Strokovni list za povzdigo in napredek gostilniearstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.
Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, v Zagorju ob Savi in v Idriji.
List izhaja mesečno dvakrat in stane	
celoletno		K 6-
polletno		„ 3-20
četrtletno		. 1'60
posamezne številke po . . .	„—•30
Cene inseratom: '/is strani	pri en-
kratni objavi K V50, pri večkratnih	
—	objavah popust.	
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7.
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
Leto II.
V Ljubljani, dne 20. maja 1912.
St. 10.
Naši pionirji.
Uspehi in razvoj vsake organizacije so odvisni zlasti od tega, kdo jej načeluje in kdo vodi posle za nje. Navadno pravijo, da je tajnik duša organizaciji in temu moramo tudi mi pritrditi.
In kako je pri naši gostilničarski organizaciji? Vsled raznih okoliščin so načelniki naših gostilničarskih zadrug navadno obenem tudi tajniki, združujejo torej v eni osebi po najmanj dva odborniška posla. Zato je pri naših razmerah tudi odločilne važnosti, kdo načeluje posamezni zadrugi, kajti načelnik je pri naših okoliščinah ob enem tudi prvoboritelj, pijonir našega stanu.
Zato pa je tudi organizaciji kot taki na dobro, ako se posamezni njeni člani podrobneje seznanijo s svojimi prvoboritelji. Naloga stanovskega glasila pa je, da posreduje pri tem znanju.
Danes prinašamo zato sliko in životopis načelnika blejske gostilničarske zadruge, gosp. Jakoba Peternela, torej načelnika one gostilničarske zadruge, ki je kot prva proglasila „Gostilničarski Vestnik“ za obvezno glasilo vseh svojih članov, moža, ki vsled svojih treznih nazorov o gostilničarskem stanu in obrtu pač mora imponirati vsakemu. Sočasno pričenjamo namreč tudi z objavo njegovih predavanj, iz katerih se gotovo zrcalijo najznačilnejše njegovi nazori.
JAKOB PETERNEL.
Gosp. Jakob P e t e r n e 1 se je rodil 21. junija 1857 na Dovjem, kjer je tudi obiskoval tedanjo dvorazrednico, dočim si je vse svoje nadaljno znanje spopolnil kot samouk. Prvotno se je posvetil urarskemu obrtu, katerega se je učil skozi štiri leta v Beljaku na Koroškem,
kjer je po dokončani učni dobi deloval do odhoda k vojakom tudi kot urarski pomočnik.
Vojake je služil pri domačem 17. pešpolku in se je kot četovodja I. stotnije udeležil tudi okupacije Bosne 1. 1878.
L. 1880. se je nastanil na Bledu kot samostojni urar in se kmalu na to poročil s sedanjo g. sopiogo Marijo roj. Jekler. Vsled ženitve je prišel v stik z gostilničarskim obrtom, tako da je odslej naprej sodeloval pri dveh obrtih.
Ker mu je vsled naraščajočega tujskega prometa na Bledu dajal gostilniški obrt vedno več posla, se je kmalu odločil za to, da proda urarski obrt in posveti vse svoje moči samo gostilničarski stroki. Prvotno je izvrševal gostilniški obrt v sedanjem hotelu „Steidl“ na Bledu, ki je bil takrat takorekoč prava češka letoviška kolonija; za časa gradbe bohinjske železnice pa si je sezidal novo obratovališče v neposredni bližini kolodvora, naslovil svoje podjetje hotel „Triglav“ in se preselil tudi takoj tja, dočim je svoje staro obratovališče prodal.
Vsled svoje žilave delavnosti se ni mogel odtegniti delovanju v javnem življenju. L. 1895. je bil namreč izvoljen za blejskega župana in je potem županoval na Bledu skozi 12 let do 1. 1907. Leta 1895 je bil izvoljen tudi za načelnika cestnega odbora in je kot tak deloval do 1. 1911. Za zasluge, ki si jih je pridobil v
LISTEK.
JNfauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Dalje.)
Nasprotno pa zahteva Amerikanec k svojemu prvemu zajtrku na prvem mestu sveže sadje, dalje breads (=breds), cakes (=keks) in toasts (=tost) (t. s. kruhi, kolači in popečeni kruhki), k čimer pije kavo, čaj, čokolado, kakao, broma (kakau podobno pijačo) ali mleko, dalje oatmeal (=etmil, t. j. ovsena jed, ovsena, kaša), cracked wheat (=kreket uit, t. pšenični zdrob) ali hotniny (kaša) s smetano, na kar pusti, da sledijo preserves ali jams (sadni gele ali marmelade) in jelly (=dželi, t. j. sadna hladenina), dalje jajčna jed ali riba, končno steaki ali zarebrnice s krompirjem (steaks and chops) ali tudi pečena slanina (bacon = bcjken). Tudi je za Amerikance ledena voda skoraj nenadomestljiva, kakor ima sploh rad, da mu je led (in sicer sesekljan) pri mizi vedno na razpolago.
II. Zajtrk. (Predkosllce.)
Razlikujemo tri vrste drugega zajtrka (predko-s i 1 c), navadno avstrijsko predkosilce, dejeuner ä la fourchette (izgovori: dežene ala furšet) in lunch (izgovori: lonš).
a) Navadno avstrijsko predkosilce.
Vsled okolnosti, da se kosi v Avstriji in večinoma tudi v Nemčiji navadno med 12. in 1. uro, je predkosilce navadno le mala gorka (včasih tudi mrzla) jed. Specifično avstrijske gorke jedi za predkosilce so poleg drugih, ki so vzete iz finejše, zlasti francoske kuhinje, različni guljaši in perkelti, tele.čje meso v obari, pražena in kisla jetra, kisle ledvice, meso s hrenom, hrenovke (frank-f u r t a r i c e) i. dr.
V Nemčiji igrajo pri predkosilcu veliko vlogo obloženi kruhki (Sandwiches; izgovori: sendvič).
b) Dejeuner ä la fourchette. (Francosko predkosilce.)
Dejeuner ä la fourchette imenuje Francoz oni obed, ki ga zavžije opoldne; vendar dejeuner ä la fourchette ni za njega glavni obed in se razlikuje značilno od tega tudi glede sestave jedi.
Dejeuner ä la fourchette obstoji navadno iz consomme (izgovori: konsome = čista močna juha) ali iz hors-d’oeure (izgovori: ordevr = predjed), iz jajčne jedi ali ribe, vhodne jedi (entree), enega hoda finega sočivja, močnate jedi, sira ali namečka (deserta) in črne kave ali iz vseh sedaj naštetih hodov, tako da služi lahko za pravec od slučaja do slučaja sledeča razvrstitev:
3
O
o
C/5
H
O
<
P
-n
č%<
3
n<
p
-n
C/5
7T
Z
p
-t
o
o< —<P
<rŠ
rp
C/5 —.
r-K 3
3 ^ £ 1
teh dveh funkcijah, je bil ob otvoritvi bohinjske železnice odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Poleg tega je bil dolgo vrsto let predsednik „Društva za privabitev tujcev na Bledu“ in skozi par let je načeloval tudi tamošnji zdraviliški komisiji.
Za organizacijo gostilničarskega stanu se je zanimal že od nekdaj. Zato se ne smemo čuditi, ako ga vidimo že od ustanovitve sem na čelu blejske gostilničarske zadruge.
Na gostilniški obrt je polagal vedno veliko važnost. Zato se je vedno zanimal za strokovno naobrazbo našega stanu in gledal pred vsem na to, da jo pri samem sebi spo-polni. To je skušal doseči zlasti z raznimi potovanji in zato se je med drugim udeležil 1. 1908. tudi poučnega potovanja kranjskih hotelirjev na Dunaj. Skrbel je pa tudi za to, da si pridobe oni člani njegove rodbine, ki jih je namenil gostilniškemu obrtu, strokovne naobrazbe kakor jo zahteva današnja moderna doba in je zato poslal svoje hčere v Specijalne šole in tečaje.
Trditi smemo, da si blejska gostilničarska zadruga ni mogla izbrati boljšega moža za svojega načelnika. Zato le želimo, da bi jej načeloval g. Peternel še dolgo vrsto let. Ostalim našim stanovskim tovarišem pa naj bi bila njegova markantna oseba vzor!
Vrednost organizacije.
(Iz predavanja g. Jakoba Peternela na Bledu.)
Vsaka organizacija in tako tudi naša gostilničarska ima svoj glavni namen v tem, da dosežemo z združenimi močmi to, za kar se bori zastonj posameznik. Organizatorično delovanje pa je zelo otežkočeno, ako nimamo lastnega glasila, namenjenega organizaciji. Zato .je za našo gostilničarsko, četudi še jako mlado organizacijo odločilne važnosti, da smo že sedaj tako daleč, da imamo svoje, res stanovsko glasilo. Le s pomočjo lastnega glasila je namreč mogoče privesti polagoma vse člane organizacije do prepričanja, da je za vsako organizacijo, za vsak stan najnujnejše potrebno, da korakoma ramo ob rami in sporazumno korak za korakom v korist svojega obrta, v korist vsakega posameznika našega stanu in na korist vseh, skratka eden za vse, vsi za enega. Le potom lastnega glasila zvemo polagoma vsi tudi za težnje posameznika, kajti ni več daleč oni čas, ko bodo posamezni gostilničarji dopisovali pridno v svoje glasilo; le vsled navajanj v našem strokovnem listu moramo priti tudi do tega, da pričnemo počasi razmišljati i o tem, kako si zboljšamo najprikladneje svoj gospodarski položaj.
Ni moj namen, pečati se danes z vsemi dobrotami, ki smo jih lahko deležni po organizaciji. V mislih imam le ugled našega stanu in zboljšanje našega gospodarskega položaja.
Za gostilničarski stan je v prvi vrsti ne-obhodno potrebno, da si zopet pribori oni ugled, ki ga v vsej meri zasluži vsled svoje socijalne pozicije, ki ga je svoj čas tudi vžival, ko so našo obrt nazivali še splošno „zlato obrt“, ki pa smo ga žalibog zgubili v zadnjem času. Tako daleč smo namreč že prijadrali, da se je trdilo celo s strani uradnih oseb, da gostilničarji nismo obrtniki. Pri najvažnejših zadevah se nas v zadnjem času ni nič upoštevalo, nasprotno, marsikaj neopravičenega so nam očitali. Pač pa nas prokleto dobro poznajo z druge strani, boljše kakor vse druge stanove, namreč pri davku.
Da pa je prišlo tako daleč, vzrok temu je, ker nismo bili organizirani.
V našem okraju plačujemo gostilničarji več davka kakor vsi kmetje skupaj, četudi nas
je samo peščica proti njim. Hišnonajemninski davek nalagajo samo nam gostilničarjem, ki oddajamo tujcem stanovanja, in pa lastnikom vil. Naš kmet pa hišnonajemninskega davka skoraj ne pozna, marveč edino-le hišnorazredni in zemljiški davek, dočim smo mi na teh davščinah tudi udeleženi. Direktni hišnonajemninski in obrtni davek sta znašala 1. 1910 v okolišu blejske gostilničarske zadruge nad 25.000 kron. Nasprotno pa zemljiški in hišnorazredni davek nista dosegla niti 24.000 K. Ako uva-žujemo še doklade, ki znašajo povprečno 1700/o, je razlika še večja. Torej plačujemo gostilničarji res več direktnega davka kakor naš kmet.
Razven tega pa imamo mi še drug davek, ki se nam ne odpiše nikoli, namreč naš dac, našo vžitnino. Ta znaša zopet toliko, da plačujemo toliko davkov, dä smo res največji davkoplačevalci. Dežela vpeljuje doklade na pivo in druge stvari, pri pivu na pr. kar 2 K na hektoliter. Mi smo te doklade molče plačevali skozi leta in leta in sicer iz našega lastnega žepa, ker radi tega nismo zvišali cene odjemalcu, kakor n. pr. to store trgovci.
Povrh pa so prišle še občine in so še te vpeljale občinske vžitninske doklade na vino, pivo in žgane pijače in meso. Samo gostilničarji na Bledu plačujemo letnih 4500 K občinskih užitninskih doklad skozi 10 do 15 let, ne da bi radi tega od postov kaj več ali sploh kak prispevek zahtevali. Ako bi že samo ta denar imeli — to namreč znaša 67 500 K — bi se nam gotovo poznalo, kajti vsakemu se pozna vsak krajcar.
Kljub temu pa dosedaj nimamo nobenega zastopnika in zagovornika našega stanu v javnih zastopih; mi nimamo nobenega zastopnika v državnem zboru na Dunaju, nobenega v deželnem zboru, sploh nikjer ne.
Vse se naslanja le na našega posestnika-kmeta. Kmetu gotovo ne želimo ničesar slabega, nasprotno, naj je zastopan.
Ampak, če moramo mi vse plačevati, če moramo žrtvovati več kakor drugi, potem menda smemo tudizahtevati — torni s-lim mi bo vsak priznal — da se nas temu primerno vpoštev a, da se namdaprimernozastop-s t v o.
Mi moramo tukaj naš glas zastaviti, da ga slišijo tudi tam, kjer je to potrebno. Do sedaj se nam je vse to godilo le radi tega, ker se nismo znali braniti, ker smo molčali, ko so nam jemali iz žepov stotisoče in sto-tisoče.
Seveda so nas na ta način pripravili vendarle tako daleč, da smo začeli uvidevati, da tako ne more iti več naprej in da smo danes vsi za organizacijo, kajti skrajni čas je že, da se branimo in braniti se moramo proti vsakemu, še tako majhnemu napadu na našo obrt in na naše žepe.
Ako smo organizirani, se nadaljnih takih napadov prav lahko ubranimo. Nič ni lažjega kakor to, seveda pod pogojem, da smo edini.
Zato pa je organizacija tudi velikanske važnosti in vrednosti, kajti, če smo neorganizirani in needini, nas bodo še dalje mrcvarili in teptali, še v večji meri kakor doslej.
Ako nismo organizirani, nihče ne gleda in ne vpošteva tega, ali shajamo pri našem obrtu ali ne.
Pred očmi mi je žalostno dejstvo, da je bilo samo na Bledu v kratkem času prodanih 4 naših obrtov, namreč 3 hoteli in ena boljša gostilna. Ali so bila ta podjetja morda prodana zato, ker so bili lastniki zapravljivci, pijanci? Ne, nikdar he, nasprotno prodani so bili zato,
ker niso izhajali in niso zmogli vsakoletnih izdatkov. Samo radi tega so vedno bolj „notri lezli“ ter prišli nazadnje ob vse.
Omenim naj samo, da je imel rajnki Mallner, ko je prišel na Bled, nad 300.000 K premoženja in svoj čas je bilo 150.000 gld. gotovo lep denar. Otroci so tudi še nekaj imeli, po 20 000 gld. == 40.000 K so podedovali po njem, tretji rod pa je že bil postavljen na cesto in nima ničesai. Torej pri vsem tem, da so delali, da so trpeli in garali, so prišli še ob tisto premoženje, ki so ga podedovali po stariših; ne samo ob tisto so prišli, kar so zaslužili, ampak še ob tisto, kar so jim zapustili predniki.
To so gotovo žalostne razmere in zato se ne smemo čuditi, če dandanes gostilniška koncesija ni nič vredna. Parkrat sem bil v tem oziru že zaslišan kot sodni zvedenec. Vedno sem rekel, da je to težko ceniti. Je namreč čisto kaj drugega, ali izvršujem koncesijo sam, ali ostanem v hiši ali pa morda kupi koncesijo kdo drug in jo prenese še celo drugam, v drugo vas. Britka resnica je namreč, da se da gostilniška koncesija — zarubiti in celo prodati. Drugim obrtnikom se kaj takega ne more pripetiti, samo nam gostilničarjem, ki plačujemo največ davkov. Zato pa pravim: Če smo prišli tako daleč, da gostilničar trpi in gara, pri tem pa vedno slabše izhaja, potem gostilniška koncesija ni nič vredna, še manj pa navadno, če jo prenesemo drugam.
Pri drugih obrtih je to pač nekoliko drugače. Ako odstopim obrt nasledniku, moram zato nekaj dobiti, ker je obrt že vpeljana in je prostor tudi nekaj vreden. Tako postopajo pri drugih obrtih. Pri našem obrtu pa smo prišli tako daleč, da se zanj zanimajo in ga kupujejo ljudje, ki nimajo nobenega pojma o njem in zato navadno zgube še tiste krajcarje, ki so jih prej imeli.
Zato moramo gledati z drugimi obrtniki vred na to, da je tudi naša obrt nekaj vredna, da z našo obrtjo tudi nekaj zaslužimo, ker le potem je tudi koncesija kaj vredna.
Le na ta način si moremo zboljšati svoj gospodarski položaj, zboljšamo si ga pa lahko edinole s pomočjo naše stanovske organizacije in s solidarnim nastopanjem. Zato pa tudi vsi v organizacijo, ker edino v njej je naš spas.
Mazori stoletja.
Opozicija je umestna, ako temelji na zdravi podlagi, naravnost nezmiselna pa in skrajno škodljiva, ako je brez vsake podlage. To stališče smo v našem glasilu zavzemali že večkrat in na tem stališču stojimo tudi danes.
Na sestanku gostilničarjev v Novemmestu se je pojavila tudi opozicija, toda žalibog ne zdrava, marveč nezmiselna opozicija, za katere utemeljitev je težko najti stvarnih vzrokov.
Novomeški gostilničarji so podali pismeno izjavo proti ustanovitvi zadruge. Ta pismeni protest je še kolikortoliko sprejemljiv. Vse kaj drugega pa je smisel izvajanj, podanih po g. županu dolenjske metropole ustmeno na sestanku samem. Vsebina njegovih izvajanj je namreč na kratko sledeča:
Gostilničarske zadruge sploh ne potrebujemo, ker vse to, kar naj vrši zadruga, izvrši lahko vsaka občina v svojem področju, ako vestno posluje. Ustanovitev zadruge ne po-menja nič drugega, kakor da si ustanovimo novo davčno institucijo, ki bo gostilničarjem predpisovala nove davke, kakor da bi nam jih davčne oblasti ne predpisovale že sedaj v zadostni meri. Ako ustanovimo gostilničarsko zadrugo, si vstvarimo s tem ž e-lezno kletko, v katero zapremo samega
sebe. S tem se izročimo na milost in nemilost farovžem, ki bodo s pomočjo zadruge izže-mali iz nas neznosne doklade, pri tem nam pa ob enem diktirali po lastnih stanovskih tovariših, da moramo imeti n. pr. ob nedeljah in praznikih že ob 10. dopoldne gostilne zaprte.
Ne maramo se spuščati v kritiko teh krilatih nazorov; naj si napravijo sodbo o teh nazorih naši tovariši sami. Ne moremo pa se vzdržati opazke, da bi se takim nazorom ne čudili, ako bi bili razviti v XX. stoletju pred Krist, rojstvom, da se jim pa moramo čuditi, ker so izrečeni v XX. stoletju po Krist, rojstvu.
Marsikdo, ki pozna našo organizacijo — in takih mož imamo na Kranjskem precej, saj imamo vendar 18 gostilničarskih in okoli 40 obrtnih zadrug — morda maje z glavo in se začudeno vpraša, kako je prišel do teh nazorov mož, ki hoče veljati za socijalno in splošno naobraženega. Odgovoriti si bo moral, da je razvil svoje nazore glede stvari, o kateri je bore malo ali sploh nič poučen, odgovoriti si bo moral, da se je za gostilničarsko stanovsko organizacijo dosedaj zanimal prav malenkostno, četudi bi bil lahko iz strokovnega stanovskega glasila, katerega je sprejemal od njegove ustanovitve sem, ne da bi mu prišlo katerikrat na um, da je treba poravnati tudi naročnino, posnel, da je naša stanovska organizacija vse kaj drugega kot pa to, kar si on predstavlja. Pritrditi bo pa moral vsakdo tudi, da so določbe obrtnega reda iz 1. 1907 šle mimo njega.
Pravila za stanovske strokovne zadruge se naslanjajo na določbe obrtnega reda. Uzorna pravila je trgovsko ministerstvo samo sestavilo. Po teh pravilih je bilo v Avstriji ustanovljenih že nad 1000 zadrug in ministerstvo je razven tega vpeljalo še institucijo zadružnih inštruktorjev. Določbe vzornih pravil se ne dajo spreminjati, ker bi morebitnih meritornih izpre-memb obrtna oblast ne odobrila. Po teh pravilih in po obrtnem redu pa je ugotovljeno, da more zadruga zastopati nasproti vsakemu in naj si bo ta Peter ali Pavel samo koristi svojih članov, nikdar pa zadrugi ni mogoče ukreniti ali skleniti kaj takega, kar bi zadružnikom škodovalo ter jim bilo na kvar. Pač pa ima zadruga tudi to misijo, da deluje na to, da se točno vrše predpisi obrtnega reda. Seveda vsled tega lahko pride večkrat v konflikt s takimi ljudmi, ki so mnenja, da ti predpisi veljajo samo za druge, ne pa za nje.
Vsaka obrtna zadruga, torej tudi vsaka gostilničarska zadruga je nekaka obrtna oblast nižje stopinje v svojem okolišu. Zato napravi tudi navadno vzoren red v marsikateri občini, kjer so dosedaj vladale glede obrtnih zadev in vprašanj nezdrave razmere. Korupcija in protekcija igrate namreč v našem javnem in socijalnem življenju še veliko vlogo. Kjer obstojajo te organizacije, vse to polagoma zgine s površja, kajti zadruge so ob enem tudi od države same v življenje poklicane institucije, ki naj delujejo za odpravo nezdravih razmer.
Vsak obrtnik, torej tudi vsak gostilničar pač sam naj bolje ve, kje ga čevelj žuli. Zato je pač smelo naziranje, da bi samemu sebi nastavljal zanjko na vrat, ne oziraje se na to, da kaj takega obrtni red sploh ne dopušča.
Kaj takega pa mora vedeti vsak obrtnik, vsak človek, ki hoče, da se ga nazivlje inteligentnim.
Pravijo, da ima to lastnost tudi novomeški gosp. župan. Kaj ga je torej napotilo, da je razvijal 9. t. m. take „nazore XX. sto-
letja“ o obrtni, ali bolje rečeno o gostilničarski organizaciji ? Ali je morda organizacija občini na poti? Kdo ve? Ali morda tiče za tem vzroki osebnega značaja? Tudi lahko.
Gotovo je le eno in to je, da takim nazorom ne more pritrjevati nihče, kdor le količkaj pozna dosedanje delovanje naše organizacije in njen program za bodočnost, gotovo pa je tudi to, da na take nazore ne more biti ponosen nihče in naj si je sam župan dolenjske metropole.
Protivnik! naše organizacije pa naj si zapomnijo pri tej priliki, da hočemo korakati po začrtani poti nevstrašeno naprej in se vedno in povsod boriti za naše stanovske in obrtne pravice, zlasti pa nasproti občinskim zastopom, katerih večina je našemu stanu skrajno nenaklonjena.
Vprašalnica.
Vprašanje št. 41.
Ali sme obrtna stranka po prenehanju vinotoča pivo točiti? Ali ima potem dacar kaj opraviti pri taki stranki ?
Odgovor:
Ako imate koncesijo v smislu § 16 lit. c) obrt. r., to se pravi, da imate pravico točiti pivo, vino in sadni mošt, potem lahko poljubno prenehate točiti vino in mošt, ako Vam morda tega obrta ne kaže izvrševati, in se lahko omejite samo na točenje piva. Vendar pa morate naznaniti vsako tako opustitev točenja vina in mošta pristojnemu boletnemu uradu, istotako pristojnemu oddelku c. kr. finančne straže, da se Vam ne predpisuje nadalje davek radi točenja vina in mošta, dcčim obrtni oblasti te opustitve ne naznanite. Ako ste to naznanili boletnemu uradu, potem dacar nima pri Vas ničesar iskati, izvzemši slučaja, da je v Vaši občini predpisana občinska vžit-ninska doklada na pivo in je občina pobiranje te doklade izročila boletnemu uradu.
Vprašanje št. 42.
Po svojem ranjkem soprogu sem prevzela kot glavna dedinja v celem obsegu gostilniško obrt, katero je izvrševal z vsemi pravicami po § 16. obrt. reda. Kako naj postopam, da se prepiše koncesija z vsemi pravicami na moje ime ?
Odgovor:
Vaše postopanje je odvisno od tega, ali hočete izvrševati obrt kot vdova ali pa hočete imeti novo koncesijo na Vaše ime; prepisa ne poznamo.
Ako hočete nadaljevati obrt kot udova po ranjkem soprogu, potem Vam nasproti obrtni oblasti ni treba drugega storiti, kakor da le-tej s posebno, s kolekom za eno krono kole-kovano vlogo naznanite, da bodete kot udova nadaljevali obrt. Obrt pa morete nadaljevati le toliko časa, dokler ste udova. V tem slučaju Vam ni nobena pravica prikrajšana.
Tako izjavo daste seveda lahko tudi na protokol o priliki uradnega dneva, ako so taki dnevi pri Vas vpeljani.
V tem slučaju tudi nasproti morebitni zadrugi nimate nikakih plačilnih obveznosti.
Vi pa zaprosite lahko tudi za podelitev nove koncesije na Vaše ime, vendar Vam tega postopanja ne moremo prav priporočati. Obrtne oblasti so namreč včasih muhaste in znani so nam zato slučaji, da je obrtna oblast rekla glede take, četudi od pamtiveka sem obstoječe koncesije, da ni za njo več krajevne potrebe, v najboljšem slučaju pa jo je samo prikrajšala, to se pravi, da je odvzela pravico žganjetoča.
Ako pa hočete imeti na vsak način takoj koncesijo na Vaše ime, potem morate vložiti prošnjo za podelitev koncesije na obrtna
oblast prve instance, to je na pristojno okrajno glavarstvo. Prvo polo prošnje morate koleko-vati s kolekom za 3 K, ako ni v Vašem kraju nad 5000 prebivalcev. Ako bi pa obsegala prošnja več pol, morate vsako nadaljno polo kolekovati s kolekom za 1 K. Priloge morajo biti kolekovane s kolekom za 30 h, ako že prej niso kolekovane. Priporočamo Vam zlasti, da priložite prošnji koncesijsko listino pokojnega soproga in pa morebitne dokaze, da ste v tem obrtu izučeni.
Tudi to prošnjo daste lahko na protokol o priliki morebitnega uradnega dneva.
Z naše strani bi vam priporočali radi previdnosti sledeče postopanje, ako hočete imeti na vsak način koncesijo na svoje ime:
Najprvo naznanite oblasti, da bodete nadaljevali obrt kot udova. Še-le ko ste eno ali dve leti izvrševali tako obrt, vložite prošnjo za podelitev koncesije na Vaše ime. V tem slučaju je namreč le malo nevarnosti, da bi se Vam koncesija ne podelila ali prikrajšala.
V vsakem slučaju ste pa poleg tega tudi dolžni, da pri c. kr. davčnem uradu naznanite, da ste prevzeli žganjetoč. V ta namen je najbolje, da se potrudite osebno do davkarije, vzamete s seboj plačilne bolete od po Vašem soprogu vplačane posebne davščine za žganjetoč, na katerih Vam mora davčni urad potrditi, da ste naznanili nadaljevanje obratovanja.
Ker je točenje vina in mošta podvrženo uradni dohodarstveni kontroli, prositi morate pri pristojnem oddelku c. kr. finančne straže, da se Vam izroči dohodarstvena uradna dovolilnica za izvrševanje užitnin na vino podvržene obrti.
Dolžni ste pa končno tudi, zglasiti direktno na c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljano, da bodete v svoji gostilniški obrti „iz-kuhavali mesna jedila“, kakor tudi, da bodete „uporabljala sladkor pri oddaji kave in čaja“. Ta vloga je seveda kolka prosta.
To je trnjeva pot od Poncija do Pilata, glede katere pa Vam priporočamo, da jo do pičice čim prej izvedete; drugače namreč „gospodje“ delajo radi sitnosti.
Vprašanje št. 43.
Okrajno glavarstvo me je obsodilo na 5 K kazen ali 12 ur zapora zaradi tega, ker sem imel vinski zakon obešen v posebni sobi, kamor zahajajo navadno gostje, ne pa v „družinski sobi“, kjer je točilnica in zaloga tobaka. Kaj naj storim?
Odgovor:
Na vsak način Vam priporočamo pritožbo na deželno vlado, ker je pritožba v kazenskih zadevah koleka prosta.
Obsodba se ozira na §§ 10. in 11. vinskega zakona iz 1. 1907. § 10. namreč pravi: „Vsak imetnik kletnih ali drugačnih prostorov, v katerih se nareja vino za prodajo, obdeluje, na prodaj ponuja ali prodaja, mora v teh prostorih na kakem v oči bijočem mestu v razločnem odtisu poočiti §§ 2. do vštevši 14. tega zakona.“ § 11. pa določa, da se prestopki kaznujejo z globo do 200 K, odnosno zaporom do 14 dni.
Sklicujte se v pritožbi na to, da se je zakon napačno tolmačil. Zakon namreč pravi: mora v teh prostorih na kakem... mestu. Ta „kakem“ odgovarja nemškemu „an einer“. Ako bi zakon imel v mislih, da morate imeti v vsakem lokalu nabit vinski zakon, potem bi se moralo tudi besedilo tako glasiti. Poleg tega se pa sklicujte tudi na običaj, da namreč povsod nabijajo besedilo zakona samo v kleti in samo v enem gostilniškem prostoru, pa naj imajo tudi po 5 ali še več gostilniških sob.
Zdi se nam, da je ta obsodba samo šikana in nič drugega.
Razno.
Gostilničarska zadruga v Železnikih.
Člane gostilničarske zadruge v Železnikih ponovno opozarjamo na občni zbor zadruge, ki se vrši 22. t. m. popoldne ob 3. uri v prostorih g. Thalerja v Železnikih. Naj se ga udeleže v kolikor mogoče velikem številu.
Gostilničarska zadruga v Kamniku ima svoj redni občni zbor dne 23. majnika t. 1. ob 2. uri popoldne v gostilni načelnika gosp. Antona Cer er j a v Kamniku Dnevni red obsega: 1.) Poročilo načelstva. 2) Blagajniško poročilo. 3.) Proračun zal. 1912. 4.) Prememba pravil. 5.) Raznoterosti. — Člani zadruge se vabijo, da se zborovanja zanesljivo in številno udeleže.
Sestanek gostilničarjev v Novem mestu. Kakor smo že zadnjič na kratko poročali, sta sklicala „Deželna zveza gostiničarskih zadrug na Kranjskem“ in g. Ivan Jakše, gostilničar v Novem mestu na 9. t. m. na 2. uro popoldne sestanek gostilničarjev novomeškega političnega okraja v gostilniške prostore „pri Skabernetu“ in sicer v ta namen, da se gostilničarji pomenijo in event. tudi sklepajo o tem, ali naj se ustanovi za ta okraj stanovska zadruga ali ne. Temu vabilu se je odzvalo okoli 60 gostilničarjev, večinoma jz okolice. Sestanek sam pa je naletel tudi na odpor, toda le med nekaterimi novomeškimi gostilničarji, katere je vodil v boj tamošnji gostilničar in župan g. R osma n. Opozicija se je pričela s predigro. G. župan je namreč sklical na isti dan na 11. uro dopoldne sestanek novomeških gostilničarjev v mestno dvorano. Kaj se je vse govorilo na tem sestanku, nam ni znano, znano nam je le, da se je sprejel tamkaj pismeni protest proti ustanovitvi zadruge. O tem protestu govorimo na drugem mestu obširneje. Iz protesta samega, še bolj pa iz poznejših ustmenih izjav gosp. Rosmana je pred vsem razvidno, da bi gospodje v Novem mestu bili največ pripravljeni, ustanoviti samo za Novo mesto svojo zadrugo, h kateri bi pritegnili le one zunanje občine, glede katerih se jim zdi vredno sprejeti jih v svoje okrilje. — Sedaj pa k sestanku samem. G. Jakše otvori kot sosklicatelj ob pol 3. sestanek, pozdravi navzoče in hoče preiti na dnevni red. Tedaj pa se oglasi gosp. Rosman. vehementno napade g. Jakšeta, češ kako si je predrznil sploh sklicati ta sestanek, ne da bi druge vprašal, ali je to umestno ali ne, zakaj ga je sklical v svoje gostilniške prostore in ne v mestno dvorano, nato prečita prej omenjeni pismeni protest, ga tudi ustmeno obširno utemeljuje, napade tudi našega urednika, zahteva od njega, da mu pokaže pooblastilo, da sme zastopati na sestanku gostilničarsko zvezo, kritizira besedilo vabila, to pa zlasti radi tega, ker mu z onim uradnikom vred, na katerega se sklicuje, niso znana tni-nisterijalna navodila glede takih sestankov, privošči si tudi „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, češ da je ta korporacija nepotrebna, brezpomembna in nedelavna in da se ne more ponašati z nikakimi uspehi v prilog gostilničarskega stanu. Razumljivo je, da je vsled teh napadov postal sestanek precej živahen, če ne razburjen in da naš urednik pri svojem odgovoru na te gorostasne trditve ni ravno izbiral in tehtal besedi. Po daljšem prerekanju se je končno vendarle prišlo tako daleč, da je bil voljen za predsednika sestanku g. Ivan Klinc iz Dvora, za njegovega namestnika g. Ivan Bulc iz Mirne, za zapisnikarja g. Ivan Jakše, za overovatelja zapisnika gg. Josip Matko in Ludovik Ferlič, zadnji trije vsi iz Novega mesta. Nato je govoril na kratko naš urednik o stanovski organizaciji sploh in posebej o gostilničarskih zadrugah. Povdarjal je pri tem pravico rekurza zadruge pri podelitvah novih koncesij, postopanje proti konkurenci gostilničarjem od strani vinotočev, branjevcev in takoimenovanih „bušenšankov", dotaknil se vprašanja dokaza vsposobljenosti in urejenega vajeništva, koncesijoniranja prodaje piva v zaprtih steklenicah, odstotkov pri prodaji tobačnih izdelkov, stremljenja radi odpisa vžitninskega davka za člane gostilničarjeve rodbine itd. Njegovim izvajanjem so gostilničarji iz okolice pritrjevali, novomeški gostilničarji pa so po svojem voditelju g. Rosinami podali na to tako izjavo, da bi je človek ne pričakoval v XX. stoletju, ako ne bi upošteval tega, da jo najbrže narekuje samo užaljeni
ponos. Pri tem je g. govornik seveda moial udariti še močno na politično struno. Zato je bilo tudi najbolje, da so se stavile vse ostale točke z dnevnega reda in da se je volil samo še pripravljalni odbor 9 mož, katerega naloga naj bi bila proučiti lokalne razmere in nato zopet sklicati sestanek ali shod radi ustanovitve zadruge, odnosno zadrug. V ta odbor so bili izvoljeni za sodni okraj Trebnje gg. Ivan Bulc iz Mirne, Fran Godnjavec in Starega trga pri Trebnjem in Stanko Ravnikar iz Čateža, za sodni okraj Žužembek gg. Ivan Kiji n c iz Dvora, Franc Pehani in Alojz Vehovc iz Žužemberka, za sodni okraj Novo mesto pa gg. Ivan Jakše iz Novega mesta, Martin Potočar iz Mirnepeči in Josip Zur c iz Kandije. S tem je bil tudi sestanek zaključen. Sestanek ni imel pričakovanega uspeha. Opozicija je deloma dosegla svoj namen, namreč zavleči ustanovitev prepotrebne stanovske organizacije, dosegla je pa najbrže tudi to, da se bo šlo preko nje in da se v najkrajšem času ustanove tri gostilničarske zadruge za okolico Ali bodo novomeščani tudi s tem uspehom zadovoljni, to je seveda vprašanje časa.
Protestna izjava Novomeščanov. Na g. Ivana Jakšeta v Novemmestu naslovljena, sočasno omenjena protestna izjava se glasi dobesedno: „Podpisani odločno ugovarjamo proti nameravani ustanovitvi gostilničarske zadruge-za okraj Novomesto, katere člani bi morali postati podpisani gostilničarji, gostilničarke in kavarnarji. — To pa radi tega, ker je treba za tako ustanovitev resnih, temeljito premišljenih preudarkov in tudi skupnega predraz-govora, ne pa kar nepremišljene ustanovitve brez vsake podlage. Važno vprašanje je pač ustanovitev gostilničarske zadruge. A treba je premisliti in prerešetati, ali naj se ustanovi taka gostilničarska zadruga res za ves novomeški okraj ali pa samo za posamezne kraje v tem okraju, t. j. za take kraje skupno, kateri imajo res skupne ali vsaj enake stanovske potrebe in težnje. In v to je treba predrazgo-vora. Za tako važen predrazgovor in posvetovanje je treba pa časa in ta se mora dogovorno določiti in potem se bode dalo šele sklepati o kaki ustanovitvi. — Dokler se pa to ni zgodilo, je pa vsaka sedaj ustanovljena gostilničarska zadruga za novomeški okraj mrtvorojeno dete!“ Tako torej ta izjava. In sedaj druge, morda bolj zanimive stvari. „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ si je dala po okrajnem glavarstvu v Novemmestu napraviti zaznamek vseh lastnikov koncesij po § 16. obrt. reda in njih najemnikov ter je ta zaznamek prav pred kratkim sprejela. Ta zaznamek se mora torej smatrati zanesljivim. Iz tega zaznamka tudi konstatiramo, da je v mestni občini Novomesto vsega skupaj 40 ime-jiteljev koncesij po § 16. obrt. reda in najemnikov. Na tej izjavi je vsega skupaj 24 podpisov. Stvar bi bila v redu, ako bi bili to podpisi samih upravičencev. Toda žalibog temu ni tako. Od župana dolenjske metropole, ni je ob enem obrtnik, bi bili pač pričakovali, da so mu določbe obrtnega reda glede sta-kovskih zadrug znane, tembolj, ker je vabilo na sestanek itak izrecno opozarjalo na nje. Ako jih ni vpošteval, se je izkazal za skrajno neprevidnega. Po primerjanju avtentičnega se-znamka s podpisi na protestni izjavi moramo namreč konštatirati, da je med temi 24 podpisi 7 neopravičenih podpisov v smislu obrtnega reda, razven tega pa eden podpis ponarejen, ali v dobri veri ali ne, to je čisto postranska stvar. Na ta način se seveda lahk") sestavlja protestne izjave. Koliko so take protestne izjave vredne, je druga stvar in druga stvar je tudi, če jih more obrtna oblast upoštevati. Gospodje, torej drugič malo več previdnosti in ne kar slepo in strastno čez drn in strn.
Poverjenike za gostilničarski izlet v Postojno opozarjamo, da pač pravočasno, to je najkasneje 24. t. m. odpošljejo centrali prijavnine. Dosedaj je namreč že nad 300 udeležencev prijavljenih in se radi tega vodstvo izleta nikakor ne bo moglo ozirati na prijave po 25’ majniku.
Na razna vprašanja, ali je vozni listek za posebni vlak v Postojno veljaven tudi za navadne vlake, moramo ponovno povdarjati, da južna železnica tej naši prošnji ni ugodila. Kdor bi se hotel vrniti iz Postojne nazaj proti Ljubljani z navadnim vlakom, bi moral torej
kupiti v Postojni nov vozni listek. Sploh pa vlak odhaja iz Postojne in prihaja v Ljubljano v takem času, da imajo udeleženci jako ugodne zveze na vse strani.
Kaka bo udeležba pri izletu v Postojno?
Letošnji gostilničarski izlet v Postojno obeta postati res prava manifestacija slovenskega gostilničarstva. Ne samo iz JCranjske, marveč tudi z Goriške, Koroške in Štajerske so se že prijavili udeleženci, zlasti številno pa iz Goriške in Štajerske. Zato je zlasti dolžnost kranjskega gostilničarstva, da tudi kar najšte-vilneje poleti ta dan v Postojno.
Seja „Deželne zveze gostilničarskili zadrug na Kranjskem“. O priliki gostilničarskega izleta v Postojno se vrši v Postojni v „Narodnem hotelu“ popoldne ob 1. uri kratka seja odbora „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in sicer pred vsem radi oficijelnega zastopanja zveze na slovanskem gostilničarskem shodu v Pragi dne 26. in 27. junija t. 1.
Kaj bi rekli gotovi naši gostilničarji k temu ? Nekateri češki strokovni gostilničarski listi imajo navado, da objavljajo podobno kakor mi imena gostilničarjev, toda ne onih, ki so poravnali naročnino, marveč onih, ki enako kakor mnogo naših sicer sprejemajo list, a jim nikdar ne pride na misel, da je treba poravnati tudi naročnino. Kakor rečeno, je tudi med našimi gostilničarji precej takih komodnih gospodov, da celo takih, ki že od vsega početka, kar izhaja list, glasilo sicer sprejemajo, na plačilo naročnine pa ne mislijo. Ne vemo, če bi bilo vtem gospodom všeč, ako bi se poslužili tudi mi enkrat prej navedenega češkega vzorca.
Goriški gostilničarji se posebno številno udeleže izleta v Postojno. Radi ugodnejše zveze pa se pripeljejo preko Gorice in Nabrežine v Postojno in sicer z brzovlakom, ki odhaja iz Gorice ob 7. uri 5 min. in iz Nabrežine ob 8. uri 38 min. ter pride v Postojno ob 10. uri 15 min. dopoldne. Vožnja stane iz Gorice največ 8'80 K, iz Nabrežine največ 5'60, ako bi se pa število zvečalo, se sme pričakovati še znižanje. Iz vrst goriških gostilničarjev je izšel predlog, da naj se spopolni za Goriško poverjeniški zbor. Zato so naknadno imenovali še za poverjenike Goriške sledeči gg.: Josipina F o n iz Solkana, Anton G e r ž e j iz Rihen-berga, Peter G u r m o n iz Cerkna, Josip K o-v a č i č iz Komna, Anton Manfreda iz Volčjega, Josip Marušič iz Mirna, Albert Mašera iz Kobarida , Fran O s t a n iz Bovca, Rajmund Prezelj iz Tolmina in Jakob Trontelj iz Gorice. Vrhovno vodstvo pa je poverjeno gosp. Antonu Mikužu iz Sv. Lucije, na katerega naj se blagovolijo go-riški izletniki radi morebitnih nadaljnih pojasnil obrniti pismeno. Za te izletnike, ki se pripeljejo v Postojno z normalnimi vlaki, znaša prijavnina 4 K za osebo na centralno vodstvo, dočim je posebej plačati še vožnjo. Goričani se zopet vrnejo iz Postojne z brzovlakom ob 7. uri 5 min. zvečer in pridejo v Gorico ob 10. uri 6 min. zvečer.
Delniško pivo iz združenih pivovaren Žalec-Laški trg je vendar začelo dobivati tudi med Slovenci svoje prijatelje in njega odjemalci vedno bolj naraščajo. Kaj pa pri nas Slovencih lo pomenja, ve tisti, ki naš značaj dobro pozna. Slovenci namreč dajemo navadno prednost tujemu blagu, ki je enakovredno domačemu izdelku in še-le takrat, kadar domači izdelek daleko nadkriljuje tujega, priznamo tudi domačemu vrednost. Isti proces se pojavlja tudi pri vpeljavi delniškega piva. Ako torej trdijo naši domačini, ki pijejo delniško pivo, da je dobro, potem mora biti res izborne kakovosti. In da je res izborne kakovosti, o tem se lahko vsakdo sam prepriča. Na gostilni-čarstvu samem pa je ležeče, da se kakovost zboljša. Čim večji konzum, tem boljša je lahko kakovost. Vsak zaveden gostilničar more pa pri tem še posebej vpoštevati, da je delniška pivovarna izstopila iz kartela.
Prepričajte se, da gostilničarjem, restav-raterjem in hotelirjem s perilom, ki ga rabijo za svoje podjetje, najbolje in najsolidneje postreže ljubljanska tvrdka Lenasi <& Gerkman. Treba je samo enkratne dobave in do tega prepričanja pridete.
Opozarjamo na inserat ljubljanske narodne trgovine P. Magdič nasproti glavni pošti, ki je največja naša modna trgovina.
Ne razumevajte napačno! V predzadnji številki smo objavili dopis glede delniške pivovarne, ki smo ga sprejeli iz gostilniških vrst. Zmisel tega dopisa je bila, da spada v narodne gostilne pivo domačih pivovaren in da bi narodne korporacije same morale delovati na to, da se toči v takih gostilnah domače pivo. Kakor se nam poroča, ta dopis različne kartelirane pivovarne po svojih zastopnikih in založnikih izrabljajo v agitacijske namene sebi v prid, češ vidite, to pivo je tako slabo, da ga niti narodne gostilne ne marajo. To mo-famo pač nazvati nesramno zavijanje resnice in umazana sredstva za agitacijo v svoj prid. Kdor je dotični dopis čital, mora pač priznati, da je njegova zmisel bila vse kaj drugega kot to-v Da pa ne bo nobenega nesporazumljenja več, moramo izjaviti, da je pri vseh takih opustitvah po došlih nam informacijah igralo glavno vlogo denarno vprašanje. Delniška pivovarna stoji namreč na stališču, da naj se gostilničar giblje kolikor mogoče prosto in zato je njen princip, da radi dovoljenega kredita gostilničar ne sme postati od nje odvisen. Ako bi hotela na ta način postopati, da bi gledala samo na to, da vsak gostilničar izrabi kredit do najvišjega zneska, kakor to delajo — kakor je splošno znano - marsikatere karte-kartelirane pivovarne — potem bi imela lahko odjemalcev kolikor bi jih hotela. Dotični gostilničarji pa bi potem postali pravcati njeni blapci in nič drugega. Ravno tega pa delniška pivovarna ne mara, ker hoče, da je gostilni-carstvo prosto, ne pa zasužnjeno. Gospodje ‘Agitatorji! Ali vam bo morda tudi to služilo v agitacijo proti domači pivovarni? vv Omare za led in druge mizarske potreb-scine kupuje zaveden gostilničar pri domači tvrdki, ki uvažuje gostilničarsko stanovsko gla-ttjlo. Ta tvrdka je Simon Praprotnik v Ljub-Mani. ki inserira v našem listu.
Za vsakega gostilničarja je koristno, da uiia za svoje goste kak zabaven in poučen jtAsopis na razpolago, ker s tem privabi in 111 Pridrži svoje goste. Posebno pripravni ča-SoPisi za goste so ilustrovani listi, ker slike vsak rad gleda. Drugi narodi imajo vse polno
takih listov, Slovenci pa imamo le eden edini časopih s slikami in sicer „Slovenski Ilustrovani Tednk“, ki izhaja vsak četrtek in priobčuje jako zanimive slike in zabavno čtivo. „Slov. Ilustr. Tednik“ bi naj ne manjkal v nobeni slov. gostilni in restavraciji, hotelu itd. Potrebno je, da ga naročite. Izhaja v Ljubljani in stane le 2 K. — Opozarjamo tudi, da priobčuje „Slov. Ilustr. Tednik“ „Kažipot za turiste, izletnike in letoviščarje“, kar je za povzdigo tujskega prometa zelo koristno. Ker je „Slov. Ilustr. Tednik razširjen po vseh slov. krajih in tudi na Hrvaškem, Bosni, Češkem, Moravskem, na Dunaju itd. in tudi v inozemstvu, bo slovenskim oz. slovanskim turistom, izletnikom in letoviščarjem gotovo zelo dobro služil. Kdor hoče torej opozoriti na svojo restavracijo oz. letovišče, naj se naroči na „Slovenski Ilustrovani Tednik“ in naj da oglas v njegov „Kažipot“. Opozarjamo na oglas.
Prijetnega pomladanskega popoldneva gost kaj rad posedi na vrtu pri čaši dobre kave. Zato je za gostilničarje dobro vedeti, kako se napravi najboljša kava, ki bo vsakemu ugajala. Odgovor je enostaven: s tem, da ji prideneš Kolinske kavne primesi. Kolinska kavna primes je namreč najboljši kavni pridatek, ker daje v najpopolnejši meri kavi tri lastnosti, brez katerih ne sme biti nobena kava, če hoče, da jo imenujemo „dobro“. Te tri lastnosti pa so: izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva. Omeniti je treba prav posebno, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago iz domače Kolinske tovarne v Ljubljani. Mi moremo našim gostilničarjem izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes kar najtopleje priporočati!
Posebni vlak odhaja iz Ljubljane v Postojno ob 9 uri 20 minut dopoldne in pride v Postojno ob 11 uri 12 minut. Iz Postojne odhaja ob 6 uri 8 minut zvečer in pride v Ljubljano zvečer ob 7 uri 35 minut' Dolenjci imajo torej ugodno zvezo. Kamniški okraj pa se bo moral z vozovi vrniti domov.
Uspehi gostilničarske organizacije. Mnogokrat se sliši nasprotnike naše organizacije
povdarjati, da gostilničarske zadruge pri podeljevanju gostilniških koncesij nimajo nika-kega vpliva, ker se dandanes s temi koncesijami preveč baranta in dela politične kupčije. Vedno smo zanikali, da bi bilo temu res tako; nasprotno smo povdarjali, da je statistično dognano glede kranjske dežele, da se v 95% izrečejo obrtne oblasti v smislu mnenj zadrug. Da pa to našo trditev tudi podpremo, smo se odločili zato, da objavimo odslej naprej vse one slučaje, ki so posebno značilni za moč zadruge. Priznamo namreč, da se večkrat res pri deželni vladi izposluje vsled posredovanja gotove gospode večkrat koncesije, glede katerih so se izrekle zadruge proti podelitvi. Hvala Bogu pa v takem slučaju deželna vlada ni zadnja instanca in odloča tu trgovinsko mi-nisterstvo, ako zadruga ne odneha od svoje pravice. Pretečeno leto so naše zadruge dobile v 7 slučajih zadoščenje pred ministrstvom in tudi letos je že v edinem nam znanem slučaju, ki se je vodil do ministrstva, ministrstvo ugodilo pritožbi. Ljubljanska okoličanska gostilničarska zadruga se je namreč pritožila radi podelitve neke koncesije v Dravljah najprvo na deželno vlado, ki pa je rekurz zavrnila, češ da zadruga do tega rekurza ni bila upravičena. Proti temu odloku se je zadruga pritožila na trgovsko ministrstvo, ki je rekurzu ugodilo ter odloka I. in II. inštance razveljavilo. Zadeva te koncesije ima za ozadje jako značilne simptome naših razmer in zato bomo o tej stvari gotovo še podrobneje spregovorili v našem listu. Za danes pa naj zadošča to.
Žganje — Likerji. ....................
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarjii Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
Gabrijelu Eržen-u v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj)
Pozor gg. gostilničarji
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence.
-	Žganje — Likerji. —-------------------
Stopnjice, balkoni, ograje, stav-keni okraski, spomeniki, ko-rKa, betonski votli zidaki, pomivalne plošče, kanalizacije itd.
Kranjska betonska tovarna
TRIBUČ & K"*'" LJUBLJANA
Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297,
Cementne cevi na stroj ali na roko, izdelane v vseh merah, barvaste mozaik plošče za tlak, cementna opeka za dimnike itd.
^sak gostilničar naj
bi bil naročen na	__________________________
vsakega gostilničarja je potrebno, da ima za goste na razpolago ,S. I. T.‘
,SLOVENSKI ILUSTROVRNI TEDNIK',
ki je najbolj zanimiv in zabaven slov. časopis.
Stane četrtletno le 2 K in izhaja v Ljubljani.
• • • • • • • •
Kažipot
izletnike, turiste in letoviščarje.

Hotelirje, gostilničarje, pa tudi obrtnike, trgovce in dr. opozarjamo, da bomo priobče-Vali v „Slovenskem llustrovanem Tedniku“ Pod posebno rubriko „Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje“, kar bo velevažno Za vsakogar, ki hoče izletnike, turiste in le-toviščarje opozoriti na svoj hotel, svojo restavracijo, obrt ali trgovino.
«Slovenski Ilustrovani Tednik' je vseslo-Venski Ust, ki ga čitajo po vseh slovenskih "rajih pristaši vseh strank. „Slovenski Ilu-strovani Tednik' ni razširjen le po vsem slo-fenskem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu in okolici, temveč ga imajo Naročenega tudi v /striji, Dalmaciji, Hrvaškem, Rosni, Srbiji in Bolgariji, na Duguju, Češkem, Moravskem i. dr. Slovenskim l.n sploh vsem slovanskim izletnikom, turistom 1,1 letoviščarjem bo torej naš kažipot zelo ---------	dobrodošel.	---------
omogočimo vsakomur, da da oglas v naš "Kažipot“, računamo jako po ceni, namreč enostolpno za vsak cm visokosti 26krat priobčen (skoz pol leta) 11 K in 52krat (skoz celo leto) pi iobčen pa le 20 K. Prostor si lahko vsak izbere visok kolikor cm hoče, zadostuje pa I ali 2 cm tudi.
NAJBOLŠE sredstvo zoper stenice ::	drugo mrčes je
UVEorama.
Morana uniči stenice in golazen, terse naroči
pri M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
2 steklenici staneta 3-20 K, pri večjem : :	naročilu popust, trgovcem rabat. ::
Priporočajte in širite „Gostilničarski Vestnik"
—Franc Golob, =
mesarija, prekajevalnica in tovarna vsakovrstnih klobas.
Šiška pri Ljubljani,
se priporoča p. n. gostilničarjem za naročila.
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
---- Tovariši!	—
Pri svojih izletih na Bled posečajte
na
PETERNELOV
hotel
>■	jim
% Ugodna prilika za "	%
%	podjetnega gostilničarja! %
V neposredni bližini Ljubljane tik 5	= poleg velikih tovaren —
ir	_	mr
TRIGLAV
PRI KOLODVORU
Priporočajte ta
hotel tudi gostom.
svojim p. n.
§ se proda hiša, g E Pivov.a.rna ^ofjaioka' j
mr
&
v kateri se izvršuje gostilničarska in špecerijska obrt. Pogoji zelo ugodni.
Naslov in podrobnosti pri upravništvu ::	„Gostilničarskega Vestnika“ : :
g
d?
S

	priporoča p. n. gg. gostilničar-	
m	jem in občinstvu svoje	■
u	izborno marčno pivo.	■
	■	i	
I. gorenjska rastlinska destilacija likerjev in žganjarna „FLORUS“ -
V'
IVAN JEREB
Sestranska vas
(Gorenjsko)
priporoča razne likerje ter domača žganja, sadjevec, češpljevec, brinjevec itd.
Cene sortiranemu zaboju franko kron 47'—. Uzorci so na razpolago.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MaGDIc-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.
Simon PRAPROTNIK
stavbeni in pohištveni mizar v Ljubljani, Jenkova ulica štev. 7.
priporoča p. n. gostilnič. svojo veliko zalogo vsakovrstnih
= omar za led =—
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.
Nfir
Velika zaloga gostilniških okroglih miz.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Cene najnižje.	Postrežba točna.
Vinska trgovina
Anton Miiller-ja
v Domžalah, :... .
I^LEINOSCHEG-
DERBYSEC
V v
Gričar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9.
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
n
HPzrocLa. se
= dobro ohranjeni :--
avtomat
na pihala.
Cena po dogovoru.
Avtomat je 2 m 70 cm visok in 1 m 15 cm širok.
Pojasnila daje
Miloš Kavčič, Dobrepolje,
Dolenjsko.
Sv
Ji
1 || = Iv- Buggenig = H
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 5.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, isterskih, hrvaških in štajerskili vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
UVLestna lirarxilziica. lju."b— Ijanska.
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614'5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po 41/40/0 brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina Ijnbljan-ska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 50|o obrestmi in najmanj 1|20 o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domačehranilnike. Posoja tndi na menicein vredn. papirje.
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko |1|Dm spadajoča dela po najnižjih cenah.
Solidno delo.	Točna postrežba.
c8	Z vsemi v špecerijsko in delika-	<4 £
▻	tesno stroko spadajočimi potreb-	
5	ščinami, kakor tudi z vseh vrst	g;g
Ö d	namiznimi in buteljskimi vini po-	g P
o 0	streže gostilničarjem najceneje	K
E	in najsolidneje tvrdka	
1	T. MENCINGER, Ljubljana,	-3 N <6
N	vogal Sv. Petra in Resljeve ceste.	%
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le,
Tolstovrško slatino
ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu, pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravo-
grad, postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavna postaja Strelbeben. T™ “	S tir1"'
I Hol
Hotel „UNION” v zdravilišču Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda.
Ustanovljeno 1870.
Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri
hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju.
IVAN KOS, gostilničar in mesar =— na Vrhniki ..	...-
se priporoča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih
kranjskih klobas
Pošilja se jih najmanj 30 kom ä 36 h proti povzetju.
Rpvnotam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat.
Brivnica
ENG. FRANCHETTI,
Ljubljana, Sodna ulica št. 1
se priporoča p. n. gostilničarjem.
Najizbornejši
inozemski
šampanjec
tvrdke Emil Kieslinger Gösting pri Gradcu.
Edino zastopstvo za Kranjsko:
Stefan Hitzl, Ljubljana
V__________________>
Najstarejša domača zlatarska tvrdka.
™ Zlatnina, srebrnina, juveli in razne ure.
Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici. Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
LUD. ČERNE
Juvelir, trgovec z urami, zapriseženi sodni cenileo
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
m
I
I
9
i
m
m
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, ter-z malno in granatno pivo Z
največje slovenske narodne tvrdke;
Delniška družba združenih pivovaren
'V'
rr Žalec in Laški trg v Ljubljani
Narodni hotek Postojna renoviran in povečan Se priporoma cenjenim poset-nikom notranjske metropole za obisk
Fran Paternost, lastnik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino in rebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
Zaloga gramofonov n raznih plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval] kavčukovih stampilij.
LJUBLJANA — Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
Ljubljana.
Valentin Mrak-ova = M
fiSK?	restavracija	—■
„Pri starem Rimljanu“ mm
V Ljubljani, Rimska cesta štev 4. EZg»
JgJiO sveže pivo. — Meščanska kuhinja. — „..
Dobra postrežba. — Zmerne cene. (5)1

-VA-V
Keqlje. kroolie in raznastrugarskadela
~«J	;	se dobi najceneje pri
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljäna,
lS(oj	Šelenburgova ul. 1.
‘im se popravlja razne fine cigarnike Iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
bteklarska trgovina
M. Tušek, Ljubljana, §1^
Stari trg 28.	|pjj
priporoča po najnižjih cenah svojo bo-gato zalogo steklene in porcelanaste ■■■JI nsjm posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe
Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Inštalater ZBr. Sax,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
O-OiElŠE-tova
ftestavracija „NOVI SVET“
Dijana — Marije Terezije cesta 14.
Pbporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
^Zr>ano dobra vina — Meščan-a kuhinja. Točna postrežba.
Priznano najboljše
rdeče in belo vino iz krških goric grajščaka Ivana Globočnika se toči v gostilni
FRANA KAVČIČA,
Ljubljana — Privoz štev. 4.
kjer je na razpolago p. n. gostom tudi najmodernejše kegljišče.
Restavracija „ZLATA RIBA“
Stritarjeva ulica Ljubljana. Ribja ulica.
se priporoča p. n. občinstvu
Zajamčeno pristna vina, sveže pivo, meščanska kuhinja, točna postrežba.
Zmerne cene.
Restavrater: Emil Kržišnik.
Tovarna peči in štedilnikov
ANTONA KOVAČIČA
Vič pri Ljubljani štv. 14 in Ljubljana, Sv- Jakoba trg 5 (gostilna g. Kovačiča),
priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del.
Vinska trgovina
= Peter Stepič =
Spodnja Šiška štev. 256.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
Prva kranjska izvozna pivovarna VrhniRa
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloga v Ljubljani
Telefon štev. 282.	IV3I1 Bsjz^lj KolizCJ.
E
i
1
1
SE
i
Namizne prte, brisalke, servijete (bele in barvaste), platno za rjuhe brez šiva, zavese, preproge priporoča trgovina
Lenasi & Gerkman
v Ljubljani.
Kamgarn in sukno za moške obleke. Novosti za damske obleke in bluze vseh vrst. Perilna svila, cefir, delen, kreton, rips i. dr.
■ ■ ■
Za gostilničarje in hotelirje popust.
Umetna knjigoveznica pf, BrCSkVäT
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.

Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 00 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke
Specialitć en montres de Precision.
H. Suttner, Ljubljana.
Lastna tovarna tir V Švici.
Tovarniš. znamka
„1KO“
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Solidna in dobra postrežba.
Ceniki zastonj in
1 (f'1 I i j i :
S. Kmetetz
v Ljubljani Kolodvorska ul. 26
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 218.
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
I. Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r.z.z o. p.
Slomšekova ulica štev. 27 priporoča običajne pokalice in sodavico.
Nadalje specijalne izdelke prve vrste:
OJ
(J
‘S
JU
2
OJ
"to
S
C3
CL
„Nektar“ „Citrolimeta“ „Jabolčni biser“ „Malinovka“ „Citronada“
Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu.
Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke.
Cene zmerne!	Stenski plakati na razpolago.
Fotografien! atelier ,VIKTOR4 v Ljubljani	.
Bethovnova ulica Štev. 7, poleg „Kranjske hranilnice“,
se priporoča slavnemu občinstvu na deželi za izvršitev modernih portretov.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Kavarna „Leon“
v Ljubljanice vso noč odprta.
Priporočamo tudi gostilno
PRI „LEONU“
Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača.
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodj * kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za pivotoČ na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko In mizarsko orodje vedno v zalogi.
V ,Narodni kavarni'
v Ljubljani,
igra vsak večer
elitna dunajska damska godba. Za obilen obisk se priporoča
FRAN KRAPEŠ.
OKMiTTlffOEiifi UME TTTT iIT TiiT
%_______________________________________________________________________________________________________________________:r
■v
€
a
%
&
'Ve
&
$
Modna in športna trgovina Pl	LjUbljcUlćl Nasproti glavne pošte
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
mmmi
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, 1 istra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v L nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.

Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik“ Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.