Novo mesto, 9. septembra 1955 CENA 10 DIN Štev. 36 Leto t Lastniki ln Izdajatelji: Okrajna odbora SZDL Kocevj« m mesto. - Unuja rsak petek - Urejuje uredoislu odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik - Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto Cesta komandanta Staneta 25. — Pošni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 6lf>-H-T-24. — Letna nnf'iinn Fna*n 4B>1 din luilleina 240 din "-'frilftnj »20 rHn in je plačljiva vnaprej. — Za Inozemstvo 900 din oz, s ameriške dolarje. Dolenjski lisi Tednik okrajev Kočevje in i 1 ismi maršalu Titu m tov. Marinku. R. Stran 2 »DOLENJSKI LIST« Stav. W Ustvarjeni so posoli za komunalni slste iT (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi leta 1954 ni bilo zaradi vremenskih neprilik zadovoljivih pridelkov, izboljšalo pa se je stanje živinoreje zaradi boljših krmskih pogojev. Goveja živina je narasla za 3200 glav, prašiči pa za 5800 glav. Uporaba umetnih gnojil zaradi višjih cen v prvi polovici leta ni bila zadovoljiva, znatno pa se je povečala v drugi polovici. Podobno je bilo z oskrbo gledo ostalih kmetijskih sredstev. Lani so kmetijske zadruge s svojimi odseki odločno posegle v kmetijsko proizvodnjo. Ob koncu leta je delovalo 19 živinorejskih, 11 poljedelskih, 22 sadjarskih in 27 strojnih odsekov. Nabava semen, zaščita rastlin, strojna dela, selekcija živine, uvedba molzne kontrole krav — to so bile naloge, ki so jih odseki kmetijskih zadrug dobro izvajali. Investicije za kmetijstvo so v tem letu znašale 148,516.000 dinarjev. Za pospeševalno službo v kmetijstvu je bilo izdano lani 13,149.000 din. Dokončno je bila izvedena reorganizacija kmetijskih posestev. Ob koncu leta so bila v okraju 4 zadružna posestva, eno posestvo OZZ, 6 državnih posestev in 2 kmetijski šoli V večji meri so bili izvedeni poizkusi z umetnimi gnojili. Pri vseh kulturah in preveliki razponi v lestvici med posameznimi bonitetnimi razredi. Letos je predvideno povečanje dohodka iz kmetijstva za 8.5 odstotka. Stanje živine bo ostalo v glavnem nespremenjeno. Uporaba umetnih gnojil se je izredno povečala in znaša od jeseni 1954 do poletja letos okoli 300 vagonov različnih gnojil. Velikanski porast porabe umetnih gnojil najbolj nazorno dokazuje primerjava med leti 1939 in 1955. Medtem ko je znašala leta 1939 le 0.7 kg na hektar, znaša letos 37 kg na hektar! Prvič je bilo letos porabljeno na Dolenjskem na desetine vagonov tomaževe žlindre kot najboljšega gnojila za travnike. Uporaba priznanih semen še ni zadovoljiva, ker jih primanjkuje. Medtem ko dobro delajo skoraj vsi živinorejski odseki KZ, tega ne bi mogli trditi za poljedelske, sadjarske in vinogradniške odseke. Pri zatiranju rastlinskih škodljivcev so bili doseženi najboljši rezultati pri škropljenju sadnega drevja, zaradi česar se je okužba po kapar j u znatno zmanjšala. Za kmetijsko ta veterinarsko službo je bilo letos določenih okoli 30 milijonov din. V letu 1955 formirani sklad za pospeševanje kmetijstva bo omogočil uspešno opravljanje 23. Stalno prejema podporo v okraju 364 oseb, povprečno po 1500 din mesečno. Podpore izplačujejo občinski ljudski odbori. Zdravstvo je po vojni pri PROSVETA Na splošno je bilo znano, 1 s 540 gojenci. — Zimske da je bilo že pred vojno po- izobraževalne tečaje obiskuje manjkanja šolskih in drugih letno okoli 1200 fantov in de-prosvetnih prostorov na Do- klet. Uspešno deluje potujoči nas izredno napredovalo. —1 lenjskem zelo veliko. Za šol-1 gospodinjski tečaj, prav tako tedna do tedna Uradni obisk grškega kra- nevmešavanje v notranje za- ljev&kega para, kralja Pavla in deve drugih dežel, sodelovanje .kraljice Friderike, ki sta v po- med deželami z različno druž- nedeljek stopila na naša tla, beno ureditvijo, itd. In takšen ni nekakšen vljudnostni obisk, sporazum je bil podpisan dolgo ki ostane brez odmeva. Ta pred tem, preden so po svetu državniški obisk ima večji po- podpirali razne deklaracije o meti tako spričo tradicionalnih sožitju! To priča o državniški vezi in stikov med obema so- daljnovidnost!, o tisti drago- sednima balkanskima država- ceni lastnosti, podrediti vse F ma kakor zavoljo sodelovanja, manj pomembne kori-ti viso- I ki se je razvilo v zadnjih letih, kemu cilju — ohranitvi miru, Grčija in Jugoslavija, zaveznici, ne samo sosedni deželi, sta se borili proti istim osvajalcem tako v prvi kakor v drugi svetovni vojni. Zdaj se ki je pogoj sleherne ustvarjalne politike v mednarodnih odnosih iz preprostega razloga, ker je v sedanjem mednarodnem položaju tudi pogoj za obe deželi trudita za dosego obstoJ človeštva. Tekstilna tovarna NOVOTEKS v Novem mestu zaposluje 380 delavcev in je po vrednosti proizvodnje med podjetji v okraju na prvem mestu. Kvaliteta njenih izdelkov slovi po vsej državi r« Šol je bilo v okraju od 1945-55 zgrajenih 30, stare pa so bile obnovljene. Na sliki: nova šola v Sentrupertu. KZ so bila strokovna predavanja ali seminarji in tečaji. Uvedba zemljarine je izboljšala način plačevanja dohodnine, ovira za pravilno obremenitev pa so spremembe v te naloge. Iz tega zneska bo porabljenih 5 milijonov din tudi za dotacijo pri gradnji gnojišč in silosov ter bo s to pomočjo zgrajenih okoli 250 gnojišč in silosov. Zdravstvo in socialna politika Sporedno z razvojem socialne zaščite raste krog zaščitenih ljudi in se večajo dajatve v ta namen iz leta v leto. Do leta 1953 so bile bolnišnice, vzgojni in drugi domovi proračunske ustanove, s tem letom pa so prišle na samostojno financiranje in se je njihovo vzdrževanje preneslo od republike na okraje. Število ■tarlh in onemoglih v domovih se je od leta 1947 do lani povečalo od 17 na 106 oskrbovancev. Temu primerno se je dvignila tudi oskrbnina, ki je znašala 1947. leta 318.630 din, letos pa bo okrog 5 milijonov. Leta 1947 se je nakazalo za rejnine, podpore in druge dajatve mladoletnikom 325.300 din, lani pa se je porabilo v ta namen 7 milijonov. V domovih vzdržuje okraj 124 otrok. S plačevanjem plačila nezmožnim v zdravstvenih zavodih se je pričelo leta 1949, ko je znašal izdatek za ta namen 151.878 din, lani pa 38 milijonov 798.016 din! To so plačila za zdravljenje vseh tistih bolezni, katerih zdravljenje je po uredbi brezplačno, ^in pa tistih plačila nezmožnih, za katere plačuje OLO. Za ostale socialne dajatve je šlo leta 1947 le 267.630 din, lani pa 13,477.557 din! Z organizacijo počitniških letovanj šolskih otrok se je pričelo 1950. Tega leta je bilo deležno letovanja okoli 200 otrok, letos pa okoli 540 otrok, od tega 222 otrok po liniji Zveze borcev. Izdatki za letovanje so 6e letos povečali na- sproti letu 1950 kar za desetkrat Ze nekaj let organizirajo po šolah mlečne kuhinje, ki posebno dobro uspevajo v hribovskih šolah. Izdatki za te šole nisp veliki, ker jih po večini vzdržujejo mednarodne in druge organizacije. Zdravstvena ln preventivna služba se je izboljšala in povečala. Veliko se je gradilo zlasti v zadnjih letih, še več pa je načrtov, ki jih bo treba v bližnji bodočnosti uresničiti. Bolnišnica v Novem mestu je tlila pO ' vojni" na1 tiuvu orga-nizirana. Z združitvijo bivše moške in ženske bolnišnice ter zidavo modernega pljučnega oddelka je ta največja zdravstvena ustanova na Dolenjskem dobila primerne prostore, ki pa še vedno ne ustrezajo vsem potrebam današnje zdravstvene službe. Število bolnikov v bolnišnici se je od 1946 do lani podvojilo, prav tako število oskrbnih dni. Izredno so se povečale ostale zdravstvene storitve. Tako je število operacij naraslo od 956 v letu 1946 na 5551 v letu 1954, število porodov v istem času od 192 na 1212, število ambulantnih storitev pa od 1311 na 8225. Tudi število zdravnikov se.je povečalo za trikrat. Veliko zdravstveno delo so opravili tudi drugi /zavodi, kot je zdravstveni dom v Novem mestu, zdravstvene postaje v Trebnjem, Žužemberku, Šentjerneju, Dol. Toplicah in Mokronogu, pomožna ambulanta v Skocjanu, okulistič-na ambulanta v Novem mestu, okrajna sanitarna inšpekcija, Centralni in okrajni protitu-berkulozni dispanzer v Novem mestu, posvetovalnica za noseče ln matere, šolska zobna Novomeška bolnišnica (interni, kirurški in pljučni oddelek) je največja zdravstvena ustanova na Dolenjskem. Na sliki: Interni oddelek; spredaj nova kuhinja in pralnica, zadaj levo novi, moderni oddelek za pljučne bolezni. Po evidenci je v okraju 50 slepih oseb, 9 od teh jih je v domovih, kjer se uči branja in pisanja ter se skušajo usposobiti za kako delo. Vsi ostali žive doma ter prejemajo podporo od občin ter organizacije slepih. Gluhonemih je v okraju 80. Od teh jih je v zavodih poliklinika v Novem mestu ln področne posvetovalnice na terenu in druge ustanove. Statistika proti tuberkuloznega dispanzerja izkazuje lani 14.538 storitev in 11.153 obiskov. Močno se je povečalo tudi delo Okrožnega higienskega zavoda, zlasti zadnje leto. Ajdovi ani in Linovčani si želifo elektriko V nekaterih vaseh Suhe krajine še vedno brlijo stare petrolejke, na katere je že večina ljudi po našem podeželju pozabila in jih odložila med staro Saro. Med prizadetimi vasmi so Ajdove*:, Mali, Srednji ln Veli- Noše vžigalice v 15 drla v Marsikdo, ko dobi v roko škatlico vžigalic z raznimi slikami na etiketah in v tujih jezikih, misli, da so »uvožene«. Le če dobro pogleda, vidi še napis »Made in Yugoslavie«, znak, da so vžigalice naš izde->k, ki ga izva'amo v 15 držav (Peru, Švica. Anglija, Belgilsk: Kongo, Tunis, Indonezija, Egipt. Turčra, Grčiia itd.). Lani smo izvozili vžigalic za 800.100 dolarjev. ki Lipovec, Brezova reber, Pod-lipa ln Sela. Prebivalci teh vasi si ničesar ne želijo bolj, kot električne luči, o kateri sanjajo Se dolga leta. Brez dvoma bi s. nekateri napredni gospodarji radi nabavili razne stroje in motorje, pa tudi radijske sprejemnike, toda na žalost s\ tega doslej še niso mogli privoščiti. Lahko rečemo, da imajo prav te vasi največ možnosti napeljati elektriko do svojih naselij lz Dvora aH 2užumberka. Nekateri gospodarji so že pred sedmimi leti obljubili, da bodo skopali jame za drogove brezplačno, in pri tej obljubi še vedno vztrajajo. » Vsekakor bi se za tako važno stvar, kot je napeljava elektrike moral nekdo resno zavzeti. Organizirati bi bilo trej>a delo ter seveda tudi materialno tn finančno pomagati. Menim, da bi moral za tako važno komunalno delo na svojem področju skrbeti tudi pristojni občinski ljudski odbor Dvor. Ta naj bi sestavil gradbeni odboc, ki bi se povezal z OLO v Novem mestu ln mu predložil svoje načrte, na podlagi katerih bt jim potem dodelili potrebna sredstva. Poudariti moram, da so vaščani teh vasi pripravljeni sami izkopati Jame, postaviti drogove ln drugo, ker se zavedajo, da jim bo to v veliko korist pri napredku in razvoju vasi. Prebivalci teh vasi upajo na pomoč in naklonjenost krajevnih'oblasti, ki naj bi jim pomagale, da bi s« dolgoletna želja po električni razsvetljavi končno uresničila. Ciril Zupan ske prostore so bile večkrat zidanice, nadhlevski prostori, mežnarije in župnišča. Zelo malo je bilo šol, ki bi ustrezale zdravstvenim in pedagoškim pogojem. Okupacija pa je še te borne šolske prostore temeljito uničila. Od 60 osnovnih šol je ostalo delno ohranjenih komaj 15. Do leta 1955 je bilo na novo zgrajenih 30 šolskih stavb, ali tri na leto. Po današnji oceni predstavlja to vrednost 300 milijonov din. Potrebno bo zgraditi še 15 osnovnih šoL Po vojni so bili osnovani dijaški domovi in internati, potem internat za trgovske in obrtne vajence v Novem mestu. Ustanovljena je bila tudi šolska kuhinja v Novem mestu, kjer prejema dnevno 250 dijakov in vajencev toplo hrano. V okraju delujejo sedaj že tudi štirje otroški vrtci. Pred vojno je bila v okraju poleg osnovnih Šol samo ena gimnazija, ki je lahko sprejela 270 do 300 dijakov. Deset let po končani vojni pa je stanje naslednje": 60 osnovnih šol s 7957 učenci, 10 nižjih gimnazij s 1616 dijaki, ena popolna gimnazija s 680 dijaki, 1 učiteljišče s 135 dijaki, dve vajenski šoli s 340 dijaki, ena trgovska šola z 250 dijaki, ena glasbena šola s 100 slušatelji, dve kmetijski Šoli s 70 dijaki, tri zimske kmetijske šole s 120 dijaki in 8 internatov Gospodinjski center v Novem mestu. Dosti je bilo storjenega po vojni tudi za obnovo in okrepitev knjižnic. Oblast v stari Jugoslaviji ni skrbela za podpore revnim dijakom, da bi lahko študirali Za to so imela svoje fonde le župnišča, ki so podpirala le svoje privržence, ki so se morali zavezati, da bodo Šli v bogoslovje. Študirali so lahko samo otroci premožnih staršev, drugi so se morali prebijati skozi Študij kakor so vedeli in znali. Mnoge od njih je zaradi stradanja pobrala je-tika. To se je po vojni bistveno spremenilo. Večina dijakov prejema podporo ljudske ob lasti. V zadnjih letih so vse te podpore prišle na OLO. Leta 1945 je dal okraj Novo mesto za podpore dijakom 50 tisoč dinarjev, leta 1949 pa že 275.000 din, leta 1952 1,684.000 din, leta 1954 10,995.000 din, za leto3 pa je predviden ta izdatek v okrajnem proračunu na 14,362.000 din. Velik porast teh podpor je zlasti očiten od leta 1953 dalje, ko je okraj prevzel vso skrb za otroke padlih borcev. V preteklem šolskem letu je dobilo štipendije in podporo okraja nad 600 dijakov. Lani je bila v Smi-helu ustanovljena dopolnilna šola za otroke padlih borcev. Ta šola se bo nadaljevala tudi letos. plemenitega, miroljubnega ci-Jja — za upostav.itev razume-, vanja in širokega sodelovanja med narodi. Sodelovanje narodov treh balkanskih dežel, zgrajeno na trdnih temeljih skupnih Interesov v boju za mir na Balkanu, v Evropi in na svetu sploh, je že doslej obrodilo lepe sadove, ki so prispevali k utrditvi razumevanja in sodelovanja v tem delu Evrope, kjer je bila včasih nesloga glavno geslo, sovraštvo vodilno načelo. To ln takšno sodelovanje pomeni potrdilo in uresničenje načel OZN o združevanju njenih članic na posameznih zemljepisno in gospodarsko povezanih področjih. Balkanska zveza, sklenjena poleti 1954 na Bledu, je izdatno prispevala in še prispeva k miru, k odstranjevanju nesoglasij in nasprotij, ki so kalila odnose med balkanskimi sosedi, povzročila spore in ta- narodi grškemu kraljevskemu ko še povečevala splošno med- parUj je nedvomno izraz pre-narodno napetost v zadnjih pričanja, da je treba še na-letin- dalje graditi mogočno in trdno Poudariti Je treba tudi, da stavbo prijateljstva na Balka-je sporazum o prijateljstvu nu. Naj še omenimo, da so in sodelovanju, ki so ga zu- pozdravi grškega naroda naše-nanji ministri Grčije, Turčije mu predsedniku Titu ob nje-in Jugoslavije podpisali febru- govem nedavnem obisku v arja 1955 v Ankari, vseboval Grčiji Izražali isto misel, Iste vsa načela politike sožitja na težnje narodov obeh dežel, v kakor so spoštovanje katerih jedru je beseda — suverenosti, mir.*. Seveda je bilo po sklenitvi Balkanske zveze slišati na tujem glasove, ki so se zavzemali za to, da bi bilo težišče dejavnosti te zveze na vojaških vprašanjih. Poudariti je treba, da je bilo takšnih nedobro-namernih »svetovalcev« malo in da njihovih nasvetov nihče ni poslušal. S tem pa nočemo reči, da je bilo že vse storjeno, da je delo pri izgradnji miru opravljeno, nikakor ne! še veliko možnosti je za razvoj sodelovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih, ki jih bo treba izkoristiti, vzkladiti v prid miru na Balkanu, s tem pa tudi v korist mirnega razvoja Evrope sploh ter konec koncev tudi sveta, zakaj svet je povezan med seboj z neštevil-nimi vezmi. Če le-te pretrgaš na enem kraju, so prizadeti vsi ostali deli. Topel in prijateljski sprejem, ki so ga priredili naši svetu, neodvisnosti in Trgovina in gostinstvo Sporedno s porastom kupne moči prebivalstva, raste tudi promet v trgovini ln gostinstvu. Na področju okraja posluje 124 trgovskih poslovalnic. Od tega odpade na državni sektor 19 podjetij s 66 prodajalnami in na zadružni sektor 32 zadrug z 58 trgovskimi po nil na eno milijardo 700 milijonov dinarjev. V okraju je sedaj 82 gostinskih obratov. Od tega odpade na socialistični sektor 22 obratov in na privatni 60. Promet v gostinstvu je znašal leta 1952 do 140 milijonov dinarjev, lani slovalnicaml. Medtem ko je j Pa ž® 218 milijonov dinarjev leta 1952 znašal promet v trgo- i Promet v gostinstvu se je torej vini milijardo dve sto milijonov dinarjev, se je lani dvig- znatno bolj povečal kot v trgovini. INVESTICIJE Po vojni je bilo Investirano v gospodarstvo in družbeni standard skupno 2051 milijonov dinarjev. Od tega odpade na Industrijo 391,743.000, na na kmetijstvo 301,893,000 din, na gozdarstvo 103,480.000, na gradbenost 120,524.000 din, na promet 44,452.000 din, na trgovino 11,703.000 din, na gostinstvo 41,029.000 din, na elektrifikacijo podeželja 72,920.000 din, na vodovode 165,438.000 din, na ceste in mostove 102 milijona 903.000 din, na stanovanjske zgradbe 129,673000 din, na ostalo komunalno dejavnost 73,457.000 din, na melioracije 10,000.000 din, na kul- turo in prosveto — Iole — 116,394.000 din, na zdravstvo In socialno skrbstvo — bolnišnice — 231,364.000 din, na obnovo podeželja 74,875.000 din. Od teh investicij odpade na kapitalne gradnje 53 odstotkov in na gradnje družbenega standarda 47 odstokov. Te številke kužejo, da je bilo sorazmerno veliko investirano v korist družbenega standarda, vendar je treba pri tem upoštevati, da je bilo veliko teh sredstev porabljenih za obnovo med vojno porušenih in poškodovanih šol, za obnovo podeželja in zgraditev pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. »Topol« na Mirni je čvrsto mizarsko podjetje z izredno p devnira kolektivom. V TEM TEDNU NABIRAMO SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA: Cvet jesenske rese 90 din, rmana 50 din. List volčje češnje (beladona) 150 din, robide 36 din, maline 40 din, lapuha 60 din, pljučnice 90 din. Rastlino hrifoske rese 260 din, urhovke 60 din, rmana 30 din, jetermka 180 din, kopitnika 70 din, smetlike 100 din, materine dušice 30 din. Korenine gladeža 65 din, srčne moči 160 din, bele čmerike 100 din, baldrijana 260 din, trobentače 120 din, volčja češnja (beladona) 120 din, črnobine (črna bil) 250 din. Plodove šipka 40 din, luščme šipka brez semena 220 din, je-rebike 80 din, punčkovne 400 din. Posavski teden v Brežicah Zaključek Iz gornjih skopih In suhih podatkov, ki niti ne zajemajo vseh panog dejavnosti v okraju v zadnjih desetih letih, je očitno, da je bilo za odpravo gospodarske in kulturne zaostalosti na Dolenjskem vloženo obilo truda in sredstev Prav tako je očitno, da ta sredstva niso bila vložena zastonj, pač pa že dajejo svoje sadove. Ce ne naglo, se vendar vztrajno dviga narodni dohodek tudi na tem območju. Leta 1953 je znašal narodni dohodek na prebivalca 35.000 din, lanf 42.800 din, lotos pa je preračunan na 48.300 din. To kaže, da je narasel od leta 1953 do 1954 za 21 odstotkov, letos pa bo narasel še za 35 odstotkov nasproti letu 1953. Vsekakor je okrajni ljudski odbor v desetih letih napravil velik korak v razvoju gospodarstva in z razpoložljivimi, večkrat zelo skromnimi sredstvi položil temelje za novo komunalno ureditev in ustvaril pogoje, da se tudi novomeški okraj v najkrajšem času otrese gospodarske zaostalosti in osamosvoji, da bo v bodočo lahko z lastnimi sredstvi reševal vsa svoja gospodarska, kulturna, socialna in politična vprašanja. Z zaključkom poslovanja đosedan iega okrajnega ljudskega odbora se hkrati zaključuje desetletno važno obdobje razvoja, ki je šlo skozi različna razdobja družbenega razvoja do toga časa, ko so ustvarjeni temelji za komunalni sistem. DOPISNIKOM: danes je moralo izostati precej prispev kov. Izidejo v prihodnji Številki. Posavje se pripravlja leto* na veliko gospodarsko prireditev, ki bo v začetku oktobra v Brežicah. Brežice so postale važno gospodarsko »redišče g precejšnjim zaledjem. To in ono stran Save so vinske gorice, vmes pa raivna polja. Videm je v zadnjem času postal z mo-donno tovarno roto p*~ piirja nekak »papirni center«. Zanimivo je, da so Brežicam zelo blizu Gorjanci, vendar je to gorovje Brežičanom vse premalo znano. Da se poveča zanimanje za te nale prelepe naravne lepote, bo na Posavskem tednu rud/i poseben kotiček, ki bo marsikaj prikazal in cudfi marsikoga presenetil. Ravnine Krhkega polja so precej posajene s koruzo. Ta ipa l>i nam lahko dala poleg Zirnija tudi lickanje, ki je danes važna surovina za izdelovanje raznih rzdel« ko>v, ki Rredo v promet na domačem in tujem trgu. To bo letos novojt ti Posavje in hkrati opozorilo na skrite in neznane vire dohodkov v zimskem času, ko počiva poljsko delo. Prav bi bilo, tne juhice, da se je kar tresla. Čez nekaj dni nam je tek začel popuščati in so fantje z menoj vred, ki sem Jesenski opravki v gospodinjstvu Niti prav se nismo zavedli, pa je že minilo poletje in gospodinjo čakajo jesenska dela, ki jih mora pač vestno opraviti, da bo družina prihodnje mesece vsestransko preskrbljena. > O vlaganju je bilo tu že dovolj napisanega. Pospravili smo z vrta te ali one pridelke, če so bili zdravi smo jih vložile v preostale kozarce. Vložile bomo še pozne hruške, naredile kompote in marmelade iz jabolk, sliv, zelenih paradižnikov, tudi iz buč. Cez teden ali dva bomo naribale že manjšo količino zelja, da bo pri roki za salato, sarmo ali kot kuhano. To, kar smo prejšnje mesece vložili, skrbno pregledamo, če se ne kvari, da porabimo ali ponovno prekuhamo v sopari. če nismo poleti utegnili pre-beliti stanovanja, bo tudi ta me-6ec veter še dovolj dobro sušil se kar naprej vrtel okoli tega ga je ostalo od kuhe, posvetil mesa, kazali vedno manj veselja do muline pečenke. Toda sila kola lomi in tako smo morali tudi mi, radi ali neradi, živeti delj časa skoro samo od tega mesa. Nemška ofenziva, ki se je valila s hrvaške strani od Kolpe, naa je ešila teh težav, no sedaj smo prišli v tako stisko, da štiri dni nismo videli niti žive mule, kaj še njenega mesa in drugih takih dobrot, ki jim pravimo po domače hrana! Na kraju bi pripomnil še to, voljni« bazi, da prevzamem kotel. Ker smo dobivali iz Kočevja samo kruh, smo morali, oziroma sem moral jaz kot kuhar, skrbeti za ostale sestavne dele človeške prehrane. V prvi sili sem se zatekel kar na bližnje njive, kjer sem stikal za ostanki krompirja, korenjčka in podobnim: dobrotami. Vse te dobrote sem zasolii z dobro voljo, ker soli enostavno nismo imeli. Drugi d?,n nam je šinila v glavo imenitna ideja. V bližini da sem v času partizovanja v Mozlju zredil na milijone uši in da sem ves čas, kalikor mi ubijanju teh živalic, pomagalo pa je toliko kot nič. Da so enako opravilo imeli tudi moji abonenti ni treba posebej poudarjati. V prvih dneh smo ljubke živalce trli vsak na svojem oglu, sramujoč se drug drugega, ker sm ušivi, vendar je ta sramežljivost kmalu splahnela in smo se bojevali proti ušem kolektivno ter drug drugemu posredovali svoje izkušnje na tem področju uničevanja sovražnika. Karel Oražem V varstvu Tintorettovega ..Miklavža" Močno streljanje iz ločensk« in cbkavske smeri je 21. oktobra 1943. leta okrog 9. dopoldne močno vznemirilo nič hudega sluteče Novomeščane. Odkar so namreč partizani zasedli mesto, so se kolikortoliko počutili varne, posebno še, ko od 3. oktobra, ko so Nemci iz zraka dobesedno zdrobili mesto v razvaline, ni bilo nbti bombnih niti kakih drugih napadov. Kljub miru, ki je vladal v mestu, pa so nekateri sodili, da je to le zatišje pred viharjem. Zato je nenadno streljanje i tega dne vsakogar precej osup- Gribl]e so se vključile v novi čas Vselej, ko pridem v Griblje v Beli krajini, vidim kaj novega: nove hiše, nova gospodarska poslopja, novo sodobno orodje in stroji; vse to izpodriva staro. Človek, ki zadnjih deset let ni bil v Gribljah, te vasi skoraj ne bi spoznal. Pa tudi marsikateri vaščan, ki med tem ča3cm ni bil dcma, ne bo našel Neprilike angleške vladarske hiše 19 letni član angleške kraljeve rodbine vojvoda Kent je imel v enem letu že tri avtomobilske nezgode. Sedaj je nastopila kraljica Elizabeta in prepovedala mlademu vojvodu vsako vožnjo z avtomobilom brez svojega vojaškega učitelja. Mladi vojvoda namreč obiskuje vojaško akademijo. Hude preglavice dela rodbini tudi princeza Margareta, ki se hoče poročiti z razvezanim letalskim stotnikom Petrom Townsendom, ki je preprostega rodu. Navzlic vsem nasprotovanjem, pravijo, da bosta že prihodnji mesec razglasila svojo zaroko. Margareta je sestra kraljice Elizabete. DORIS Kolonjska voda in toaletno milo Tovarna Zlatorog Maribor novo prebeljene prostore. Ker bomo prihodnje mesece mnogo več v stanovanju kot čez poletje, bomo posebno zadovoljni, če bo stanovanje prečščeno in preurejeno. Zdaj je tudi čas, da ponovno skrbno prezračimo in prečistimo posteljnjino, preperemo zavese, pregrinjala, prte, tekače in pač vse, kar bo prihodnje mesece krasilo naše stanovanje le, če bo čisto. Prezračili bomo tudi vse, kar smo v naftalin, motox ali sivko ter časopisen papir shranili pred molji. Del teh predmetov bomo spravili še nazaj, svitre, pufo-verje, plede in otroške kape pa bomo morda že ta mesec rabili, zato naj bodo kar pri roki. Pri tem delu bodimo zlasti skrbni, Če najdemo morda kje bube moljev, ki neutrudno žro ta ali oni kos našega oblačila. Pomerimo otrokom jesenska oblačila in kadar utegnemo po-daljšajmo robove, sparajmo in predelajmo rokave, brezrokavnike, svitre. Se vedno je v veljavi rek, da dobra gospodinja zna iz starega napraviti novo. Preperimo vse kopalne obleke, letne obleke in bluze ter nezli-kane zvijmo ali le zložimo v kovčke, skrinje ali na dno omar. V skrbno očišč-no poletno obutev napnimo kopita in jo tudi shranimo. Preglejmo, če je jesenska in zimska obutev vseh članov družine cela. da nas nastop (ali letos nadaljevanje) deževne dobe ne bo našlo nepripravljene. Posebno skrb bo zahtevalo delo v kleti. Prečistimo zaboje za krompir, police za sadje, odstranimo lz kletnih prostorov vso nerabno šaro, da bomo čim bolje uskladiščili kurjavo in ozimnice. Vlažne prostore poiz-kušajmo Še prečistiti z zračenjem, apnom ali ogljem, po potrebi pa žrtvujmo tudi nekaj denar'a, da z iz>lacijo zunanjega zidu zaustavimo vlago, ki se v kletnih prostorih vse bolj širi. Ponekod bo popoldne ali več treba prebiti tudi na podstrešju in ga urediti, pregledati vse, kar je tu shranjenega, spraviti čebulo, ki jo suSimo na prostor, kjer ne bo do nje prišel mraz itd. Povsod bo seveda še mnogo drobnih ali večjih del, ki jih bo vestna gospodinja 9 pomočjo moža in večjih otrok uredila še pred nastopom hladnih jesenskih dni. z. g- Trije belokranjski kratkohlačnikl so se postavili pred jablano. »Mi smo pa s Tanče gore!« sporočajo bralcem Dolenjskega lista. a n i m i v o s t i čaka ga »lepa« bodočnost V mestu Pasadena v Califor-niji imajo zaprtega 14 letnega fanta, ki je po končanem šolskem letu zagrešil nič manj kot 20 večjih in nad 200 manjših vlomov in tatvin. V zaporu je ukradel kazenski zakon. Ko so ga vprašali, zakaj ga je ukradel, je rekel, da hoče iz njega zva-deti, kake pravice daje zakon vlomilcu. OVCE POSKAKALE V PREPAD Na obronkih Sar-planine se J« nedavno paslo okrog 800 ovc. Ko so pastirji pozno zvečer pognali ovce proti staji, Je oven-vodnik nenadoma zavil po neki dotlej neobičajni stezi in skočil v 3ft0 metrov globok prepad. Za njim so začele skakati tudi ovca. Pastirji so imeli hude težave, da so preprečili večjo nesrečo. Navzlic njihovem prizadevanju je pa poskakalo v prepad 230 ovc. Takega, res nenavadnega dogodka v teh krajih še ne pomnijo. Ta je res vojak V ameriškem vojnem letalstvu služi že 46 let 70 letni narednik Horst Tittel. Sklenil je ostati v vojaški službi še 6 let. Baje Ima odlikovanj in kolanj toliko, da na prsih nima več prostora zanje. Tudi rokave ima vse ob-šite z raznimi trakovi, če bo I« dobil kako odlikovanje, si ga bo moral prišiti na hrbet. • « Tudi Francija ima preveč žensk. Po zadnjem popisu je v Franciji 20,600.000 moških in 23,347.000 žensk. več svoje rojstne hiše, ker je ni več. Namesto nje stoji sedaj nova, večja in sodobno grajana domačija. Vas, ki je bila med vojno hudo upostošena, kaže sedaj povsem drugačno sLiko, ki pa hkrati govori tudi o podjetnosti in skrbnem gospodarstvu prebivalcev. To preobrazbo vasi in ljudi ni bilo iahko doseči. Ob koncu vojne najmočnejši kmet v vasi ni premogel več kot enega vola ali konja za vprego, gospodarsko orodje je bilo malone uničeno, zemlja izčrpana. Kazalo je, da gospodarstva sploh ne bo mogoče več spraviti v tir. Skrbni in skromnosti vajeni ljudje so se odrekli vsemu, kar ni bilo res nujno za življenje, oprijeli so se novega umnega načina gospodarstva. Kot mravlje so se zagrizli v delo in v zemljo. Danes niso več zadovoljni z vsakim semenom, ker vedo, da boljše seme rodi večji pridelek. Iščejo in kupujejo vedno boljša in priznana semena. Tudi pri plemenski živini so postali izbirčnejši. Nepoznavalec bi jim lahko celo zameril to iz-birčnost, če ne bi vedel, da je to v korist našega gospodarstva prav tako kot posameznika. Ravno tako, ker tekmujejo med seboj zlasti letos, kdo bo zvozil na svojo njivo več umetnih gnojil. Pa ne kupujejo vsakega umetnega gnojila. Temu prizadevanju so primerni tudi hektarski donosi. Poleg velikih uspehov po vojni, imajo pa Gribeljci še veliko želja, ki bi jih radi uresničili. Električni tok je tako šibak, da luči brlijo kot kresnice. Skušajo si pomagati z močnejšimi žarnicami, kar pa ne zaleže veliko. Potrebovali bi industrijski tok. Tega si žele obrtniki in kmetje. Pogrešajo dobre pitne vode, ker imajo le kapnico iz vodnjakov. Tudi šolo bodo morali nadzidati ali pa graditi novo. Sedaj je del pouka v privatni hiši, v bivši gostilni. To je neprimeren prostor za šolski pouk, pa še ta je premajhen. Pobaral sem jih, zakaj se nič ne oglašajo v Dolenjskem listu. Rekli so, da ne utegnejo, pa tudi da neradi pisarijo. Slabih stvari nočejo obešati na veliki zvon, da bi pa sami sebe hvalili, tudi nočejo, češ pregovor pravi: »Lastna hvala, cena mala.« Eden je še pripomnil, da so to zadevo prepustili šolskemu upravitelju, ki bi lahko opisal tudi svoje kulturnoprosvetno delo z mla-' d;no. Niko Drattoš Nevaren obtoženec V ameriškem mestu Carlisle je bi! klican pred sodnika 60 letni Percv Haines. Šlo se je zaradi neplačane preživnine ločeni ženi. Sodnik mu jc naiIoz.il, da mora plačati vsak mesec 50 dolarjev. Zaradi tega jc nastal spor med sodnikom in obtožencem, ki je trdil, da ne more plačati, ker nima denarja. Kar naenkrat je ipo-tegnit pištolo m streljal najprej na ženo in nato še na advokata in sodnika. Advokat je bil na mesru mrtev, trije drugi, med temi tudi sodnik, pa ranjeni. nilo. Partizanska posadka je takoj razposlala izvidnike, ki so se zelo hitro vrnili s sporočilom, da se vale proti mestu motorizirane nemšike enote. Te so namreč pri Kostanjevici in v Zameškem predrle obrambni obroč in vdrle proti Novemu mestu po obeh straneh Krke. Maloštevilna partizanska posadka, pravzaprav varnostni oddelek, ki je vzdrževala v mestu red, ni mogla sprejeti borbe s stokrat številnejšim sovražnikom. Zato se je posadka še pravočasno umaknila iz mesta, katerega se je kmalu nato polastil nemški okupator. Meščani so se poskrili, vendar pa so Nemci, ki so z vso previdnostjo, vendar pa z naglico vdrli v mesto, zajeli nekaj ljudi, ki so se jim zdeli sumljivi, ker so bežali, pn tudi nekaj partizanov ter jih postrelili, nekaj pa obesili. Takih partizanov-posamezni-kov je ostalo v mestu več, ker se niso utegnili rešiti. Med njimi je bil tudi Tone, pomočnik kuharja in stražar mestne zaščite, ki je imela sedež v bivši Križati ji (zdaj Dolenjski muzej). Tone je bil vso noč na straži, naslednji dan pa je Imel prosto. Zato je zbit, kakor je bil, takoj ko je nehala njegova služba, odšel domov, tam pod kapit-Ijem, se kar oblečen vrgel na posteljo in pri priči zaspal. Nenadoma pa se mu zazdi, da ga nekdo suje In kliče: »Tone, beži, Nemci so v mestu!« S težavo je odprl oči. Pri postelji stoji njegova tašča in kriči, da so Nemci vdrli v mesto. Ves motoglav plane Tone pokonci, pograbi puško, povezne titovko na glavo in jo ubere ven. Toda že na pragu ga ustavi ostro streljanje v bližini cerkve, streljanje na vseh straneh mesta pa mu je dovolj razločno povedalo, da iz mesta ne more več. Za hip Je okleval, potem pa prihuljeno stekel po malih stopnicah proti cerkvi ter se potuhnil za škarpo. Puške pokajo pred glavnim cerkvenim stopniščem, pred Polenško-vo hišo. V kripto, kjer je bila še pred kratkim nameščena ženska bolnišnica, zavije ta hip velik Nemec z brzostrelko v roki. Tone čepi za škarpo in premišlja, hipoma pa se odloči. Z dolgimi koraki se prihuljeno požene v cerkev, steče po ladji, preskoči ograjo pri velikem oltarju in zgine za njim. Hitro se vzpne po stopnicah v vrh velikega oltarja. Za več kot dva metra visoko Miklavževo sliko, delo slavnega italijanskega slikarja Tintoretta, si je za hip oddahnil in prisluhnil. Iz kripte so prihajali zamolkli glasovi, okrog cerkve pa je na gosto pokalo. Tedaj zasliši' v cerkvi trde, moške korake. Skozi ozko režo med oltarnimi stolpci pokuka z enim očesom v cerkev — in kri mu zledeni. Iz kripte prihaja po stopnicah, ki vodijo v prezbiterij, močan nadut Nemec z brzostrelko, pripravljeno za strel, naravnost proti oltarju. Z nogo odsune železna vratica obhajilne mize in hoče naprej. Tedaj pa Tone zasliši miren ženski glas, in vidi, da se je Nemec obrnil in da z nekom govori v nemščini. Čeravno prestrašen, je bil Tone vendarle radoveden, kaj je Nemca zadržalo. Najde malo večjo režo in skozi njo vidi, da kleči ob korskih klopeh starejša žena z molitvenikom v roki in govori z Nemcem. Strah mu še huje stisne srce — saj ženske pri svojem begu za oltar ni niti opazil — kaj, Če ga izda... Trenutki so se vlekli v večnost, Nemec pa oholo stoji pred žensko »n govori o banditih. Zena zmajuje z glavo in nekaj dopoveduje. Končno ji Nemec potegne molitvenik iz rok, pogleda vanj, ga vrže na tla In se prestopi. Se enkrat objame z očmi velaki oltar — Tonetu se je zdelo, da je prav vanj za-pičil svoje volčje oči — se počasi obrne ln odide po sredi cerkve ven. Zdaj se je Tone resnično oddahnil. Ko je kmalu zatem ponehal tudi hrup v kripti — kasneje se je zvedelo, da so se tja pred Nemci zatekli kaznjenci, ki so pri kapitlju odstranjevali ruševine — in je tudi streljanje ponehalo, je tudi Tone prilezel izza oltarja. Zena, ki je govorila z Nemcem in ga prepričala, da v cerkvi ni nobenega bandita, je bila še tam. Prijazno mu je po k imala, on pa jo je hvaležno pogledal, saj je vedel, da ga je rešila. -r- OKROGLE am BODIČASTE GRENAK LOVSKI BLAGOR Nekdanji predsednik novomeškega okrožnega sodišča K. je bil strasten lovec. Vsako prosto uro je izkoristil za lov. Nekega dne sta skupno s sodnikom D. mahnila za Krko proti Kronovemu na race. Spotoma sta najela še gonjača, da bi jima podil race iz grmovja. Rac je bilo veliko in pokalo je kot na fronti. Kakih 18 strelov je padlo in 11 rac je romalo v nahrbtnik lovcev. Nadvse zadovoljna sta zavila v gostilno Hadl v Kronovem. K. je nosil race v nahrbtniku, eno pa zunaj za bahanje. Pri-šedši v gostilno, se je K. po-bahal gospodinji z bogatim plenom. Ko je ta zagledala »plen«, je vsa osupla vzkliknila: »Jezasta, gospod sodnik, saj to so vendar domače race!« »Lovca« sta vrgla na mizo nekaj kovačev za gonjača, nato pa jo jadrno odkurila iz gostilne. Kako je bilo potem, ni znano. Verjetno sta za »plen« odštela še več kovačev. DVOJNA VELIKODUŠNOST »Vež, Janei, ker vidim, da si dober možak, bom polovico zneska, ki si ml ga dolžan, kar pozabil.« »Lepo od tebe, Miha. Da pa tudi mene ne boš imel za umazanega, bom še jaz pozabil drugo polovico.* SLABA DRUŽBA »Kje si se ga tako nacukal, da si bil čisto nor?« »Veš, v slabi družbi sem bil. Bili smo štirje. Pijače je bilo veliko, a one tri mrcine sploh niso hotele piti.« IZ VITEŠKE DOBE: »Danes pa ne morem na turnir, vitez Erazem; nahod me daje.« Novomeški taborniki ob Kolpi Pravzaprav smo se odločili, da bomo tud: letos taborih ob Kol piv— zaradi kopanja. Ker nam okolica Vinice, kjer smo taboril, lansko leto, ni nudila kakšnih posebnih pogojev za izlete, smo hoteli izbrati letos taborni prostor vise ob Kolpi, kjer postaja svet bolj razgiban. 2e ob koncu aprila je skupina naših treh tabornikov piegledala ves svet od Vinice do Broda na Kolpi. Med šestimi iproitor., pripravami za taborjenje, jim ic na;botlj ugajal prostor v Koscu blizu Radencev na desnem bregu Kolpe. H.genska komisija, ki jo je vodil dr. Oblak, si je i zaičetku julija ogledala prostor, pre skala vodo v močnem izviru m izjavila, da ima prostor vse pogoje za taborjenje. Tako smo se odločili, da bomo letos taborili v Koscu, čeprav so prometne zveze izredno slabe. »Moramo pra A usiti, koliko zmoremo«, to je brto geslo letošnjega taborjenja. Res smo temeljito preizkušal; svoje telesne in duševna sposobnosti in menim, da «e doslej na nobenem našem taborjenju ni9o tako pokazale sjx>*>bno-ati pa tudi šibke strani posamez- nikov in celotne skupnost? RGT (Rodu gorjanskih tabornikov). Preišnja leta so biln tabor: RGT navezani na taborjenje no vomeškega učiteljišča. Letos $mo orvič postavil tabor samostojno. Naše taborjenje ie obsegalo hkrati dva tabora — tabor pravih tabornikov ter tabor medvedkov in čebelic (osnovnošolske mladine). Vse skupaj nas je bilo na taboru 30, včasih več, včas;h manj, kakor so prihajali in odhajali gostje, ki niso mogli ostati ves čas. Namen 'etošnjega taborjenia je bil — delo in razvedrilo. Ze samo postav1 janje tabora je dalo obilico nairazl^nejsega dela. Tudi že izvežbani taborniki so imeli dovolj prilike za izpopolnitev v tehn'iki taborjenja. Obenem so izkušenj uvajali naimlai-Še v Taborniško drlo in /ivlienjr v prosti naravi. To je bila pač •n hv'iši nraktična šola za v/.go-ir» vodniškega kadra. Tabornice pa so preizkušale s votle kuharske sposobnosti in se medsebojno izpopolnjevale. So!o*na sodba |( bila, da so uspešno opravile 10 svojo nalogo. Precej taborni-Vnv :n tabornic z najmlajšim" vred ie opravilo I., II. in tudi točke III. izpita. Ker je kopanje zaradi slabega v temena večinoma odpadlo, smo se usmerili ipredvsem v izlete, povezane s terenskimi igrami in raznimi tekmovanji. Izredno razgibana okolica je nudila obilo možnosti za to in vedno smo se vračali zadovoljni nazaj v tabor. Vseh taborrfih izletov je bilo osem. Dvakrat smo imeli tudi nočne vaje, ki so bile zlasti za najmlajše posebno doživetje. Tabor smo postavljali skoraj deset dni. Domačini, ki »o nas opazovali, so se čudili, zakaj toliko urejamo, ko bo treba kmalu vse podreti. »Naš tabor je delovna šola«, smo poudarili in všeč iim jc bil ta odgovor. Na našem rahoru res nismo nttCflUi lenariti. 5e celo čas v opoldanskem odmoru ie mar^kdo izkoristil, da ■e izboljša.' opremo v svojem šatoru. Mnogo časa nam je vrelo redno dfelo pri vzdrževanju tabora. I/.kopali smo tri latrine, zgradili brv preko potoka, potok smo delno zajezili zaradi nevarnosti poplav in preusmerili tok vode. Posta v ifli smo 24 šato-rnv, vsa ležišči so bila na po.rra-dih, ki smo