Doletyake Novico izbiijaj« Tsnli vfílťtek ; ako : : je ta dau jïrazuik, dan poprej. : ; Ceiia jim je za celo leto 5 K, za pol leta 3"50 IÍ. NaroÈuinii /.a Nemčijo, Bosno in druge evropske države zuaSa Croii K, za Ameriko U. List ill uglasi ne plněiijejo iiiiprAj, Yh« dopise, iigu'u^.iuiio in o:niifitiÎ)H HI)i'<\jeinH tiskiii'iiti J. Hi'ajec iiasi. Pozdrav uračojočim se slDuenshím ujetnihom! Vračajo se iz daljiiili, imzlili ruskih pokrajin, kjer ao prebili dve, tri leta v hrepeiietiju iii koprtieiiju, videti in poljubiti še enkrat sveto dotiiaćo zemljo in ohjeti . svoje drage, do katerih so poletele vsak večer njihove misli, ki so premostile vse daljave in jih vsaj v duliu spet združile. O ti koprnenje po domovini, kako silno in nepremagljivo si! Videli 30 tuje kraje, spoznali so običaje drugih narodov, seznatiili se z njihovim življenjem — ali vendar so v dnu srca zaželeli po naših majhnih gorskih vasicah, po poljih in travnikih — to je po naši zenici, ki nam je najdražja. Dasi so se navadili ujetništva in se tekom časa prilagodili lazmeram, ki so jih sprva vrgle iz ravnotežja in morile, vendar niso pozabili, da jih čakajo tam v njihovi majhni domovini svojci, od katerih so se v začetku vojne ločiti z nepopisno bolestjo, ne vede, če si še kedaj stisnejo v roko. Ali mnogo izmed njih jih je izdihnilo daleč od domače zemlje, osamljeni pod tujim podnebjem. Niso se jim uresničile vroče ^cljCt da bi jih sprejela mehka rojstna grii(ia. Daleč v tujini počivajo, obiskani le od tujib, noziiaiiih Ali so še diugi, ki se jim je njihovo lirepenenje uresničilo in zanje je napočil slovesen trenotek, ko so nastopili tako vroče zaželjeno pot v svojo domovino. Ko 80 zaslišali to vest, so jim pela sica v nepopisnem veselju in lica so jim zažaiela v koprnenju v hipu objeti domače. Začeli so se vračati iz ujetništva. In tem velja naš prisrčen pozdrav. Toda v tem trenotku se nam vsili bridka misel na one, ki so dokončali živ-tjensko pot v tnjini in jim ne moremo izraziti svojega sočutja. Pa hodi — nsode ne moremo izpiemeniti. Zato pa sprejmimo toliko piisrčneje te, ki so preboleli trpko življenje in doživeli nad vse srečen tienotek vrnitve (lomov. Akoravno so se zavedli, da je sedaj njihovo domovje osamelo in žalostno, kazoče znake divje vojske, zapuščeno, ko je cvet naroda jiod orožjem, vendar jih jo nepopisno razveselila novica o vrnitvi, akoravno v veliko žalostnejšo domovino, kot so jo zapustili v jeseni usodopolnega leta 1914. Njim pozdrav od nas vseh, kakor tudi od „Dolenjskih Novic", ki jim žele vse najboljšo v njihovem novem Življenju v domovini, * Kadar bomo Šli z novim upanjem in svežimi silami na delo za novo zgradbo našega opustošenega doma, tedaj se bomo spomnili tudi oniij, katerih kri je napojita našo zemljo, a toliko pomembnejši bodo tisti, ki so ušli smili in bodo pripravljeni pomagati pri delu za novo življenje, kajti domovina potrebuje tudi živih. Zato pozdravljeni vi, ki ste se vrnili iz daljnih krajev! Vaše oči so gledale širni svet, vse njegove dobre in slabe sďani, izkusili ste življenje po svetu in spoznali njegovo ceno in vrednost. Zato stie toliko potrebnejsî, da boste nas okoristili s svojim spoznanjetn in boste dobrine, ki ste jih nabrali v tujini, darovali domovini. Ne bojte se težkoč, ki vas še čakajo in ne klonite malovorno pri pogledii na bedo in bolesti v katerih ječi naše ljudstvo. Iz teme in trpljenja bo vstalo solnce, ki ho jasnejše in žarnejše, kot je bilo dosedaj. Solnce svobode bo oblivalo naša do-movja in v njegovi luči bomo skupno vršili veliko delo za sijajno bodočnost. Kmet in vojska« Slovenec piše: Vojna divja naprej. Mir z Rusijo in nameravani uiir z Rumunijo ni rodil zaželenega sadu. O miru ni govora. Ako ne poseže vmes kaka višja moČ, bo vojska trajala v nedoglednost. Priznati moramo, da je in bo zadala ta vojna skeleče rane vsem slojetn v drŽavi. Izvzeti moramo — kar se pa umeje samo po sebi — le ne-kršjSene in krščene milijonarje in vojne liferante. Vsak stan trpi po svoje. A nihče nam no bo mogel očitati, da pretiravaiiio, ali pišemo nei'esnico, ako trdimo, da tipi in nosi v tej vojni največje breme kmet. Zakaj'? Državi ni dovolj, da vzame kmečki hiši gospodarja, ženi moža, očetu sinove — ampak drŽava vzame in po nekaterih krajih naravnost kruto in brez usmiljenja tudi to, kar pridelajo doma ostale žene, dekleta, starci in otroci. Žena, mati, katera nosi na eni strani v srcu žalost, potrtost, na drugi strani pa mora delati noč in dan — bolj kot nema živina — ta žena nima pravice, da razpolaga s tem, kar je pridelala njena žu^java in do smrti utrujena roka. Država je pričela v svoji preveliki ljubezni do državljanov oznanjevati „bla-govest" o maksimalnih cenah. Da se pa evangelij ljudi bolj prime, zato je izročila kontrolo nad njitiii orožnikom in sodnikom, kateri vrše svojo nalogo v veliko zadovolj-nost svojili višjih. Dan na dan beremo v časopisju razsodbe, pravzaprav obsodbe, v katerih razni možje posvetne pravice zapirajo in z denarniiiii kaznimi obdačujejo naše kmečke žene. Zakaj: Ena je prodala par jajc mesto po 40 vin. po 50 vin. Desot vinarjev dražje, kot zapoveduje državni evangelij maksimalnih cen. Druga je zopet prodala 2 kili fižola za krono dražje kot bi smela, tretja je zahtevala za liter mleka cela dva vinarja nad maksimalno ceno, četrta je zahtevala za porcijo salate 11 vin. mesto samo 10 itd. itd. Zares strašne zločinke so te kmečke žene — odernhinje prve vrste! Kakor mnoge druge vladne naredbe, tako je tudi evangelij maksimalnih cen modrost nad vse modrosti. DrŽava je postavila maksimalne cene, samo za tiste stvari, katere pi'idela kmet, za druge stvari, katerim je tekla zibelka v tovarnah mogočnih kapitalistov, ki jwlnijo svoje blagajne dan na dan s stotiaočaki — za te stvari ni nobenih maksimalnih cen. Ali je resnica ali samo grdo brezvestno obi'eko-vanje? Poglejmo! Pred vojsko je stalo n. pr. vretence sukanca 40 do 60 vin. — danes stane 30 do 35 K; pred vojsko je stal meter blaga za delavne moške hlače, Črnomaljski gospodje. (»oiiesek k zgodovini Hele Krujino.) Leopolú Pod logar. Kdor bo hotel spisati obširnejšo zgodovino mesta Črnomlja, »e ho moral okleniti rodoslovnoga drevesa črnomaljskihgospodov. Mesto samo se je začelo razvijati še-le potem, ko so ti plemiči na naravno utijeni skalnati plošči, na romantičnem polotoku, ki ga dela Lahinja z Dobličanko, sezidali svoj grad. Kakor vsi srednjeveški plemiči, so bili tudi črnomaljski gospodje, vazali ali fevdni podložniki deželnega kneza. Ker je ta večkrat z vojaškim spremstvom prepotoval svoje pokrajine in se vstavljal po gradovih, je bilo treba gradovom prizidati hiše in dvore, da so prišli vsi pod streho. Tamkaj so se kmatu naselili trgovci in obrtniki; ljudje iz okolice so donašali tja naprodaj svoje blago. Začela se je tigovina in kupčija. Naselbina je dobila tržno pravico, slednjič samoupravo z raznimi privilegiji ali svoboščinami. Iz tega je nastalo mesto. Grad sam je bil radi varnosti utrjen, z zidom so obdali tudi trg. Tak je bil način postanka in razvoja naših mest splošno, posebej ravno tak tudi našega Črnomlja. Torej rodoslovno drevo črnomaljskih gospodov ! Zakon narave je tak; Če se drevo poseka, ali samo pade, začne odpadati listje, za njim veje in truplo samo začne razpadati. Isto velja tudi o rodoslovnem drevesu. Če izumre ali se izseli družina, se je ljudje še nekaj Časa spominjajo, potem pa v bežnem teku čaaa z izseljeno ali izumrlo rodovino polagoma izumira tudi spomin naiijo. Naši zgodovinarji nam z njim mogočo zanesljivostjo in gotovostjo zatrjujejo, da je začelo rasti drevo črnomalj.skega rodu na Belokranjskem v dvanajstem stoletju. V začetku aedenniajatega stoletja je po-luteranjen rod to gospode podrla na tla moč proti reformacije. Že močno oveneta jo priromala v Gorenjo Avstrijo, kjer je takoimenovani taji'eîcajg, 1 do I GO K, danes pa 25 do 35 K; pred vojsko je stal navaden kmečki voz 100 K, danes najmanj 700 K ; pred vojsko je stalo par podplatov 2 K, danes 40 do 50 K; pred vojsko je potreboval kmet, da je obul srednje veliko družino 80 do 100 kron, danes mora imeti 1000 do 1500 kron. Tisti imajo torej prav, ki trdijo, da veljajo maksimalne cene le za kmetske pridelke, za drugo pa ne. In kakšne so te cene? V pojasnilo naj shiži samo to: Naš kmet mora prodati reci in piši 100 kg pšenice, ali 300 kg krompirja, da kupi eno samo vretence sukanca. Ali nam ne pove to dovolj ? Ali ni ta govorica jasna in za vsakega lahko umljiva? Kaj hočemo veČ? Kaj ne kako prav imajo oni mestni gosjiodje — kako vestno ravnajo oni sodniki, ki preganjajo in kaznujejo one kmetice kot odernhinje in krvopivke. Relativno ima najmanj oproščencev ravno kmečki stan — to zlasti pri nas na Slovenskem. Zakaj Naše kmetije so majhne, navadno merijo 30 do 150 oralov. Na taka posestva se vojaška uprava ne ozira. In moral je zapustiti svoj dom mož — oče šestih, sedmih otrok — edina delavna moč, in oditi k vojakom, dnigje zopet moral ni oditi samo mož, oče, amjiak z njim ali pa za njim še po 2 do 3 sinovi. Doma je ostala uboga žena in pa moida še par malih ntro-čičev, ki so pa materi le v skib in nadlego. Drugod so odšli zopet iz kmečke hiše po 2 do 3 sinovi. Kdo naj deta? Naj bo za danes dovolj o kmečkem trpljenju. Kaj smo hoteli s tem doseči: 1. Javno povedati: kmet ni oderuh. Ako proda kako stvar dražje kot hoče država, je vsled splošne draginje k temu prisiljen ali vsaj opravičen. Ali naj mar proda vse po maksimalnih cenah in potem hodi bos in nag? Ali naj obdeluje svojo zemljo s praznimi rokami, brez motike, vozov in pluga? 2. Država mora ali maksimalne cene odpravili, ali jih pa prilagoditi cenam tovarniških izdelkov. Prvo je mogoče — drugo pa ])ri nas td izvedljivo. Bogati tovarnarji imajo preveč moči. Avsti ijska mati še ni rodita ministra, ki bi se drznil stopili v zadnjih desetletjih sedemnajstega stoletja (Ô. 1677.), popolnoma razpadlo. Valvasor je zasledil v pismih in listinah črnomaljskim gospodom sorodnili Novograj-cev (Oastelnuovo) na Krasu ali v Istri, da je Oton Karstberški koncem dvanajstega stoletja (o. 1189 — sam piše 1. 1689.: „pred 500 teti") zidal na sedanjem mestu (StoniČeva hiša) grad. Ime Karstlterg je opustil in svojo rodbinsko betev ali vejo, da se je ločila od prvotne, imenoval Črnomaljsko. Če pa prelistamo slavno njegovo delo „Ehre des Hei'zogthums Grain", ki (tiskano 1. 16B9) obsega petnajst knjig, razdeljeno v štiri dele, s 533 podobami in 3320 strani, v velikosti prvili letnikov ,,Dol. Novic',', rmjdemn, da si Valvasor glede pi'ilioda Črnomaljskih na Kranjsko nasproliije v istem slavnem delu. Na prvem mestu (Knj. XI. G03) stavi leto pozidave za 500 let nazaj (KiSt) — 500 je 1189) torej v približno 1.1189. Na drugem mestu (V. XIV. 291 ) navaja Ambroža (llerr von Tschernembl) že leta 1165. Udeležil se je kot spremljevalec koroškega vojvoda Henrika turnirja ali viteške bojne igre v švičarskem mestu Cîrihu. Z njim obenem sta bita tam v istem spremstvu Henrik Lichtenberški in Ivan Apfaltrer. Koroški vojvoda v letu turnirja (1165) ni bil Henrik Šponhajmc, ta je bil 12. oktobra 1161. že mrtev, pač ))a njegov naslednik Herman (1161 — 1181). Kaj sklepamo iz te disonance ali nesoglasja v Valvasorjevih citatih? Prihodu Črnomaljskih v lîelo Krajino ne moremo ne natančno, ne približno določiti. Tudi ne moremo priseči na trditev, da bi prišli iz Krasa, Novigrada ali iz Bonočije. liccimo raje: ignoramus et ignora-bimus, to je, nič gotovega ne vemo, pa tudi ne bomo jtrišli nikoli do gotovosti. Činomaljski so bili brez dvoma nemški plemiči. Čas njih prihoda v našo ileželo je ravno tako nedoločljiv, kakor pri vseh diugili. Iz to zagate nas reši zlata knjiga, katero podaja slovenskemu narodu gospod kanonik dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega nai'oda. Stran G8. pove, kako so tetu ljudem »a prste. Imajo jia tiiili svoj« zanesljivo iti dobio oporo v gosposki zbornici, katei a je menda edino le Še zato tu, tla brani iiitwese velekapitalistov. Mi smo prepi'iiiani, da drŽava ne bode v tem pogledu iiičesai' ukrenila in da bodo tvor-niški izdelki tudi poslej vsak dan di'ažji. Kaj tedaj, ako odpravi cene za kmečke pridelke? Posledica tega bo, da se bodo živila silno podražila — kako naj potem živi delavec, kako uradnik? A država, ki ima vso moč v rokali, ki danes razpolaga z niilijardaiiii, bi tudi tukaj lahko i)i'ibitela na pomoč. Kako pa? Krnet naj bi prodal svoje pridelke po cenah, ki so razuierne cenam tvorniskili izdelkov — država pa naj bi to diferenco pokrila iz svojih sredstev, To bi lahko storila in zadovoljen bi bil kmet, zadovoljen meščan, delavec, iirad-nik in obrtnik. Kako to izvesti, o tem raztnišyatí ni naša naloga, ampak naloga onih, ki stoje na čelu državne uprave in ki nosijo tudi odgovornost pred ljudstvom. 3, Kazni za prekoračenje maksimalnih cen bi moiale zadeti vse brez izjeme. Danes pa se kaznujejo najbolj kmetje, oni se ne znajo ogniti črki postave. Ostajajo ])a brez kazni veliki vojni gpekulantje. Če se morda bere tu In tam, da je bil ta ali oni obsojen, je ta kazen tako nizka in malenkostna, da moji na smešnost. Bogat podjetnik zasluži pri eni sami kupčiji, a katero je imel morda dela par ur — iii blaga niti videl nI — bipno stotisočake. Slučajno ga kdo ovadi in sodnik ga kaznuje s par tisočaki. Kakšen pomen ima to? Plača recimo globe 20.000 kion, ostanejo niu pa še stotisoČi. 4. Vojaška oblast bi morala bolj upoštevati tnale kmetije in oprostiti vse samostojne kmečke posestnike. Vojak bi moral vedeti, da so male kmetije za drŽavo veliko večjega jioniena kot veleposestva. To je jasno pokazala sedanja vojska, še veliko bolj bo pokazala prlhodnjost. Kaj pomaga dobljena začasna zmaga, ako bodo pa uničein" kmečki dotiiovi? Ali ni to bankrot države? Nasi generali znajo delati dobre tiačrte — morda znajo spretno voditi čete, posestnik, ki pridtio obdeluje svojo zemljo, ravno tako pomaga k vojnim uspebom kot vojak s puško ali zemljevidom. Potiioč malega posestnika je nujno potrebna dižavi. Etitenta nas gospodarsko ne bo zmagala, to je jasno. A da nas ne zmaga gospodarsko, v ta namen je treba skrbeti, da naše male ktiietijo ne propadejo. Sesna praseta na pašo! Kakor bolj naui zttianjkuje potrebnih krmil, toliko bolj se tnoramo oprijemati naravne prehrane živali. Danes je postala-paša važna za vse vrste domaČe živine, tudi za prašiče in zlasti za mlada prase.ta. Faša plemenih svinj je po naših kiajih že od nekdaj v rabi. Pasenio jih i)0 sadtiih vrtovih, po deteljiščih in na „gmajtiah". Pletuena svitija so na paši najbolj počuti, je tiajbolj zdrava Iti ima največ mleka, kadar je dojita. Taka prašna svinja naj pride kmalu po porodu veti, da se zadostno izpreliodi, kar vpliva silno ugodno na ves njen počut in na boljšo iidečnost. S plemeno svinjo naj priilcjo pa tudi praseta ven, kakoi' liitro so dosti gibčna in se lahko umikajo materi. Skraja naj se puste praseta ie ki'atek tías zunaj, potem pa zmeraj dlje, da se navadijo na življenje zunaj svinjaka. Sveži zrak, svetloba in gibanje jim silno prijajo in mlade živalice uspevajo, da je veselje. Seveda jim ob tem Času ne sme manjkati maternega mleka. Mlade živalice se naravnost poživé, če pridejo ven Iz naših svinjakov, ki so po večini temni in zaduhli, večkrat mokri In nesnažni. Kmalu začnejo po tleh riti in iskati piipravnega živeža ter se po maU;m privadijo na pašo, ki jim daje za m a ter tli m mlekom najbolj prikladen in tečen živež, kakor sploh vsetn domačim živalim. Zlasti sedaj spomladi, ko zeleni prva trava, imajo praseta prav slastno in dobro paso. Prva trava in prva detelja dajeta lakim živalicam najbolj prebaven živež, ki je danes toliko več vreden, kolikor bolj nam manjka močnih krmil in mleka za rejo po svinjakih. Spomladna paša je ustvarjena za taJie živali in zato jo dajmo danes povsod obračati za odiejo mladih praset. Le na ta način si bomo pomagali Iz današnje stiske. Hohrman, Dogodki ppetečenega tedna. Avstro-ogrskI zunanji minister grof Czerniji je 2. t. m. zo])et govoril avstrijskim narodom in svetu. Kot fotum si je izbral ožji nemški krožek: deputacijo dunajskega občinskega sveta, ki se je oglasila pri njem radi prehrane prebivalstva. Grof Ozernin je govoril o mirti z Ruujunijo, povedal, koliko žem\je nam mora odstopiti ITi kakšne gospodarske ugodnosti priznati; potem je našteval, koliko koruae Iti žita in koliko živine dobimo iz Kumunlje in Ukrajine. O Srbiji je rekel, da je nočemo uničiti, in napovedal, da jo bomo sedaj, ko smo jo vojaško osvojili, začeli osvajati ludi prijateljsko, kar bo delo diplomacije. O francoskem ministrskem predsedniku Cle-menceau-u je gibf Czcrnin i'azodel, da se je bil malo pred ofenzivo na zapadu obrnil nanj z vprašanjem, ako bi se mogla začeti pogajanja za splošni mir In na kakšni podlagi. C/iernin je v sporazumu z Ber-linotn odgovoril, da je edini pogoj ta, da se Francija odpove Alzaciji-Loreni. Francozi prišli Nemci (za ta sestavek mislim „nemško ali tuje plemstvo") v deželo. Iz vse razprave pildemo do zakljiiiSka, da so začeli prihajati nemški plemiči in z njimi nemški poilložniki v slovenske dežele potem, ko je bila 1, 955. v krvavi tridnevni bitki na ieškem polju pri Avgsburgu strla moč Madjarov, prednikov današnjih Ogrov. Ti 80 pustošili naše ki'aje skoraj celo stoletje in ogroževall tudi Nemčijo v njenem osrčju. Celo Pireneje so prekoračili. Strah so bili celi osrednji Evropi: Italiji, Franciji In Nemčiji. Sem so puliajali skozi slovenske pokrajine. Madjarska povodenj je preplav-^ala leto za letom naše kraje, puščajoč za seboj tazvalinc in pogorišča. Bitka na Ieškem polju je zaprla iiot madjarskim pogromom v Jiaše kraje, odprla pa na stežiij vrata nemškemu naseljevanju, Nepregledna vi'Sta nemškega plemstva je pilšla v deželo. Njih naloga je bila, graditi trdnjave kot branike, ob katerih naj bi se razbijali valoví madjarske povodrijl. Bela Krajina je ležala na meji med Netnčijo in Madjari. To mejo so utije- vali Nemci s tem, da so gradili na njej ti dnjave: Krško, Kostanjevica, Novo mesto, Črnomelj, Metlika so prvotne protimadjai ske trdnjave, okoli katerih so se razvila pozneje mesta. Navajam dobesedno: „Iz teb priseljenih plemičev se je razvilo ono nemško veleposestvo, ki si je do novejšega časa delilo slovensko zemljo in Imelo vso oblast v njej. Ti plemiči so sezidali utrjene gradove po tiašili goiah in gričih, sredi naše zemlje in na mejah. Da so prišli na meje, je izraz največjega zaupanja. Vratarji, ki so odgovorni za vso hišo, morajo biti zanesljive o.sebe. Kot take so se morali izkazati Črnomaljski gospodje že v Nemčiji, sicer bi jih ne bili postavili na ogroženo mejo nemškega cesarstva." Ne na Bavarskem, ne na Kojoškem, ne v Tirolab ni sledu o tem imenu. Pre-obi'ni vse listine, preišči stare arhive In zgodovinske ktijige, imena Tschernembi, Schirnomel (1228), Zermenli (1 277), Czer-nome) (1323), Chernomel (1354), Scher-nemel (1426), tam ne bo nihče izlaknil. (Daljit fllodi.) SO nato odklonili. Končno se je grof Czernin lotil notranjih vprašanj. Bekel je, da so pravi podaljševalci vojne pacilisti, anekslo-nisti in pa — ljudski zastopniki, ki so proti zvezi z Nemčijo hi zahtevajo, da se iz ogrske države iztrgajo deli zemlje in priklopijo njihovim deželam. To so notranji Masaryk!, ki zavajajo češki narod. Ta vele-izdajalski strup se mora izločiti iz države. V to svrlio je pozval na pomoč Ogre in Nemce, ki so v tej vojni doprinesli nadčloveška dela, pa tudi druge zveste državljane, — Ta govor na nobeni strani ni izostal brez velikega vtisa: Nemci in Ogri veselja tleskajo z rokami in groze Slovanom z novimi preganjanji; Nemci pravijo vrhu tega, da se mora zveza z Nemčijo za večne čase zagotoviti s pragmatično sankcijo in tako za zmerom zapečatili suženjstvo avstrijskih Slovanov. Slovane je Czerninov govor globoko osupnil, spoznali so, da se odgovorni avstrijski činitelji še vedno niso zavedli pravega stanja stvari in svojih zgodovinskih nalog. Čehi so se nemudoma oglasili pri mi[iistrskeui predsedniku dr. Seidlei ju in najodločnejše protestirali proti napadom zunanjega ministra. Dr. Seidler jim nI vedel dati nobenega odgovora ter je šel poročat cesarju. Pravijo, da je grof Ozernin napravil lačune s svojim govorom brez vednosti dr. Seidlerja. Čehi so tudi protestirali pri načelniku zunanjega odseka avstrijske delegacije dr. Baernreitherju, zakaj ni sklical seje, da bi bil grof Czcrnin imel priliko govoriti pred poklicanimi zastopniki avstrijskih narodov. Dr. Baeni-reither je odgovoril, da ni mogel sklicati seje, ker je prišel grof Czernin še-le tik pred prazniki na Dunaj, ko delegatov že ni bilo več tamkaj. Sejo bo sklical, kakor hitro jI bo mogel grof Czernin prisostvovati- — Francoski ministi-ski predsednik Clemenceau je z ozirotti na Czerninovo odkritje izjavil, da se je grof Czernin v tem zlagal. Avstrijska vlada je nato objavila popravek, v katerem pojasnjuje stvar tako; Začetkom tekočega lota sta se v Švici večkrat sešla na pogovor neki avstrijski In neki fiancoski odiwslanec; dne 2. februarja se je med njima sprožilo vprašanje, kako prili do oficielnih pomenkov za splošni mir. Czernin je dal nato povedati franco-ikemu odposlancu, da je edina ovira miru na zapadu fiancoska zahteva po Alzaciji-Loreni. Nato je sporočil Clemenceau, da so pogajanja na tej podlagi nemogoča. — Rusko-rumunska mirovna pogodba je sklenjena. Rumunija tekom dveh tiiesecev umakne svoje čete iz Besarabije, — Nemške čete so se 2. t, m. izkrcale na Finskem, da pomagajo vladi belih gard t, j. veleposestnikov zmagati boljševiške rdeče garde. To je nagnilo Trockega, da se je pogodil z entento radi zavarovanja murmanské železnice. Nemški vojaški nastop na Finskem je pa razburil tudi Švedsko, ki je že pred Nemci poslala svoje Čete na pomoč belim gardam, ki so se že uspešno borile proti kozakom. Pravijo, da je vojna med Nemčijo in Švedsko zelo verjetna. — Velika nemška ofenziva, ki se je bila začela 21. mai ca, je dovedla Nemce 60 kiloiiietrov daleč v francosko ozemlje in jim prinesla 90.000 ujetnikov In ogromen plen. Francozi in Angleži so zbrali svoje rezerve, imenovali generala Focha za skupnega vrhovnega poveljnika in ustavili Nemce, ki zaenkrat niso dosegli nobenega svojih ciljev; ne Calaisa, ne Amiensa in ne Pariza. 3. t. m. je genei al Foch prešel v ofenzivo in udaril na dveh mestih: pred Verdunoni in ob loreiiški meji med Reno in Marno. Doslej so Nemci, kakor poiočajo, odbili vse napade in dosegli nove uspehe tudi ob reki Somme. — Na Italijanskem se vrše že hudi boji; bore se ob Piavi, kjer so nasi na veliki petek zasedli otok Papadolija, pri Asiagii in na drugih točkah; na tirolskih snežtilkih so naši zopet zasedli postojanke, ki so jih bili čez zimo zapustili. — Na albanskeiii bojišču smo odbili napad na mostišče Člilino Jazisito. Naâiiti sadjerejcem v poduk. lieljeiije debel. Takoj po jesenskeiri sajenju je treba debla pobeliti z goščo Iz apna, kravjaka In ilovice. To opravilo se ponavlja vsako jesen. Po pouiladanskem sajenju pa se namaže deblo samo z ilovico, da se preveč ne izsuševa. V hudi SUŠI se .mora mlado drevo tudi zalivati. •t. Dreremii kolobar. Na drevesnem kolobarju se naj ne pusti rasti trava in drugi plevel. Večkrat med letom ga je opleti, okopati In pokiiti 8 svežim gnojem. 4. Povez. Med letom ne pozabi pregledati tudi vezi, so li še dovolj trdne, ali pa jih je morda treba obnoviti. 5. Ilobotiiie ali vodenice in roparji. Iz korenin kakor tudi iz debel in Iz vej se prikažejo liobotno rastoči poganjki. Imeiuijemo prve roparje, druge pa hobotine ali vodenice. Ti se morajo gladko odre-zavatl. Površno pristriženi odrezki se ne odstranijo, tetiivoč še le pomnožijo. Sploh pa so hobotine navadno znamenje slabega in preglobokega sajenja. Oskrbovanje odraslega drevja. Zapuščeno in zanemarjeno drevo se mora boriti za svoj obstanek z vsemi nezgodami: oblaste ga mahovje in lišajt, zraste mu krona liki grmovju, napada ga cela truma škodljivcev in še mtiogo drugih zajedalk mu gre na živo. Takšno dievo zaostaja v lodovitnosti in slednjič popolnoma zdivja. Kdoi'pa svoja drevesa oski bnjo leto za letom, odkar jih je vsadil, ta jih bo vesel in ta bo tudi imel pravo korist od njih. Glavna opravila, ki se popravljajo in odraslem drevju so: 1, 1/tre bij «vanje dreves. Drevje se iztrebi vsako 3. do 4. leto. Navadno se izvršuje to delo v jeseni ali v zimi, ko ima kmet največ časa. Višlti pa se sme brez posledice tuji vse poletje, ko je dievo zeleno, posebno pa meseca julija. Tudi tega meseca di'evesa mirujejo, lub je poln .soka In rana se hitro zaraste. Zelo škodljivo in nevartio pa je trebiti drevesa pozno spomladi, ko so muževa! Odstrani pa: vse pregosle veje, da bo moglo soince vsak list obsevati; vse se križajoče In se drgajoče veje, sicer bo nastala rak-rana; vse že rakaste veje, ker so začetek in posledica laznih drevesnih bolezni in selišča krvtiib u.ši; nadalje vse zlomljene, suhe in navzdol viseče veje. Sramota za vsakega gospodarja pa je, ako trpi na svojih di'evesih belo omelo (lim), ki živi neposredno na škodo drevesa. Ta vedno zelena zajedalka se z ostrhii nožem izreže iz debla a koreninami vrod in gladka rana se lepo zamaže. Pli iztrebljenju pa se nikakor ne smejo veje oskubiti in oropati kiajšega rodnega lesa z mnogimi cvetnimi popki, kakor se to večkrat zgodi. Tudi znotraj po kroni raste lepo sadje. Ko veje odrezujemo, moramo paziti, da ne puščamo Štrcljev ali rogov. Ti začnejo znotraj tiohneti. Trohnoba se širi in širi, ter prehaja tudi v deblo. Zato vidimo toliko votlih dreves. Odrezujiiio tedaj veje popolnoma tik debla ob vejnem obročku navpično na vejno podložno os. Debelejše veje se odrežejo na dveh mestih; prvokrat nekoliko oddaljeno od debla In še le diugokiat tik debla. Če bodeš tako postopal, se veja ne bode za-Česnila, deblo se ne bode poškodovalo. Manjše rane kmalu zacelijo. Kar pa je večjih čez 10 cm, se z vrtnim nožem gladko obrežejo In do luba s ceitilno smolo, ali [la s katranom namažejo, da se zalnani pristop vlage, gliv in solnčnih Žarkov. Velike dupline se napolnijo s kamenjem ter zamašijo s cementom. Gospodapstvoi Večjo skrb opekarnam! Iz uovo-nicške okolic« se nam jioroča: Svetovna vojska, ki traja že ťíetrtn leto, nam posest-[lilčoiii-kitietotii prinaSa tudi to zlo, da ne moremo za nobeno ceno dobivati več, bodisi strešne, bodisi zidaiske opeke za popravo streh in popravila na stavbah. Kakštia škoda bo nastala iz tega v kratkem iasu, je težko dopovedati neprizadetim ; pre-piičani pa smo, v kot donesek po piečastitib Župnih uradih izvršenega nabiranja darov v korist vzdrževanja vojaških grobov. Slovesno sprejeli so v Ljubljani Trnovčani na velikonočni torek svojega novega župnika, preč. g, Fi anceta Finžgarja. Farani so mu tncd diugimi navdušenimi ovacijami postavili mlaje inveč slavolokov. Na velikonočni pondeljek pa so se ginljivo poslovili od svojega bivšega ljubljenega pastiija, preč. g. Ivai a Vrhovnika. Napravili so mu prisrčno odhodnico. — Slovesna instalacija novega župnika se je pa vi'šila na belo nedeljo v trnovski župni cerkvi. Slavnostni govor je itnel veleč, g, prelat A. Kalan. Darovi za slepe vojake. V gostilni pri Dol, železtiici se jojiabi alo na zabavnem večeru 31. marca 40 K. Najlepša hvala! Umrl je v Ljubljani L «piila 1918 Franc Šaleliar, po dolgem trpljenju, star okoli 65 let. Pokojni je bil usliižben v tiskarni J. Krajec nast. v Novem mestu. Svojo hišico in malo posestvo, katero si je pridobil s pridnostjo svojih lok, je imel v Irčivasi, občine Šmihel-Stopiče. V mladih letih je bil postitjon pri Gressehi v Trebnjem. Dne 2. novembra ^881. leta pa je stopit v službo pri tiskarju in knjigarju gosp. J.Krajec-u v Novem mestu, kjer je vstrajno služil 20 let. Ko so pievzeli leta 1901. Krajčevi nasledniki tiskarno in vse [lod-jetje, 30 prevzeli obenem z drugim osobjem tudi Šalehaija. V tej službi je ostal še 14 let. Dne 31. decembra 1915. leta pa je moial slnžbo opustiti zaradi svoje in bolezni svoje diuge žene, ki nni je preiano umrla ter zapustila bolanemu možu čveteio majhnih otročičev. Ta nesreča in žalost je še-le pospešila njegovo bolezen. Šalehar je torej služboval pod eno streho 34 let. Bil je vseskozi mož-poštenjak, vesten in marljiv delavec, krščanski soprog in skrben oče, dobre in vesele narave in blag značaj. Bog mu daj večno j)lačilo v nebesih! — Zanimivo je, kar je rajni sam pripovedoval in njeiiHi so pripovedovali njegovi staiiši in drugi stari in prastari ljudje, da je bil âalehar rojen v prav oni hiši na Potovrhu, župnije šmihelske, v kateri se je rodil sveti Feliks in s kaiei'im bi še hili Saleharji baje v da\jnem soiodstvu. Kakor znano, počivajo ostanki sv. Feliksa pod glavnini oltarjem v novomeški kapiteljski cerkvi. Seveda je to le judska tradicija ali govorica, brez verojetne podlage. Umrla je t», aprila v Novem mestu go.spodična liedviga Šareč, učiteljica v Moravčah. Ob počitnicah in inaznikili je najraje prihajala k svoji sestri gospej Budna v Novotnesto. Tako je prišla tudi letos na velikonočne praznike k svojim dragim, od katerih se je pa po kratki in mučni bolezni za vedno ločila. Rajna je poučevala eno leto na Bizeljskem, 15 let v Rajhenburgu, eno leto v Vojniku in 26 let (od leta 1893.) v Moravčah, torej skupaj 43 let. Po službenih ielih je bila starosta ki anjskih učiteljev. Bila je izvrstna vzgojiteljica mladine; katero je gubila prisrčno, kar je bilo vzjok, da se vkljub rahlenui zdravju in svoji starosti 63 let ni mogla odločiti za zasluženi i^okoj. Pač pa je želela to zadnji Čas storiti. Toda Vsemodji jo je nepričakovano, ampak dobio pripravljeno poklical v rajski pokoj k večnemu plačilu. Vsepovsod, koder je službovala, posebno pa v Moravčah, je bila blaga pokojna obče spoštovana in Čislana učiteljica. K zadnjeiiui počitku sta jo spremila novomeška deška in dekliška šola s svojim učiteljstvom. Udeležilo se je pogreba tudi veČ koleginj in kolegov iz Novega mesta in okolice ter z Moravč in obilo drugih odličnih pogrebcev. — „Kakor zvezde na nebu se bodo lesketali oni, ki poučujejo diuge v pravičnosti!" Umrla je v Novem inestn ga. Ana Beras, vdova-užitkarica, stara 86 let. — Naj počiva v miru! Umrla je 7. aprila v Žalovičah, župnije Šmarjeta, Ana KoŠele roj. RadeŠček, v Gi'Čevju, župnije Št. Peter, po kratki, mučni bolezni in previđena s sv. zakiamenti. Pokojnica je bila vseskozi blaga žena, krščanska mati, ter pi idnih in dobiiii rok. Bog ji daj večni mir in pokoj! Spominska cerkev za vojake. Celovški knezoškof dr. Adam Hefter je sklenil sezidati v Celovcu spominsko cerkev, v kateri se bodo darovale dan za dnevom sv. mase za padle junake. Plemenit sklep! 40 letnico mašništva je obhajal na praznik Marijinega oznanenja pieC. g. p. Marijan Sirca, bivši gvardijan svetogor-skega svetišča, sedaj vikar v Pazinu. Nekdanji blagi učitelj frančiškanskih novincev je v laznih jezikih obelodanil že mnogo lepega, zlasti glede ti saškega in •• svetogorskcga svetišča. Nakloni Vsemogočni mnogozaslužnemu gospodu jubilarju še veliko zdravih in zadovoljnih let! Pozabljivost. Tam nekje pri mestu Asiago se nahajata na bojišču še samo dva dolenjska rojaka, poznana ne samo po ulicah Rudolfovega mesta, temveč tudi po ostati Dolenjski, ki sta, ne po svoji kiivdi, pozabila voščiti srečo mestu kot deželi, po vinogradih, polju, travnikih in gozdovih, — se danes javno opravičujeta in prosita, da se voščila za Veliko noč naknadno vzamejo na znanje. — MarjetiČ, Smolik. Konec šolskega leta na srednjih Šolah. Naučni minister je odredil, da zaključijo srednje .šole, dekliški • iiceji, učiteljišča, tigovske in itavtiČne šole radi izrednih razmer Šolsko leto že 28. junija, če ni med letom znatno trpel pouk vsled drugih ovir. Za zavode, ki so morali vsled pomanjkanja premoga ali vsled drugih ovir prekiniti ponk, 1)0 izšla sporazumno z deželnimi Šolskimi oblastmi posebna tozadevna odredba, če bo to ves rnijno potrebno. Naselil se je v Krškem nov odvetnik, g. dr. Stanko Lapajne, Prišel je z Dunaja. Zanimive doživljaje iz ruskega vjet-ništva bi naii^ zamogli podajati mnogi, ravno te dni iz ruskega vjetništva domov došli vojaki. Ker bi ti podatki povedali domačinom, koliko veliko so ti junaki pretrpeli za domovino in bi nase ljudstvo ob enem seznanili z običaji, deli. Življenjem in zemljepisnimi legami itd., iz kiajev, kjer so v vjetništvu prebivali, bi bili za splošno zelo podučljivi in spodbudni. Naši vojaki so si pridobili v tujini toliko v splošni omiki in v daru pripovedovanja, da bi njihovim izvajanjem zlasti preprosto ljudstvo z največjim zanimanjem sledilo in bi jim vedeli hvalo. Iz tega razloga se obračamo s temi vrsticami do naših vojakov z vabilom, da hi v splošno izobrazbo svoje doživljaje, v kolikor imajo za javnost zatnmanje, s spretno roko opisali, da ne izginejo iz spomina. Kot vzor takega dela opozarjamo samo na obširno povest pisatelja ,T. Jurčiča, ki je rešil pozabnosti doživljaje Slovenca-vojaka iz prve ruske vojske pred dobrimi sto leti. Dva vola 20 tisoč kron. V Budimpešti je bit obsojen neki kmet na 1 5 dnevni zapor in na 200 kron, ker je zahteval za dva vola 20 tisoč ki on. Zračna pošta je vpeljana med Dunajem in Ukrajino. To so zares čudne stvari, ki jih rodi vojska. Železniški voz sladkorja so zaplenili v Zagrebu, ki pa je bil zastrupljen. Bil je polit s pikrinsko kislino. Popravek. V zadnji številki Dol. Novic je poioial pisec „Poslanega", kakoi' da so dobili tukajšnji gg. uradniki za Veliko noČ po 2 kg suhega svinjskega mesa. Da pa ne bo javnost tega kot resnično tolmačila, objavimo radevolje ta popravek resnici na ljubo, da je bil pisec premalo informiran. Gg. uradniki niso dobili niti drobtine mesa, pač pa so prejeli le nekateri revnejši uslužbenci tukajšnje mestne občine nekaj malega od mesa v poboljšek. Zaprav^iva dama, Neki francoski list piše: Z veseljem priobčujemo sledeči oglas, ki ga je prinesel neki pariški list in je bil plačan po 5 kron za vrsto: „2000 frankov nagra govorite? Ali vam je morda vprašanje BA""H Z3 ODICKC pretežko?'' — Dijak: „Vprašanje mi ni lister, volno, platno itd. v vseh barvah se pošilja težko, ampak odgovor!" ® P"®'"'"" T^'^'nl" il Pri A,i vest. .-i TrsffiS.l.í"" """ O dolgovih m posojilih?" — Dijak: „/iali- _ , ____ bog, veliko preveč!" Očiten dol