTVU:	TRSI - UL MONTECCH1 8 II TELEFON 43-808 IN m-«3K - Poétm predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico Ml. rei 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. *7-338 - NAROČNINA: mesečna 651) lir - Vnaprej* četrt
letna l»oo lir, polletna tóUi ur, celoletna «40» Ur - PLRj » tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 860 din, četrtletno 4H(i din - Pošt,ni tekoči račun: založništvo tržaškega „.ska Trst 11-5374 _ za FLRJ: ADII DZS Uubliana Stritarjeva ulica 3 1. telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 a* 803-86 - OGLASI: Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski tuo, finančno-upravni 150, osmrtnico 120 ta. — Mau oglas. 30 ta beseda. — Vsi oglasi sé naročalo Dri unravi. -
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst