TRST, četrtek 22. novembra 1956
Leto XII. - Št. 265 (3503)
SORICA '07A GORICA 1
DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94*638, 93 808. 37-338
nm.ii
fc3?viaSTVO: UL’ MONTECCHI It. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-838
■J_ PodruJ. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.
— Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod
„	,	    —	-.~	-.. ».-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokr ičnega inozemskega tiska, urzavna za	zoz.Trst
širini l stolpca: trgovski 80, fi-nančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLBJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdaja Založništvo trzaš eg 	.
Zbiranje izraelskih, Da izraelsko-sirski
britanskih in francoskih čet in izraelsko-jordanski meji
Novi nepobitni dokazi o sodelovanju Francozov in Angležev pri izraelskih operacijah na Sinajskem polotoku - Angleške in francoske čete so zasedle Gazo pet ur pred prihodom izraelskih čet - Poročilo Hammarskjoelda skupščini OZN Prvi kontingent sil OZN v Port Saidu je prebivalstvo navdušeno pozdravilo
2?- — v Pismu, ki ga je poslal glavnemu tajniku OZN Hammarskjoel-britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, da bo Velika Britanija «kot dokaz Sel e vere» umaknila en bataljon iz Port Saida.
'lrn(Ki^yn, L1.oyd-pravi’ da )e VeIika Britanija pripravljena sodelovati z mednarodnimi $lid I,lm* silami. To velja tudi za danski in norveški kontingent, ki je prišel v Port ** d. k	zaključuje, da bo Velika Britanija pomagala mednarodnim silam z oskrbo
bo umaknila svoje sile, «ko bodo mednarodne sile OZN postale efektivnen.
VORK, 21. — Sirski *3g-X_«>“*• v Slavni
Stat
fj5« _______________________________
je dn®»dzarski in poročal, da
? 1 •flki
'»»mi OZN prekinil deba-u maj '
^ eobii iz Damaska vesti, da I‘traelci začeli zbirati odit	na me-t* s Sirijo
I« B„ an‘j° in da pripravlja-“°v napad na Sirijo. Do-sodelujejo pri teh kti-uah tudi francoske in
djl r _______
»DffT’-. a sodelujejo pri teh ktii,c9ah tudi francoske in iftto čete. Pozval je skupin,.: °aj takoj vzame na (id, lo novo nevarnost natiski
S"
zunanji minister pa ‘lavnemu tajniku OZN iiitvt brz°javko, v kateri zalil;.?’ naj glavna skupščina kjJ.^zpravlja o omenjenem tb iriranju izraelskih čet iijl^.nnmvanju francoskih in
je, da so izrael-W,trancoski in britanski de-ijli J' OZN to takoj zani-litej ,redstavnik Foreign Of-Ka.> celo nesramno pribe ,' ’ da so te sirske obtož-<«»»», da bi odvrnili po-H, st skupščine od madžar-Ditsp
til, j delegat je tudi izja-'t'iir? so britanska, francoska iil, .aelska letala 21-krat kr-kti(, 1Zaki zračni prostor. Eno 'ei>o n *etalo ie bilo sestre, "tsif. pdal je da so se bri-li. nadete izkrcale v Haifi ltmbra, šest dni pred
izraelskim napadom na Egipt in da so se britanske in francoske čete borile skupno z izraelskimi na področju Gaze.
Na vprašanje novinarjev, a-lt pomenijo te obtožbe uvod v prihod sovjetskih letal, je sirski delegat izjavil, da v Siriji ni ne sovjetskih letal, ne prostovoljcev in tudi ne strokovnjakov.
V Damasku pa je predstavnik sirskega zunanjega ministrstva izjavil, da je bilo dokazano, da so angleške in francoske sile’ sodelovale z izraelskimi silami na Sinajskem polotoku in na področju Gaze. Ministrstvo je ugotovilo, da so se angleško-francoski kontingenti izkrcali v izraelskem pristanišču Hajfi 23. oktobra. Dejal je nato, da so britanske čete sodelovale pri napadu na Rafo in da so angleške vojne ladje napadle Gazo 2. novembra zjutraj ter grozile z uničenj'em mesta, če se ne vda. Čete, ki so prve prišle v Gazo, so bile angleške in francoske čete, ki so zasedle mesto pet ur pred prihodom izraelskih čet.
Angleški list ((Manchester Guardian« pa objavlja danes nove dokaze, da so francoska letala, ki so jih vodili francoski piloti, sodelovala pri operacijah na Sinajskem polotoku. List poroča, da so franco-
Eden odpotuje jutri na Jamajko
21. — V odsotno-a ie Buller nocoj sep vlade. Kakor V 1*1°, so govorili o poroči-°yd1 ie Poslai Selwyn tl Jv-, 0 svojih razgovorih z tjtj,!1' tajnikom OZN Ham-\ilj l“eldom. Ministri so gc-W tudi o sedanjih razgorel- Velike Britanije in Hej. Je » Hammarskjoeldom u,hika čet iz Egipta, k j!^stavnik Foreign Officea t)i ,.3es izjavil, da bo zuna-1 i(,'!lsler Selwyn Lloyd po-fe >. ■ teden v spodnji zbor-Javo glede umika čet iz «0j,l baida. Predstavnik	je
lr,Vot’;^ da ne more potrditi
ikioeldom. Pozneje so se v Dcwning Streetu sestali tako imenovani «sueški ministri«. Laburistični list «Daily He-rald« piše, da so govorili o umiku čet iz Port Saida. Pri tem sta nastali dve skupini ministrov, o katerih je bilo v zadnjem času govora, in diskusija je bila zelo ostra ter se je zaključila z zmago tako imenovanih zmernih, ki so naklonjeni umiku.
Ne glede na vse to pa prevladuje mnenje, da bo prevzem oblasti po Butlerju imel vsekakor znatne posledice. A-1’ bo sedanja Edenova ((bolezen« uvod v njegovo dokončno
o nasprotjih med Sel- odstranitev z vodstva vlade Sela ^ie/dom in Hammar-\ ?0rn v zvezi s tem. Prav Ju	izjavil, da v Londo-
a°bili nobenega uraden »“»očija iz ZDA, da po-- a,h6riška vlada za do-Seswr°leja kot pogoj umik y *'n čet iz Egipta.
S 6f.i°adonu s0 upali, da se m	kar	se	tiče	petro-
\v “pljšal zaradi ameriških Sk' *oda kriza se je zaleti ,lr‘ potrebno je bilo Shal, °j racioniranje, ker • *e Z} v'ada vztraja na tem. i *e ?Orajo angleške in fran-Sen ete umakniti iz Egipta,
V a se te dobave začnejo. i\j*jSP°darskih krogih po-
>10	da bo racioniranje
Sdtu de posledice za pro-I fk	y sindikalnih kro-
, se bojijo povečanja iSit	d- Po računih sin-
,* PreL- strokovnjakov bi dalj-s ] ,'hitev plovbe po pre-.k 1 Jjko povzročila samo v »ih	ji	brez-
Hr
} b0 ain so uradno javili, •1 y ''hthony Eden odpoto-LPet<* zvečer z letalom na tritedenski
Stie^ho pa se polemika o X,*Piertl značaju Edenove floju. Vedno bolj razvnema.
8 skuša olajšati delo ,So 1 ,ki je prevzel prel-v‘ade, in danes m po-ti^iviK v spodnji zbornici n je , vPrašanj. Omenja se voditelj opozicije Gait-|>tttPr*d tremi tedni v raz-■ti . 8 nekaterimi novinar-
J»Vil d' ob drugih prilikah l( tal. bi opozicija pod-u1 V, *° konservativno vla-se obvezala držati
2? 5r,i - °ZN. To bi lahko
htafii 03t 7a zmanjšanje litalit# .napetosti v državi. jA j®*11 opazovalci poudar-) bi|j okoliščine, v katerih l-tova sPoročena začasna E-L odstranitev iz vlade,
ti *>oii
K 8r« Potrjujejo domnevo li žrt. la politične vzroke, ič*U ftiavniki poudarjajo, da 't Se bolan, pač pa da po-i, 8dv0 Plitek. Ko je v sobo-tjutivJ na zborovanju k01’-V hi* v naladine, ni bil E-Viho b0li truden kakor o-v,»0v» vedal ni pri
itS ,N?ra' pač pa je
ll nrAJntamo namena pro->,Seli»,?ar oprožčenja«. V vtisi zjutraj se je raz-V til- cejlonskim ministr-' l Poti 6dsednikom, ki se je sUiirt. v New Vork ustavil %9u°np.
»Mc, niso mnenja, dn -A- J .Posledica tega razgo-lOl	J verjetno je, da je
CSih, ala po telefonskem C Vo-uSelwyna Lloyda iz itH ka, ki jP poročal o t&Zgovoru s Hammar-
bo v veliki meri odvisno od reakcije v konservativni stranki sami in od odločitev, ki jih bo moral v tem času Butler spreleti.
Z mednarodnega stališča pa se ugotavlja tudi, da bi Eden po zadnjih dogodkih imel zelo malo možnosti ponovno pridobiti si zaupanje Bele hiše in državnega departmaja. To so baje v New Yorku zelo jasno povedali Selwynu Lloydu.
ska prevozna, letala spuščala s padali oskrbo za izraelski oddelek, ki je bil obkoljen na področju Sueškega prekopa. Te vesti je dopisnik lista James Morris zvedel na Cipru.
List pravi dalje, da je neki drug novinar, ki se je pred kratkim vrnil iz Tel Aviva v Anglijo, izvedel, da so nekaj dni pred izraelskim napadom prišli v Izrael francoski tanki, lovska letala «Mystere» in francoski piloti. Novinar je izjavil, da je že 8. novembra hotel telegrafirati svojemu listu v London, a mu je to iz raelska cenzura preprečila. Izjavil je tudi, da so mu številni očividci v Hajfi povedali, da so videli, kako so nekaj dni pred izraelskim napadom pripeljali več ducatov francoskih tankov.
Glavni tajnik OZN pa je danes predložil glavni skupščini OZN poročilo o položaju na Srednjem vzhodu. V poročilu pravi ,da je egiptovska vlada sprejela sklep glavne skupščine o navzočnosti varnostnih sil v Egiptu. Nato pravi, ča bo predložil skupščini načrt resolucije, v kateri OZN poudarja namen obdržati v Egiptu varnostne sile, dokler ne bo njih naloga izpolnjena. Zatem pravi Hammarskjoeld, da nima namena začeti dela za čiščenje prekopa pred umikom neegip-tovskih čet iz Port Saida in s področja prekopa.
V priloženem poročilu, ki je bilo tudi danes objavljeno, poziva glavno skupščino, naj ga pooblasti za nadaljevanje pogajanj s specializiranimi podjetji držav, ki niso vmešane v spor, v eklaču z egiptovsko zahtevo, za čiščenje prekopa. V poročilu o-menja tudi vprašanje stroškov za ta dela in zahteva pooblastilo, da začetno uporablja fonde OZN, zato da se delo ne zavleče.
Zatem predlaga Hammarskjoeld, naj se v pričakovanju umika angleških in francoskih čet nadaljujejo pogajanja in naj se sporazumno z egiptovsko vlado nemudoma uvede potrebno nadzorstvo nad eečanjim položajem v prekopu.
V zvezi s svojimi razgovori z Naserjem potrjuje Hammarskjoeld, da je bil dosežen sporazum o bivanju varnostnih sil v Egiptu na podlagi resolucije OZN. ter pravi, da si je z Naserjem izmenjal izraze medsebojne dobre vere glede omenjenih varnostnih sil. Poleg tega sta se Hammarskjoeld in egiptovska vlada sporazumela, da bosta skupno proučila konkretne strani delovanja varnostnih sil, vštevši njih razmestitev ter njih oskrbovanje kakor tudi vprašanje komunikacijskih sredstev, ki je s tem povezano. Egiptovska vlada je
potrdila, da bo podpirala delovanje teh sil. Hammarskjoeld se je danes razgovar-jal s predstavniki Velike Britanije, Francije. Egipta, Izraela in Indije. Predstavnikom treh napadalnih držav je Hammarskjoeld izročil spomenico s štirimi vprašanji in zahteval pojasnila, čemu te tri države niso še umaknile svojih čet iz Egipta, kakor to določajo resolucije glavne skupščine OZ1N.
Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je Hammarskjoeld postavil napadalcem vprašanja: 1. Naj dajo podrobna pojasnila o umiku britanskih, francoskih in izraelskih čet z egiptovskega ozemlja. 2. Naj pojasnijo načrte za umik s tega ozemlja. 3. Naj pojasnijo, čemu ni bilo nobenega napredka v skladu z resolucijami o ustavitvi sovražnosti. 4. Naj obrazložijo svoje stališče glede spoštovanja ustavitve sovražnosti.
Iz Port Saida pa javljajo, | Norveški polkovnik Moe pa da je danes odpotovala iz je v kratkem nagovoru od-
Abu Sueira prva skupina varnostnih sil OZN v Port Said, ki je prišla na določeno mesto ob 10. predpoldne. Skupina šteje okoli 200 norveških vojakov. Ob prihodu norveškega kontingenta se je zbrala velika množica, ki je vojake navdušeno pozdravljala in vzklikala «2ivel Naser, živele čete miru, hočemo takojšnji umik Angležev in Francozov.« Britanske čete, ki so stražile v bližini železniške postaje, pa so večkrat surovo razganjale prebivalstvo.
Pred odhodom kontingenta iz Abu Sueira je egiptovski general Hilmy, načelnik skupine za povezavo, izjavil dopisniku United Pressa: ((Naloga norveške enote bo odpreti pot za umik angleško-francoskih čet iz Port Saida. Dokler se to ne bo zgodilo, bodo iNorvežani sodelovali, da 1 preprečijo trenja v mestu.*
hajajočim četam izjavil: «Naša naloga v Port Saidu je strogo nevtralnega značaja. Zato mora biti strogo nevtralno naše zadržanje do Egipčanov, Britancev in Francozov. Naša skupina .je prva, ki ji je v okviru mednarodnih varnostnih sil Organizacije ZN (U. N.E.F) poverjena določena naloga v nemirnem področju in moramo biti odločni in korektni. Ne bo bratenja niti z eno niti z drugo stranjo. Uporaba strelnega orožja je strogo prepovedana razen v primeru 'krajne samoobrambe. Pozivam vsakega od vas, naj napravi, kar more.# Poveljnik varnostnih sil OZN general Burne pa je danes prispel z letalom v Neapelj, kjer se je razgovarjal s tamkajšnjimi predstavniki OZN. General Burns bo jutri zjutraj odpotoval v Ismai-lijo in nato v Kairo.
TEŽAVE MADŽARSKE VLADE
DELAVSKI SVET ZAHTEVA
IZVEDBO ZNANIH 8 TOČK
.     ———^———
Proglas 48-urne profestne sfavke za Budimpešto, kjer sla začela danes delovati tramvajski promet in podzemeljska železnica
BUDIMPEŠTA, 21.
Glav-
no mesto Madžarske dobiva iz dneva v dan normalnejši videz: od danes dalje vozijo že nekateri tramvaji, tudi podzemska železnica je že v obratu, vprašanje preskrbe mesta z živežem je prav tako v glavnem rešeno. Vlada je sporočila, da je urejeno tudi vprašanje delovanja revolucionarnih odborov v raznih ustanovah in uradih:	odbori
bodo še nadalje obstajali in bodo imeli posvetovalno funkcijo. Hkrati je vlada opozorila, da si odbori ponekod svoj delokrog samovoljno širijo in jih poziva, naj se držijo navodil vlade.
Sindikalno glasilo «Nepaka-, rat« objavlja sporočilo glavnega državnega tožilca, v katerem je rečeno, da sodni uradniki že vršijo preiskave glede delovanja aretiranih oseb, ki so bile osumljene zločinov.
Radio je sporočil, da številne šole niso mogle biti od-
TRI RESOLUCIJE GLAVNE SKUPŠČINE OZN O MADŽARSKI
SAMO SOGLASNA IN SKUPNA AKCIJA LAHKO PRISPETA K NORMALIZACIJI
Poleg Jugoslavije se je pri glasovanju o indijski resoluciji vzdržala tudi Poljska - 69 delegatov glasovalo za resolucijo, ki poziva tajnika OZN, naj Se dalje dela v korist beguncem Madžarsko zunanje ministrstvo ponovno zanikuje deportacije
NEW York, 21. — Glavna skupščina OZN je danes zaključila debato o Madžarski z glasovanjem o treh resolucijah, ki so bile sprejete.
Kubansko resolucijo, ki poziva sovjetske in madžarske oblasti, naj ustavijo deportacije madžarskih državljanov, poziva sovjetske čete, naj se takoj umaknejo iz Madžarske, madžarsko vlado pa, naj dovoli prihod opazovalcev OZN. Za to resolucijo je glasovalo 55 delegatov, 1Q proti, 14 pa se jih je vzeržalo. Proti so glasovale vzhodnoevropske države in Jugoslavija, vzdržali pa so se Afganistan, Egipt. Indonezija, Indija, Finska, Jordanija. Libanop. Libija, Maroko Saudova Arabija, Sudan, Sirija. Tunizija in bemen.
Skupščina je glasovala tudi o resoluciji, ki so jo predložile Indija, Cejlon in Indonezija in ki poziva Madžarsko, naj covoli prihpd opazovalcev OZN brez prejudiciranja njene suverenosti. Za to resolucijo je glasovalo 57 delegatov, proti 8 delegatov, vzdržalo pa se jih je 14.
Proti resoluciji so glasovale Albanija, Bolgarija, Bela Rusija. CSR, Madžarska, Romunija, Ukrajina in SZ.
MANLIO BROSIO PRI HOOVERJU ZARADI DOBAV PETROLEJA
ZDA NAMERAVAJO DOBAVLJATI PETROLEJ Evropi v celoti in ne posameznim državam
Na včerajšnji seji je vlada sprejela številne ukrepe, med katerimi se nekateri nanašajo tudi na Trst
(Od našega dopisnika)
RIM. 21. — Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili številne splošne upravne u-krepe, od katerih se nekateri nanašajo tudi na Trst. Med temi je zakonski osnutek za sistematizacijo osebja bivše ZVU, drugi pa se nanaša na učno osebje nekaterih šol Tržaškega ozemlja; sklenjeno je bilo tudi podržavljenje tržaškega konservatorija G. Tartini.
Na predlog zunanjega ministra je bil ratificiran sporazum, s katerim postavljajo ZDA Italiji na razpolago poljedelske proizvode za protivrednost okrog 11 milijard v korist prebivalstvu Juga. ki je bilo prizadeto zaradi nalivov pozimi leta 1955.
Iz Washingtona prihaja vest, da je namestnik državnega tajnika Herbet Hoover zagotovil italijanskemu veleposlaniku Manliu Brosiu v včerajšnjem razgovoru, da bodo ZDA prispevale k rešitvi sedanje petrolejske krize v Evropi, ko bo vseh 17 držav OEEC ločno navedlo svoje potrebe.
Herbert Hoover je po obisku Manlia Brosia izjavil, da je prišel italijanski veleposlanik k njemu, da bi mu izrazil veliko zaskrbljenost Italije glede na dobave petroleja in da bi zvedel, kaj bi se dalo napraviti v tem pogledu. Hoover mu je odgovoril, da državno tajništvo ZDA zasleduje problem z največjo pazljivostjo in da si ameriške druž-
be prizadevajo, da organizirajo dobave, ki bodo lahko nadomestile tiste dobave, ki so se sedaj prenehale, Hoover je mnenja, da je treba ves problem pretresti v celoti, ne pa ločeno za vsako državo posebej. To je tudi stališče — kolikor je Hoover poučen članov OEEC, ki so pristali, da se rešuje vprašanje na podlagi sodelovanja. Hoover je dostavil, da ZDA zelo zanima rešitev, ki jo bo temu problemu lahko dal OEEC. in ne bi hotele s pomočjo posameznih družb ter vladnih u-krepov priti do posameznih rešitev za vsako državo. Nadalje je dejal, da svet za Srednji vzhod ni bil razpuščen, vendar pa tudi ni bil sprejet noben ukrep, po katerem bi ta svet začet delovati. Ta svet je organizacija, v kateri je 13 ameriških zasebnih petrolejskih družb in ustanovljen je bil za koordinacijo načrtov za dobavljanje petroleja Evropi z zahodne polu-te po sueški krizi.
O obisku Brosia pri Hooverju objavlja «New York Times« članek D. A. Schmidta; članek je verjetno napisan pod sugestijami državnega tajništva. Pojasnilo državnega tajništva, da hočejo ZDA pomagati Evropi pri njenih potrebah po petroleju posredno po OEEC ne pa naravnost posameznim državam, označuje Nevv York Times kot «prvo izjavo na visoki ravni predstavniku neke evropske države o akciji, ki jo namerava Washington razviti.« Brosio,
dostavlja list, je prišel k Hooverju, da bi prosil pomoč ZDA za Italijo in še za štiri druge države (Avstrijo, Švico, Turčijo in Grčijo), ki so odvisne od italijanskih čistilnic.
Hoover je v svojem odgovoru poudaril, kot pravi list, da morajo evropske države poskrbeti, da bodo razpoložljive zaloge petroleja trajale kar najdlje mogoče. Proizvodnja v ZDA in drugod bi bila zadostna‘za zadostitev potrebam Evrope, toda največjo težavo predstavlja transport s petrolejskimi ladjami. Po mnenju ZDA dosega število razpoložljivih petrolejskih ladij komaj 15-20 odst. števila ladij, ki bi bile potrebne za pomoč Evropi.
«New York Times« zaključuje svoj članek:	#ZDA so
vztrajale, da se pogajajo z Evropo namesto s posameznimi državami, da ne bi ustvarile vtisa, da hite pomagat dvema največjima potrošnikoma petroleja. Angliji in Franciji. To tolmačenje so dali funkcionarji državnega tajništva. Prenagljeno akcijo v pomoč državama, ki sta vdrli v Egipt, bi lahko Arabci tolmačili kot neprijateljsko gesto do njih. Hooverjeva izjava, da ima Washington voljo pomagati Evropi v vprašanju dobav petroleja, predstavlja tudi zanikanje vesti, po katerih naj bi ZDA odložile vsako pomoč Franciji in Angliji do tedaj, ko bi obc-dve državi umaknili svoje sile s področja Port Saida v Egiptu.#
Vzdržale Pa so se Jugoslavija, Poljska, Cile, Kuba, For-moza, San Domingo, Egipt, Etiopija, Jordanija Panama, Paragvaj, Saudov Arabija, Sirija in Jemen. I
Skupščina je sprejela tudi resolucijo,* ki poziva glavnega tajnika in visokega komisarja za begunce, naj nadaljujeta napore v korist madžarskim beguncem, vlade pa naj prispevajo k tej pomoči. Zavrnila je madžarske dodatke, ki priporočajo vladam, naj sprejmejo ukrepe za povratek madžarskih beguncev na Madžarsko. Samo Madžarska in Romunija sta glasovali proti resoluciji, medtem ko so se ostale vzhodnoevropske države sovjetske skupine in Sudan vzdržale.
Za resolucijo je glasovalo 69 delegatov, dva proti, osem pa se jih je vzdržalo.
Skupščina bo jutri popoldne razpravljala o položaju v E-giptu m bo začela proučevanje poročila glavnega tajnik.’ OZN.
Namestnik madžarskega zunanjega ministra Istvan Se-bes je poslal glavnemu tajniku OZN brzojavko, v kateri pravi, da ni bila nobena od nedavno aretiranih oseb deportirana izven madžarskega ozemlja. Brzojavka pravi dalje, da so v zadnjih tednih med aretiranimi samo fašisti in oborožene tolpe, ki jih bodo sodila redna sodišča, ter da bodo izpustili vse tiste, ki niso napravili hucih zločinov ali dejanj proti družbi.
Takoj v začetku razprave v glavni skupščini je Hammarskjoeld izjavil, da je njegova ponudba, da bi prišel v Budimpešto, še vedno veljavna ter da ima namen takoj obnoviti pogajanja v ta namen z madžarskimi predstavniki v OZN.
Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič je pozval skupščino, naj se sporazume o indijski resoluciji, da bi jo lahko soglasno sprejeli, ker samo skupna in soglasna akcija lahko prispeva k normaliziranju položaja na Madžarskem in k mednarodni pomiritvi. Samo v tem primeru bi glasoval za to resolucijo.
Indijski delegat Krišna Me-
non je izjavil, da bi moral glavni tajnik OZN dobiti dovoljenje. da odide takoj ra Madžarsko in da nato poroča o tamkajšnjem položaju. Izjavil je tudi. da bi Indija lahko bila za pomirjevalko v madžarski krizi, ter je dodal, da bo takoj, ko bo madžarska vlada sprejela predlog OZN in prihod opazovalcev, indijska vlada pripravljena poslati koga, ki bo v ta namen primeren.
Sirski delegat je prekinil debato o Madžarski in 'e poročal. da je dobil iz Damaska vesti, da so Izraelci zbrali oddelke vojske na meji s Sirijo in Jordanijo in da pripravljajo nov napad na Sirijo. Dodal je, da sodelujejo pri teh operacijah tudi francoske in britanske čete. Po. zval je skupščino, naj takoj vzame na znanje to novo nevarnost napada.
Madžarski delegat je sporočil, da bo glasoval proti indijski resoluciji. Dodal je, da je njegova vlada priprav^ • jena nadaljevali e Hammarskjoeldom razgovore o človečanski pomoči OZN Madžarski in o drugih plateh zadeve.
Sovjetski zunanji minister Sepilov je ponovno zanikal trditve, da odvažajo madžar-
stralije, Španije, Italije. Grčije, Argentine in Nove Zelan-de.
ske državljane v Sovjetsko zvezo. Pripomnil je, da je namen izjav, ki so bile podane med debato, zastrupiti mednarodno ozračje m odvrniti pozornost svetovnega javnega mnenja od drugih življenjskih vprašanj, zlasti pa od angle- ] ško-francoskega napada na E-gipt. Pozval je nato skupščino, naj posveti svojo pozornost Srednjemu vzhodu in je pri tem poudaril izjavo sirskega predstavnika, da se izraelske čele ob anglesko-fran-coski poapori zbirajo na sir-
ski meil'	RIM,	21	—	Na	današnji	se-
Po debati je sledilo glaso- ji ministrskega sveta so •kle-vanje, kakor omenjeno v za- nm znižati pristojbino za začetku.	sebne	televizijske	aparate	za
Glavna skupščina nadaljuje 12000 lir, medtem ko se bo ponoči splošno debato. K be- j pristojbina za aparate v jav-sedi so se javili delegati Av-inih lokalih zvišala.
James D. Zeiierbacti veleposlanik ZDA v Rimu
RIM, 21. — Zunanje ministrstvo sporoča, da je predsednik republike dal svoj pri. stanek za imenovanje Jamesa Davida Zellerbacha za veleposlanika ZDA v Italiji.
prte bodisi zaradi poškodovanih poslopij med borbami, ali pa zaradi pomanjkanja premoga ter da vlada upa, da bo večina šol odprtih s 1. januarjem. Radio je tudi sporočil, da je v zadnjih dneh železniška policija našla več dečkov, ki so hoteli prekoračiti avstrijsko mejo sami in jih je zato poslala domov s kamioni. Tudi potniški promet bo obnovljen na vseh železniških progah in je že včeraj vozilo 110 vlakov več kot pa v ponedeljek. Radijski napovedovalec je dejal, da znaša škoda na poslopjih bolnišnic in klinik v Budimpešti 50 milijonov forintov ter da ni v mestu nobene epidemije, le primerov zlatenice je več kot lani, več oseb pa je zbolelo zaradi precejšnjega mraza. Nadalje je radio sporočil, da je madžarska vlada sprejela darilo 20 milijonov dolarjev, ki jih je poslal Ei-senhovver kot pomoč madžarskemu ljudstvu.
Reuter poroča, da je «Na-cionalni svet delavcev« postavil Kadarjevi vladi nas ednje zahteve: 1. vlada mo:	pri-
znati ((Nacionalni svet .lav-cev«, 2. če bo to storila uo jutri, bo svet proglasil konec stavke na dan 24. novembra, v nasprotnem primeru pa se bo stavka nadaljevala, 3. vlada mora začeti nadaljnja pogajanja s svetom do 24.' novembra; 4. podlaga za pogajanja mora biti program osmih toČK, ki ga jih je svet postavil 15. novembra t. 1. in v katerih se zahteva povratek Irara Na-gyja na predsedstvo vlade, iz. pustitev vseh upornikov, u-mik sovjetskih čet, svobodne volitve, obstoj vseh strank, svoboda tiska in radia (kot je znano je Kadar obljubil izpolnitev šestih točk); 5. vlada bo morala dajati popolne in resnične informaciie tisku in 6. vlada bo morala dokazati svoje dobre namene s tem, da bo izpustila vse zapornike in deportirance ter objavila njihova imena ter poskrbela, da bodo sodne razprave proti vsem, ki so obtoženi kazenskih dejanj, javne.
Isti dopisnik agencije Reuter sporoča, da so sindikalni voditelji Budimpešte preklicali poziv delavcev, naj se vrnejo na delo in proglasili novo splošno stavko, ki bo trajala 48 ur. Vzrok proglasitve nove stavke je prepoved, k' so jo izdali nekateri oddelki vojske in madžarske policij? ter sovjetske oklepne enote predstavnikom sindikatov iz vse države, ki so se sestali pr' ravnateljstvu budimpe-štanskega tramvaja, kjer i-ma sedež mestni sindikat, da
bi delegati odšli v športno palačo, kjer so hoteli sodelovati pri prvem sestanku Nacionalnega sveta madžarskih delavcev. Stavka je .proglašena v vseh tovarnah razen v onih, ki spadajo v okvir preskrbe živeža.
Reuter poroča tudi, da je vse vhode na stadion blokirala policija in sovjetski o-klopni oddelki, ker se je vršil na stadionu sestanek vojakov. Ko so se hoteli člani Nacionalnega sveta delavcev sestati v upravi budimpeštanskega tramvaja, so prišli tja oddelki madžarske vojske in policije. Neki vojaški častnik je baje ukazal, naj sestanek razpustijo, ker da je Kadarjeva vlada prejela informacije, da hočejo delegati ustanoviti opozicijsko vlado, razdeliti orožje in začeti ponovno s pouličnimi borbami. Ko so oficirji v delegaciji obrazložili, da gre samo za sestanek delavskih delegatov, se je oficir opravičil in oddelki vojske in policije so se umak-nili.
Ze omenjeno sindikalno glasilo «Nepakarat» («Volja ljudstva«) objavlja med drugim tudi članek, v katerem je rečeno: «Sindikati_ morajo biti neodvisni ter država in^stran-ka ne bosta imeli več pravice vmešavanja v njihovo notranje življenje. v Bilo bi namreč absurdno, če bi bili desettisoči delavcev podvrženi vodstvu stranke, ko večina teh delavcev niso člani te stranke. Vztrajati moramo na tem. da bodo volitve sindikalnih voditeljev popolnoma demokratične:	odločiti mora
zaupanje delavcev, ne pa pripadnost k stranki.«
Molotov imenovan za nadzornega ministra
MOSKVA, 21. — Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilov je danes imenoval podpredsednika vlade Molotova za ministra državna kontrole ZSSR, Dosedanji minister Zavoronkov je bil razrešen dolžnosti.
Dolžnost ministra za kon-tiolo je, nadzirati delovanje drugih ministrstev in zagotoviti izvajanje odlokov in u-redb, ki jih izdaja vlada. Ta funkcija je v prvi vrsti finančnega in gospodarskega značaja: nadzorstvo nad produkcijo, državnimi financami, zadrugami, javnimi organizacijami in ustanovami, nadzorstvo nad izdatki in finančnimi sredstvi ter državnim l-metjem, ki je dodeljeno organizacijam in podjetjem.
Francoski socialisti in komunisti zahtevajo izredna kongresa strank
Tojnik KPF primerja Titovo stališče z Molletovim in Mindzenty-jevim, pa tudi s Hortyjevim; pohvalil je le albanske komuniste Razočarani francoski socialisti zahtevajo od Molleta obračun
PARIZ, 21. — Na zasedanju centralnega komiteja Komunistične partije Francije so posamezni člani centralnega komiteja, predvsem pa sekretar politbiroja Raymond Guyot, postavljali teze, ki spominjajo na one, ki so jih uporabljali govorniki na zloglasni seji Kominforma leta 1948, ko so obsodili jugoslovansko Komunistično partijo.
Raymond Guyot je v svojem poročilu postvail za podlago tezo, da je neobhodno potrebno za napredek socializma v svetu osredotočenje socialističnih držav in vseh kemunističnih partij okrog Sovjetske zveze in njene komunistične partije. Državni udar na Madžarskem kakor tudi udar, ki so ga poskusili izvesti na Poljskem, sta po mnenju Raymonda Guyota, imela za cilj razbitje enotne fronte socialističnih držav in prekinitev odnosov s Sovjetsko zvezo in sta storila s tem korak bliže k tretji svetovni vojni. Guyot je nato poudaril, da je poskus propadel, da pa sovražna propaganda še ni prenehala in da se ofenziva z ostrino nadaljuje, ter da morajo francoski komunisti frontalno nastopiti tembolj, ker so oportunisti in »likvidatorji » francoske partije našli podporo v določenih krogih inozemskih komunističnih partij in zaradi česar postaja borba francoskih komunistov vedno težja.
Ko je Guyot ugotovil, da sc določeni elementi v vrstah KPF in v vrstah ter celo v vodstvih nekaterih drugih komunističnih partij, (mislil je na Togliattija), ki spravljajo v dvom enotnost vodstva sovjetske komunistične partije, je Guyot ugotovil, da brez borbe ramo ob rami s Sovjetske zvezo, državo oktobrske revolucije, ki je zmagoslavno vodila socialistično borbo, m mogoč napredek socializma v taki državi kakršna je Francija, pa tudi ne v mednarod nem merilu.
Guvot je v nadaljevanju svojega poročila obtožil tudi
maršala Tita. Guyot je iz govora maršala Tita vzel nekatere posamezne besede in iz njih napravil naslednji stavek: «Situacija je jasna; na Madžarskem se ne borijo samo hortyjevci, temveč tudi delavci iz tovarn. To pomeni, da se ves narod bori«. Toda Gu-yot se ni zaustavil samo na tem. On je takole postavil vprašanje: Proti komu se to ljudstvo bor i?» In v imenu Tita sam odgovoril: «Proti sistemu ; sovjetski voditelji so napravili napake, ker so postavili borbo proti kultu o-sebnos ti namesto da bi obsodili sistem»• A ta sistem — kot trdi Guyot — so napadli Nenni, Mollet, Horty, kardinal Mindzenty in končno tudi Nagy. A kam to vodi? se sprašuje Guyot in obtožuje Jugoslovane, da špekulirajo s tako imenovanim spopadom v vodstvu sovjetske partije in da poskušajo postaviti nasproti marksistično leninistični liniji in veliki Sovjetski zvezi nekakšno jugoslovansko politiko. On obtožuje Jugoslovane da se mešajo v notranje zadeve drugih držav in komunističnih partij.
«Vse to, je zaključil Guyot. je zelo slaba rabota, ki jo vršijo Jugoslovani v sedanjem zelo težkem trenutku razredne borbe na mednarodni ravni«.
Guyot je nato pohvalil itpro-letarski internacionalizem naših albanskih tovarišev» 'n dejal, da je upal, da bodo Jugoslovani prenehali z napadi na francosko partijo, namesto tega pa da so razveljavili svoj sklep o sestanku s francosko delegacijo KP, ki je i.il določen za konec decembra letos.
Iz vsega govora tajnika KPF je jasno, da ni storil nič drugega kot to, da je v slabsi obliki ponovil tisti komentar ((Pravde«, na katerega je ((Borba« danes odgovorila s citati Titovega govora in s tem ovrgla vse izmišljene očitke in obtožbe jugoslovanskih komunistov.
V diskusiji je po Guyotu govoril Roger Parody, član politbiroja KPF, ki je izpopolnil poročevalca in poskušal rehabilitirati obtožbe, k' jih navaja zloglasna resolucija Kominforma iz leta 1948. Govornik je poudaril sicer, da je potrebno izvajati sklepe 20. kongresa KP ZSSR, toda opozoril je, da je potrebno pri tem dobro paziti, da se ne napada socialistični sistem, pri čemer pa ni povedal, da maršal Tito ni mislil socialističnega sistema temveč birokratizem, ki je nastal v času Stalina Guyot in Paro-dy trdita, da je Tito mislil socialistični sistem. Seveda Tito in nihče v Jugoslaviji tega ni nikoli trdil. Tito je obsodil birokratizem, birokratski sistem in kot je znano je birokratizem že Lenin zelo močno obsojal m prerokoval hudo borbo, ki jo bo morala socialistična družba proti birokratizmu voditi. Toda niti Guyot niti Parody nočeta tega slišati. Ona enostavno nočeta priznati, da Tito tako misli in govori, zanje je bistveno, da potrdita stalinistične teze; da bi dosegla svoj namen se poslužujeta tudi fal-zifikatov.
Ko' je znano, niso vsi francoski komunisti tega mnenja-Znana so stališča uglednih francoskih književnikov, ki oe ne strinjajo že več časa s stalinističnim vodstvom KPF in ki so javno obsodili stalinistično oceno madžarske tragedije. Danec pa se je zvedelo. da so odkrito postavili zahtevo, naj vodstvo skliče izredni kongres Komunistične partije, na katerem naj se svobodno prediskutira sedanji mec narodni položaj v duhu sklepov 20. kongresa KP ZSSR
Istočasno postaja kriza v socialistični stranki Francije vedno bolj pereča. Tudi v njej prihaja do izraza vedno bolj volja članstva. Poročali smo že, da je bivša socialistična poslanka Andree Vie-
noi izstopila pred kratkim iz stranke. Sedaj pa je član izvršnega odbora stranke An-dre Philipe poslal federacijam, članom izvršnega odbora in sekretarjem socialističnih strank II. internacionale manifest, v katerem opozarja na položaj Francoske socialistične stranke, ki je postala propagandni aparat vlade. Svobodno razpravo so povsem zatrli, ugotavlja Philipe, ker ima partija v rokah aparat, ki se je docela podredil vladi.
Skupina socialistov ceinske federacije je poslala Pierru Cominu pismo, v katerem zahteva izredni kongres stranke, kritizira vlado in zahteva njeno preusmeritev. Ti socialisti ugotavljajo, da je i-mela agresija proti Egiptu za francoske socialiste porazne posledice in zaključujejo, da je njihova dolžnost rešiti partijo pred sramoto.
Zahtevo po izrednem kongresu so ugodno sprejele tudi druge federacije, nekatere federacije, v katerih so «mol-letovci« sicer močni, pa so začele resno omahovati.
Tako je v severnih federacijah precejšnje vznemirjenje. Mnogi socialisti javno nastopajo proti Molletovi politiki.
Spričo neuspeha Molletove politike v Egiptu grozijo zdaj Franciji hude gospodarske posledice, med delavci pa vzbujajo strah pred brezposelnostjo, ki je že začela groziti v avtomobilski industriji. V takšnem položaju bi utegnila zahteva po sklicanju izrednega kongresa in opozicija proti Molletu in Cominu najti veliko prijateljev. Razočarani francoski socialisti zahtevajo od Molleta obračun. In čeprav je ta protest malce pozen. je treba poudariti, da so se tisti, ki zdaj dvigajo svoj glas proti sueški pustolovščini in njenim pobudnikom. na zasedanju zbornične skupine pred glasovanjem v zbornici postavili po robu Molletovemu sklepu, da bo z orožjem nastopil v Egiptu.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 3,1. nai-nižja 1,1, ob 17. uri 1,4. zračni tlaik 1024,1 pada, veter 56 kam s suniki 86 km na uro. vlaga 56 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,9.
w
•V.
Egi
4
H
Danes, ČETRTEK, 22. povemb«
Cecilija, d. m., Jez;d™^. fb Sonce vzide ob 7.13 m zatone ob 16.28. Dolžina dneva 9.15. Lu vzide ob 21.02 in zatone ob • Jutri, PETEK, 23. novembra Felicita. muč.. RaviMi
PO DOLGEM ČAKAHJP SE BO 5.8K PSLUŽBENCEV KONČNO ODDAHNILO Delavci Esso Standard ! ZAKONSKI OSNUTKI, KI JIH JE SPREJEL MINISTRSKI SVET
MINISTRSKI SVET ODOBRIL ZAKONSKI NAČRT za ureditev vprašanja uslužbence« bivše ZVU
Zakonski načrt bodo morali predložiti še v odobritev poslanski zbornici in senatu - V glavnem je ta rešitev za uslužbence zadovoljiva, hudo pa bodo prizadeti starejši nameščenci, ki dobe samo posebno nagrado
Včeraj je prišla iz Rima vest, da je ministrski svet na predlog predsednika Segnija končno odobril zakonski načrt za ureditev vprašanja oiebja bivše ZVU. S tem zakonskim načrtom i-e spopolnjujejo do-lOČbe zakona št. 961 z l..e 28. avgusta 1954. Novi zakonski načrt se tiče 5844 us'už-bencev bivše ZVU. ki že toliko časa čakajo, ča se uredi njihov položaj.
V Rimu so najprej predložili načrt na osnovi omenjenega zakona št. 961, ki pa ni zadovoljil prizadetih. Zato se je sindikat uslužbencev bivše ZVU pritožil, nakar je dr. Pa-lamara na predlog vlade sestavil in predložil nov načrt, h kateremu je sindikat zopet dodal svoje pripombe. Po načrtu, ki ga je sedaj odobrila vlača, bodo uvrstili osebje bivše ZVU v dodatne staleže, kakor določajo normalne odredbe državne uprave. Kot se vidi iz vsebine zakonskega načrta, je vlada razen prvotnega načrta upoštevala tudi eno izmed zahtev sindikata, to je, da se tirtim uslužbencem, ki bodo prikrajšani pri prejemkih, prizna osebna doklada v višini razlike med dosedanjo in bodočo plačo.
Uslužbencem bodo priznali vsa leta službe pri bivši ZVU in pri vladnem generalnem komisariatu. Nadalje se prizna tuči ohranitev dosedanjih prejemkov tistim u-službencem. ki bodo morebiti prikrajšani z uvrstitvijo v državno službo (kot smo že zgoraj omenili). Osebna doklada. ki jo bodo ti uslužbenci prejemali, pa odpade, oziroma se od n.ie odštejejo morebitni kasnejši poviški plač zaradi splošnega povišanja a-li povišanja pri napredovanju.
Zakonski načrt pa ne določa ustanovitve posebnih staležev niti ugodnosti za stare uslužbence, ki nimajo pravice do uvrstitve v dodatne staleže, kakor je zahteval drugi sindikat bivših uslužbencev ZVU, ki ga je podpiral tudi liberalni poslanec Collitto. Vsekakor bodo stari uslužbenci s tem močno prizadeti in bodo lahko računali le na posebno odpravnino oziroma nagrado za odpoved službi.
Osebje policijskih sil (civilna policija, financa, upravna policija in jetniški pazniki) se lahko odloči za uvrstitev v dodatne staleže civilne službe, ali pa za prehod v državno policijo Toda policisti bodo morali obiskovati posebne tečaje za policijske agente in aktivne podporočnike. Prošnje za pripustitev k tem
tečajem bo pregledovala in | kon št. 961. katerega spopol-
o njih odločala posebna komisija. To osebje pa bo lahko tudi vložilo prošnjo, da ostane v službi s kvalifikacijo pomožnih policistov, kot določa zakon št. 699 z dne 11. julija 1956. Poseben člen zakonskega načrta določa tudi pogoje za uvrstitev Osebja oddelka za delo in socialno skrbstvo. Drug člen določa nagrado za tiste, ki se v 60 dneh odločijo za odpoved službi.
Ministrski svet je nato o-dobril zakonski načrt za ureditev vprašanja nestalnih šolnikov srednjih in osnovnih šol na Tržaškem. Tudi ta zakonski načrt se opira na za-
njuje. Drug zakonski načrt u-rejuje vprašanja šolnikov, ki so vpisani v posebni seznam na našem področju in katere bodo vpisali sedaj v prehodne staleže po kriterijih, ki jih določa zakonski načrt št. 1127 iz leta 1948.
Vse te zakonske načrte pa bodo morali predložiti v razpravo in odobritev poslanski zbornici in senatu. Za odobritev zakonskega načrta glede uslužbencev bivše ZVU se pričakuje živahno razpravljanje, ker bo moral parlament proučiti tudi zakonski načrt, ki ga je glede tega vprašanja predložil liberalec Collitto.
proti poskusom razdvajanja!
Sekcijski odbor sindikata j petrolejskih delavcev CG1L ] rafinerije Esso Standard pri Sv. Soboti je proučil sindikalni položaj v zvezi z zahtevo SILP-CGIL, naj glavno ravnateljstvo tega podjetja skrči delovni čas na 40 ur na teden, in sicer na 5 dni po 8 ur za vse osebje Esso Standard. Prav tako je proučil razgovore, ki so bili v Genovi med glavnim ravnateljstvom Esso in predstavniki delodajalskih združenj in pri katerih je družba ižjavila, da je pripravljena sprejeti nekatere zahteve SILP-CGIL s pogojem, da se podaljša delovni urnik na sedežu v Genovi. Ker hoče s tem glavno ravnateljstvo sejati razdor med delavci raznih rafinerij Esso in med uslužbenci v Genovi, je omenjeni sekcijski odbor izrazil solidarnost s svojimi genovskimi tovariši in pozval delavce tržaške rafinerije Esso, naj zavrnejo izsiljevanje ravnateljstva in naj se strnjeno združijo okrog zahteve SILP-CGIL za dosego 40-urnega delovnega časa na teden.
CENO BENCINU BODO POVIŠALI
Sprejet osnutek o preureditvi pomorskih zvez PiN
IZJAVA SINDIKATA ACEGAT STRUJE DZ-CGIL
USLUŽBENCI ACEGATA NISO ODGOVORNI ZA ZVIŠANJE TARIF RAZNIH USLUG
Na včerajšnjih skupščinah so določli minimalne zahteve za nadaljevanje pogajanj za sklenitev nove normativne pogodbe
Včeraj sta bili dve skupščini uslužbencev ACEGAT, in sicer najprej za delavce, ki delajo v izmenah, nato pa za ostale delavce in uslužbence. Na skupščinah so razpravljali o pogajanjih glede nove normativne pogodbe. Kot je znano, so se ta pogajanja zelo zavlekla, ker se upravna komisija tudi izgovarja s tem, ds nima na razpolago denarnih sredstev. Predstavniki o-beh sindikatov so poročali o dosedanjih pogajanjih, nakar so uslužbenci skupno s sindikalisti določili minimalne zahteve, ki naj omogočijo nadaljevanje pogajanj, ter pooblastili sindikata, da se na podlagi teh zahtev pogajata.
Kot smo že včeraj poročali, je tajništvo sindikata uslužbencev ACEGAT nove' Delavske zbornice CGIL v zvezi z raznimi pritožbami meščanov glede poslovanja podjetja poslalo tisku izjavo, v kateri pravi med drugim-
V preteklih dpeh so delavci ACEGAT opazili, da je krajevni tisk objavil pisma nekaterih meščanov, ki so jih močno prizadeli razni ukrepi ACEGAT in ki se sedaj neupravičeno znašajo zaradi tega nad delavci. Položaj uslužbencev ACEGAT pa je vsekakor neprijeten. Število tramvajskih
no, vozovi so prenatrpani in ljudje se znašajo nad sprevodniki in vozači, ne pa nad funkcionarji, ki so odgovorni za mestni promet. Ko se zvišajo tarife, se nihče ne pritožuje pri raznih ravnateljih, marveč pri uslužbencih, ki inkasirajo denar, pri delavcih, k' opravljajo razna dela po hišah itd. Ti nižji uradniki in delavci pa ne nosijo nobene krivde za ukrepe, zara-d. katerih je prebivalstvo o-gorčeno, čeprav vali del tiska krivdo za razne poviške na zahteve uslužbencev po izboljšanju prejemkov.
Sindikat je že večkrat obvestil javnost, da prejemajo tržaški uslužbenci ACEGAT nižje plače kakor uslužbenci iste stroke v drugih mestih; zato bo tokrat opozoril javnost na drugo plat tega vprašanja.
Bilanca ACEGAT za leto 1956 določa 70Q milijonov lir primanjkljaja- Delavci ne morejo razložiti, zakaj Je primanjkljaj tako visok, ker nimajo nobenega vpogleda v u-pravljanje podjetja, ker so svoj čas odklonili vsako udeležbo delavcev v upravnem svetu. Toda delavci lahko o-pozorijo javno mnenje na nekatere izdatke, ki niso bili
voz in filobusov je razredče- nujno potrebni in ki bi jih
SE S SI! J H TRŽAŠKEGA 1IBČ1HSKECA SVETU
Verjetno že na prihodnji seji razprava glede priziva liste «Trst Tržačanom>
Samo kvetovalci levice so podprli prošnjo predstavnikov liste «Trst Tržačanom«, da bi razpravo o prizivu prenesli do januarja
Na torkovi seji tržaškega občinskega sveta so razpravljali o raznih vprašanjih, ki to jih postavili posamezni svetovalci. Poleg tega pa so tudi razpravljali o prizivu predstavnikov liste »Trst Tržačanom)), ki je bila izključena od zadnjih volitev. To vprašanje smo včeraj zaradi pomanjkanja prostora samo omenili.
Kot je znano, so predstavniki liste «Trst Tržačanom)) vložili na županstvu priziv proti odločitvi conske volilne komisije, ki je po njihovem mnenju protizakonitp izključila to listo iz začnjih občinskih volitev v tržaški občini. O tem prizivu je dalj časa razpravljala posebna komisija pravnikov občinskega sveta, ki pa ni prišla do ni-kakega konkretnega zaključka in je celotno vprašanje ponovno predala v razpravo občinskemu svetu. Pretekli teden je občinski svet po poročilu predsednika omenjene komisije sklenil, da bo v najkrajšem času razpravljal o tem prizivu in sprejel ustrezen sklep. Iz zapisnikov komisije, ki je proučevala to vprašanje, pa je razvidno, da io demokristjani, skrajna desnica in MEN za zavrnitev, levičarske skupine pa za spre jem priziva.
V torek pa je župan Bartoli prečital pismo predstavnikov liste »Trst Tržačanom«, v katerem prosijo občinski i-vet, naj odloži razpravo o njihovem prizivu do januarja. da se lahko seznanijo z vsemi dokumenti glede zavrnitve njihove liste in še posebno z zapisniki posebne komisije občinskega sveta. Hkrati pa izjavljajo, da nameravajo predložiti občinskemu svetu še druge dokumente, ki naj bi potrdili protizakonito črtanje njihove hrte iz zadnjih volitev.
Občinski svet je z glasovi strank očbora, MEN in skrajne desnice zavrnil prošnjo predstavnikov liste «Trst Tržačanom« in s tem potrdil prejšnji sklep, da se o tem prizivu čimprej razpravlja. Zato pričakujejo, da bodo o tem razpravljali že na prihodnji reji. V razpravi je ko
Pogassi podprl prošnjo pred- vostne proizvode, ki so nuj
stavnikov liste V začetku seje so svetovalci postavili odboru razna vprašanja. Demokritdjanska svetovalka Bastiani je predlagala podaljšanje trolejbus-ne proge št. 1Q do Rižarne. Komunistični svetovalec Gombač P* je zahteval, naj v sedanjo komisijo, ki nadzoruje prodajo blaga na zelenjad-nem trgu na debelo, povečajo in vključijo vanjo predvsem predstavnike kmetov, ki prodajajo na tem trgu svoje pridelke. Kot je znano^ so v tej komisiji poleg občine azetopani trgovci na čebelo in druge ustanove. Svetovalec Battaglia (MSI) pa je zaprosil odbor, naj se zanima za večje državno nakazilo skladu »Aldisio«. Ta sklad sedaj razpolaga samo z okrog 300 milijoni lir in s tem lahko zadosti največ 100 prosilcem. Znano pa je. da je sedaj vloženih na uradu sklada «A1-disio« 612 prošenj. Zupan je zagotovil, ča se bo zanimal in poudaril, da je ta način zidanja stanovani zelo koristen, ker omogoča mnogim družinam, ki imajo nekaj prihrankov, da pridejo do stanovanja.
Komunistični svetovalec Ra-dich pa je ponovno zahteval, naj občina zgradi mali pokriti zelenjadm trg na Trgu Giuliam pri Sv. Jakobu, za katerega so že lani določili 30 milijonov lir. Odgovorili so mu, da je lani pokrajinska upravna komisija to postavko črtala, češ ca gradnja tega trga ni tako nujna-Važno vprašanje je postavila svetovalka Gruber-Bencova glede izvajanja na našem področju zakona «ene petine« oziroma zakona, ki določa, da je treba naročiti srednjim in malim industrijskim podjetjem v Južni Italiji in v Trstu eno petino vseh državnih naročil. Poudarila je, da ta zakon za sedaj velja samo za podjetja na jugu. Tržaška podjetja niso čo sedaj dobila še niti enega naročila. Svetovalka je tudi omenila, da na osnovi tega zakona tržaška podjetja ne morejo konkurirati s podjetji na jugu, ker je tam delovna eila cenejša. Hkrati pa so tržaška podjet-
no dražji. Zupan Bartoli je priznal te težave in dejal, da se sedaj zanimajo, da bi v okviru tega zakona čoločili tržaškim podjetjem določen odstotek del. Za ta dela naj bi se natečaji vršili samo med tržaškimi podjetji. Svetovalec Braun (KP) pa je ponovno načel vprašanje tarif A-cegat za domačo uporabo e-lektričnega industrijskega toka. Dejal je, da mora podjetje točneje obvestiti koristnike o novih tarifah in spremembah glede nočne in dnevne uporabe industrijskega toka. Zupan je odgovoril, da bodo o tem razpravljali ob razpravi o proračunu podjetja.
lahko odložili na boljše čase. Ali je bilo na primer potrebna zgraditev plinohrana, ko je lahko ILVA dobavljala dovolj plina za vse mesto in ko je sedaj celo oddelek za plin pasiven?
Tudi delavnice za vodo, plin in elektriko v Ulici Genova in v Ul. Bellini so bile v nekoliko zastarelih prostorih, toda bi lahko ie služile. Ravnateljstvo pa je rajši napravilo načrt za namestitev delavnic pod nekim hangarjem v Ul. Broletto. Delavnice v Ul. Genova pa bodo sedaj preuredili v urade za inkasiranje računov potrošnikov, kar tudi ni bilo nujno potrebno in bo stalo mnogo denarja. Podobnih odvečnih del bi lahko našteli precej.
Tu se vidi, kam izginjajo milijoni, ne pa da jih požirajo izdatki za osebje. Zato so uslužbenci ACEGAT zagrenjeni, ko berejo ali slišijo, da je treba pripisati povišanje tarif zadovoljitvi njihovih u-pravičenih mezdnih zahtev. Pri tem tudi opozarjajo, da niso njihove zahteve tako pretirano visoke, kot trdijo določeni krogi, ter da so u-službenci začetne zahteve tudi znižali in s tem pokazali razumevanje za slab finančni položaj podjetja.
Govori se, da bodo v občinskem svetu proučili ves položaj podjetja ter da bodo napravili načrt za njegovo finančno sanacijo. Ni težko pre. rokovati, da bo občinski odbor skušal znižati primanjkljaj s povečanjem vseh tarif. Seveda je to odgovornim organom nerodno in skušajo zvreči vso odgovornost za nova zvišanja na uslužbence ter jih s tem izpostaviti preziru prebivalstva. Tako ravnanje pa vsekakor ni pošteno.
O Ministrski svet je na včerajšnji seji imenoval dr. Al-fonsa Consalva za predsednika tržaškega prizivnega sodišča, medtem ko je bil dr. Carlo Vallerani imenovan za državnega prave nika pri i-stem sodišču.
Sestanek SGKZ
Sinoči Se je sestal izvršni odbor Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, ki je podrobno razpravljal o delovanju visokošolcev, ki študirajo na tržaški in drugih univerzah. Odbor je soglasno sprejel tudi nekatera priporočila, da se delovanje študentov poživi.
Nato se je nadaljevala razprava o delovanju slovenske taborniške organizacije, o kateri je bilo podano poročilo že na prejšnji seji. Izvršni odbor je nato razpravljal še o številnih drugih vprašanjih.
Na včerajšnjem zasedanju ministrskega sveta, so sprejeli tudi več sklepov, ki več al’ manj zadevajo tudi tržaško prebivalstvo.
Tako so na predlog ministra za trgovinsko mornarico sprejeli načrt zakonskega osnutka o preureditvi pomorskih zvez PIN. Načrt se nanaša na konvencije sklenjene s pomorskimi družbami »Tirrenia«, «A-driatica«, ((Tržaški Lloyd» :n «Italia».
Na osnovi včerajšnjih uradnih poročil še ni bilo mogoče zvedeti kakšen je ta zakonski osnutek, odnosno v koliko ta zakonski osnutek odgovarja tržaškim zahtevam Ministrski svet je tudi sprejel načrt dekreta za izvajanje sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, ki se nanašata na ribolov v jugoslovanskih vodah in na sporazum o posebnih dobavah. Uradno poročilo ugotavlja, da bo sporazum o ribolovu prispeval k olajšanju gospodarskega položaja zainteresiranih italijanskih ribičev, medtem ko bo sporazum o posebnih dobavah prispeval k okrepitvi _ gospodarskih odnosov z bližnjo republiko.
Na posebni seji ministrskega sveta pa so razpravljali o dvigu cene bencina in drugih ukrepih, ki naj pripomorejo k rešitvi krize na tem področju. O zaključkih sestanka^ r.i bilo izdano nobeno poročilo, pač pa se je izvedelo, da bodo povišali ceno samo bencinu, medtem ko bo cena ostalim proizvodom ostala neiz-premenjena.
Zaskrbljenost delavstva zaradi odpustov v Aquili
Med tržaškim delavstvom je povzročila vest o odpustu «-<0 delavcev pomožnega podjetja ((Giacomelli«, ki opravlja razna dela v rafineriji Aquila. veliko zaskrbljenost. Najbolj je prizadelo javno mnenje dejstvo, da gre za ukrep, ki je povezan s krizo, ki je posledica zapore Sueškega prekopa. Zaskrbljenost delavstva je tem večja, ker se je zaradi sueške krize tudi zvišala cena raznih življenjskih potrebščin.
Stavkovno gibanje tiskarjev dnevnikov
Tajništva vsedržavnih federacij sindikatov tiskarskih delavcev so izdala naslednje poročilo:
Vsedržavne federacije tiskarskih delavcev, včlanjene v CGIL, CISL in UIL, so proučile vprašanje dopolnilne upokojitve uslužbencev tiskarn dnevnikov in agencij. Ugoto-
vili so, da založniki in tiskarska podjetja, ki tiskajo dnevnike, kljub obveznosti, ki so jo pred šestimi meseci sprejeli ob obnovitvi delovne pogodbe, še niso pričeli pogajanj za izboljšanje pokojnin, čeprav so jih sindikalne organizacije večkrat k temu priganjale.
Ker je ta položaj v nasprotju s podpisanimi sporazumi, so nacionalna tajništva tiskarske stroke CGIL, CISL in UIL sklenila, da si pridržijo svobodo akcije ter da bodo pozvale tiskarje, naj začnejo s takšno stavkovno akcijo, ki bo potrebna za rešitev omenjenega vprašanja. V ta namen so tajništva poslala tudi navodila krajevnim sindikalnim organizacijam.
PEVSKO DRUŠTVO ((PRIMOREC« iz TREBČ
priredi v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri
PEVSKI KONCERT
v Prosvetnem domu na OPČINAH
Vljudno vabljeni!
Ljudska prosyeta
Prosvetno društvo »S. Škamperle« - Sv. Ivan javlja, da bo redni občni zbor dne 28. novembra ob 20. uri v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«. Ob 20.30 bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se udeležijo občnega zbora.
Izlet SPDT v Postojnsko Jamo in Predjamo
SPDT priredi v nedeljo 2. decembra izlet v Postojnsko jamo in Predjamo. Vpisovanje v ponedeljek, torek in sredo v društvenih prostorih, yi. R. Manna 29 od 19. do 20. uire.
DRUGA PREMIERA V GLEDALIŠČU «VERDI»
Straussova «Elektra» z nemškimi izvajalci
Velikanski osebni uspeh protagonistke Christel Goltz
Ce po odlični «Aidi» sedaj dodamo še včerajšnjo premiero Straussove »Elektre«, potem lahko rečemo na račun uprave gledališča «Verdi»: če bo šla sezona ves čas po tej poti, potem	bomo	pač	lahko
veseli, saj bo pomenila zelo nadpovprečno raven. Želeli 1 i, tla bi se res tako zgodilo, čeprav si	je	skoraj	težko zamišljati.	da	bo to	res	izved-
ljivo.
Richarda Straussa «Elektra». opera v enem dejanju, je delo, ki se ne nahaja prav pogosto na	katerem	koli	odru.
Ni namreč tako lahko dobiti umetnico, ki bi mogla in znala vlogi »Elektre« dati življenje, kajti vloga zahteva poleg umetniških kvalitet tudi silnega fizičnega napora.
Z »Elektro« je Strauss dosegel enega izmed viškov nemške poromantične glasbe. Tudi v razvojni poti Straussu samega pomeni opera. višek njegove opisne glasbe in orkestralne artistike.
Za včerajšnjo predstavo v «Verdiju» (in seveda za reprize) je uprava pridobila vrsto gostov. Tako je opero dirigiral -Herbert Charlier, ki je dal izvedbi pravi straus-savski značaj, kjer orkestralno bogastvo gotovo nadkri-
ljuje glasove
Prav včerajšnja predstava pa je tudi pokazala, da je iz- pe Zechillo. Da bi bil vedba te opere brez odlične Elektre nemogoča, kajti od te vloge je očvisen ne le uspeh, temveč sploh obstoj epere.
Nemška sopranistka Christel
Goltz je tuči v Trstu upravičila tvoj sloves nadpovprečne pevke in igralke, si je stalni gost milanske »Scale« in vseh velikih svetovnih gledališč. Pela in igrala je svojo vlogo s tako vživetostjo in prepričevalnostjo, da občinstvo po predstavi še dolgo časa ni hotelo oditi iz gledališča. Gotovo je njena Elek-tra ena izmed tistih opernih ustvaritev, ki spadajo v galerijo najbolj izbranih.
Izvrstna Kiitajmnestra je bila Res Fischer in prav tako ni zaostajala Elsa Matheis kot Hrizotemida. Tudi oba nemška pevca Leonard Wo-lowsky in Bernč Aldenhoff kot Orestes in Ajgittos sta postavila na oder dva povsem prepričljiva lika. Vsem tem se je pridružila vrsta znanih domačih pevk in pevcev, med katerimi je imelo pomembnejše pevske vloge zlasti pet služabnic.
«Elektra» bo gotovo ostala še dolgo ena izmed vrhunskih predstav v tržaškem ((Verdiju«.	, ,
Pred «Elektro» je bila na sporedu še ena enodejanka, Menottijev ((Telefon«. To je še dovolj skromno mladostno delo avtorja, ki pa se kar prijetno posluša. Dirigiral je Tržačan Pino Trost, pela pa sta Marisa Morel in Giusep-
ve-
čer bolj v stilu s Straussovim delom, bi pa najbrž bilo mogoče najti kaj drugega; del; sta si namreč med seboj v razmerju kot dan in noč.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Sodišče obsodilo 9 oseh
zaradi	tihotapstva	c
Finančna sira že je tihotapce zalotila, ko so hoteli cigarete izkrcati na kopno - Skupno bodo morati plačat, skoraj U milijonov lir q'obe gf
javili sodišču vseh devet o-seb, in sicer Saua, Ugrina, Colana. Stancicha, Palcicha, Biasija in Milla zaradi sodelovanja pri tihotapstvu cigaret in ker niso plačali carine Saua in Biagija so nadalje obtožili tudi tihotapstva bencina, ker so gorivo po znižani ceni uporabili namesto za ribolov v tihotapske namene. Pod enako obtožbo sta se morala zagovarjati tudi brata Iurlina, ki sta od vseh najbolj trdo plačala pre-obso-
Poveljstvo finančne straže je sredi septembra lani zvedelo, da namerava neka skupina tihotapcev izkrcati nekje na obal: med Malim rtičem in Devinom precejšnje število tujih cigaret, zaradi česar je odredilo povečano nadzorstvo. Ta ukrep se je obnesel, kajti 23. septembra kmalu po deveti uri zvečer sta dve patrulji, ki sta bili skriti blizu kopališča pri Malem rtiču, opazili prihod malega čolna brez luči, mectem ko so predhodno opazili na kopnem dve sumljivi osebi, ki sta nestrpno čakali in se ozirali po morju. Agenti so se potuhnili toliko časa, dokler ni čoln pristal in dokler niso začeli izkrcavati velike
KRVAV DOGODEK DANES PONOČI NA SCALI SANTI
S petimi streli ubil žensk« ter ranil moža in prijatelja
munistfčni svetovalec odv. ja resna in proizvajajo kako-
Danes 30 minut po polnoči so pripeljali v glavno bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa 32-letno Olimpio Cro-cetti, poročeno Stegani iz Scale Sante št. 75, ki je bila ranjena v čelo s strelnim o-režjem in je med prevozom podlegla poškodbam.
Z istim vozilom so pripeljali v bolnišnico tudi njenega 26-letnega moža Tomaža Ste-ganija, po poklicu mehanik, ki je bil ranjen v hrbet in v ciesno roko in so si zdravniki zanj pridržali prognozo. Končno so sprejeli v bolnišnico tudi 29-Ietnega trgovskega potnika Francesca Pinta iz Ul. Moreri 10, ki je bil tudi ranjen s strelnim orožjem in se bo moral zaraviti na ortopedskem oddelku od 20 do 40 dni.
Kasneje se je zvedelo, da je vse tri ranil 40-letni Mar-ziano Consolato iz Reggio Ca-labria, ki je prišel pred kratkim v Trst in se nastanil pri svoji sestri v Ul. Gueraz-'i i 9. Conšolato je bil svoj Čas zaročen z Olimpio Cro-
cetti, s katero je imel tudi hčerko, ki je sedaj stara 12 let. S Crocettijevo sta se pred leti razila in mož se je vrnil iz Trsta v Calabrio, medtem pa je poslala Crocettijeva hčerko v sirotišnico. Kasneje se je Crocettijeva poročila s Steganijem, ki poje v orkestru pri Dreherju in s katerim je imela tudi otroka, ki je sedaj star 11 mesecev.
Consolato se je že prej oglasil pri Crocettijevi, ki je privolila, da odpelje hčerko s seboj v Calabrio. Ko pa je še! ponjo v sirotišnico, ni hčerka marala iti z njim. Zate je bil mož1 prepričan, da sta jo nahujskala Crocettijeva in njen mož. Včeraj se je Consolato s Pintom, ki je njegov prijatelj, najprej srečal v starem mestu v gostilni »A1-la Grotta«, nato pa sta odšla na Scalo Santo v gostilno »Tito«. Nekaj po polnoči sta se vračala zakonca proti domu in šla mimo gostilne. Tedaj je Consolato izpustil proti njima pred gostilno pet strelov, pri čemer je smrtno ranil ženo, povzročil zelo hu-
de rane možu in ranil tudi prijatelja Pinta. Nato je zbežal in ga še niso prijeli.
Mraz zahteval orvo smrtno Žrtev
Prezgodnja zima in to kljub temu. da mraz še ni dosegel viška, je že zahtevala prvo smrtno žrtev. Gre za 46-1 et-nega Alojzija Počkarja, ki je stanoval zadnje čase v Ulici Roncheto v Skednju pri nekem svojem znancu. Kaj re je pripetilo možu ponoči, ko se je vračal domov, bo verjetno težko ugotoviti. Dejstvo je, da t-o ga zjutraj malo pred sedmo uro našli naslonjenega na telefonski črog v bližini hiše št. 92 nedaleč od doma, že mrtvega.
Kakor so ugotovili zdravniki, ki so bili poklicani na mesto je smrt nastopila zaradi zmrznjenja okoli 1. ure ponoj-či. Truplo pokojnega počkarja, ki je bil zaveden Slovenec, to kasneje odpeljali^ v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo na razpolago sodnim oblastem.
škatle. Tedaj so stopili na plan, a dva neznanca sta jim kljub strelom v zrak zbežala, medtem ko so dva u-jeli. Eden od teh. ki je bil v-čolnu, je iz strahu skočil v morje, vendar se kljub temu ni mogel izogniti aretaciji-Ta. ki so ga identificirali za 23-letnega Sergia Saua iz Drevoreda R. Sanzio, je skupno s 30-letnim Edoardom U-grinom iz Ul. Verniellir, ki je tudi padel v past agentov, marsikaj pojasnil in obenem imenoval tudi druge osebe, ki so bile zapletene v tihotapstvo.
Istočasno so s finančnim patruljnim čolnom ustavili na odprtem morju ribiški čoln «Adriatico», ki je pripeljal' vtihotapljene cigarete. Tega, ki je last 28-letnega Emilia Iurlina in njegovega 44-let-nega brata, oba iz Ul. Pro-cureria, ro takoj zaplenili, še posebno, ker so ugotovili, da pomorske knjige niso bile v redu in da jima manjka 150 litrov bencina, ki ga ribiči dobivajo, seveda le za ribolov. po znatno nižji ceni.
Medtem pa je preiskava u-gotovila, da sta Sau in 37-letni Anteo Biagi iz Ul. del-le Ginestre odšla z ribiškim čolnom na Mali Lušinj, kjer sta vkrcala 298 kg ameriških cigaret in jih nato pripeljala do Tržaškega zaliva, kamor jima je prišel naproti z majhnim čolnom «Licia», last 44-letnega Stellia Milla iz Milj, 23-letni Gino Stancich z Nabrežja Gulli. Dragoceni tovor so prenesli na majhen čoln, v katerega je 'topil tudi Sau, a na obali jih je čakalo presenečenje.
Med nadaljnjo preiskavo so nekateri izpovedali, da je bil organizator tihotapstva 45-let-ni Natale Colan s Scale San te, ki je hotel, da bi cigarete pripeljali v Lignano. Toda 41-letni Giuseppe Palcich iz Ul. Crispi, ki je imel tudi besedo pri tem, je v zadnjem trenutku odločil, da se blago izkrca nekje na našem ozemlju. Dejstvo je, da je Colan čakal v Lignanu, vendar tega preiskovalnim organom ni hotel priznati, temveč se je izgovarjal, da je bil sicer tam, a le v družbi mlade in ljubeznive Nemke.
Na podlagi dokazov so pri-
Sauom na I marec in 10 dni zapora ter na plačilo 8.300.000 lir -globe. 'Sodišče je nadalje odredilo, kar je za njiju najhuje, da se jima zapleni ribiški čoln. - s katerim so pripeljali v Trst vtihotapljene cigarete.
Ec ini, ki se je rešil obsodbe zaradi pomanjkanja dokazov, je bil Millo, medtem ko so bili Colan, Palcich in Stancich obsojeni vsak na 4 mesece in 20 dni zaporne kazni ter na plačilo 8,530.000 lir globe. Nadalje je sodišče še obsodilo zaradi tihotapstva bencina Saua na 8000 lir, Biagija na 15 dni zapora in 8000 lir globe ter brata Iurlina na 20.000 lir globe. Vsi oodo morali plačati tudi sodne stroške. medtem ko ie soc -šče potrdilo tudi zaplembo vtihotapljenih cigaret.
Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Rachelli, obramba odv. Romano. Falconer, Battino, Presti. Ferrero in Stradella-
SNG
za Tržaško ozemlje
V soboto 24. t.m. ob 20.30
v Sv. KRIŽU
Rade Pregare
ŠAGRA
V nedeljo 25. t. m. ob 16. url na KONTOVELU
Rade Pregare
ŠAGRA
V sredo 28. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
PREMIERA Robert Anderson
ČAJ IN SIMPATIJA
drama v treh dejanjih (štirih slikah)
Prvič v slovenščini
Prevedel JARO DOLAR Režiser JOŽE BABIC Scenograf VLADIMIR RIJAVEC
Laura Reynolds - Štefka Drolčeva; Lilly Sears -Zlata Rodoškova:	Tom
Lee - Silvij Kobal; David Harris - Stane Raztresen; Ralph - Edvard Martinuzzi:	Al - Julij
Guštin; Bill Reynolds -Jožko Lukeš; Herbert Lee - Modest Sancin; Steve - Ivo Kuferzin. Za mladino pod 16. letom neprimerno 1
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu prosi obiskovalce gledališča, ki hranijo 1. številko lanskega gledališkega lista »Martin Kačur«, da bi jo prodali ali poklonili gledališču. Sporočilo na naslov; SNG, Trst, Ul. S. Vito 17, ali na tel. stev. 38-236.
MOŠKI PEVSKI ZBOR prosvetnega društva PROSEK - KONTOVEL
priredi v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri v KR1ZU
v dvorani »Padlih borcev za svobodo«
KONCERT
umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota. Besedilo pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG.
četrtek: 14.20 Glasba P blj ne; 15.00-17.00 Spored iz stevan 17.00 Srbski skladat'el’1ft O0-l9-30 Stojanovič Mokranjac, 1 ■ p )e Spored iz hiutoljane;	^
Caterina Valente: 20.00-23.wilesna red iz Ljubljane; 23.10 ne
SlaSba' SLO VEN1JA
11.00 Naši najmlaiši Cicibanom: Zlata Vidaček- ^ ba o malem kuščarju k mj_ tel videti ves svet, 11' ,2 00 La-nut simfoničnih t51	; aoored;
hek opoldanski glasb'ejm *PR| v 12.40 Slovenski narodni nab K priredbi A. Foerster ra i3j5 Hoffmeistratza za klavir. ^ Ciganske melodije:	»J^taUie
larne melodije >z or_ --slugi asb e; 14.35 Želeli ste . aW,re Salte!: 15 40 Utrinki iz — Osca.r VVrlde: Strah v . jn villu - II.:	16.00 Z MjSate-
inozemskimi solisti lll,*nagias-lji; 17.10 Zabavna in Pk»na“ j(Z ba: 18.15 W. A. Mozart. Be^ Seraja. uvertura:	H- * tSa.
Ples sedmih tenčte iz opere loma»:	18 45 Narodne Pesm t;
ie Gorenjski vokalni »v 20.10 Četrtkov večer dora^ pesmi in napevov —	an.
priljubljeni narodni solisti )z sambi i iz Maribora (pr^.,e2or-Maribora): 21.00 S,mon.. so-Čič — v pesmih, PjfEjLv.JlJ# dobnikih (literarna °dd tnlh Ciklus	Beethovnovih t1”
kvartetov.
TELEVIZIJA
17.30 Spored za otroke: RJX_ «Veliko prijateljstvo«: ut-" 2045 gled po kulturnem svetu. ,a. Vesti:	21.00	Odnehaš
1 juješ:	21.50 Tedenska re
»Na trgu«; 23.00 Novi fu»l-
@SOQE23i^
p,
Excelsior. 15.00: ((železničar*.
Germi, S. Urzi.	c/>nc3»’
Fenice. 15.30: ((Cesarstvo t*"
J. Chanttler. G. Nad*r' iady Nazionale. 15.30: ((Ljubimec ^ Chatterlev«. D. Darrieu*. Genn	j-nniri*.
21.00: »Odnehaš al‘ nad|itrolei-Filodrammatico. 16.00: «Pe at\e.
ski lopovi«. G. Barry, )eda-Supercinema. 15.30: «Za o* lom«, J Mason, B. RU®“: iej,. 21.00: ((Odnehaš ali na”a »ar«' Arcobaleno. 16.00: «Za*K*l* vana», F. Farr.	„„ra£jžo-
Astra Rojan. 16.00: “Mahat ^
va jetnica«. C. SoederbaUB«
Birgel.	t
Capitol. 15.30:	((Donatella*.
Martinelli. G. Ferz«tti. . ,sj». 21.00: ((Odnehaš ali nadaijw Cristalto. 15.00:	«Moja ze»^
anigel«. J. Fontaine. J.Jr3,ej». 21.uo: ((Odnehaš ali nada'Usno Grattacielo. 16.30:	«Avteu“" y
postajališče«. M. Monr -jes». 21.00: «Odnehaš ali na<3ai, R, Alabarda. 16.00:	«Sombreiw-
Montalban. A. pieran*«1: ,.s». 21.00: «Odrienaš ali	ii«b»'
Ariston. 16.00: «Ognj-em P°
J. Palance, B. Rush. . ..-upS''' 21.00: ((Odnehaš ati naoa" ;jt, Armonia. 15.00: «Zlato»,
terling. R. VVidmark. iuieš?-21.00: «Odrienaš ali nad« yg|i-Aurora. 16.00: ((Aleksander ki«. R. Burton, D. D*£’,, rt* 21.00: »Odnehaš ah "' “ 7iieoe Garibaldi. 16.00:	«Smrt * G-
nepričakovano«. R- Carli
G.vnt	jotiui^*'
21.00: «Odnehaš ali nadztf^sb, Ideale. 16.00- »Poslednji M Schell. B. Wicki. V«-Impero. 16.00:	»Aleksandej
li'ki», R. Burton. D. aJjgiiu!E£
Italia. 16.00:	»Pasii 3VfW'
Gojenci Slovenskega dijaškega doma priredijo v soboto 24. t. m. ob 20,30 v dvorani PD »Primorec« v TREBČAH
PROSVETNO
PRIREDITEV
Na sporedu sta šaloigri «Prvi april« in «Burka o jezičnem dohtorju« ter slovenske in dalmatinske narodne pesmi, ki jih zapojeta kvartet in duet.
Vabljeni!
liki«, R. Burton. D. D«. ttp. 21.00: ((Odnehaš ali n?d^ «Pasji
Chaplin.	h,iI0‘|,!“
21.00: »Odnehaš ali n«da 0!l. S. Marco. 16.00: «Plavolas* lica«, D. Dors, J. GreK^ ,’ .k 21.00: ((Odnehaš ali nada jgea-Kino ob morju. 16.00; «-ln peli poie«, V. Lisi. ,iute«-21.00: «Odnehaš ali nad»Jy rfv Moderno. 16.00: ((Teroristi j dridu«. C. Greco. F. č ,,,|!e5*-21.00- ((Odnehaš ali nada jC Savona. 16.00: »Athena "L«!).
stra«. J. Povvell. E. PugJ, J-Vial«. 16.00: «Yankee Pa Chandler, R. Flemin*-21.00: ((Odnehaš alt n?™ »i St Vittorio Veneto. 16.00: ie treba«. A. Sordi. A. ducci.	-d*^
•eiveoere. I5.3U: nr«n~e 21.00: »Odnehaš ali nad* - v Marconi. 16.00: «Nesi_	ge
Razna obvestita
OBČNI ZBOR SPDT
V torek 4. dec. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11., redni občni zbor SPDT. in ne 28. t. m. kot je bilo objavljeno.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. novembra 1956 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 10 oseb. porok pa Je bilo 9.
POROČILI SO SE: kotlar Mario Lorenzi in gospodinja Emilija Cunja, študent Giovanni Marzari in gospodinja Elettra Vengust, šofer Rodotfo Cernlz in prodajalka Jole Fllippi, pleskar Giovanni Aufusto Antoni-ni in likalka Maria Polencig, mizar Giglio Dapretto in bolničarka Giorgina Milotti. delavec Josip Marsetič in gospodinja Maria Laura Carrara, godbenik Angelo Disine-rini in godibenica Jolanda Bachiddu. delavec Virgilio Pellizzari in gospodinja Natalija Umek. trgovec Mario Minatell! In gospodinja Ondlna Millo.
UMRLI SO: 65-letnl Pietro An. tonio Poiti, 86-let.na Teresa For-tunato vd. Mariano. 52-letni Ni-colb Ivami&sevich, 78-letni Vin-cenzo Kebar. 79-letni	Giorgio
Descovieh. 64-letmi Giovanni Orlando. 80-tet na Elisatoetta Cusma vd. Trevisan, 70-letna	Antonia
Cusma vd. Trevisan,	85-letna
Anna Paliclch vd. Tutiaoh. 75-letna Giuseppina Skilan vd. Geliiio.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM - At Cedro, Trg Ober-dan 2: G. Papo. Zg Kladin 1095 (Sv. Aloizill: Pieciola.	Ul. Oria-
m 2; Alla Salute. Ul Glulia 1; Serravallo, Trg Cavana 1: Hara-Oaglia v Barkovljah ir. Nlcoll v Skednju.
ČETRTEK, 22. novembra 1958 TRSI POSTAJA A
11.30 Lahka glasba: 12.00 Predavanje; 12 10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture; 12.55 Kmečki	kvartet; 13.30 Operne arije; 14.00 Skladbe za štiri klavirje; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Schubert: Kvartet v d-molu; 18.33 Melodije iz filmov; 19.00 Podeželska glasba; 19.15 Sola in dom;
19.30 Priljubljene melodije: 20.00 Šport; 20.05 Rumbe in sambe;
20.30 Operne uverture; 21.00 M. Jeras: Dunajske povesti — ((Pekel na domačiji«, dramatizirana zgodba;	22.00 Predavanje:	22.15
Sibelius: Simfonija št. 5; 22.46 Melodije iz revij; 23.00 Nokturni.
TRST I.
14.30	Tržaška kulturna	kronika; 18.45	R.	VVagner:	«Lohen-
grin«, opera v 3 dejanjih; 21.45 Brahms: Trio št. 2 v C-d-uru, op. 87: 22.15 Kriminalna zgodba.
KOPER Poročila	v	slovenščini; 6.00,
7.00, 7.15, 13.30. 14.15. 15.00. 19.00.
22.00.
Poročila	v	Italijanščini:	6.30,
12.30. 19.45 23.00.
5.00-6.15 Spored Iz Ljubljane: 6.15 Jutranja glasba:	7.00-7.15
Spored iz Ljubljane; 7.25 Deset minut ritma: 7.35 Tri jutranje popevke: 7.45	Koledar: 11.00 O-
troški kotiček; 13.45 Naš operni
21.00- ((Odnehaš ali nad* ,.,]»»■ Belvedere. 15.30: »Paradja|iif«s.
IPII ,prijubi
Florenco«.	M.	Vitale,
sozzi.	„	, uetJf'
Massimo. 16 00- “Nebeški J. Chandler. D. Malone-21.00: ((Odnehaš ali n™*,. A Novo cine. 16.00:	«MateE'
Rivella	a»1luie5]'
21.00: »Odnehaš ali nada g(& Odeon. 16.00: «Raspdtln)). L^lin seur, M. Vitale. pr epov.	,	, aiflb*
Radio. 16 00-	((Kardinal	~
tlnl«. G. Cervi. N.
artotfjjt, f pustolovščine«, R- B250*12 Barzizza.	a»llu!”"
21.00: »Odnehaš ali nada^^
21.00* »Odnehaš ali Skedenj. 18.00:	«Cart°ifart. ''
ZAHV AEA
Globoko ganjeni zar^j sfi'
M itr o’ -,o
likih izrazov sožalja jih prejeli ob smrti dragega moža in
ki . na*1
FURLAN«
VIKTORJA
se vsem iskreno zahvaU ppl Posebna zahvala dr. ' k za njegovo P0ŽrtvPv„amvajaJ:ii legom openskega unt^prein1 vsem onim, ki so Sa ■ na njegovi zadnji P Žalujoča družin* Opčine, 22.11.1956
♦
S ,
MATEVŽ KLEMEI^
21. t. zapustil
nas je
nepoza
Pogreb nika
16.15 iz bolnišnice.
Žalostno vest
bnega
bo danes, 22- *•
mrtvašnice
soproga >n
Naznanjamo žalostno vest, da nas je P° in mučni bolezni zapustil naš dragi mož, oče in
SILVESTER PREGARO
Pogreb našega nepozabnega pokojnika b° .
- bol*1
tek, 23. t. m. ob 14.30 iz mrtvašnice glavne
pr.
žalujoči: žena Melita, K4' tr* sin Ljonka, brat Zdravk®-Zofi-Sonja z možem Justo*
Trst, 22.11.1956
KAKO JE Z DESTALINIZACIJO v Nemški demokratični republiki?
BERLIN, novembra. — Plavolasi mladenič v ponošeni sivi obleki, ki sem ga slučajno spoznal za mizo neke kavarne v Frankfurtu na Odri, ko sem v četrtek zvečer, na poti iz 'Sršave v Berlin, stopil v kavarno, da popijem kavo, me 1' opozoril, da položaj njegove dežele ~ med Poljsko la Zapadno Nemčijo — ni le zemljepisno dejstvo, ampak v neki meri tudi politični simbol. Ko sem mu dejal, da sem jugoslovanski novinar in da Pfihajam iz Poljske, se je mladenič nekolikokrat ozrl okrog ’et>e, porinil na stran svoj vrček piva, se nagnil čez mize in mi tiho dejal: «Ce pri z1®* ne bo Poljske, bo prišlo Madžarske. Pri nas se mo-v® nekaj spremeniti. Mi bi si želeli nekega Gomulkos.
Niti ta mladenič ’z Frankfurta na Odri, niti drugi v tej deželi, niso slišali v izvirniku Titovo oceno dogodkov na Poljskem in na Madžarskem. Iz te Titove ocene so v Vzhod-m Nemčiji odstranili zlasti nekatere odstavke, ki so za to deželo najbolj zanimivi. Ce so Utorda upali, da bodo mogli Prečitati ves govor, so pričakovali preveč, kajti ljudje iz redakcije glavnega organa tdbrichtove enotne socialistične stranke, «Neuer Deutsch-,,nd» so objavili obširno poročilo o Titovem govoru ne le s 24-urno zakasnitvijo, ampak so tudi skrbno izpustili vse tizte dele govora, v katerih Predsednik Tito govori o Sovjetski zvezi, o razgovorih s fovjetskimi voditelji, o vzro-*’h, ki so povzročili prelivanje *rvi na Madžarskem in o tem,
da
le bila sovjetska interven-
Clla na Madžarskem usodna Japaka. Pustili so samo tisto, ar — iztrgano iz konteksta — Ustreza njihovemu pojmova-iju.
Človeka, ki ni pozabil preteklosti, to trganje citatov spodnja na dogodke iz 2danovih 'asov, toda nas ne čudi. Zdi Sp> da so nekateri vodite’li 'hotne socialistične stranke Prišli do zaključka, da gre na Ujihov račun mnogo tega, kar j1 Tito dejal. Zato so 'z Ti-tevega govora izrezali najvažnejšo dele, kar se sklada z njihovo prakso, ki nam pove, ^a so izdali ukaz o cenzuri Vseh vesti iz Poljske, da so v Vzhodnem delu Berlina dali iztegniti iz prodaje list. ki je ohj.ivii Gomulkov referat na 'jtll. plenumu noljske en-v.r.e delavske stranke in da na I',r:cgih pročeljih številnih u-b-dov v Vzhodni Neme,ji še Vedno vise stare Stalinove sli-
Spomnil sem se na neki razgovor o stalinizmu in destali-nizaciji v Vzhodni Nemčiji, ki
ga imel s spremljevalcem, 1 so mi ga dali za pot po nemški demokratični republiki v rninislrstvu za zunanje zade-Jt*- »Res je, — je dejal sprem-‘levalec — da je tovariš Sta-Jn zagrešil nekatere napake, dejansko je pretiraval s kul-0lh osebnosti; toda to ne po-^'hi, da ga je treba sedaj v splošnem preklinjati. Pri njem p tudi mnogo dobrih stvari. r’ nas destalinizacija ni bila
Jjntrebna — je dodal. — Mi
delamo tu redno po načelu kolektivnega vodstva«.
Toda imamo Nemce, ki vča-*1’ nekoliko dvomijo o tem, * bi destalinizacija bila nepotrebna v njihovi deželi. Ni Joč reči, da se v tem pogle-ni napravilo nič: amnesti-r,li so okrog 20.000 ljudi, ki s° bili obsojeni v stalinskem fSldobju; Franz Dahlen, ki je ,,*! nekoč eden od vodilnih i,udi prve garniture enotne socialistične stranke, potem pa o' tri leta ležal po zaslugi Violina na političnem pokopa-bu, je bil postavljen »ceio« Pomočnika državnega tajska v ministrstvu za visoke Pie, nedavno pa je bil v Varavi skupno z nekaterimi pred-*tavniki stranke. Toda hkrati '*namo tudi mnogo bivših čla-J'°v enotne socialistične stran-*> ki na prošnje, da bi jih
ponovno sprejeli v stranko, dobivajo iz vzhodnega Berlina odgovor: eBodite srečni, da ste ostali pri življenju».
Ljudje v Vzhodni Nemčiji vedo na primer zelo malo o Jugoslaviji: ravnatelj tovarne televizijskih aparatov v Rade-bergu ni imel niti pojma o tem, da v Jugoslaviji obstaja udeležba delavcev pri dobičku podjetja; večina partijskih in sindikalnih voditeljev — da sploh ne govorimo o navadnih delavcih — ima le meglene pojme o delavskih svetih, o sistemu delavskega upravljanja v Jugoslaviji in o naši notranji in zunanji politiki nasploh. Nič čudnega, če se — kanor je pokazal primer z Gomulk ,vim referatom in Titovim govorom •— objavljajo vesti v fragmentih, ki ustrezajo samo -renutnim težnjam nekih ljudi iz vodstva enotne socialistična stranke.
V začetku tega meseca jc prvi tajnik enotne socialistične stranke WaLer Ulbricht dejal v vzhodnonemški skupščini, da morajo imeti delavci spravi-co soodločevanja v važnih vprašanjih proizvodnje», a je takoj dodal; »Želim izrecno poudariti, da naš predlog nima nič skupnega s tako imenovano avtonomijo, ali samoupravljanjem v podjetjihn:	Uva-
janje tako imenovanega delavskega samoupravljanja« — je naslednjega dne pojasnjeval vzhodnonemškim delavcem — je ((nezdružljivo s pravilnim vodenjem, načrtovanjem in organizacijo našega visoko industrializiranega gospodarstva».
Delavci so morali biti precej razočarani, ko so to čitali, zlasti še, če so imeli priložnost slišati vesti o tem, da se je v sosedni Poljski — kjer imamo tudi visoko industrializirane tovarne — začelo z ustvarjanjem tistega, kar je Walter Ulbricht črtal iz dnevnega reda. Res je, da ima vsaka dežela svoje specifične gospodarske in druge pogoje, a to ne izključuje diskusije. V Vzhodni Nemčiji se danes sicer diskutira več, kot pred tremi leti, toda meje diskusije so še vedno precej ozke.
Ko sem se pred mesecem dni v Bautzenu razgovarjal z nekaterimi predstavniki luži-ških Srbov o jugoslovanski poti v socializem in o napadih, ki so jih v preteklosti, vprav zaradi te'socialistične poti, vršili proti Jugoslaviji, je moj nemški spremljevalec skušal dokazati, da sicer del krivde leži na tedanjem vodstvu Sovjetske zveze, a da je «tudi Jugoslavija delala napake«, je nastala precej živahna diskusija. Lužiški Srbi so vsi poslu-ali z odprtimi usti in očmi.
»Ali vi morete govoriti tako odprto?» so se pozneje čudili.
Klin se s klinom izbija, toda vprašanje je, če to velja tudi za destalinizacijo. Res je, da so srednji in nižji strankini voditelji v Vzhodni Nemčiji — prav gotovo pa vsi tisti, ki se morajo, pod silo razmer zadovoljiti samo z informacijami domačega izvora — iskreno prepričani, da gredo po pravi poti in da v svoji deželi gradijo socializem. A kaj se bo zgodilo, če bo nekoč praksa — kakor se je to že zgodilo 17. junija 1953 — porušila zgradbo njihovih idealov?
V Berlinu se v tem poslednjem času vedno več govori o obstoju dveh skupin v vrhu vzhodnonemške stranke — ene, ki bi hotela, da gre Ulbricht na «daljši dopust«, in druge, ki bi hotela, da ostane, ker se boji, da bi njegov odhod mogel izzvati samo neprijetne posledice.
2. BR1HTA
(Iz eVjesnikas)
1 Četrtkov kotiček • Zena • otrok • dom • gospodinjstvo * moda
VESELA	VEST	S KONGRESA CENEMOV
Ali fantek, ali punčka?
-      -— —
Znanost je našla pot za ugotovitev spola že 6 mesecev pred porodom
V Egiptu se zbirajo vojaški kontingenti, ki sestavljajo mednarodni policijski korpus Združenih narodov, ki naj začasno zamenja anglofrancoske okupacijske čete. Med drugimi je svoj kontingent poslala tudi Jugoslavija. Prva skupina jugoslovanskih vojakov je že v Egiptu. Jugoslovanski vojaki niso sli skozi zbirno mesto Neapelj, ampak kar naravnost v Egipt. Na sliki jugoslovanski vojak se rokuje z danskim vojakom
OBČUTNE POSLEDICE ANGLO- FRANCOSKEGA NAPADA NA EGIPT
Bencin se bo podraži!
ali	pa_bodo	racionira
Položaj v Veliki Britaniji, Franciji, Nizozemski, Zapadni Nemčiji, Turčiji in Izraelu
Anglo-francoski napad na Egipt, ki je imel za posledico ukinitev prometa skozi Sueški prekop, je postavil na dnevni red vprašanje preskrbe petroleja tako pri nas, kakor v vrsti evropskih dežel. Oglejmo si na kratko kako mislijo prebroditi to krizo pri nas in v, nekaterih drugih državah.
Čeravno položaj v Italiji ni tako kritičen, kakor v drugih deželah, kjer najavljajo racio-niranje bencina in goriv v treh ali štirih tednih, vendar se bodo morale pristojne oblasti zateči k nekaterim ukrepom. Zdi se, da so, vsaj za sedaj, izključili racioniranje, postavlja pa se vprašanje cen. Petrolejska podjetja vztrajajo, da se jim takoj, oziroma v nakrajšem času dovoli zvišanje cen, da bi tako čimprej mogla kriti večje izdatke, ki so jih imela zaradi povečanih stroškov za prevoz. Povprečno gre za 9 do 10 dolarjev več
- j
.
Na sliki del enega izmed naftovodov, ki so do pred kratkim dovajali nafto od vrelcev do pristanišč, odkoder so jo odvažali v čistilnice. Danes so razen enega vsi naftovodi, ki so dovajali nafto v Sredozemlje, poškodovani
na vsako tono surovega petroleja, kar znaša 5670 do 6300 lir pri toni.
Vlada ne more ugovarjati temu dejstvu, po drugi strani pa bi se rada ognila povišanju cene petrolejskim proizvodom, ker se zaveda, da bo to povzročilo povišanje življenjskih stroškov. Minister za industrijo in finančni minister sta predlagala, da bi začasno znižali davek na proizvodnjo, da bi tako preprečili, ali vsaj ublažili prehitro povišanje cen petrolejskim proizvodom. Kakor je znano, zadeva to vprašanje zlasti strojno olje, gorivo, uporaba katerega se je že možno razširila v industriji.
O vseh teh vprašanjih razpravlja danes ministrski svet, jutri pa bo o tem razpravljal Odbor petrolejskih izvedencev. V kratkem bodo padle odločitve, toda sklenili niso še nič najmanj pa da bi povišali ceno bencina za 20 lir pri litru. Zdi se, kljub temu, da je t^ro povišanje še vedno možno, da do tako velikega povišanja vendarle ne bo prišlo. O racioniranju pa bodo razpravljali v prihodnjem mesecu.
V Veliki Britaniji bodo u-vedli racioniranje bencina od 17. decembra dalje. Hkrati so začasno ukinili polaganje šoferskih izpitov. To pomeni, da bo okrog 168.000 oseb ostalo začasno brez šoferske izkaznice. Royal Automobile Club je sklenil ukiniti za nedoločeno dobo vsako avtomobilistično in motociklistično tekmovanje v Veliki Britaniji in v deželah Commonwealtha. 2e prihodnji četrtek bodo začeli z razdeljevanjem nakaznic za bencin zasebnim avtomobilistom. Ne vedo še s kolikimi litri bencina na mesec bodo mogli razpolagati. Minister za preskrbo z gorivom je dejal le, da bo vsak zasebni avtomobil dobil na mesec toliKO bencina, da bo lahko prevozil okrog 340 km (količina, ki so jo dobivali med vojno, je zadoščala za o-krog 150 km na mesec).
Bencinsko mešanico za ogrevanje stanovanj so s 1. decembrom omejili na 33 odst., količino strojnega olja pa za 25 odst. Bolnišnice in klinike so
izvzete, medtem ko bodo šolam zmanjšali za 10 odst. o-skrbo z gorivi.
Francoski avtomobilisti so na lovu za bencinom. Mnoge črpalke so prekinile s poslovanjem, medtem ko druge dajo le 10 litrov na osebo. Na črni borzi se dobi bencin po 100 do 150 frankov liter (u-radna cena je 75 frankov). Pričakuje se, da bo vlada pod-vzela stroge ukrepe.
Na Nizozemskem so uradno objavili, da bo od 25. novembra dalje ob nedeljah prepovedan promet motornih vozil, hkrati pa je minister za gospodarstvo najavil, da bodo znižali za 10 odst. potrošnjo strojnega in plinskega olja, za 15 odst. potrošnjo bencina in za 20 odst. potrošnjo mazouta.
Nemški minister za gospodarstvo, prof. Erhard, je izjavil, da bodo v Nemčiji uvedli omejitev potrošnje nafte za o-grevanje in za Dieselove motorje. Omejitve bodo določile petrolejske družbe in ne vlada. Kar zadeva bencin, so zalog tako velike, da ne bodo potrebne omejitve.
Mestne oblasti v Itanbulu so včeraj sklenile racionirati bencin. Avtomobilisti morejo nabaviti na črpalkah največ 8 litrov bencina na dan. Ob nedeljah črpalke ne izdajajo bencina.
Izraelska vlada je včeraj naložila takso dveh piaster (6 lir) na liter bencina, da bi, kakor pravi uradno poročilo »plačali stroške štiridnevne vojne, ki so jo bili in dobili proti Egipčanom«.
NOVOSTI:
Izšla je slovstvena revija
JEZIK in SLOVSTVO štev. 3
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Tnt - (II. »v. FritnčiKka 20 I Telefon 37-388 I
To je vprašanje, ki si ga postavlja v nosečnosti vsaka bodoča mamica in o katerem razmišljajo tudi srečni očetje. Znano je. da je želja po spoznavanju novorojenčkovega spola pred porodom vedno mučila bodoče starše in da se znanost s tem vprašanjem ukvarja že dolga leta. Toda prav zahvaljujoč njej in njenim požrtvovalnim pionirjem, ki so iznašli «metodo Barr-Sachs« je bila končno rešena dilema, ali bomo v družini imeli novega fantka ali punčko. Ta nova metoda je bila objavljena na skorajšnjem mednarodnem kongresu genetike v Kopenhagnu. Obrazložil jo je sam dr. Sachs iz Izraela, ki je izjavil, da je s poskusi, ki jih je napravil, na nosečih ženskah, končno bila potrjena metoda, ki jo je prvi odkril Kanadčan dr. H.G. Barr.
Torej ne gre samo za teorijo o predhodnem spoznanju novorojenčkovega spola, marveč že za utrjeno prakso, ki so jo uvedli v Kanadi in Jeruzalemu. Prvič v zgodovini človeštva so v Londonu in Kanadi omogočili, da je 40 žena že 6 mesecev pred porodom zvedelo za spol otroka, ki ga bodo rodile. Rojstva otrok so potrdila vsa predvidevanja; rodilo se je 21 dečkov in 19 deklic, kakor je predvidel dr. Barr. Skoraj istočasno se je v univerzitetni bolnišnici v Jeruzalemu rodilo 9 dečkov in U deklic, ki jih je bodočim mamicam predvidel dr. Sachs.
Tako je dr. Sachs na kongresu v Kopenhagnu lahko samo potrdil dognana dejstva ir lahko mirne duše izjavil, da se je metoda Barr-Sachs stoodstotno obnesla.
O tem, ali bo prišel na svet fantek ali punčka, imajo razni narodi razna mnenja: spol novorojenčka predvidevajo po lepoti materine kože, po obliki telesa, ki se je v času nosečnosti razvilo in po številnih zunanjih znakih, ki jih opažajo na nosečnicah. Toda
vse to so le ljudska laična mnenja, ki nimajo nobene znanstvene podlage in ki so se, razumljivo, pokazala za neutemeljena.
Do znanstvene ugotovitve metode, po kateri lahko nepogrešljivo ugotovimo spol novorojenčka, je prišel dr. Barr iz Kanade po naključju. Kot profesor anatomije na u-niverzi v Londonu in Kanadi se je dolgo ukvarjal z živčnim sistemom mačk. Nekega dne je presenečen ugotovil, da celice samic niso enake celicam samcev, kar je bilo proti dotedanjim trditvam znanosti. Ugotovil je, da se celice samic razlikujejo od celic samcev po majhnem barvnem madežu. Ta madež je našel znanstvenik v vsaki kožni celici mačke ter je istega pogrešal v vseh kožnih celicah mačkov. Zaradi tega je seveda dr. Barr prešel na raziskovanje človeških celic. Tako je že leta 1954 na kongresu anatomov v Texasu izjavil, da je iznašel «sex chro-matin«, ki je v vseh ženskih celicah. Njegovo delo so nadaljevali drugi znanstveniki in sicer B. Shettles iz Kolumbije, ki je hotel ugotoviti, ali se ta zmes nahaja tudi v drugih delih telesa in ne samo v koži. Rezultat njegovega raziskovanja je bil pozitiven. Tako so prišli do zaključka, da je treba pri novorjenčku, ki je še v materinem telesu, ugotoviti, ali ima celico «Sex chromatina« ali ne.
Sedaj je nastalo težavno vprašanje, kako to ugotoviti, da ne bi bilo treba matere in novega bitja poškodovati. Otrok je namreč v materi zapri v nekak ovoj, ki «plava v vodi«. Znano pa je, da se neke celice novega bitja odtrgajo in padejo v vodo. Tako je Shettles ugotovil, da bi bilo treba samo odvzeti nekaj te vode in v njej bi lahko našli celice, ki bi nam povedale, če imajo ali ne «sex chromatin«. Potrebno je bilo torej pri materi napraviti kirurški poseg in z materniči-
nega predela odvzeti nekoliko vode. To je bil, seveda, za znanstvenike sicer delikaten vendar pa nenevaren poseg, ki pa je bil od začetka precej nepopoln in je povzročal bodočim materam motnje. Te pa je z izpopolnjeno metodo povsem odstranil dr. Sachs iz Jeruzalema, ki Je izpopolnil tehniko tega posega n dokončno uresničil možnost tečnega predvidenja spola novorojenčka 6 mesecev pred porodom.
S tem je bila ne samo iz-poljena želja mnogih staršev, ki bi radi že vnaprej vedeli, ali bodo imeli hčer ali sina, ampak	je	bila	predvsem z
zdravstvenega stališča dana možnost preprečiti v otroku nekatere dedne pojave, ki bi slabo vplivali na njegov razvoj in	v	njem	ojačiti	tiste
telesne	dele, ki	se pri	neka-
terih deklicah ali dečkih javljajo kot manj odporne.
Tako	je	bila	prirodi	iztr-
gana nova tajnost, mamicam pa omogočeno, da pravočasno pripravijo samo roza ali samo svetloplavo dojenčkovo garderobo.
\
Model za vse tiste, ki se zime hudo boje! Plašč iz lahkega volnenega blaga z enakim krilom naj bo podložen z Janč. kom ali pa debelo flanelasto podlogo žive barve
Trgovina z belim blagom še vedno donosen posel
Rimska policija je aretirala skupino ljudi, ki se je ukvarjala s prodajanjem deklet na Srednji vzhod
Tistim, ki rade sledijo vsem modnim novostim, bi priporočili zimski tričetrtinski kostim s širokim hrbtom iz temnordečega tvveeda; krilo mora seveda biti precej ozko
Pripetilo se je na sedežu rimske policije v oddelku za potne liste. Pred uslužbenca sta stopili dve slabo oblečeni mladoletni dekleti in ga prosili naj jima policija izda potni list, ker nameravata odpotovati v Grčijo, Turčijo, na Srednji vzhod in kdo ve še kam. Uradniku sta se dekleti, ki sta se predstavili kot plesalki, namenjeni v razna orientalska mesta, zdeli malce sumljivi. V začetku razgovora sta bili dokaj zgovorni, pozneje pa sta padali v protislovja, posebno ko ju je policija začela uradno zasliševati in so vse njune izjave romale v poseben zapisnik.	*
Kmalu je prišlo na dan, da nista plesalki, marveč bi to le hoteli postati in sta zaradi tega tudi zapustili rojstni kraj v Severni Italiji in pri-šl> iskat sreče in utešit svoje sanje v Rim. Tu sta zvedeli, da razni gledališki impresariji in igralci iščejo mlada dekleta na Trgu Colonna Tja sta se postavili in naletel' na nekega Giannija Al-cea, ki se jima je ponudil, da jima omogoči dostop v gledališče in v baletsko kariero Seveda vsa zadeva pa da ne bo Šla tako hitro cd rok, ker da ne more vsaka kar čez noč postati baletka, marveč mora biti pametna in iskati čim krajši in čim boljši način. Dekleti sta povedali, da jima je zgovorni Gianni govoril o nekih «plastičnih scenah«, kjer bi jima ne bilo treba plesati. Toda še preden bi lahko nastopili v ka kršnem koli gledališču kot plesalki, jima je Gianni pred lagal, naj bi se najprej pojavili v kakšnem rimskem baru, kjer bi se seznanili z velikimi gledališkimi impresariji in igralci, pozneje pa bi odšli za nekaj časa na Srednji vzhod, kjer ju čakata slava in bogastvo.
To so bile v glavnem izja-
9.
vi je na Moskovskem tr-Budimu padlo 16 sovjet-vojakov.
zjetski vojaki ne puščajo !ar na Margit Siget. Ra e začele danes prihajati inske dame v naš hotel, to je eno izmed dejstev položaja. Razpoloženje se avlja: Rus, beli emigrant, ameriški državljan in šo-aekega ameriškega trgov-Sigar glas vedno in ne-ano vznemirja vse v ho-zaradi svoje pločevine-barve, ta beli Rus z iz->m občutkom in gotovost-gra Chopinove etude m teze. Nagradijo ga s plo-jem, toda ne samo dame. at spet zagrme nad ho-h granate, ki pa ne po-Sajo kakega posebnega Urjenja. Ljudje se na vse rdijo.
23. oktobru je danes lz-prva številka »Szabad >», glasila partije madžar-delovnih ljudi. Da, ra barskem se zadeve ureja-£adar in Nagy bosta zvo-»Szabad Nep« ima uvod-z naslovom: «Zvesti res-'• Prepisujem iz tega u-rika; jiNe strinjamo se s
tistimi, ki dogodke iz preteklih dni označujejo kot kontrarevolucijo, fašizem in poskus prevrata. Pozorno smo spremljali premike raznih skupin in na podlagi tega ugotavljamo tole: dogodki so ve začeli z demonstracijami študentov visokih gol in univerz, toda velika napaka bi bila, če bi v njih videli samo gibanje mladine. Peštanska mladina je govorila iz srca vsega ljudstva, njena čustva izvirajo iz plemenitega in hude-gt trpljenja. V tem prevratu je prišla do izraza želja delavcev, da bi postali lastniki svojih podjetij. To gibanje je pokazalo, da se hočejo kmetje osvoboditi nenehnega preganjanja in negotovosti... V o-gromni večini niso demonstranti in uporniki kontrare-volucionarji. To je bil boj pro-t stalinizmu, ki je že nam vsem davno segel do grla« Poljski Rdeči križ je poslal letalo s sanitetnim materialom. Z njim sta prišla tudi dva dopisnika «Tribuna Lu-du», ki sta dala pozitivno izjavo in podprla madžarsko ljudstvo v boju proti stalinizmu. Toda kje so dopisniki jugoslovanskega tiska? Kako sc je zgodilo, da te dni ni nobenega v Budimpešti?
DOBRIČAČOSIČ: SEDEM
Pogovor s članom CK Zoltanom
Marksistični filozof in estetik svetovne slave Gyoergy Lukacs, zdaj minister za prosveto v vladi Imra Nagyja, pošilja v »Szabad Nepu« po-slenice mladini, v kateri ji izreka priznanje za boj, ter izjavlja, da je razumel, in da opravičuje srditost boja proti stalinizmu in potrebo, da Madžarska sama v skladu z razpoloženjem ljudstva najde lastno pot v socializem. Poziva mladino, naj preneha s prelivanjem krvi. Novi minister za kmetijstvo, zastopnik stranke malih posestnikov, piše v »Szabad Nepu«, da je položaj na Madžarskem danes takšen, da ne more voditi države sama komunistična partija brez udeležbe drugih strank. Tako danes piše »Szabad Nep«, glasilo komunistov Madžarske, katerega redakcija je 23. oktobra zvečer odstopila, ker se ni strinjala
s politiko Geroeja in politbiroja.
Igor Uzelac, sekretar okrajnega komiteja ZK za Zrenja-nir in Slavko Mučalo, direktor podjetja «Jugodrvo», pripovedujeta Kitajkam po srbsko, one mislijo, da je rusko, o družbeno-političnem sistemu v Jugoslaviji.
Tujci se fotografirajo pred hotelom na jesenskem soncu, nestalnem in razburljivem, ki x nekakšnim upanjem obseva temno panoramo Pešte z dostojanstvenimi in kapriciozni-m- zvoniki. To ni v skladu s političnim trenutkom, je pa nekako obvezno kot nekakšna vertikala kompozicijske gmote velemesta.
Štiri popoldne. V Pešti težke strojnice.
Grem se sprehodit po parku ob Donavi. Prazne rdeče pobarvane klopi. Njihovi poletni obiskovalci sedaj obje-
majo puškina kopita. Sramežljivo in boječe hodim po listju. Srečam kosa. Ptič me mirno gleda. Razburjeno mu vračam pogled. Nad nama leti granata. Dolgo se gledava. Premišljam...
Imre Nagy je objavil deklaracijo svoje vlade. Ugodeno je vsem najvažnejšim zahtevam upornikov; pogajanja s sovjetsko vlado o umiku sovjetskih čet; delavsko samoupravljanje; likvidacija AVH; zvišanje plač in revizija norm; Kosuthov grb na nacionalnih zastavah, 15. marec pa bo razglašen za nacionalni prgz-nik itd.
Kamion odpelje blazine in žimnice iz hotela za ranjence. Da se življenje normalizira, je dokaz pojav miličnikov v hotelu in jedilni list, ki je nocoj raznovrsten celo za slad osnede goste. Stečem ven, ker so mi povedali, da je
pred hotelom 15 mladeničev oboroženih z brzostrelkami. Ti sestavljajo oddelek narodne straže, ki pomaga vojski in vladi pri uvajanju reda. Pripovedujejo:
Študent s plapolajočo zastavo naskakuje tank. Ko ga krogle preluknjajo, jo vzame drugi in gre naprej. Nato ;e it on padel in zastava je bila takrat vsa mokra.
Smrt za legendo. Potrditev klasičnega nacionalnega mita Smrt, ki je vredna občudovanja in strahu. Smrt. ki jo žali vsako posploševanje, vsak prilastek. Vprašam študenti, k: je zdaj pripadnik narodne straže:
«Ali ste vi komunist?«
«Sem komunist, predvsem pa sem Madžar«.
«Kako naj to razumem?« «Koliko dni ste v Budim pešti?«
»Od 23. oktobra«.
«Ker ste Jugoslovan, bi morali pravilno razumeti«.
Govorila sva po rusko. Prekinila sva razgovor, jaz pa sem ga takole razumel; socializem na Madžarskem se bo mučno in dolgo bojeval, da bi se razvil in uveljavil kot dokončna oblika družbenega T. nacionalnega obstoja. Ra-kosijevska birokratsko-stalini-stična klika je v zavesti množic popačila idejo socializma, oblatila njegovo zastavo in kompromitirala njegov pojem. Ir. vem, če je kje na svetu tako težko kot danes na Madžarskem biti komunist. In drugače sem razumel študenta in marsikaj tukaj drugače razumem kot oni, toda...
Vsako uro prihajajo novice o obešanju in ubijanju komunistov po vaseh in madžarskih pokrajinah. Pripovedujejo, da v nekaterih krajih prehajajo v ilegalnost.
Napovedovalci Kosuth-radio-Budimpešta so danes spet postali sentimentalno - patetični. Pridejo ure solz, vzdihovanj m šepetov. Drama z barikad in utrdb se, kakor je videti, seli v tišino; med starše, o-troke, brate in sestre; v ljubezen in prijateljstvo. Namesto topov in strojnic bodo tukaj na Madžarskem moški in
ženske dolgo poslušali in mislili na lastno in tujo bolečino. Tiha je Budimpešta nocoj. Samo kak osamljen tank gre mirne hotela. To ropotanje železa v tišini napravi vsa razmišljanja o prihodnosti tega ljudstva in ne samo njega tako odgovorna, da jih skoraj popolnoma omrtviči. Nocoj je vendarle bolj moralno, če človek misli o preteklih dneh in časih,	ki	so rodili	te	zadnje
dni in	te	zadnje noči..	Ali res
zadnje?
29. OKTOBER, PONEDELJEK
Ob desetih grem v mesto, da bi	ga	videl in	da	bi se
v našem veleposlaništvu podrobneje in natančneje seznanil s položajem. Dež na drobno in	gosto prši.	Na	mostu
nas ustavijo sovjetski tankisti, ki pa nas brez preiskave avtomobila pustijo naprej, brž ko smo povedali, da smo Jugoslovani. Nikoli nisem bil tako okreten v nobenem mestu, razen morda v Moskvi leta 1954, kot danes v Pešti, ki do njenih ulicah divjajo vojaški kamioni, avtomobili Rdečega križa, tu in tam kakšna «Po-beda« kakšen diplomatski av-
(Nadaljevanje nu 4. strani}
ve, ki sta jih dekleti dali pred rimsko policijo. Takih zgodb bi pa lahko slišali še od stotih nepoučenih deklet, k' na podeželju ob raznih »Grand hotelih« in «Lune parkih« sanjajo o lepem in brezskrbnem življenju v velemestih. Take in podobne zgodbe so izpovedala tudi druga dekleta, ki so prišla v roke veliki skupini ljudi, ki se je v Rimu do letošnje jeseni u-kvarjala s trgovino z belim blagom. Prav na osnovi izjav zgoraj omenjenih deklet jc policiji uspelo prijeti Giannija in njegovega prijatelja Virgilija Ubertija ter še pet drugih zlikovcev, med njimi tudi 35-letno baletko Isolo Robino iz Torina, ki so se pečali z umazanim poslom, prodajanja mladih deklet mednarodnim trgovcem, ki so imeli nalogo zapeljana bitja dovesti v Atene, Damask n številna mesta Srednjega vzhoda.
Pred odhodom je skupina zlikovcev dekleta pošiljala na »tečaj« v dancing Columbia v U Gregoriana v centru mesta. Tu so se dekleta polagoma prilagojevala novemu poklicu, medtem pa so se sklepale tajne kupčije med rimskimi in tujimi trgov-: z belim blagom. Med slednjimi ja imel največjo vlogo Grk Basile Simos.
Policija je ugotovila, da :e bilo odpeljanih v Grčijo :n v Sirijo že 9 deklet, drugih petnajst, v glavnem mladoletnih, pa se je pripravljalo na odhod. Tako je policiji zaenkrat uspelo poloviti predstavnike trgovine z belim blagom in njeno mrežo vsaj za nekaj časa zatreti. Zdi se pa, da je na delu Še veliko drugih ljudi, ki se pečajo s tem nemoralnim poslom.
KUHARSKI RECEPTI
Orehova torta
V porcelanasti skledi vmešamo 5 dkg masla, dodamo 12 dkg sladkorja in eno jajce, dodamo 5 dkg naribane čokolade in nekaj naribane limonine lupine. Vse skupaj mešamo tako dolgo, da postane zmes penasta. Nato zamešamo v 18 dkg moke in 18 dkg zmletih orehov zavitek pecilnega praška in nato skupaj s četrt litra mleka zmešamo k vmešanemu maslu, Zmes stresemo v dobro namazan in z moko posut tortni pekač ter pečemo počasi v pečici. Ohlajeno torto prerežemo in jo namažemo z naslednjim nadevom: 8 dkg masla, 8 dkg sladkorja, jajce, 15 dkg orehov, zavitek va-nilijevega sladkorja in 2 do 8 čajnih žličk mleka. Vse skupaj dobro zmešamo in torto namažemo.
Beljakov puding
Potrebuješ dva beljaka, žlice sladkorja in 2 do 3 žlice marmelade. Vse to stepaj, da dobiš trdo peno, ki jo stresi v lonec in kuhaj tri četrt ure. Serviraj še topel puding. Cez puding ulij vanilijevo kremo, ki jo pripraviš iz dveh rumenjakov, 1 žlice moke, čert litra mleka in malo vanilijeve-ga praška.
wBZmm
VPBAŠAJfJA DOBEBDOBSKE OBČ1JSK
V najboljšem primeru bo vodovod pričel delovati v pričetku 1.1959
Zavlačevanje s pričetkom gradnje jamelfske Sole kaže slabost stare občinske uprave
Doberdobako prebivalstvo je
z nezadovoljstvom sprejelo vest. da se je možnost za gradnjo kraškega vodovoda časovno precej oddaljila. V razgovoru dopisnika našega lista z direktorjem vzhodnofur-lanskega konzorcija za vodovod je bilo namreč ugotovljeno, da bo z gradnjo vodovoda mogoče pričeti šele leta 1958, če bo prihodnje leto država odobrila predložene načrte. Gradnja bo napredovala zelo počasi, ker je kraški teren neprikladen za kopanje jarkov. Namesto da bi se pri tem delu posluževali velikih bagrov, kot jih uporabljajo za kopanje kandlov po Furlaniji, bodo morali na Krasu uporabljati kompresorje in mine. Zaradi tega bo vodovod pričel delovati v najboljšem primeru šele proti koncu leta 1959.
Prebivalci se upravičeno sprašujejo, zakaj je občinska uprava toliko časa čakala s temeljito rešitvijo vprašanja, ko pa si je lahko predstavljala, da je italijanska birokracija velik labirint, v katerem se najde izhod z veliko težavo.
Glede preskrbe Jamelj z vodo se predvideva, da bodo v to vas napeljali vodovod iz Mavhinj, ki so oddaljene samo en kilometer in pol, medtem ko je Doberdob oddaljen kar štir^ kilometre.
Predvideva se, da bodo u-porabili betonske cevi name-stc železnih. Železnih cevi ne morejo uporabiti, ker je do-berdobska občina preprečena kar s štirimi vodi visoke napetosti. Ce bi bile cevi položene v zemljo pod temi vodi, bi se po mnenju strokovnjakov povzročale okvare ter bi bilo treba cevi pogosto zatne-rjavati, kar bi povzročilo občini hude stroške.
Jameljci pa se še niso pomirili zaradi njihovega šolskega poslopja, ki ga ima občinska uprava v najemu. Poslopje je skrajno zanemarjeno. Ze pred tremi leti je bil na seji občinskega sveta sprejet sklep, naj se napravi za šolo načrt. Prvi načrt je bil preveč oddaljen od realnih možnosti občinske uprave m so ga pri pregledu višje c-blasti zavrnile. Poteklo je spet nekaj časa, preden so pripravili novega >n ga poslali v odobritev goriškim oblastem. Sedaj naj bi bil načrt že v Benetkah, kjer ga proučuje višje šolsko nadzorni-štvo.
Načrt predvideva dve učilnici in dve stanovanji za učitelje. Država je zagotovila pomoč v znesku 13 milijonov lir.
Koliko časa bodo Jameljci še čakali, preden bodo imeli novo šolsko poslopje, v katerem bo pouk za njihove o-troke prijetnejši kot v sedanjem, ki ob dežju pušča vodo, ker zanikrna občinska uprava ni pravočasno popravila strehe.
osnovnošolci odšli dopoldne v dolinico Koma in tam ob prisotnosti pokrajinskih oblasti in predstavnikov gozdne u-prave vsadili 150 borov imenovanih Himalaja. Ostala dre. vesca so otroci vsadili v 25 občinah goriške pokrajine po načrtu za pogozdovanje našega Krasa in ostalih iztrebljenih gozdnih predelov.
Seja upravnega odbora
Sinoči se je v Beli dvorani na Korzu sestal občinski u-pravni odbor, ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih.
Včeraj v Gorici 3 stopinje Celzija
Tudi včeraj, posebno zjutraj je bilo v Gorici zelo hladno vreme posebno na krajih, ki so več ali manj izpostavljeni vetru in burji. Na letališču so zjutraj zabeležili 3 stopinje C nad ničlo, predvčerajšnjim zjutraj pa 2,4 stop.; včeraj opoldne pa se je termometer dvignil na 6 stop.. Ljudje so se topleje oblekli in si začeli ogledovati pečice za sobe, saj je bila pretekla zima dovolj mrzla, da so se letos preskrbeli s kurivom.
Pianist Devetak gostoval v Adriji
Goriški pianist Gabrijel .Devetak je pred dnevi z uspehom koncertiral v mestu A-dria v Padski nižini. Mlademu slepemu pianistu, kateremu je koncert organizirala gcriška ljubiteljica koncertne clasbe gospa Paola Virginia, va. Hein, so poslušalci pripravili lep sprejem ter toplo
tra sami pomagali zgraditi. Novo poslopje ima vrsto lepo urejenih prostorov za občinske uradnike in druge upravitelje občine in je v ponos vsemu prebivalstvu.
V ponedeljek pa si je novo občinsko poslopje ogledal videmski prefekt dr. Boccia. Izrazil je svoje zadovoljstvo naj novo zgradbo in se zahvalil prebivalstvu za nudeno pomoč.
— KINO —
CORSO. 17.00:	»Avtobusna
postaja«, M. Monroe.
VERDI. 17.00: »Dediščina mirnega moža«.
VITTORIA. 17.15: «Ugajam», A. Fabvizzi; od 21. do 22.: «Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.00: «Dvoriščno okno«, J. Steward, G. Kelly, od 21. do 22.: «Odnehaš ali nadaljuješ«.
MODERNO. 17.00: «Prevara». |
POGOZDOVANJE Bi PREPREČILO BURJO?
LETOS POGOZDILI VSE
goličave goriškega Krasa
Za vsak hektar pogozdene površine je bilo okoli 90.000 dinarjev stroškov
Te dni nas je tudi na Goriškem obiskala dokaj močna burja ter nam povzročila precej neprijetnosti. V primeri s Trstom pa smo še na dobrem, ker nismo občutili njenih močnih sunkov, ki so znašali nad 120 km na uro.
Kadar imamo opravka s tako neprijetnimi naravnimi e-lementi, se marsikdo vpraša, kaj bi se dalo napraviti, da bi se burja odpravila. Nekateri so mnenja, da bi se dala ta neprijetnost odpraviti s pogozdovanjem Krasa. Ne vemo,
Naš volilni urad
Od ponedeljka 19. t.m. pa vse do volitev dne 16-decembra deluje v Gorici, Ul. Ascoli 1-., volilni urac’ za «Listo naprednih Slovencev« in za liste «Ob-činske enotnosti«. Urad bo odprt vsak dan od 8. do 19. ure. V njem bodo naši volivci prejeli vsa potrebna pojasnila.
OB PRISOTNOSTI PREFEKTA. NflPŠKOFft IN GBNERfll A
V Mašerah v Nat/iški dolini svečano otvorili
Doslej je bila vas. ki leži pod Matajurjem, brez prometnih zvez in ljudje so bili prepuščeni samim sebi
Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič« priredi v soboto 24. novembra ob 20.30 na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. GREGORČIČEVO PROSLAVO ob petdesetletnici njegove smrti. Vljudno vabljeni. •
V26 občinah nase pokrajine so otroci vsadili 4040 drevesc
To so storili v okviru pogo-zdovalnega načrta za goriško pokrajino
Včeraj so osnovnošolski in zrednješolski otroci v gori-ški pokrajini praznovali «Praz_ nik dreves«; že pred dnevi sc v šoli pisali nalogo z istim naslovom in posebna komisi-jr bo izbrala najboljše naloge in jih nagradila.
V Gorici so srednješolci in
pozdravili njegovo izvajanje. Kritika je izrekla zelo laskave pohvale. Zlasti je ugajala Chopinova sonata opus 35 in neka skladba Scarlattija, ki jo je moral ponoviti na splošno željo.
Prihodnji koncert bo imel v Pordenonu.
V nedeljo otvoritev otroškega vrtca v Ločmku
V nedeljo dopoldne ob 11. uri bodo svečano otvorili novi otroški vrtec v Ločniku. Govorijo, da bo otvoritvi prisostvoval tudi tajnik derno-krščanske stranke Fanfani, ki bo v nedeljo imel predvolilni govor v Gorici. Pred to svečanostjo v Ločniku pa bodo ob 10.30 blagoslovili tudi otroški vrtec v Pevm\ ki pa je bil otvorjen že lansko leto.
Obisk videmskega prefekta
novi občinski zgradbi v Srednjah
Ze pred 14 dnev: so občani Sredenj praznovali svečano o-tvoritev novega občinskega poslopja, katerega so v veliki meri v okviru delovnega cen-
Po dolgoletnem čakanju in neštetih prošnjah, ki jih je ljudstvo izpod Matajurja naslovilo na osrednje organe v Vidmu, da mu omogočajo boljši dostop v doline so bila konec prejšnjega tedna na grobo zaključena glavna dela na cesti, ki vodi sedaj iz Sovodenj v Mašere, ki leže tik pod vrhom Matajurja. Ta beneška vas je bila vse doslej brez ceste, njeni prebivalci, ki se bavijo predvsem s prodajo drv za kurjavo so morali težka bremena nositi na hrbtu po kozjih stezah vse do Sovodenj . in še naprej, če so hoteli zaslužiti vsaj najpotrebnejši denar za vzdrževanje sebe in svojih iružin. Poleg občinskega denarja je za gradnjo ceste prispevala nekaj milijonov lir tudi država, svojo pomoč pa je nudila tudi vojska, ki bo cesto prav zaradi bližine meje gotovo tudi potrebovala.
Otvoritveni svečanosti so poleg domačinov prisostvovali videmski prefekt dr. Boccia, general De Renzi, nadškof Zaffonato sovodenjski iu_ pan Trinko in še vrsta drugih predstavnikov oblasti.
Prebivalstvo, ki je toplo pozdravilo otvoritev nove ceste, ki bo omogočala pospešitev gospodarstva v tej gorski vasi, upa, da bodo tudi zaključna dela čimprej izgotovljena in bo cesta lahko služila svojemu namenu.
Huda prometna nesreča pri bolnišnici Brigata Pavia
Včeraj ob 17.45 se je v bližini bolnišnice Brigata Pavia na cesti, ki se spušča v dolino proti Stražicam, pripetila huda prometna nesreča, pri kateri se je ranila 36-lelna I-ginia Vittori iz Drevoreda Ve-nezia 9. Vittorijeva se je vračala iz urada domov, ko 'e na klancu zavozil vanjo z mo. tornim kolesom Ipollito Mar-zio iz Drevoreda d’Annunzio 93. Pri trčenju je Vittorijeva padla na tla in udarila z
glavo ob tlak Y bolnišnico, kamor so jo takoj odpeljali, so ji ugotovili pretres mož-gan, verjeten zlom lobanje in tilnika. Njeno stanje je zelo resno in se zdravniki niso hoteli o njem izreči.
Na Prevalu se je prevrnil tovornik s prikolico
Izvedelo se je, da se je v torek zvečer na Prevalu prevrnil tovornik s prikolico, ki je last trgovke s kurivom g. Mrakove. Ni znano kako je prišlo do tega, vsekakor je bila omenjenega večera huda burja, ki je najbrž ovirala šoferja, da bi vodil vozilo kot običajno,
Nesreča srednješolke
Včeraj dopoldne je morala ambulanta Zelenega križa odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia 12-letno dijakinjo Mino Brešan iz Ul. Morelli 14. Bre-šar.ova se je vračala iz šole v Ul. Roma, ko se je nenadoma nerodno spotaknila in si pr; tem izvila desno nogo. Po prejeti pomoči v bolnišnici se je deklica vrnila domov.
V Soči našli motocikel
Agenti javne varnosti v službi ob pevmskem mostu so o-pazili v Soči, pod mostom, v vodo pogreznjeno vozilo. Ko so odšli bliže so ugotovili, da gre za motocikel, ki je moral biti že nekaj dni v vodi. Poklicali so gasilce, ki so vozilo kmalu spravili na kopno. Zdi se, da gre za ukraden motocikel, ki so se ga hoteli tatovi po odrabi iznebiti in so ga zato vrgli v Sočo.
Aretacija obsojenca
Goriška policija je le dni aretirala 56-letnega Lodovica Fornazarija	iz Ul.	Coronmi	18.
Fornazarija	je	goriska pretu-
ra obsodila	18.	3.	t. 1. na	pet
dni zapora in 12.000 lir globe. Ker kazen	še	ni	odsedel,	je
moral na hladno.
koliko je znanstveno dokazano da kraške goličave dopuščajo burji hitrejše dirjanje proti morju, prav gotovo pa je to eden izmed glavnih vzrokov za ljudske govorice
Nočemo se spuščati v obravnavo tega vprašanja, pripomnimo pa naj, da je pogozdovanje Krasa velike važnosti za podnebje tega področja in za njegovo prebivalstvo.
Nas predvsem zanima gori-ški Kras, Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago, je razvidno, da je ves goriški Kras od Trstelja do Opatjega sela pogozden s črnim borom, na nekaterih mestih pa tudi jelko, ki navadno uspeva v alpskih predelih. Kolikšne vsote je skupnost prispevala za pogozditev tako obsežnega področja? Približno sliko si lahko ustvarimo, če vemo, da je znašal strošek za pogozditev enega hektara okoli 90 tisoč dinarjev.
Kras je gospodarsko pasiven kraj, zato b'i se utegnil njegov značaj spremeniti,, čim bc drevje ziaslo. Skoda je le v tem, da so zajci pogrizli vršičke številnim dvoletnim sadikam. Ko bo to drevje doraslo, ne bo imelo vrhov, oo mzke rasti in polno vejevja. Tega lesa ne bo mogoče uporabiti za tehnične r.amene.
Pogozdovanje se sedaj bliža zaključni fazi: pogozdujejo še zadnje goličave na spodnjem Krasu. Tako bo dokončano veliko delo, ki ga je v preteklosti več držav zanemarjalo.
Folklorna skupina ASK »Simon Gregorčič« bo pričela v kratkem ponovno z vajami. Mlada dekleta in fantje, ki majo veselje do folklornih plesov, so vabljen:, da se pridružijo lanskoletnim folkloristom. Prijave sprejema odbor ASK »Simon Gregorčič« vsak večer od 20. do 21. ure na sedežu v Ulici Ascoli 1-1.
»rišiipisiis
šal®:
MM!««" ••
urSjhsjt:
Danes v Melbournu slavnostni začetek XVI. modernih olimpijskih iger
Olimpiado bo otvoril Edimburški vojvoda - Slavnostni defile udeleženih ekip in svečano prižiganje olimpijskega ognja - Zvečer že prve tekme v košarki, v petek popoln program
MELBOURNE, 21. — Jutri bo v Melbournu svečana otvoritev ZVI. modernih olimpijskih iger. Otvoritev bo ob 16. uri (po avstralskem času, 9 ur prej po našem) kot zastopnik kraljice Elizabete iz-vedel Edimburški vojvoda, ki je danes prispel v Avstralijo.
Edimburški vojvoda bo prispel z avtom na glavni stadion ter obvozil častni krog. nato pa zavzel svoj prostor na častni tribuni. Pol ure nato se bo začel defile nastopajočih ekip, ob 16.25 pa bo E-dimburški vojvoda proglasil otvoritev olimpiade. Dve minuti nato bo pritekel na stadion zadnji tekač štafete z olimpijsko baklo s katero bodo prižgali v posebni zari na strehi med staro in novo tribuno olimpijski ogenj, ki bo gorel ves čas trajanja olimpiade. Ob J6.59 se bo začelo odhajanje moštev.
Na programu jutrišnjega dne so samo izločilna tekmovanja v košarki, ki se bodo začela ob 20. uri po avstralskem času.
Program v petek, 23. nov. pa bo naslednji:
Lahkoatletika: ob 10. uri izločilna tekmovanja za ženske v skoku v višino in v metu diska; ob 14.30 izločilna tekmovanja v teku na 400 m z zaprekami in finale v skoku v višino; cb 15.10 prvi izločilni teki na 100 m; 16,10 finale v metu diska za ženske; ob 16,15 prvi izločilni teki na 800 m; ob 17.05 drugi izločilni teki na 100 m; ob 17,40 drugi izločilni teki na 400 m z zaprekami; ob 18. finale na 10.000 m.
Veslanje: (na jezeru Lear-month v Ballaratu): ob 9,30 in ob 15,30 izločilna tekmovanja.
Floret: ob 8. prva skupina v floretu za moštva; ob 15. druga skupina.
Nogomet:	ob	16,30 začetek
izločilnih tekmovanj na olimpijskem in drugih stadionih.
Boks: ob 19,30 izločilna tekmovanja.
Moderni peteroboj: ob 9. jahanje.
Dviganje uteži: ob 13. pete-linja kategorija, ob 20 peresna kategorija.
• 1 - - ’ * * •
Na olimpijskem stadionu je danes kot na velikem gradbišču. Kljub temu, da so z deli
ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
FIORENTINA-NORKOEPING 1:1
Povratna fekma bo 28. h m. v Rimu
FLORENCA, 21. — Prvo srečanje za pokal evropskih prvakov med Fiorentino in Nor-koepingom, ki je bilo danes v Florenci, se je končalo neodločeno 1:1 (1:1).
Enajsterici sta nastopili v naslednjih postavah:
Fiorentina: Sarti; Magnini, Cervato; Chiappelia, Orzan, Segato; Julinho, Montuori, Rozzoni, Taceola. Bizzarri.
Norkoeping:	Nyholm; Lou-
gren, Axbom; Hagausson, Jo-hansson, Nyman; Sandin, Bild. Kaellgren, Jonsson, Holm-qvist.
Gole sta dosegla: v 8’ Bild (Nor.), v 15’ Bizzari (Fior.).
Tekma, katero je oviral izredno močan veter, je bila zelo borbena po zaslugi vseh igralcev. Čeprav je Fiorentina imela pretežno terensko premoč, te premoči ni znala realizirati drugače, kot s serijo kotov. Zelo dobro je igrala obrambna petorica, v napadu pa sta bila najboljša Julinho in Bizzari. Švedi so pokazali odlično obvladanje žoge, mnogo pa so grešili v za-
ključnih fazah igre. Najboljši med njimi je bil avtor gola Bild, v obrambi pa poleg vratarja tudi branilec Axbom, ki je imel nalogo paziti na Julinha.
Povratna tekma bo v sredo 28. t. m. na olimpijskem stadionu v Rimu. V primeru neodločenega rezultata bo potrebna se tretja tekma.
Kazni, globe...
MILAN, 21. — Svet nogometne zveze je sprejel proti igralcem in moštvom med drugimi tudi naslednje ukrepe: Za 1 dan je diskvalificiral Mialicha (Palermo). Z globo
50.000 lir je bil kaznovan Palermo, z globo 30.000 lir Milan, Fiorentina in Cagliari, z
20.000 lir Napoli in Salernita-na, s 15.000 lir Lecco. Opomin so dobili Pozzan (Bologna), Di Giacomo (Spal), zaradi protestov proti sodniku pa so bili kaznovani s 6.000 lirami Bonifaci (Bol.) in Bergamaschi (Milan).
začeli že zgodaj poleti, še vedno odmevajo udarci kladiv pri urejanju dodatnih tribun, vendar ni nobenega dvoma, da bo jutri stadion pripravljen do poslednje podrobnosti.
Vreme tudi danes ni najbolj ugodno, toda meteorološki zavod napoveduje za jutri lepo sončno vreme z dvigom temperature, ki naj bi dosegla od 26 do 28 stopinj (avstralskih) tako da bo gledalce v senci kljub temu pošteno zeblo. Tekmovalcem pa seveda ne gre toliko za mraz kot predvsem za brezvetrje.
Melbourne bo jutri praktično izumrl. Vse prodajalne in vsi uradi bodo prenehali delati.
* * #
Predsednik mednarodnega o-
limpijskega odbora Avery Brundage je danes na tiskovni konferenci izjavil, da so delegati MOO sklenili črtati iz pravilnika frazo «... in bo ostal diletant«. Delegati so bili namreč mnenja, da te besede ne morejo rešiti vprašanja diletantizma na olimpia-dah in da je treba najti glede tega drugačno pot. Brundage je še izjavil, da so v program tekmovanj na prihodnji zimski oJimpiadi vključili tudi hitrostno drsanje za zenske in da je odbor podrobno proučil poročilo pripravljalnega odbora za olimpiado v Rimu 1. 1956 ter pripravljalnega odbora za zimske olimpijske igre 1. 1960 v Squa\v Valleyu v Kaliforniji.
# * *
Na skupščini mednarodne zveze za rokoborbo so sklenili, da bodo odslej naprej borbe trajale 12 minut namesto 15 kot doslej. Na zasedanju
odbora za pravila in lahke* atletske rekorde pa so sklenili, da bodo prihodnjemu kongresu predlagali naslednje, rekord, ki je bil dosežen kot vmesni čas na določeni naj bo veljaven le, če je at pretekel določeno progo. Mer jenje na 1/10 sekunde, ki se je doslej upoštevalo za dolžine do 1000 m, naj se posle) upošteva tudi pri progah na 1000 m do vključno 1 milje.
Nič olimpiade po televiziji
RIM, 21. — Tiskovni urad
italijanske radiotelevizijske
službe je sporočil, da telev>-zijske ustanove Evrope, ZD in Kanade ne bodo mogle P našati po televiziji filmskih m-lormacij o olimpijskih iJJ* ’ ker je olimpijski odbor v M * bournu onemogočil delovanje televizijskih operaterjev
PRED 60.000 GLEDALCI NA STADIONU V GLASGOVN?
ŠK0TSM-JUG0SLA VIM 2:0
Zmaga Škotov je bila plod borbenejše, hitrejše in odločnejše igre v napadu in v obrambi V petek odpotujejo Jugoslovani v London
GLASGOW, 21. — Na enem največjih in najlepših evropskih stadionov v Glasgowu je danes nogometna reprezentanca Škotske pred 60.000 gledalci zasluzeno premagala jugoslovansko reprezentanco z 2:0 (1:0). To je bil prvi poraz Jugoslavije proti katerikoli reprezentanci z otoka. Z njim so se Škoti oddolžili Jugoslovanom za neodločen rezultat 2:2 lani v Beogradu.
Nizozemskemu sodniku sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah:
Škotska:	Younger,	Parker,
Hewie, McCall, Young, Docher-ty, Sčoft, Mewdy, Rayli, Bird, Fourney.
Jugoslavija:	Beara, Belin
Stankovič, Tasič, Horvat, Bo-škov, Petakovič, Milutinovič. Ognjanov, Vukas, Zebec.
Škotski nogometaši so prevzeli iniciativo v svoje roke že v samem začetku in so v glavnem po zaslugi odličnega halfa MacCalla, ki je bil tudi najboljši mož na igrišču, ter preko obeh hitrih kril posebno pa	desnega	krila	Scotta,
stalno	nevarno	ogrožali	Bea-
rova vrata. Jugoslovanska o-bramba je imela polne roke dela in ga je v glavnem zadovoljivo opravljala, predvsem po zaslugi Horvata in Beare, ki je večkrat uspešno posredoval.	Končno	pa so	Skoti
svojo premoč le realizirali v 37’ prvega polčasa, ko je s kota centrirano	žogo	zveza
Mewdy z glavo poslal neubranljivo v mrežo. Vse dotlej so jugoslovanski igralci le redko prodrli pred nasprotnikov gol, a dvakrat so kljub temu zelo nevarno zaposlili vratarja Youngerja.
Tudi po prvem golu so domači prevladovali. Od Jugoslovanov so bili boljši predvsem v borbenosti, hitrosti in startu. Jugoslovani so vse preveč oklevali, medtem ko je popolnoma zatajila desna stran napada s Petakovičem in Milutinovičem, Vukasa pa je dosledno pokrival McCall.
Drugi polčas se je začel z nekaj nevarnim’ napadi Jugoslovanov toda Skoti so v 10’ v protinapadu dosegli svoj drugi in zadnji gol srečanja. 2oga, ki jo je streljal Bird se
je naprej odbila od droga, na-|- Severeyns kar jo je isti igra’ec ponovno neubianljivo streljal tik pod prečko v mrežo.
Po tem goiu so Jugoslovani zaigrali nekoliko bolje in pogosteje napadali. Znova pa je pri tem prišla do izraza njihova že tradicionalna slabost pri streljanju pa tudi netočnost pri podajanju. Pa tudi domača obramba je bila zelo čvrsta. Posebno se je odlikoval branilec Parker in tudi vratar. Nekaj nevarnih strelov je ubranil vratar v velikem slogu, enkrat pa je posel namesto njega opravil drog od katerega se je odbil močan Milutinovičev strel. To je bila morda tudi najlepsa priložnost za Jugoslovane, da zmanjšajo rezultat.
Kljub porazu je treba reči da Jugoslovani niso igrali povsem slabo, naletel’ pa so na razigranega nasprotnika, katerega zmaga je neoporečna.
Jugoslovani bodo v petek odpotovali v London, kjer bodo 28. t. m. igrali proti reprezentanci Anglije. Možno je. da bo zvezni kapetan takrat moštvo nekoliko spremenil.
(Bel.)
153 točk.
2. Arnold - Teruzzi (Avstrali ja - Italija) 149, 3. Gille?,,' Verplaetse (Luks. - Belg.)
4. Von Burn - De Bruy®e (Švi. - Belg.) 139. 5. R°,h Bucher (Švi.) 132.
AVTOMOBILIZEM________
BARILOCHE, 21. — v prV| etapi dirke za nagrado ArgeI1
tine je zmagal Argentinec Jd®^
Galvez s Fordom s povpreč® hitrostjo 118.489 km na ur°’
Odzovorm ureamv STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod 'ZTT •
Tr*l
KINO ŠKEDENj
predvaja danes 22. t. i® ob 18. uri barvni fi,in’
«CHART0UCH0V£
PUSTOLOVŠČINE*
Igrajo: Richard Basehart in Isa Barsizza
Od 21. do ŽTure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ«
Z. Nemčija - Švica i: 3
FRANKFURT, 21. — Nogometna reprezentanca Švice je danes nepričakovano premagala reprezentanco Zapadne Nemčije s 3:1.
KOLESARSTVO
GAND, 21. — Vrstni red 6-dnevne kolesarske dirke v Gandu:	1. Van Steenbergeri
Kino v Križu
predvaja danes 22. t. ®-ob 20.30 uri filmi
«Sijajen pustolovec*
Igrajo: Gary Cooper i® Loretta Young
Od 21. do~227ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ«
predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 18. uri krasen, zabaven, napet film:
«Škoda, da je kanalja»
Igrajo: VITTORIO DE SICA, SQPHIA LOREN i» MARCELLO MASTROIANNI
Od 21. do 22. »ODNEHAŠ
ure televizijski prenos ALI NADALJUJEŠ«
DOBRIČA ČOS1Č:
Sedem dni
v Budimpešti
(Nadaljevanje s 3. strani)
tomobil, toda vsi z zastavami, ki jih pešci gledajo nezaupno in sovražno. Avtomobile, ne zastav. Pred trgovinami z živili stoje dolgi repi ljudi, ki molčijo in čakajo na dežju. Mnogo jih nosi črn trak o-krog rokava in na reverju. Zdijo se mi ogromni in težki ti ljudje pri delu, da bi ostanek življenja podaljšali in nadaljevali. Tramvaji ne vozijo in v ustanovah in tovarnah ne delajo. Po zidovih in ograjah so z apnom napisane parole, zaradi katerih so ljudje umirali in s katerimi še vedno umirajo.
V našem trgovskem odpo-slaništvu naletim na Bribiča, prisebnega in razumnega. On je eden izmed tistih naših državljanov, ki se jih niti za hip ni polastila panika, ki je zmeraj trezno politično mislil in pogumno mislil. V teh pisarnah s pohištvom, ki je
prav tako domišljavo kot Je neokusno, mi je prijetno, »«-kor da sem v lastni hiši. Toda nimam časa, da bi podaljševal te trenutke; Boža Mija-tovič( naš trgovski svetnik, Pribič in jaz gremo v parlament, da bi obiskali Gyoergya Marosana, člana politbiroja madžarske partije delovnih ljudi, človeka, ki so ga šele pred štirimi meseci izpustili iz zapora, ker so ga bili kot člana politbiroja CK aretirali pod obtožbo, da je angleško-jugoslovanski vohun, obsodili na smrt, nato pa pomilostili na dosmrtno ječo in ko je presedel šest let, so ga na njegovo izredno presenečenje izpustili. (V tem trenutku, ko diktiram te strani dnevnika, je Gyoergy Marosana član revolucionarne delavsko-kmeč-ke vlade Janoša Kadar ja). Gremo po budimpeštanskih ulicah proti parlamentu, v katerem sta zdaj vlada in centralni komite, pustijo nas mimo sovjetski vojaki, ulice pa so prepolne tankov, topov, oklepnih vozil, prelomljenih brzojavnih drogov, zažganih avtomobilov, saržerjev, ploč. škatel za strojnično strelivo, steklo z razbitih oken in druge vojne umazanije ter drobnarije z mestnega bojišča. Ljudstvo naskakuje avtomo-
bil, ki brezplačno deli današnjo številko «Szabad INepa«, vzamemo ga tudi mi in medtem ko čakamo na preiskavo, nam tovariš Mijatovič prevaja članek, ki je pravzaprav odgovor moskovski #Pravdi» za njeno pisanje o madžarskem uporu. Dež kar naprej pada, ljudje so vznemirjeni in hitijo s praznimi ali na pol praznimi torbami, mi pa gremo počasi, previdno, slišimo rafale in se spet ustavimo: Gledam: buldog z razširjenimi nogami lačno in poželjivo liže s pločnika strnjeno kri.
Zdaj je veliki trg pred parlamentom prazen in moker. Ni prazen, čeprav je moker, ker je to čiščen prostor, ker so okrog njega in ob parlamentu gruče sovjetskih tankov, plitvi rovi, težke strojnice in patrone najrazličnejših kalibrov. Bolj razburjeni zaradi trenutka in cilja kot preplašeni zaradi tega čišče-nega prostora se vlečemo pod topovskimi cevmi in tanki, vodi nas sovjetski oficir, mi pa hodimo po ranjenem pločniku, ranjenem od granat.
Pogledam na stopnišče, na katerem sem stal 23. oktobra zvečer, videl trg poln ljudstva, ali so še živa tista dekleta, ki so mi dala rezino
hruške? Ali so še živi, ki so... Med tankom in stranskimi vrati parlamenta smo čakali samo deset minut, dokler se ni s sovjetskim oficirjem pojavil človek v plašču, mlad, strogo ljubezniv, ki nam je dejal:
»Mislim, da ste vi prvi tujci v civilni obleki, ki vstopale v parlament po 23. oktobru »
Hvaležno smo se nasmehnili, ker smo videli, da v desnem žepu plašča drži roko z revolverjem, ne posebno diskretno naperjeno na desno proti nam. Vendarle smo mu rekli, naj potegne roko iz žepa, ker smo Jugoslovani in nismo prišli sem s hudobni-mni nameni. Nasmehnil se je, toda roko je še dalje držal na revolverju. Dolgo hodimo po hodnikih te ogromne stavbe, ki so jo zidali v dneh slave in veličine Avstro-Ogr-ske, arhitektonsko domišljave, močne, večne. Hodimo po patronati in po steklu z razbitih oken, gledamo zidove, ranjene od krogel ter sovjetske vojske s strojnicami na ovinkih po hodniku, pri dvigalih in pred vrati. Naposled pridemo po dolgi hoji po zapletenih hodnikih v pisarno Vaša Zoltana, člana CK partije delovnih ljudi Madžarske, predsednika zadružne zveze
Madžarske, zdaj komisarja za preskrbo Budimpešte.
Brez kravate je, pomečkan, neobrit, okrog njega pa je nekaj mladeničev, ki so prav neljubeznivi in se vedejo in kažejo celo sovražni, nekateri so obuti v škornje in oblečeni tako. kot jc že postalo klasično in obvezno v določenih filmih. Zoltan se prisrčno pozdravlja z nami, pelje nas v svoj kabinet, začne pripovedovati o svojih člankih po obisku v Jugoslaviji, ki mu jih zaradi pozitivne ocene naših razmer niso hoteli tiskati v «Szabad Nepu«. Zelo je zaskrbljen zaradi dogodkov. Prinesejo mu kovček s perilom in odide, da bi se preoblekel in obril.
Vstopi Gyoergy Marosan, človek, ki je bil podpredsednik vlade in član politbiroja, kaznjenec s šestimi leti ječe in zda.i spet član najvišjega političnega foruma Madžarske, a- pred vsemi temi funkcijami generalni sekretar socialno demokratske stranke Madžarske in še prej sindikalni delavec in pek. Ima zp-lo strogo izklesan obraz z modrimi očmi in močnimi sivimi lasmi. Na obrazu, kakršen je njegov, je težko razbrati leta, in jaz ga v tem trenutku, ko slišim strojnice
v mestu, ne vprašam, koliko let ima, ampak ga poslušam, ko sistematično, logično in s primeri razvija svoj koncept in svojo oceno o Madžarski v zadnjih, dneh. Pripominja, da je agitator in masovik, jaz pa sklepam, da je vešč govornik s slogom starega delavskega in sindikalnega borca.
Več smo poslušali Marosana in Zoltana in manj govorili, in tako smo prebili skoraj tri četrt ure v kabinetu madžarskega parlamenta. Pokadil sem dvajset svojih cigaret, nato še nekaj Marosa-novih, imenoval jih je »cigarete, ki jih kadi ljudstvo«, vzel sem ostanek Marosano-vega zavojčka cigaret, ne da bi jih pokadil, ampak za spomin, Prisrčno smo se poslovili, v žepih pa smo imeli patrone nabojev za strojnice, ki smo jih bili pobrali na hodniku. V sekretarski sobi Zoltanovega kabineta smo srečali 15 delavcev, delegacijo nekega delavskega sveta, ki je prišla s svojimi zahtevami. Povedali so nam, kdo so, mi smo se jim predstavili in oni so nas prisrčno pozdravili. Ko smo odhajali, sem mislil na Smolni 1917. Ali je upravičena ta asociacija, ali so razlogi za kakršno koli primerjavo? Nekaj je gotovo:
nesreča bi bila, če bi v ta in takšen parlament sedaj ne prihajali delavci; sreča bi bila, če njim ne bi bilo treba prihajati.
Potem smo se z avtomobilom vozili po Budimpešti, kjer so bile najhujše bitke. Razburjen zaradi obiska in razgovorov v parlamentu. Za vse to, kar zdaj vidim, je en pojem, ki je prav tako točen kot banalen: klasičen prizor bojišča v mestu. Celo to vzdušje sugerira:	tukaj se
bitke še niso končale.
V našem veleposlaništvu — gneča. Tudi tisti, ki niso diplomati, so zdaj diplomati. Toda diplomati so zdaj najmanj podobni diplomatom. Spomnil sem se neke partizanske komande področja v dneh sovražne ofenzive.
Vrnil sem se v hotel v mraku, utrujen,, s skrajno pesimističnimi ocenami položaja, ki jih zmore pisatelj. Zapisujem te težke, s premori, komaj izgovorjene stavke;
«Usoda socializma na Madžarskem je v negotovosti; visi na lasu. Naj vam nihče ne pripoveduje, da ima vlada kakršno koli nadzorstvo nad notranjostjo države. 'Ni uporniške vlade za vso državo, so pa uporniški odbori za posamezna področja. Vem
zanesljivo, da iz nekaterih takšnih odborov izključujejo komuniste, Mnoge partijskih delavcev na terenu prehaja v ilegalo. Toda ti niso vsi rakošijevci. Danes je menda ves svet zaskrbljen nad usodo Madžarske. Jaz pa vam trdim, da Madžarski danzs nič bolj ne škodi kot ta tuja zaskrbljenost. I politika vlad zahodnih držav i njihova propaganda i stališča radia Moskve, »Pravde«, Cehoslovakov ter romunska propaganda, vse to deluje škodljivo, ne škodljivo, vse to je protimadžar-sko. V madžarski krvi hoče danes vsakdo uloviti svojo ribico... Vsi nam ponujajo svobodo. Ni prvič v zgodovini, da je težko biti Madžar. Toda jaz vam brez patetike pravim: blagor vam, da danes niste Madžar.«
Radijska postaja »Svobodna Evropa« poziva madžarsko ljudstvo, naj nadaljuje z bojem in naj ne verjame vladi Imra Nagyja.
Gomulka in Cyrankiewicz sta poslala pozdrav novi vladi Imra Nagyja.
Časopis madžarske vojske objavlja odredbo o ukinitvi pozdravljanja s «tovarišem» v vojski in ukazuje uporabo novega izraza »prijatelj«. Prebrali so mi nekaj člankov iz
-0-
j tega čaeopisa. Vse same
mantično-nacionalSstične	.,
ze. Nikjer besede o ®oC1ke, stični prihodnosti Madžar« Nocoj je vlada sPorjCye-da se bodo zjutraj ob tih sovjetske čete začele u kati iz Budimpešte. ^€spo-v svoje kasarne. Vlada ^ roča. da je stopila v s ein uporniškimi odbori. Po v' y sodeč, so bitke prenehale. Budimpešti so celo P° 1 rne
nih ustanovili revoluciona
komiteje, ki naj v—- tt, vladi pri urejevanju raZ ;e V večerni oddaji nov*c ^. beograjski radio otilJa)a jpu tovo poslanico madžars ljudstvu, v kateri izraža P -n poro vladi Imra	ča
poziva ljudstvo, naj bratomorno vojno. ^aP.cipi-Madžari, vsi tisti, k* P 5o rajo vlado Imra INagyJa' se zelo razveselili >n SvSgin svoje veselje izražali nam Jugoslovanom.	pi
Tovariši iz Beograd® .fj Zrenjanina bodo	loIp0-
zjušraj ob sedmih v aV ofga-bilskem konvoju, ki 8® ]an>' nizira francosko velcP0, jjg, štvo. Nočem iti z njinp^^e. čem videti konec te 2elim ji srečen konec, e{e{en re drama sploh imeti konec.	di/
(Nadaljevanje