RUDAR Dopisujte v „Velenjskega rudarja" ! Vsi prispevki bodo odslej honorirani! Vetokisii LETO III. - ŠTEVILKA 5 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN VELENJE, 6. APRILA 1955 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO — UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. ŠTEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK TFT ISKE TISKARNE V CELJU Plodno delo 10. redne skupščine Sindikata rudarjev Slovenije v VELENJU V soboto, 26. in v nedeljo, 27. marca je v Velenju zasedala skupščina sindikata rudarjev Slovenije. Poleg 53 navzočih delegatov iz vseh slovenskih rudnikov je skupščini prisostvovalo tudi več gostov, med njimi inž. Tadija Popovič, podpredsednik Centralnega odbora sindikata rudarjev Jugoslavije, Mehtič Omer, tajnik republiškega odbora sindikata rudarjev BiH, tajnik Centralnega odbora sindikatov Slovenije tov. Mavricij Bore, predsednik OSS Celje tov. Medved Albin, di-rek'or Rudnika lignita Velenje tovariš Žgank Nestl in drugi. Uvodoma so vsi navzoči z enominuf-nim molkom počasiili spomin vseh rudarjev, ki so se ponesrečili ali umrli . v preteklem poslovnem letu, nakar je predsednik Republiškega odbora sindikata rudarjev Slovenije tovariš Večko otvoril 10. redno zasedanje. V imenu kolektiva Rudnika lignita Velenje, ki ga je predsedstvo republiškega odbora izbralo kot kraj dela 10. skupščine, je navzoče delegate pozdravil predsednik upravnega odbora sindikalne podružnice velenjskih rudarjev, nakar ie skupščina pričela z delom. Po izvolitvi delovnega predsedstva, kandidacijske, volilne in verifikacijske komisije ter komisije za sklepe, zapisnikarja in overovateljev zapisnika, ie podal letno poročilo Republiškega odbora sekretar tov. Piki. Zaradr važnosti poročila ga priobčujemo v celoti. Mineva leto dni od redne letne skupščine sindikata rudarskih delavcev Slovenije, katera se je vršila v Sindikalnem domu na Izlakah pri Zagorju. Skupščina je sprejela važne zaključke in napotke za delo na področju sindikata preteklega leta, o katerem lahko trdimo, da smo uspeli skupno s sindikalnimi podružnicami doseči in uresničili pomembne uspehe gospodarskega, političnega in kulturno-prosvetnega značaja. Hkrati pa moramo pogledati tudi v prihodnost, zlasti v leto, ki je pred nami in si napraviti načri, kako naše zamisli uresničiti, da bo naše delo v tekočem letu čim uspešnejše. Letos mineva deset let naše osvoboditve. V mesecu februarju smo slavili 10 let obnovitve Enotnih sindikatov, deset let naše osvoboditve in obnovitev sindikatov, ki smo, kot glavna veja Socialistične zveze mnogo storili, sc borili za program v pretekli dobi ter s ponosom lahko trdimo, da ni ta zmaga nič manj pomembna, kot zmaga osvobodilne borbe naših narodov. Težavna je bila pot na gospodarskem polju, ovire težke, toda uspehi naših delovnih ljudi, naše socialistične domovine so bili ogromni. V tem kratkem obdobju so zrasle nove tovarne, hidrocentrale, termocentrale, zgrajena nova moderna naselja, odprli smo nove rudnike, šole, bolnice, sto in sto kilometrov cesl, železnic, predorov itd. Vzporedno s tem, pa lahko ugotovimo kako napredujejo ljudje sami in da se s tem razvija kulturno in politično obzorje naših ljudi. V žilavi borbi na vseh popriščih raste nov socialistični človek, kar je rezultat naših lastnih moči, marsikaj tudi na račun boljšega življenja. Ta boj za naš napredek pa v tekočem letu ne sme prenehati, razvijati ga moramo na tistih popriščih, kjer smo zaostajali ter nismo dosegli tega, kar smo želeli. Naši na-črli in prizadevanja morajo biti usmerjeni zlasti v to, da bomo čim več proizvajali, da nam bosta industrija in kmetijstvo dajala več, kot sedaj. Da pa bomo v tem uspeli, bo treba še bolj prijeti za delo, povečati na vsak način delovno storilnost, se truditi za boljšo organizacijo dela, racionalno izkoriščati razpoložljiva sredstva, varčevati na vseh področjih. Kot že rečeno ie bilo minulo leto preokret na boljše, zlasti v našiti zunanjih stikih. Prenehal je pritisk izvajanj na nas z vsemi mogočimi sredstvi, katere so vršili Italijani in vzhod. Poleg dosežene normalizacije odnosov z Italijo, ki je sledilo tržaškemu sporazumu, so se v preteklem letu izboljšali tudi naši odnosi s Sovjetsko zvezo in vzhednoevropskimi deželami. Brez dvoma je k tej normalizaciji in izboljšanju pripomogla naša enotnost in doslednost državnega in političnega vodstva. Delno se je normalizacija odnosov s temi državami začela v predlanskem letu, v glavnem pa so bili ti uspehi Zabeleženi v lanskem letu, ko so bili postavljeni diplomatski predstavniki v teh deželah, kot tudi nekateri ukrepi, brez katerih bi bila normalizacija nemogoča. Prenehali so incidenti, kolikor pa se še dogajajo jih rešujejo mešane komisije, ustanovljene na osnovi sporazuma naše države z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Tudi profi-iugoslovanska propaganda, ki so jo pol-* nih šest let izvajali v tisku in radijskih oddajah, je ustavljena. Razpuščene so emigrantske organizacije in ukinjeno je izdajanje protijugoslovanskih listov, ki so jih širili v teh državah protijugo-slovanski elementi. Normalizacija odnosov z vzhodnoevropskimi državami pa razumljivo ni ničesar spremenila naših zvez in odnosov 7 zahodnimi državami. Tako se še 1 nadalje razvijajo naše zveze z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo in izgleda, da nam bodo tudi v bodoče nudile svojo gospodarsko pomoč. Vlada ZDA je v lanskem letu ponovno dokazala razumevanje za naše gospodarske težave, v ka'ere smo zašli zaradi suše in posojil, ki smo jih morali najemati ob neugodnih pogojih. Vse kaže, da se bodo naši odnosi ngodno razvijali in poglabljali ludi s Francijo. Z Zahodno Nemčijo so naši odnosi potekali v skladu z željo obeh vlad, da bi ustvarili ugodnejše pogoje za medsebojno razumevanje in sodelovanje. Zato smo in bomo vedno zagovarjali pravico nemškega naroda do združitve in pridobitve suverenosti. Nič mani pomembni pa niso stiki z Belgijo, Nizozemsko, Luksemburgom, Švico in skandinavskimi državami, za kar gre velika zasluga tov. Kardelju in Bakariču, kar ie ponovno potrdilo pomembnost osebnih stikov pri zbliževanju med narodi in državami. To sodelovanje pa ni bilo omejeno samo na Evropo, saj nam )e znan pomemben obisk našega predsednika tovariša Tita v azijskih državah Indije in Burme. Odnosi s temi državami, ki so bili že poprej zelo dobri vsled podobnih načel v mednarodni politiki, kakor tudi zaradi podobnega razvoja in borbe za neodvisnost so dosegli svojo najmočnejšo manifestacijo ob obisku našega predsednika v Indiji, predvsem pa po skupni izjavi predsednikov obeh držav, ki so jih podpisali ti državniki. Zaradi svoje neodvisne politike, politike mirnega sodelovanja med narodi, politiki proti razdelitvi sveta v bloke uživa Jugoslavija v teh deželah izreden ugled. Naš obisk pa ni samo izboljšal odnosov z njimi, temveč po doseženih uspehih sodeč, je bil tudi velik prispevek k mednarodni .pomiritvi in miroljubnemu sodelovanju med državami. Velika in edina zasluga gre brez dvoma tov. Titu za združitev treh balkanskih držav, s katerimi je bilo doseženo prijateljstvo in medsebojna gospodarska povezanost. Poprej razdrobljen in nepovezan Balkan je danes močna gospodarska in obrambna sila pred morebitnim agresorjem, ki bi skušal ogrožati na tem delu mir. Obdobje minulih desetih let je bogato s pomembnimi akcijami in dejavnostjo našega delavskega razreda in Zveze sindikatov lugoslavije. Naši sindikati so se razvijali kot demokratična prostovoljna družbena organizacija delavskega razreda. V desetletni dobi so prišla do veljave načela, za katera se je delavski razred naše države zaman boril do začelka vojne. Zdaj šieje ZS) nad 1,600.000 članov in v njenih organizacijah je nad 57% vseh ljudi v delovnem razmerju. Ko na današnji skupščini Republiškega odbora sindikata rudarjev za Slovenijo polagamo obračun za preteklo leto svojemu članstvu pa poglejmo kako vlogo je pri tem delu odigral naš strokovni rudarski sindikat in kako so se sklepi, sprejeti na zadnji skupščini, izvršili. S ponosom lahko trdimo, ko v imenu predsedstva oz. plenuma dajem poročilo, da je vladala kolektivna odgovornost za izvedbo vseh sklepov spre-jelih na lanskoletni skupščini v Izlakah. Lahko tudi trdim, da je Republiški odbor skupno s sindikalnimi podružnicami dobil ponoven ugled pri svojem članstvu. V gospodarskem letu 1954 s ponosom lahko trdimo, da smo na področju delavskega samoupravljanja napravili velik korak naprej. Vodstvo Republiškega odbora skupno s sindikalnimi podružnicami je vseslransko skrbelo za zdravo rasi organov delavskega camo- upravljanja. Trudili smo se, da smo pri volitvah kandidirali najboljše, skrbeli smo in pomagali, da je demokratičnost prišla popolnoma do izraza v odločanju. Kljub ogromnim usehom, katere smo dosegli na področju delavskega samoupravljanja, pa vendar imamo še gotove slabosti, za katere se bomo morali potruditi, da jih v bodoče odpravimo. Slabosti so naslednje: 1. Premalo poglobljeno zanimanje za gospodarstvo v podjetjih. 2. Nedovoljne priprave sej delavskih svelov v tem pogledu, da člani delavskega svefa ne dobijo materiala v proučitev. 3. Nesposobnost članov delavskega sveta da preneseio sklepe z obrazložitvijo svojim volivcem po obratih. Poleg navedenih slabosti je še vedno najbolj nevarna nezadostna aktivnost vseh članov delavskega sveta. Del članov delavskega sveta se je že močno oprijel svojega dela, medtem ko drugi del še .vedno preveč pasivno spremlja vsa dogajanja. Ce govorimo o vzrokih za tako stanje, potem je treba omeniti vrsto stvari, ki na to vplivajo. Gre pri tem za to, da člani DS dostikrat nimajo dovolj jasnega vpogleda v stanje podjetja. Tu gre za vprašanje kako uspeva strokovnemu kadru podjetij z njihovim načelom dela zainteresirali člane DS za pestro in živo problematiko. V prvi vrsti je treba opozorili na to, da so zasedanja DS premalo skrbno pripravljena, pri čemer se pojavljajo skrajnosti, ki bi jih bilo že čas od.praviti. Primer: DS v Lendavi je na predlog tehničnega osebja razpravljal o visoki vsoti za nabavo nekaj avtomobilov, stvarno pa so avtomobili bili že kupljeni in to brez vednosti članov DS. Smatramo, da je bila obrazložitev samo formalna, odgovorna pa potrditev. Takih in podobnih primerov bi lahko navedli še več. Te skrajnosti se kažejo po eni strani v primitivnem in splošnem prikazovanju gospodarskega in splošnega stanja podjetja, po drugi strani pa v zelo ozkem, strokovno vzeto, podrobnem obravnavanju gospodarske problematike S silno zapletenimi gos.podarskimi in računskimi podatki, n. pr. v Zagorju so za 10% zvišali plače zaradi nepravilnega tolmačenja. Seveda ne vlada iakšno stanje povsod, vendar pa so ti pojavi zelo pogosti. Niti prvi, niti drugi način takega obravnavanja problematike pa ne more dati uspešnih rezultatov v delu delavskih svetov. Napačna bi bila trditev, da so samo strokovnjaki krivi tem slabostim, še večjo odgovornost nosijo vodstva sindikalnih podružnic kot organizacije, ki se niso vztrajno borile, svetovale in vzgajale člane DS. Prizadevati si moramo, da se vsakemu članu DS omogoči to, kar imenuje tov. Kardelj kvalificiran vpogled v celotno dogajanje. To pa je mogoče doseči samo tako, da DS prikazujemo celotno problematiko podjetij vsestransko in temeljito ter v taki obliki, da je vsakemu članu DS razumljivo, da si lahko ustvari svojo sodbo in se potem lahko odloči za določene sklepe. Mnogo lažje bo sedaj, ko je skupščina uzakonila predlog Centralnega svefa ZSJ, da fraja mandatna doba za člane DS dve Ieli. Tov. Diacci, star predvojni sindikalni aktivist in član predsedstva Republiškega odbora sindikata rudarjev Slovenije Poleg delavskega samoupravljanja pa je v gospodarskem letu 1954 bil dragocen prispevek sindikalne organizacije za razvoj družbenega upravljanja. V tem pogledu nedvomno lahko ugotovimo -zelo pomembne uspehe v dosedanjem delu Organov socialnega zavarovanja. Ti so namreč postali ne samo ena izmed zelo važnih oblik družbenega upravljanja, temveč so v svojem delu dosegli tudi zelo lep napredek ter znatne uspehe v tej panogi, ki je nedvomno zelo pomembna zaradi svoje socialne funkcije in tudi v gospodarskem pogledu, saj razpolaga z ogromnimi fondi, pri čemer pa je zelo važno, kako se ti najbolj pravično in pametno uporabljajo. Na lanskoletni skupščini so delegati predlagali naj se uredi staž rudarskih delavcev zaposlenih v jami. Predlog, ki ga je izdelal Centralni odbor rudarjev Beograd se do sedaj ni osvojil, to pa zaradi objektivnih razlogov. Re- (Nadaljevanje na 2. strani) Kulturna revija Po prvi svetovni vojni se je na pobudo marksistično usmerjenih prvobor-cev za delavske pravice ustanovilo Delavsko kulturno prosvetno društvo »Svodoba«, ki je imelo v svojem programu izobraževanje delovnih ljudi na kulfurno-prosvetnem, kakor tudi na političnem polju. Po objavi zloglasne »Obznane«, s katero je bilo zabranjeno Komunistični partiji Jugoslavije vsako legalno politično delo, so se predvsem komunisti vključevali v »Svobodo«, da so imeli možnost nadaljnjega vzgajanja delovnih ljudi v borbi proti takratni buržoaz.ni beograjski čaršiji ter njenim hrvatskim in slovenskim podrepnikom, za pravice delovnega ljudstva Jugoslavije. To društvo se je moralo v predapril-ski Jugoslaviji, v teku dobe menjajočih se reakcionarnih režimov, pojavljati pod različnimi imeni, kot na primer »Zarja«, »Vzajemnost«, in podobno. Vendar lahko ugotavljamo, da je bil program teh društev popolnoma istoveten s programom prejšnje »Svobode«. V vseh teh društvih se je vzgajalo delovne ljudi, predvsem mladino, v duhu mar-ksizma-leninizma. Uspehe te vzgoje smo imeli priliko videti ob vdoru fašističnih okupatorskih tolp v našo domovino. Takrat je zbežala reakcionarna vladna klika in nekateri laži-voditelji »močnih« reakcionarnih strank v inozemstvo, od koder so napihovali bratomorno vojno v naši rudarskih »Svobod« v VELENJU okupirani domovini. .Preostali njihc/vi sodelavci pa so se prej ali slej povezali z okupatorji in se z njimi ramo ob rami borili proti lastnemu narodu in proti delavskemu razredu, ki je bil za njihove pojme najnevarnejši. Edino ta poprej zaničevani delavski razred pa je bil sposoben, da se je pod vodstvom svoje avantgarde KPJ uprl okupatorjevim vojnim silam in njihovim pomaga-čem, domačim izdajalcem, ki so hoteli Zasužnjiti naše narode. Da se jim to ni posrečilo, je v veliki meri zasluga predhodne vzgoje naših delovnih ljudi v revolucionarnem duhu. Po osvoboditvi se je Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« zopet oprijelo svoje naloge, da prevzgaja delovne ljudi po smernicah naše socialistične družbene ureditve. Vzgojno delo »Svobode« smo imeli v zadnjih letih priliko videti na večjih in manjših prireditvah, ne samo pri nas, temveč tudi v drugih krajih naše domovine. Ena največjih povojnih prireditev rudarskih »Svobod« bo 17. aprila t. 1. pri nas v Velenju, ko bo Kulturna revija rudarskih Svobod Slovenije. Za to kulturno revijo je dal pobudo Republiški odbor zveze rudarjev Slovenije v Trbovljah. Na reviji bo nastopalo okoli 1150 članov Svobod, in sicer v naslednjih sekcijah: 6 godb na pihala, 2 orkestra, 7 mešanih pevskih zborov, 3 ženski pevski zbori in 8 moških pevskih zborov. Program revije bo približno naslednji: ob 8. uri sprejem sodelujočih članov in gostov, ki jih bo poleg aktivno sodelujočih, kakih 15C0. Sprejem bo na železniški postaji v Velenju ob prihodu posebnega vlaka iz smeri Celje. Ob 9 nastopi v kinocivorani godba na pihala velenjske »Svobode«, nato godbe na pihala iz Zabukovce, Senovega, Trbo-velj-cenfer, Laško in Hrastnik. Za njimi bosta nastopila orkestra iz Velenja in 7agoria, nadalje mešani pevski zbori Krme?i, Trbovlje-center, Trbovlje II, nato ženski pevski zbori Zabukovca, Trbovlje-center in Zagorje, nakar bodo peli moški pevski zbori po naslednjem vrstnem redu: Zabukovca, Laško, Trbovlje-cen'er, Sičovlje, Zagorje, Kr-melj, Hrastnik in Velenje. Glasbena izvajanja bodo v okviru medsebojnega tekmovanja ter bodo trajala od 9. ure zjutraj s kratkim odmorom ob 12. uri, do 18. ure zvečer. Zaključni slavnostni del bo ob 18.30 v primeru lepega vremena na »Jezeru«, v primeru slabega vremena pa v kino-evorani. Na tem zaključku bodo objavili rezultate tekmovanj in razdelili nagrade, in sicer bodo dobile vse prvo-plasirane sekcije pokale v trajno last, vse nastopajoče družine pa spominske plakete. Po zaključku odpelje okoli 21. ure posebni vlak iz Velenja. Poleg navedenih glasbenih izvajanj bodo medsebojno tekmovale tudi dramske sekcije naslednjih Svobod; Zagorje z igro »Ogenj in pepel« dne 10. aprila, Senovo z igro »Slepci«, dne 2. aprila, Trbovlje-Dobrna z igro »Karenovi« dne 9. aprila, Velenje z. igro »Veseli dan ali Matiček se ženi« dne 12. aprila ob 19.30 v dvorani Doma Svobode, Hrastnik I z igro »Dundo Maroje« dne 10. aprila, Trbovlje-Zasavje pa z igro »Domen«, dne 9. aprila. Vse navedene predstave bodo, zaradi obširnosti in laže izvedbe scenarij, vršile po navedenih datumih v domačih dvoranah teti družin. Za ocenjevanje so postavljene tri komisije, in sicer: 1 Za godbe na pihala: Rudolf Starič, dirigent in član slov. filharmonije, Ljubljana, Filip Bernard, komponist in dirigent, Maribor, Drago Lorbek, dirigent radia Maribor. 2. Za pevske zbore: Gobec Radovan, ravnatelj Glasbene šole, Ljubljana-Moste, Simoniti Rado, dirigent ljubljanske opere, Ajlez Rafael, inštruktor za glasbo pri IOLPS Ljubljana, Kane Jože, dirigent ljubljanske opere, Mihelčič Slavko, ravnatelj Glas--bene šole, Ljubljana-cenfer. 3. Za dramatiko: Tiran Jože, ravnatelj mestnega gledališča, Ljubljana, prof. Marovec Dušan, dramaturg Mestnega gledališča, Ljubljana, Musar Darinka, inštruktor za dramatiko pri IOLPS, Ljubljana. Vrstni red nastopajočih glasbenih skupin je bil določen z žrebanjem. Ta mogočna manifesfaciia rudarskih Svobod Slovenije bo istočasno predstavljala počastitev kulturnih društev ob 10. obletnici osvoboditve naše domovine. V spomin na ta veličastni dan se bodo prodajale spominske značke po 20 din, ki bodo obenem vstopnice za vse prireditve. Obširnost te prireditve pa bo zahtevala mnogo priprave, kakor tudi brezhibno organizacijo na sam dan prireditve. Ce pomislimo, da bo nastopalo okoli 1150 članov, pri čemer se računa še 1500 gostov iz drugih krajev, Ve-lenjčani pa smo tudi številni, moramo predvidevati kakih 4500 do 5000 ljudi. Sodobna postrežba za toliko ljudi pa zahteva od nas vseh, da bomo pomagali pripravljalnemu odboru, tako pri pripravah, kakor pri prireditvi. Apeliramo na vse Velenjčane, da priskočijo pri tem delu res požrtvovalno na pomoč. Prosimo Občinski ljudski odbor mestne občine Velenje, da izda nalog za ureditev zunanjega izgleda, Cestno upravo, da uredi cesto od Velenja do Rudarskega doma, Reševalno postajo za organizacijo prve pomoči, ki naj bi ji pomagala organizacija Rdečega križa, Prostovoljna gasilska društva, da vzpostavijo rediteljsko in požarnovarnostno službo, SZDL, ZB in mladinske organizacije, da priskočijo na pomoč s prostovoljnim delom, železničarje v Velenju, da primerno uredijo in okrasijo železniško postajo, gradbena podjetja, da pospravijo okolico svojih gradbišč, gostinska podjetja, da preskrbijo zadostno hrano in pijačo, trgovska podjetja, da postavijo svoje oskrbovalne paviljone, mesarje, peke in slaščičarje, da preskrbijo zadostne količine svojih izdelkov, kakor tudi vse ostale, ki tukaj niso bili našteti, da vsestransko pomagajo. S skupnimi močmi in dobro voljo bomo pokazali, da se tudi v Velenju da v kratkem času mnogo napraviti. Plodno delo 10. redne skupščine Proizvodnja belih rudarjev v Lendavi znaša v gospodarskem letu 1954 44.677, />< !■■ . i • .. T rr-r r—, rJ1 , )o se pravi, da se je povečala napram Sindikata rudarjev Slovenije v VELENJU leiu 1953 za v tonah 591. Tudi ,XI , , , , ., vodstvo tega kolektiva se je borilo z (Nadaljevanje s 1. strani) publiški odbor je na svoji seji 7. t. m. izdelal nov predlog in to skupno z Izvršilnim odborom socialnega zavarovanja s sporazumu z. Republiškim svetom Zveze sindikatov za Slovenijo, katerega smo predložili merodajnim forumom v pretres in v odobritev. V našiti družbenih razmerah, kier se v ospredju postavlja predvsem človek in skrb za njegovo blaginjo, je naravno, da ce še prav posebno pozornost posveča tehničnemu zdravstvenemu varstvu l'udi pri delu. Človek je najvažnejši činitelj v procesu proizvodnje, zato je posebno pomembno proučevanje vseh tistih pogojev, ki omogočajo normalno storilnost ob čim manjši potrošnji energiie in ob manjši nevarnosti za življenje in zdravje delovnega človeka. Delavski sveti pa to vso splošno skrb v gotovih primerih niso resno jemali. Veliki del krivde odpade ludr n'a vodstvo sindikalnih podružnic, ki niso skrbela za lo, da se več razpravlja o zaščiti človeka na delovnih mestih, se borili za sklepe in iste kontrolirali. Tako imamo še zmeraj veliko število nezgod. V letu 1954 smo zabeležili v rudarstvu, in to v Sloveniji 11 smrtnih nezgod, v jami 9 in 2 na površini. Smrtne nezgode so se pripetile v naslednjih rudnikih: jama : zunaj: Velenje 2 1 Zagorje 4 ~ Trbovlje 1 1 Senovo 2 — Skupaj 9 9 ostalih nezgod smo imeli v lanskem letu kot sledi' Panoga + Rudnik 1954 1953 ali - 112 Zagorje 802 644 + <58 Trbovlje- Hrastnik 1.347 1.217 + 130 Laško 221 246 - 25 Senovo 366 341 + 25 Pečovnik 32 34 - 2 Zabukovca 110 231 - 121 Velenje 760 510 + 250 Krmelj 68 31 + 37 Kanižarica 53 31 + 22 Presika 5 — + 5 Vrcmski Britof 1 — + 5 Kočevje 223 192 + 31 Sičovlje 268 — + 268 Skupaj 4.256 113 Lendava 97 77 - 20 116 Pleše 16 19 - 3 Črna 51 34 - 17 Skupaj 67 Vsega skupaj 4.420 Za primerjavo navajamo podatke za teto 1952 in 1953 ter 1954: Leto Smrtno Oslale Skupaj 1952 19 4.180 4.199 1953 11 3.994 4.005 1954 12 4.814 4.826 Iz gornjega vidimo, da je število nezgod razen smrlnih znalno narastlo. Vzrok za ta porast je treba iskati v okolnosli, da so letos vključene v naše statistične podatke tudi nezgode rudnika Sičovlje (258) in pa v tem, da so nekateri rudniki zabeležili znatnejši porast nezgod. Tako so n. pr. porastle nezgode na rudniku Zagorje za 158, Trbovlje 130, Senovo 25, Velenje 250, Kr-melj 37, Kanižarica 22, Kočevje 31, Lendava 20 in Črna 17. Znižanje nezgod kažejo edino Laško 25, Zabukovca 121, Pleše 3. Ostali rudniki so ostali približno na isti višini. Posebno občuten porast je videti pri manjših rudnikih kol so Krmelj, Kanižarica in Črna. Iz teh podatkov se vidi, da kljub uspehom, ki jih imamo, nismo mnogo napredovali. Res je, da so se vršila razna predavanja, mnogo je bilo nabavljenih zaščitnih sredstev, trudili smo se, da so se zboljšali pogoji dela. Milijoni in milijoni so bili vloženi za vodstvo in lehnično zaščito. Če pa pri tem upoštevamo še izpad produkcije zaradi izgubljenih delovnikov, izplačano hranarino-invalidnino ter pokojnino, ki je bila izplačana v gospodarskem letu 1954, vidimo, da smo ogromno izgubili in pa če še upoštevamo, kar pa vsekakor moramo, koliko so DS prispevali v denarju za higiensko-tehnično zaščit vidimo, da nismo veliko napredovali od predlanskega leta. Težkoče v zaščiti so bile predvsem največje na rudniku barita in svinca v Plešah. Stali smo celo pred problemom, da se rudnik zapre. Zahvaljujoč energičnemu stališču RO rudarjev, oblastnim organom Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica so upoštevali težkoče, s katerimi se je boril kolektiv tega rudnika in določil primerno vsoto za odpravo slabosti v pogledu HT zaščite na tem rudniku. Vsi rudarji, ki pa bolujejo na silikozi, so bili temeljito pregledani in dobili primerno invalidnino ter odgovarjajoče delo. Po razširjenem plenumu CO, ki je bil v Trbovljah 1. in 2. oktobra 1954 pa vidimo, da se je ta vsesplošna skrb o higiensko-iehnični zaščiti spremenila. Rudarju, ki se je ponesrečil v jami, ali celo izgubil življenje, so prej največkrat zatrjevali, da je sam kriv, sedaj to drugače ocenjujejo. Inšpekcijska služba višjih forumov ni bila učinkovita, bila so vsakovrstna trenja. Poseganje kompetenc rudarske inšpekcije v inšpekciji dela, podcenjevanje okrajne inšpekcije itd. RO rudarskih delavcev Slovenije je stalno dobival pritožbe glede neenotnega postopka pri komisijskih ogledih na rudnikih. Velikokrat so se mnenja inšpekcij križala tako, da stvarno tehnično vodstvo na obratih ni vedelo kaj naj ukrene, da bo zakonito. Na razširjenem plenumu, ki je bil na Izlakah 21. 12. 1954, kjer smo obravnavali teze rudarskega zakona in inšpekcijsko službo v rudarstvu, so se slvari še bolj zaostrile. Ta zaostritev se je kasneje na širšili sejah zgladila, dokazano je bilo, da je imel RO popolnoma prav. V letošnjem letu lahko trdimo, da je spor vsklajen in ni več pritožb iz terena. Pohvalno pa je, da je delavski svet v rudniku Zabukovca osvojil sklep, da je treba vsem rudarjem, ki delajo v jami na težkem, nevarnem in mokrem delu, preskrbeti poteg ostalih zaščitnih sredstev tudi usnjene škornje, katere so tudi dobili. Isto skrb je imel tudi delavski svet v Lendavi, samo s to razliko, da so se zaščitna sredstva razdelila tistim, kateri stvarno niso bili upravičeni. Na občnem zboru v Lendavi so delavci upravičeno kri'izirali razdelitev teh sredstev. Upravni odbor je kasneje odvzel vsem tislim delavcem škornje, ki niso bili upravičeni in jih razdelil upravičencem. Zaradi številnih nezgod v jami, predvsem udarcev na nogah, je že RO predlagal Republiški inšpekciji, da po-krene vse potrebno za zaščito rudarjev v jami proti udarcem na nogah s tem,-da mu omogočimo škornje. Moramo pa priznati, da se v zadnjem času od strani delavskih svetov, tehničnega vodstva in sindikalnih podružnic vodi veliko večja briga o higiensko-tehnični zaščiti rudarja. Če rudarji prejemajo vse dajalve, na katere so upravičeni, delujejo vzgojno poleg predavanj v pogledu varstva itd. Mlade, na novo sprejete delavce, se sproli poučuje o varstvu. - Sindikalne podružnice naj pri svojem delu posvečajo polno pažnjo stalnemu izboljšanju pogojev s tem, da gospodarske organizacije nabavljajo in da se tudi uporabljajo primerna sredstva in varnostne naprave. V zvezi s tem na; sindikalne podružnice vzgajajo svoje članslvo in ga navajajo, da se bo vsakdo boril za to, da se obratne nezgode zmanjšajo na minimum. Tovariši! Dosežena proizvodnja premoga v gospodarskem letu 1954 v jugoslovanskem merilu znaša 13,645.000 ton, kar predstavlja v odnosu na teto 1953 povečanje za 17.6% ali v količinah 2 milijona 399.000 ton. To je največja lelna proizvodnja, dosežena v naših rudarskih kolektivih odn. rudnikih Jugoslavije. Da nam bo jasnejša problematika proizvodnosti, se moramo seznaniti z indeksom zaposlenih delavcev v rudnikih premoga v letu 1954 v odnosu na 1953. leto, ki znaša 113, iz česar se vidi, da je produktivnost dela narastla napram 1953. lelu za 3%. Od skupne proizvodnje odpade na slovenske rudnike: Rjavi premog Premog lignita Črni premog 2,247.099 883.500 3.080 Skupna proizvodnja premoga je bila v gospodarskem letu 1954 3,188.473 in je dosežena napram letu 1953 v tonah za 489.787, v odstotkih 18,1. Največjo storilnost beležimo na rudniku Trbovlje-Hrastnik 1,07, Velenje 2,11, Laško 0,65. Iste uspehe v proizvodnji so dosegli vsi rudniki nemetala med temi ima najboljše uspehe rudnik Črna-kaolin in kolektiv v Grobelnem, saj je proizvodnja teh rudnikov rekord napram letu 1953. Proizvodnja Črni-kaolin se je z ozirom na leto 1953 povišala za 45 % in v Globokem za 25 %. raznimi težavami, katere pa so s skupno odgovornostjo prebrodili in tako dosegli tepe uspehe. Na povečano proizvodnjo v lelu 1954 je vplivala boljša organizacija dela, disciplina, letni dopusti, ki so posebno prišli do izraza v lelu 1954 in pa uvedba nove mehanizacije in razširjenje kapacitet. Lanske obračunske plače so iudi ponekod vplivale na produktivnost dela, ki niso dale možnost stimulansa. Tudi v letošnjem letu ne bomo idealno rešili izhodišča. Toda z nečim je bilo Ircba začeti, seveda pa bo treba sistem obračunskih plač izpopolnjevali. Z družbenim planom za gospodarsko teto 1955 ima rudarska panoga, kot ena i/med najtežjih, svoje mesto. Tako imajo vsi rudniki premoga povišan plačni fond za 30 % na obračunske plače, rudniki z. dnevnim kopom pa za 25 %, nemetalni rudniki za 20 % beli rudarji za 15 % na obračunske plače. Zaradi težavnosti, odgovornosti in nevarnosti dela v rudniku imamo mnogo onemoglih rudarskih delavcev, za katere še danes ni rešeno vprašanje invalidnine, tako so vsi tarifni pravilniki v lanskem letu reševali socialne probleme onemoglih rudarjev na račun plačnega fonda, zaradi česar se je ta zmanjšal. Zato so okrajni ljudski odbori oziroma zbori proizvajalcev omogočili od 1 do 5 % povišanje obračunskih plač. Osnovna teza vseh gospodarskih predpisov je v odnosu na nagrajevanje v gospodarstvu težnja, da se uveljavi nagrajevanje po učinku. Tako resnih problemov v rudarski panogi ni bilo pri izdelavi tarifnih pravilnikov, to pa zaradi tega, ker je velik odstotek dela predvsem v jami že normiran. Postavljeni so akordi in uvedene že premije. Eno izmed najvažnejših vprašanj je bilo, kako nagraditi tiste, ki ne dosegajo povprečka in pa uvesti boljši premijski sistem. Pojavljate so se tudi težnje po uravnilovki. Da je v rudarstvu te do neke meje vsklajena tarifna polilika, jasno na podlagi predpisov, smo v ta namen imeli več okrajnih oziroma bazenskih konferenc, na katerih smo obravnavali probleme nagrajevanja v ru-darstvu, sprejeli predloge oziroma sklepe in se po njih ravnali. Veliko pomoči bodo morali nudili kolektivu rudnika Sičovlje. Ta kolektiv ima razne težave, med temi je tudi vskladitev in uvedba nagrajevanja po učinku. Dosedanje delo se je plačevalo po času. Jasno, da je potem iudi učinek bil temu primeren. Vodslvo kolektiva in sindikalna podružnica se trudita, da se bo uveljavilo tudi na tem rudniku nagrajevanje po učinku. Ker pa je na tem rudniku normiranje, akordni sistem in premiranje novo, bomo morali dajati mnogo pomoči, da se bo uskladil ta način nagrajevanja. Celotno predsedstvo oz. plcnum se je trudil, da je čim več prispeval k novim larifnim pravilnikom. Lahko trdim, da imamo tepe uspehe in Iudi velik napredek pri sedanjih tarifnih pravilnikih. Brez dvoma pa je, da še niso vse napake odstranjene, zato bo treba stalno študirati in misliti, da se napake odstranijo. Glavno načelo mora bili, da je tarifni pravilnik, ko je potrjen od komisije za plače, DS in sindikalnega foruma »Zakon« za celotni kolektiv in da ga mora tehnično vodstvo dosledno upoštevati in izvajati, sindikalne organizacije pa kontrolirati, da se pravilno izvaja. Razpon plač v rudarski široki po sedanjih tarifnih pravilnikih, ki so že uzakonjeni, se suče od 1 do 5, tako znaša najnižja plača 6.780 din in najvišja 32.000 din mesečno. Tovariši delegati, dragi gostje! V poročilih smo sedaj obravnavali stvari, s katerimi so se naše sindikalne podružnice in RO vsakodnevno borili in med temi smo tudi velikokrat obravnavali vprašanje naših sindikatov. Tako imamo v sklopu RO sindikata rudarjev 24 sindikalnih podružnic in v teh zaposlenih 14.845, organiziranih 12.919 in neorganiziranih 1.926. Sedež Republiškega odbora je na priporočilo skupščine prenešen v Trbovlje, kjer ima svoje prostore v Partijskem domu. Po sklepu prve seje predsedstva je bilo Tajništvo zadolženo, da se nabavi nov inventar, stari pa se proda. To se je izvršilo. Republiški odbor je od izvolitve do danes, ko polagamo obračun dela, imel deset sej predsedstva, dva razširjena plenuma, dve seji razširjenega predsedslva in eno sejo z vsemi predsedniki in tajniki, kjer pa smo izključno obravnavali organizacijska vprašanja. Na ostalih sejah, konferencah in plenumih, na katerih so se polnošte-vilno odzvali, pa čeprav je šla obremenitev stroškov vsakokrat na sama podjetja, so se obravnavali problemi, ki so bili življenjsko važni za vse kolektive. Polen vseh teh problemov je na predlog CO, RO rudarjev organiziral tekmovanje v nogometu v republiškem merilu in kasneje tudi Zvezno nogometno tekmovanje, katero se je vršilo v Trbovljah. Dalje je RO pripravil in organiziral novi počitniški dom na Bledu. Dalje krepil s'ike mednarodnega sodelovanja. Zamenjali smo obisk z rudarskimi delavci iz Zapadne Nemčije itd. Z občnimi zbori sindikalnih podružnic smo letos v glavnem lahko zadovoljni, saj so bila poročila objektivna in dobro pripravljena. Člani pa so sproščeno razpravljali o zadevah, ki jih teže. Precej temeljito so obravnavali delo samoupravnih organov podjetja in skupnosti. V začetku so sicer manj razpravljali o tarifnih pravilnikih, medtem, ko so bili kasneje dostikrat glavni predmet razprave. Vse kaže, da so postale ♦ podružnice samostojne, sindikalni odborniki pa so pokazali več iznajdljivosti in širine pri obravnavi posameznih vprašanj. Tudi z. udeležbo na občnih zborih smo lahko zadovoljni in je prišlo na občne zbore dostikrat več članov, kot druga teta. Zgodilo se je tudi, da občni zbor ni bil sklepčen na rudniku Črna-kaolin in v Laškem. V Pečovniku pa se je občni zbor izvršil ob prisotnosti dveh tretjin članov, ker je bil občni zbor sklican ob delovnem času, ko sta bili lorej samo dve Ireliini rudarjev proslih, kar so odgovorni funkcionarji zagovarjali s tem, da so mnogi rudarji iz oddaljenih vasi in jih je težko dobiti na zborovanje ob nedeljah. To je pač linija manjšega odpora. Občni zbori so za nami. Izvoljeno ie novo vodslvo in lo v 24 sindikalnih podružnicah imamo 440 novih funkcionarjev, med katerimi je nekaj mladih ljudi, katerim bo treba vsetransko pomagati, imeti z njimi potrpljenje in jih vzgajati v dobre sindikalne funkcionarje. Pokazala se je še ena slaba stran, predvsem funkcionarjev, da so odklanjali funkcije pri novi kandidaturi. Kasneje so sicer pristali in je bilo pomembno to, da so ravno ti bili z ogromno večino izvoljeni. Pomoč občnim zborom sindikalnih podružnic je bila od strani predsedstva Nerednosti v mezdnem oddelku Rudnika lignita Velenfe Revizija, ki jo je uprava Rudnika lignita Velenje izvršila v mezdnem oddelku svojega podjetja, je pokazala zelo čudno poslovanje tega oddelka. V podjetju je bilo zadnji dve leti precej fluktuacij delovne site. Delavci so večkrat zapuščali podjetje brez. regularne odpovedi in ne da bi zapustili svoje naslove, zaradi česar so njihovi zaslužki v izplačilnih vrečicah ostajali v podjetju. Prav tako razlike v prejemkih delavcev, ki so regularno prekinili delovno razmerje med mesecem, dobili pa so izplačane te osnovne plače brez doseženih akordov, ki v času prekinitve dela še niso mogli biti izračunani. Namesto, da bi odgovorili uslužben- ci mezdnega odelka v predpisanem roku denar deponirali v blagajni podjetja, so ga zadrževali po raznih predalih mezdnega oddelka. Ugotovljeno je bilo, da si je uslužbenec Čobal Rafael večkrat prisvojil denar iz izplačilnih vrečic. Poleg tega so bile iudi ugotovljene nepravilnosti pri izplačevanju otroških doklad in odtegovanju obveznih odplačil bančnih in potrošniških kreditov. Uprava Rudnika lignita Velenje poziva vse bivše člane kolektiva, ki niso dobili izplačanih vseh svojih prejemkov, da pismeno ali osebno prijavijo svoje zahteve pri računovodstvu podjetja. Vodstvo sindikata skupno z vsemi organizacijami bo moralo oskrbeti, da te probleme v gospodarskem letu 1955 odstranimo. Kjer je veliko število naših rudarskih delavcev vključenih v naše DPD »Svoboda« bo istih naloga, da se tudi s temi problemi bavijo. Mogočna manifestacija kulturne revije rudarskih »Svobod«, ki bo 17. IV. v Velenju, na čast 10. obletnice, bo ponovni dokaz, kako naša oblast skrbi za splošni kulturni in prosvetni dvig delavstva. 1150 kulturnih delavcev v 35 sekcijah bo nastopalo v 10 pevskih zborih, 6 dramskih skupinah, 6 godbah na pihala in dveh orkestrih. Naloga »Svobod« pa ne sme biti usmerjena samo na glasbo, dramatiko, temveč bodo vodstva »Svobod« morala poskrbeti tudi za razne diskuzijske večere, izobraževalne krožke, čitalnice itd., skratka vsestransko skrbeti za vzgojo. Predvsem bomo morali nuditi to pomoč mladim našim delavcem. Napačno bi bilo, ako bi skušali reševati probleme delavske mladine ločeno od našega ekonomskega položaja in stop-nie razvoja družbenega upravljanja. Tov. Kardelj pravi v svoji zbirki: Državljan v našem političnem in ekonomskem življenju, med drugim: »Mi ne maramo obljubljali ljudem, da se bosta jutri cedila mleko in med po naši deželi. Za nekaj takega so naše proizvodne site še daleč preslabe in premalo razvite. Toda eno stvar pa lahko napravimo in to smo tudi takoj brez zavlačevanja storili, in to je, da smo upravljanje sredstev, od katerih je odvisen družbeni napredek in blagostanje delovnih ljudi iztrgali iz rok vladajočih razredov in birokracije in ga izročili skupnosti delovnih ljudi, torej tudi vsakemu posameznemu človeku, da tako on sam postane gospodar svoje usode.« V sindikalnih vodstvih imamo res lepo število mladih delavcev slično tudi v DS, če se pa poglobimo globlje pa y vidimo, da stara rudarska tradicija pada. Mladi rudarski delavci ne spoštujejo svojih predpostavljenih paznikov, prvopisanih kopačev, avtoritete, discipline in razne nasvete v proizvodnem procesu in nasvete sploh — spoštovanje do rudarskega poklica pada. Skratka, za vsetransko skrb mladega delavca bomo morali v bodoče bolj skrbeti. Vsakodnevna skrb za svoje članstvo, nam sindikalnim funkcionarjem narekuje večjo doslednost. Velikokrat se zgodi, da člani zaman iščejo pojasnila in slično od svojih vodstev. Skrb za mladega človeka, predvsem to velja za borce NOB, (zgodi se, da za borca ni S popolno mehanizacijo jame bo težko delo naših rudarjev zelo olajšano. Tudi stari jamski vozički bodo postali žrtve mehanizacije. RO dobra in je vladala kolektivna odgovornost, vsak član ie obiskal liste podružnice, za katere je bil zadolžen. Na letošnjih občnih zborih smo ugotovili še eno slabo stran, to je nepismenost v naših rudarskih kolektivih. Med diskusijo na občnem zboru v Črni-kaolin je bilo ugotovljeno, da je še 10% od skupnega staleža nepismenih in sicer 21 po številu, prepričan pa sem, da ta primer ni osamljen. Malo čudno izgleda, da imamo še take primere. časa za razgovor) velikokrat je treba drobne stvari obravnavati na DS, ki pa bi jih lahko rešili odgovorni na rudniku. Taki in slični primeri so prišli do izraza predvsem v Zagorju. Simpatični in priljubljeni pa dosežejo marsikaj, nd da bi obravnaval take stvari DS ali upravni odbor. Dalje, velikokrat smo zadovoljni s samo intervencijo glede napak, ki se z dneva v dan dogajajo. Ozko reševati (Nadaljevanje na 3. strani) Plodno delo 10. redne skupščine Sindikata rudarjev Slovenije v VELENJU (Nadaljevanje z 2. sirani) probleme samo na rudniku in kolektivu je sicer pametno, saj smo za lo izvo-Jjeni, toda zavedali se moramo, da se standard ne rešuje samo ozko v podjetju, čeprav je važna proizvodnja, in se moramo tega vprašanja resno lotili, toda istočasno moramo vse probleme širše obravnavati, pogledati, oziroma pomagati reševali vse probleme v okviru komun. Živo se moramo sindikalni funkcionarji zanimati, kam gredo dohodki, ki se odvajajo, kaj je najbolj pameino, da se dela, kakšne so cene na trgu, v trgovskih podjetjih, mesnih podjetjih, gostinskih obraiih, ostali obrti in postrežba. Kaj se nam je zgodilo te dni konkretno v Trbovljah? Vsi člani ZK, sindikalni funkcionarji, člani DS so skrbno, dosledno in živo diskutirali o osnutku tarifnega pravilnika, dajali pripombe in podobno. Usluž-nostna podjetja pa so z druge strani dvigala cene samovoljno, brez vednosti oblastnih organov, ali so celo imeli pristanek, čeprav neopravičeno. Ostre intervencije sindikalnih vodstev so preprečile takšne in podobne pojave. Zavedati se moramo, da smo proizvajalci in istočasno potrošniki. V politični knjižici Socialistična demokracija v jugoslovanski praksi tov. Edvard Kardelj pravi: »Praksa sindikatov in njihovega razvoja v naših razmerah kaže, da se te funkcije izražajo v raznoternih nalogah: Prvič ostaja sindikatom še nadalje določena zaščitna funkcija. Skupno s komuno potrjujejo sindikati osnovne postavke tarifnih pravilnikov, tako da ima ta pravilnik v določenem smislu značaj kolektivne pogodbe. S tem, da sindikati posameznih panog sodelujejo tako pri izdajanju tarifnih pravilnikov, zagotavljajo enotno raven ustrezajočih osnovnih plač za isto delo. Pri izvajanju tarifnih pravilnikov skrbijo sindikati tudi za zaščito pravic posameznega delavca do organov podjetja ali drugih lokalnih činiteljev. Borijo se za boljšo zaščito dela, za ustrezajoče zdravstvene in druge ukrepe za zaščito delavcev itd. Drugič: sindikati obenem pomagajo pri vsklajevanju neposrednih ekonomskih interesov vseh delavcev z interesi posameznih delovnih kolektivov s tem, da se borijo, da bi bile materialne in druge pravice delavcev povsod enako zagotovljene, in celo s fefn, da se borijo proti možnim egoističnim tendencam posameznega delovnega kolektiva, ki bi utegnile škodovati drugim kolektivom. Tretjič: sindikati morajo pomagati delavcem, da bi se čim bolj usposobili za svoje naloge v organih samoupravljanja v proizvodnji in komunah, da bi čim bolje razumeli svoje pravice in svojo vlogo in da bi lahko čim aktivneje razvijali svojo iniciativo v proizvodnji. Zato se trudijo zlasti za ekonomsko, strokovno in drugo izobraževanje delavcev, pa fudi za njih kulturno izpopolnjevanje, čelriič: sindikati morajo prav tako skrbeti za potrebe vsakdanjega življenja delavcev in uslužbencev, kakor tudi za njihov počitek in razvedrilo. Organizirajo ali dajo iniciativo za organizacijo menz, socialnih ustanov, domov za oddih, zdravilišč in letovišč, ustanov za telesno vzgojo in tako dalje.« Besede tov. Kardelja o vlogi in vsebini dela nam povedo, da so funkcije sindikatov še nadalje zelo pomembne. S kolektivno odgovornostjo sindikalnih vodstev, skupno z organi delavskega samoupravljanja se bomo morali potruditi, da zadane naloge čim uspešnejše rešujemo. V referatu, tovariši delegati, ni zajeta vsa problematika, prepričan pa sem. da boste v diskusiji referat dopolnili tako, da bomo lahko napravili oz. sprejeli ustrezne sklepe za nadaljnje delo, kajti zavedati se moramo, da brez kolektivnega dela in brez skupne iniciative ni napredka. Naj živi deseta obletnica Zveze sindikatov nove socialistične lugoslavije in njen predsednik Duro Salaj! Diskusija, ki ie sledila tajnikovemu in nato blagajnikovemu poročilu je bila zelo živahna, življenjska in konstruktivna. Vsi diskutonti so se ustavili ob vprašanju novega plačnega sistema in brez izieme ugotovili, da je nov sistem dober in stimulativen, kar o starem ni mogoče trditi. Iz diskusije je bilo razvidno, da so delegati in podružnice pravilno razumeli smisel in dalekosežne pozitivne poslcdice, ki jih bo ob pravilni uporabi imel nov sistem za vse naše gospodarstvo, predvsem za dvig življenjskega standarda, ki ga je star sistem s svojo deslimulativnostjo izpodkopaval. Mnogo je plenum razpravljal tudi o rudarskih invalidih in izčrpanih rudarjih, ki so si pridobili kopaško kvalifikacijo, vendar pa jim zdravstveni pogoji ne dovoljujejo, da bi oslali pri svojem delu. To vprašanje so podjetja reševala vsaka po svoje, vendar pa vedno na škodo plačnega fonda ali pa prizadetega posameznika. To vprašanje, ki je stalen predmet diskusije že od 1946. I. ne more biti rešeno niti s 5 % povišanjem plačnega fonda, ki ga lahko dovoli OLO, temveč ga je treba rešiti načelno z Zavodom za socialno zavarovanje in Zveznim izvršnim svetom. Skoraj vsi diskutanti so ugotavljali, da je mnogo sindikalnih funkcionarjev pri svojem delu neagilriih in nedoslednih, kar se zelo pozna pri delu posameznih podružnic in zavesti sindikalnega članstva. Delegati so zelo energično obsodili nezadržno dviganje cen pri raznih uslužnostnih in trgovskih podjetjih, kar je povsem neupravičeno. To se je zgodilo v Trbovljah, kjer so trgovci in obrtniki fakoi, ko so izvedeli, da je OLO odobril rudniku 5% zvišanje obračunskega skalda plač, linearno dvignili cene potrošnim in prehranbenim predmetom. Le energični . intervenciji sindikata je uspelo, da je ta špekulafivni ukrep zavrla. Nerazumljiva je v sedanji borbi za zniževanje in ustaljenje cen tendenca OLO Trbovlje, ki hoče, da bi rudnik dvignil cene premogu s čimer bi tudi OLO kot udeleženec na dobičku prišel do večjih sredstev. Sindikat se bo proti takim in stičnim težnjam dosledno in odločno boril, ker bi njihovo uresničenje nujno pomenilo zvišanje cen v industriji, trgovini itd., kar bi najbolj občutil spet drobni potrošnik, naš delovni človek. Skupščino so pozdravili tov. Mavricij Bore v imenu Glavnega republiškega odbora sindikatov Slovenije, ing. Tadija Popovič v imenu Centralnega odbora sindikata rudarjev FLRI, Omer Mehtič za Glavni odbor sindikatov rudarjev BiH in Albin Medved za OSS Celje. Plenum je sprejel naslednje sklepe: SKLEPI sprejeti na redni leini skupščini sindikata rudarjev za Slovenijo 1. Sindikalne organizacije morajo nuditi vsestransko pomoč delavskim svetom in upravnim odborom v vseh gospodarskih problemih, kakor tudi pri dviganju strokovnega kadra, da bo leta kos fežkim nalogam v socialističnem delavskem samoupravljanju. 2. Novo predsedstvo Republiškega odbora sindikatov rudarjev, naj predlog o znižanju staža rudarskih delavcev in ujeditve vprašanja rudarskih invalidov ter onemoglih rudarjev, podrobneje utemelji na vseh merodajnih forumih v svrho čimprejšnje rešitve tega perečega vprašanja. 3. V svrho omejitve poklicnih nezgod v rudarstvu naj se prouči najbolj tipične oz. pogoste primere nezgod ter na osnovi ugotovitev podvzame potrebne ukrepe. Predsedstvo RO rudarjev naj tudi zahteva od podjetij, da njihovi delavci uporabljajo že obstoječa zaščitna sredstva ter skrbe, da bodo tudi tehnične zaščitne naprave po jamah v redu. Sindikalne podružnice in uprave podjetij nai s predavanji oziroma strokovnimi teeajj vzgajajo in dvigajo strokovni nivo in disciplino članov kolektiva. 4. Skupščina naroča upravam sindikalnih podružnic, da strogo pazijo na pravilno izvajanje novih tarifnih pravili hikov s posebnim ozirom na akordne iabele, ki so njih sestavni del. 5. Sindikalne podružnice naj po svojih pododborih skrbijo za pridobitev še neorganiziranih delavcev v članstvo. 6. Skupščina naroča bodočemu predsedstvu, da že obstoječe zveze oz. sodelovanje z odbori sosednjih republik poglobi in še bolj utrdi. 7. Proti kakršni koli tendenci dviganja cen naj kakor RO rudarjev tako tudi vse podružnice vodijo najostrejšo borbo. 8. Bodoče predsedstvo RO rudarjev se zadolžuje, da v sporazumu z republiškim in okrajnimi zavodi za soc. zavarovanje izvede akcijo za izločitev gotovih zdravilišč in okrevališč iz gostinsko turistične stroke in jih usposobi za delavska zdravilišča in okrevališča. 9. Za utrditev rudarske tradicije naj sindikalne podružnice, kakor tudi RO rudarjev poskrbe za nabavo rudarskih praporov ter po možnosti povečajo število rudarskih uniform in splošno skrbijo, da se poživi in ohrani rudarska tradicija. Bodoče predsedstvo naj tudi razpiše natečaj za rudarsko himno. 10. 3. julij — rudarski praznik naj se letos ob 10. obletnici osvoboditve po vseh delovnih kolektivih posebno svečano praznuje. du naj.se osnuje, gospodarski odbor, 12. Dohodki izrečenih kazni naj se v bodoče odvajalo v dohodke podružnic. 13. V zvčzi s primankljajem RO rudarjev v letu 1954 naj RO napravi razrez za vse sindikalni podružnice, koliko naj vsaka posamezna podružnica prispeva iz svojih rezervnih fondov iz leta 1954 za krilje tega primanjkljaja. Razne interesantne podrobnosti iz diskusije in novokonsiituiranega predsedstva Republiškega odbora sindikata rudarjev Slovenije, bomo objavili prihodnjič. Tov. Medved Albin, predsednik OSS Celje 11. Glede na poslovanje počitniškega doma na Bledu v letu 1955 naj se pri Narodni banki izposluje pod konto — Poč. konto Bled. Za poslovanje na Ble- OCENJUJMO PRAVILNO DELO in napore naših zdravnikov Upravni odbor Okrajnega zdravstvenega doma Šoštanj obravnava na sejah v glavnem zdravstveno problematiko našega okraja. Na eni zadnjih sej je razpravljal med drugim tudi o delu, ki ga opravljajo zdravniki s tem, da vršijo hišne obiske na domu pri bolnikih, ki zaradi značaja svoje bolezni ne morejo sami v ambulanto. Iz poročila, iki je bilo podano izhaja, da porabi zdravnik v Velenju povprečno 5 ur dnevno, vštevši tudi nedelje in praznike, za to delo in da ga v ve-fiki meri opravlja peš ob vsakem vremenu in vsakem dnevnem in nočnem času. Da je to zelo hud napor za človeka, ki mora po svojem končanem delu v ambulanti ali posvetovalnici opraviti še dodatnih 5 ur bi moralo biti razumljivo vsakemu človeku. Temu pa ni tako. Analiza, ki jo ie izvršil Okrajni zdravstveni dom v Šoštanju je pokazala, da zavarovanci kličejo zdravnika na dom mnogokrat brez. nujne potrebe. Navajamo nekaj posebno kričečih primerov, ki naj podkrepijo našo ugotovitev. Zdravnik je bil klican ob 2' ponoči k bol niči. Odzval se je takoj in na vprašanje po težavah, je izvedel, da je pred dvema dnevoma imela hude bolečine v glavi. Nič mani utemeljen ni primer, ko je zdravnik na nujni poziv opravil obisk in ni našel bolnika doma ali pa primer, ko je bolnico ti kateri je bil klican našel na dvorišču v pogovoru s sosedo. Mnogo ie tudi primerov, ko zdravnik ob priliki obiska ugotovi, da bolezen ni takega značaia. da bi bolnik ne mogel sam v ambulanto ali pa dobi nejasne, da celo napačne podatke, ki potem otežkočajo uspešno zdravljenje. Vsi našteti primeri jasno kažejo, da imajo nekateri zavarovanci nepraVilen odnos do zdravstvene sluŽDe in do svojega zdravnika — posebno do zdravnika — saj mu s svojimi pretiranimi zahtevami kratijo čas, ki mu je potreben za počitek in čas, ki mu je potreben za strokovno izobrazbo, brez katere si ni mogoče zamisliti napredka v zdravstvu. Na drugi strani se pa tudi dogaja, da zavarovanci kličejo prepozno, kar ima lahko usodne posledice za bolnika. Posebno pri dojenčkih ne smemo odlašati z zdravniško pomočjo. Zamislite se v položaj vestnega zdravnika, ki mu je na skrbi zdravstveno stanje njegovega sektorja, ko pride zjutraj v ambulanto objokana mati ali mrko gledajoč oče po mrliški list za dojenčka, ki je ponoči umrl. Povedo mu, da je bil otrok zadnje dni sicer nekoliko siten, v ostalem pa zdrav, zato niso smatrali za potrebno klicati zdravnika. Obdukcija potom pokaže, da je dojenček bil rahitičen. Rahitis je bolezen dojenčka in malega otroka?, ki povzroča samo po sebi ali pa v zvezi z drugimi boleznimi pri nas še vedno mnogo smrtnih primerov. Njen začetek je že v materinem telesu in nastopi največkrat zaradi nepravilne prehrane in mnogih drugih okolnosti. Zdravstvena služba se zaveda nevarnosti, ki preže od te strani na naš mladi rod in naše bodoče matere, zaveda se tudi, da je preprečevati bolezen mnogo ceneje in uspešneje kot pa jo zdraviti, zato obstajajo v .vsakem zdravstvenem okolišu posvetovalnice za dojenčke in nosečnice, v katerih daje zdravnik navodila in fudi sredstva za uspešno borbo proti rahitisu, kot tudi proti vsem drugim boleznim, ki ogrožajo naš mladi rod in naše bodoče matere. Kako torej postopati, da bo zdravnik lahko uspešno vršil svojo , zelo odgovorno iVnaporno delo in da se pri tem ne bo po nepotrebnem izčrpaval? Vsak obisk na domu je treba načeloma prijaviti v ambulanti med časom, ko zdravnik ordinira. Na vprašanja dajfe jasne odgovore, da bo lahko zdravnik presodil ah je obisk na domu potreben. Prepustite mirne duše zdravniku, da odloči če je nujnost obiska na domu potrebna in ne otežujfe mu s pretiranimi zahtevami njegovega dela. Naše načelo je, pomagali ob vsaki uri in z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Pri tem je pa potrebno sodelovanje posameznika in tudi skupnosti, da bi ta napor rodil zdrave sadove. Saje, saje... Koliko časa še? Termoelektrarna v Velenju Velenje je v zadnjih letih zelo napredovalo, saj je v kratkem času zraslo mnogo lepih stanovanjskih stavb. V fiačrtu pa je, da se bo razvilo v lepo in moderno industrijsko mesto. Tudi prostor, kjer se bo mesto razvijalo je zelo lep in primeren, prav tako je lepa tudi okolica. V neposredni bližini so lepe izletniške točke in dovolj gozdov, v katerih bo naš delovni človek v prostem času dobil potrebno fizično in duševno okrepčilo. Pri vsem tem pa prebivalce Velenja skrbi problem, o katerem se mnogo govori. To je velenjska termoelektrarna, ki noč in dan bruha dim in na debelo raztresa saje po najbližji okolici. Sicer te saje niso zdravju škodljive, so pa zelo neprijetne za vsakogar, ki je zaposlen v rudniku in elektrarni, saj si marsikdo večkrat mane oči, ki mu jih je veter napolnil s sajami. Gospodinje se večkrat jezijo, ker morajo čistiti okna, na katera jim veter nanosi saje. Tudi perila ne morejo razobesiti kadar piha jugozahodnik. Pri vsem tem se vprašujemo, če se to ne bi dalo nekako urediti? Velenjčani vedo povedati, da je elektrarna pred vojno trosila zelo malo saj. Tudi druge termoelektrarne ne trosijo tako velikih količin saj kot velenjska, zato bi bilo nujno potrebno nabaviti potrebne naprave, ki bi zajele večino nadležnih saj in s tem preprečile neprijetnosti velenjskim prebivalcem. Ker nisem strokovno to.liko razgledan, da bi znal pojasniti kako naj bi se ta stvar uredila, upam, da se bo našel kdo v elektrarni, ki nam bo znal v prihodnji številki našega časopisa pravilno obrazložiti, zakaj je tako in če se bo kaj ukrenilo za odstranitev tega problema. T. Vzgojno delo Ljudske univerze v Šoštanju Ljudska univerza v Šoštanju deluje že več let. Začetek je bil povezan s težavami, kakršne so sploh v navadi v začetku take dejavnosti. Gotovo je bilo najtežje privaditi ljudi na redno obiskovanje predavanj ljudske univerze in jim privzgojili, da čutijo po takih predavanjih vedno večjo potrebo. In vendar je z zanimivimi in kakovostnimi predavanji univerzi uspelo, da so poslušalci že nestrpno čakali na torke, ko so navadno bila predavanja. Povprečni obisk na predavanjih iz leta v ieto raste in je v tej sezoni dosegel številko 150 poslušalcev na predavanje, torej očiten znak vse večjega zanimanja za predavanja. Preteklo sezono je ljudska univerza zaključila s 15 predavanji, v tej sezoni pa je doslej organizirala že 11 predavanj. Predavanja so z vseh področij, tako vzgojna, zunanje politična, notranje politična, potopisna, biološka, z drugih znanstvenih področij in je že fežko določiti, katero od njih bolj »vleče«. Večina predavanj je bilo ob spremljavi s skiopfičnimi slikami ali filmom, s čemer postanejo predavanja toliko bolj privlačna. Ljudska univerza fudi nima več toliko težav z reševanjem gmotnih težav. Podjetja in ustanove izdatno podpirajo njeno delo. Večje so težave s predavatelji. Ljudski univerzi ni uspelo angažirati toliko domačih predavateljev, čeprav jih v naši komuni ni malo, pač pa si ie morala zagotoviti sodelovanje predavateljev izven okraja, tako iz Ljubljane, Maribora in iz Celja. Ta predavanja so zato povezana z visokimi stroški, so pa res skrbno pripravljena, odlično podana, zato tudi privlačna in bolj obiskana. Led je prebit. Univerzi je zagotovljen stalen kader obiskovalcev in tudi ljudem, ki nekdaj niso bili vajeni te oblike razvedrila, so postala predavanja ljudske univerze v Šoštanju, sredstvo njihovega duševnega razvedrila in izobrazbe. To je postalo tako očitno, da to opazijo tudi predavatelji iz drugih krajev, ki so se doslej o obisku na predavanjih in o zanimanju poslušalcev za vsebino predavanj v primerjavi s poslušalstvom v večjih mestih dokaj laskavo izražali. DPD Svoboda v šošfanju, v katere sestavu deluje ljudska univerza v Šoštanju, izvršuje s tem eno izmed svojih številnih nalog napredka in prosvet-ljevanja delovnih množic, prav uspešno T. M. Graditelji termoelektrarne in še kaj Zadnje čase se precej razpravlja o pomenu in gradnji termoelektrarne v Šoštanju, ki je neposredno povezana z razvojem Rudnika Velenje — toda pustimo to, danes poglejmo malo po kolektivu »Gradisa«, ki se na vse načine trudi, da bo vse pripravljeno za pravočasno montažo strojev in ostalih del. Na gradbišču je vse živo — od ratie-ga jutra do poznega večera klubujejo naši delavci vsem vremenskim nepri-likam. Betonerske skupine tovariša Spindlerja ne počivajo nifi ponoči. Po skorai štiriletni prekinitvi dela, ie glav-ni^pogonski objekt zopet postal središče dela celotnega kolektiva. Ko smo na nedavni seji delavskega sveta ugotavljali uspehe naše dejavnosti, lahko s ponosom trdimo, da je bilo v lanski sezoni, kljub mnogim objektivnim težavam izkopano in prevoženo 140.000 m3 zemlje, izdelano 115.000 m2 opažev, vgrajeno 17.000 m3 betona ter skrivlje-no 650.000 kg železa. Nešteto je še stvari, bilo pa bi preveč, če bi jih našteval. Prav tako smo po enoletnem odmoru prevzeli izvedbo industrijskih gradenj v Rudniku lignita Velenje, nadaljevali z gradbenimi deli na okrajni upravni zgradbi v Šoštanju itd. K vsem tem ogromnim uspehom, pa so največ pripomogli tisti delavci in uslužbenci, ki so žrtvovali nešteto noči in nedelj in se niso ustrašili še tako slabega vremena, ki se niso pečali s šuš-marstvom in dostikrat zanemarili svoj dom in družino samo, da je bila naloga pravočasno izvršena. Pri tem bi ■ še omenil delo naših delovodij in. tehnikov — saj je na enega delovodjo odpadlo okoli 140 milijonov, dočim na enega tehnika 123 milijonov izvršenih gradbenih del! Vrednost ene ure se je v primeru z letom 1953 povečala za 73,40 din, letna produkcija enega delavca pa je znašala 975.000 din. Čeprav so uspehi kolektiva ogromni, se bo vendar treba v letošnjem letu — kakor je na sestanku delavskega sveta dejal šef gradbišča inž. Cvahte — vztrajno boriti za znižanje cen gradbenih proizvodov in v zvezi s tem povečati delovno disciplino in posvetili mnogo več pozornosti čuvanju materiala. Čim več nas je, tem ostrejša mora biti disciplina, ker le na ta način bomo lahko ščitili vse tiste, ki so prišli na gradbišče, da čim več napravijo in si z boljšo storilnostjo povečajo svoje dohodke. Zavedamo se ogromnih nalog v letošnjem Iefu in njihov doprinos k zboljšanju socialističnega gospodarstva. V ,.Andrejevem domu" na Slemenu je bil V. plenum CK Ljudske mladine Slovenije, Šoštanj one mladince, ki danes še niso zainteresirani za mladinsko organizacijo, ampak prežive svoj prosli čas v raznih lokalih in s tem zapravljajo denar na škodo svojega zdravja ter se vdajajo nemorali, ki samo negativno vpliva na njihovo življenje. Mislim, da mora mladinska organizacija razglabljati o teh vprašanjih in negativnih pojavih, ki ne sličijo mladincem, ki žive v laki domovini kot je naša. Vprašujemo se, zakaj gre mladina v gostilne, da tam zapravlja čas, namesto, da bi vzela knjige v knjižnici, obiskovala razne prireditve in drugo, kar bi ji omogočilo, da bi lahko v svojem življenju premagovala ovire, ki bi ji eventualno delale težave. Mislim, a verjetno ne sam, da leži napaka v samem vodstvu mladinske organizacije. Vodstvo organizacije bi se moralo zain'eresira'i, če že ima to funkcijo, a ne, da pusti vse lepo v miru in pusti stvar teči mirno svojo pot. To je napačno mišljenje vseh mladinskih aktivistov, ki ne omogočajo mladini to, kar potrebuje za razvoj ali pa niso zainteresirani za mladinsko organizacijo, marveč so samo voditelji na papirju, ki po delu sodeč niso niti toliko zaslužni, da bi bili lahko člani Ljudske mladine. Zavedati se moramo, da je samo dober mladinec lahko dober aktivist, ki zna voditi mladino po pravi poti, po kateri bi morala iti. Ne smete misliti, da je tako stanje po vseh naših vaseh, vendar so kraji, kjer stvarno obstaja tako vodstvo, ki ne bi smelo biti niti na papirju. Nisem še dolgo v Velenju, vendar se mi zdi, da je sekretariat LM na pravi poti. Voljo do dela imajo in če bodo v svojih načrtih uspeli, polem bo verjetno odpadlo mnogo skrbi, ki se še danes sučejo okoli mladine. Ivo Ni dolgo tega, ko je Društvo prija-ljev mladine v Velenju slavilo prvo obletnico obstoja. — Nas predvsem zanima to, kaj bi ob tem dogodku imeli povedati o vašem društvu? Ali je društvo že prebrodilo začetne težave in začelo izpolnjevati naloge, ki jih kot prijatelj mladine ima? Kakšne naloge ste si zadali in kakšno pomoč vam nudijo druge množične organizacije? RUDARJEV © MLADINSKI KOTIČEK Iz statuta Ljudske mladine Slovenije Mladi rod Jugoslavije je ponosen na svojo socialistično domovino, v kateri ne vlada sistem izkoriščanja človeka po človeku, kjer ni narodnostnega zatiranja in brezpravnosti, v kateri socializem postaja stvarnost, kjer razvoj družbenega upravljanja in socialistične demokracije prinaša delovnim ljudem vedno večjo blaginjo, več osebne sreče, svobode in možnosti za ustvarjalno delo in iniciativo mladih ljudi, kjer se ustvarjajo vsi pogoji za vsestranski razvoj in srečno življenje mladine. Zato je najčastnejša dolžnost Ljudske mladine Jugoslavije, zagotoviti svoboden in nemoten razvoj socialistične Jugoslavije in ohraniti njeno neodvisnost. Članstvo Ljudske mladine se bori za še tesnejše zbližanje in medsebojno spoznavanje naših narodov in mladine, za spoznavanje zgodovine in kulture posameznih narodov, za ohranitev'in še nadaljnje utrjevanje bralstva in enotnosti narodov Jugoslavije, razvija zavest in ljubezen do jugoslovanske skupnosti. Prerez skozi življenje mladine na vasi Mladinska organizacija na vasi predstavlja danes veliko vlogo pri raznih mladinskih akcijah, a poleg tega je pomoč Zvezi komunistov in njen rezervoar za izpopolnjevanje vrst Zveze komunistov z novimi člani. Če opazujemo razvoj mladinske organizacije na vasi od osvoboditve do danes, potem lahko opazimo veliko razliko na ideološko političnem .polju, obenem pa lahko ugotovimo, da se je stanje v njenih vrstah z ozirom na preteklost izboljšalo. Organizacija Ljudske mladine predstavlja politično organizacijo, ki je nosilec nove ideje in organizator vseh akcij na vasi. Če pogledamo in potegnemo paralelo med mladinsko organizacijo na vasi in organizacijo v mestu, vidimo, da ima mladina v mestu večje možnosti v pogledu kulturno-prosvet-nega dela, kakor pa na vasi. Ko smo imeli mladinski sestanek, sem pri točki »razno« vstal in rekel: »Meni je dovolj. Takšnih setankov ne bom po- MLADINA je sposobna SAMOSTOJNO DELATI sečal.« Sekretar organizacije me je takoj vprašal zakaj. »Ali mogoče ne želiš biti več član naše organizacije?« »Ne, jaz želim biti član in jaz bom tudi ostal, toda spremeniti morale repertoar naših sestankov in omogočiti mladini, da dela tudi na drugih področjih. Potrebno je, da se da mladini poleg političnega znanja tudi razne obiske kulturnih centrov, da omogoči mladini razširitev obzorja na drugih sektorjih in smereh dela.« Prvo in osnovno za vse naše organizacije je, da poznajo našo notranjo politiko, kakor tudi zunanjo poliMko, družbena vprašanja itd. Da pa bi bilo vse to naše delo bolj pestro in živahno, bi moralo vodstvo organizacije poleg po-lrično-ideološkega dela, ki je nujno potrebno pri vzgoji mladega človeka, pripraviti tudi na področju zabavnega življenja, ki je mladini svojsko, razne prireditve in izlete, ki bi poleg članov organizacije pritegnili še1 nečlane in dobili s tem možnost, da tudi nje pripravimo za vstop v organizacijo. Ako bo mladinska organizacija tako delala, potem ne bo neuspehov, temveč samo uspehi. S tem bi pritegnili na sestanke in k delu v organizaciji na splošno tudi Na svojem petem plenumu, kateremu sta prisostvovala tudi predsednik in sekretar CK LMS, je okrajni komite LMS Šoštanj razpravljal o delu organizacije v preteklem letu in ugotovil, da je mladinska organizacija na splošno dosegla lani lepe uspehe in v celoti opravičila svoj obstoj. To se je najbolj pokazalo pri različnih mladinskih akcijah, kot je bil mladinski festival v Kopru, proslava na Gneču ob odkritju spominske plošče borcem-mladincem, ki so padli v borbi z okupatorjem in »Zbor šaleške mladine« v Pesjem ob 35. obletnici ustanovitve SKOJ. Seveda mladina je tudi sodelovala v društvih in drugod, kakor tudi pri raznih mladinskih akcijah. Pri vsem tem pa se je premalo gledalo na ideološko vzgojno stran dela z mladino. Da bi se stanje pri delu z mladino izboljšalo je plenum sprejel sklepe in postavil kot prvo dolžnost vsem osnovnim organizacijam, naj posvečajo največ svojega dela ideološko vzgojnim vprašanjem. Da pa bodo mladinska vodstva kos tej zahtevni nalogi, bo okrajni komite pripravil in izvedel večdnevni seminar, ki bo mladinske voditelje pripravil za to delo. Poleg tega bodo pa še sektorska posvetovanja s celotnimi sekretariati, tako da bodo le-ti enotni in bodo skupno delali. Mladinska organizacija bo še nadalje usmerjala mlade ljudi v razn^ društva, obenem pa bo seveda morala poskrbeti, da bodo odgovorni ljudje v feh društvih pokazali zanimanje in skrb za mladino. Pri večjih gospodarskih podjetjih se morajo čimprej ustanoviti mladinski odbori, ki bodo lahko dostojno zastopali vso zaposleno mladino, branili njene interese in po svojih močeti kar največ prispevali k trdnejšemu sodelovanju med upravami podjetij in mladino. Na plenumu pa se je obravnavalo tudi vprašanie TEL* SME VZGOJE IN ŠPORTA Ugotovili so, da se mladinska organizacija ni dovolj prizadevala, da bi telesna vzgoja in šport postala last vse mladine in da bi organizacije in društva, ki fizično vzgajajo mladino, dobile vso pomoč od mladinske organizacije, kakor tudi od ostaliti forumov. V mnogih podjetjih gledajo odgovorni tovariši telesno vzgojo in šport le kot individualni interes in razvedrilo posameznika, ne pa kol družbeno in zdravju koristno potrebo. Mnenje, da za delavca ni potrebna telesna vzgoja in šport, je obsojanja vredno, saj ravno telesna vzgoja vsestransko razvija telo, ga krepi ter usposablja za še večjo produktivnost. Plenum je mnenja, da je možno s sistematično in pestro telesno vzgojo omiliti v industrijskih centrih družbeno zlo — pijančevanje — s tem, da se čim več delavcev pritegne v fizkulturno dejavnost. S tem v zvezi pa se pojavlja nek drug problem. To je problem fizkullurnih objektov in naprav, kajti sedanje kapacitete ne odgovarjajo potrebam. Zato so na V. plenumu sklenili apelirati na vsa podjetja ter organe oblasti, da s svojimi finančnimi sredstvi omogočijo čimprejšnjo dograditev že začetih objektov, odnosno novih najnujnejših te-lesno-vzgojnih in športnih naprav. Na plenumu so sprejeli sklep, da Ljudska mladina Slovenije prevzame iniciativo za izgradnjo fizkullurnih ob- Jutranji zbor v taborišču mladinske delovne brigade nad Vel injskim jezerom Izven olska mlad'na zasluzi največjo skrb vseh množičnih organizacij Društvo prijateljev mladine dela že leto dni — Ob tem dogodku smo naprosili predsednika društva tov. BOROVSAKA, naj nam odgovori na nekaj vprašanj Društvo prijateljev mladine je bilo ustanovljeno meseca marca 1954. Kljub temu, da na ustanovnem občnem zboru ni bilo dovolj ljudi, je to društvo kljub temu zaživelo. Čeprav smo morali v začetku prebroditi marsikatero težavo, kajti začetek ni nikjer lahek, smo vendar v prvih mesecih utrdili organizacijo in kar kmalu prešli na konkretno delo. Razumljivo je, da obseg našega dela ni bil obširen in smo se omejili predvsem na delo s šolsko mladino. Kar se tiče pomoči drugih množičnih organizacij, o njej sploh ni mogoče govoriti. Smatram, da je prav to rakava rana vsega političnega dela v Velenju, -da niso oragnizacije močneje povezane s SZDL. Kakor mi je znano, se bavi društvo predvsem s problemi predšolske in šolske mladine do štirinajstega leta. Ali bi želeli, da se z ozirom na stanje mladine, ki sodi v našo organizacijo, bolj povežete z nami in nam pomagate s svojimi predlogi (tu mislim na mladino od petnajstega lela naprej). Ali ste morda to že vključili v svoj program? Delno sem že odgovoril na to vprašanje. V pogledu izvenšolske mladine sem pa mnenja, da zasluži največjo skrb vseh množičnih organizacij. Mislim, da smo si vsi edini v tem, da rabi mladina v pubertetni dobi največjo skrb, kajti če je v tem času prepuščena sama sebi, obstaja največja nevarnost, da zaide na razna slaba pota. Z drugimi besedami povedano, izvenšolsko mladino je treba vsestransko zaposliti in jo pri tem pravilno usmerjali. Ena glavnih nalog, ki si jo je zadalo DPM je, da or- jektov s tem, da s prostovoljnim delom pripomore, da se z razpoložljivimi sredstvi čim več napravi. Sklenjeno je bilo, da se v Šoštanju formira MDB za izgradnjo stadiona in kopališča, v ostalih krajih pa bodo osnovne organizacije organizirale prostovoljne delovne akcije. Med diskusijo, ki je bila zelo živahna, saj so pri njej sodelovali skoraj vsi prisotni, je predsednik CK LMS tov. Fran-ček Mirtič dejal, da je že skrajni čas, da začne LM sama skrbeti za svoje delo in delati tako, da bo dajala vzgled drugim organizacijam. Mladina ne sme čakati, da jo bodo vodili slarejši ljudje, ampak naj dela samoiniciativno. Ona je sposobna samostojno delali in s tem s svoje strani pomagati pri splošnih naporih vseh delovnih ljudi naše domovine za blaginjo naših narodov. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je v našem okraju mnogo mladih članov ZK, ki so povečini indiferentni do organizacije Ljudske mladine. Osnovne organizacije ZK bi morale to vprašanje posebej obravnavati, saj je glavna dolžnost komunisiov-mladincev, da delajo in živijo z mladino. Ni lepših ne plemenitejših dolžnosti mladih članov Zveze komunistov, kakor da so v vrstah mladine nosilci vsestranske aktivnosti, nosilci progresivnih idej, novih odnosov med ljudmi in da s svojim vzgledom kažejo mladini in ljudem okrog sebe, kakšni morajo biti odnosi ljudi v socializmu. Na petem plenumu so pohvalili in nagradili poleg predsednika in sekretarja še pet najbolj aktivnih mladinskih aktivistov v preteklem letu v okraju in to iz šaleške doline tovariše: Toneta Delaka, Jožeta Lekšana in Ivana Krolla, iz Zgornje Savinjske doline pa tovariša Franca Breznika in Ivana Rozen-štajna. Ob zaključku je tov. Mirtič pohvalil delo okrajnega komiteja Ljudske mladine Šoštanj v preteklem letu in dejal, da si centralni komite ni delal skrbi zavoljo njega, ker je vedel, da so v Okrajnem komiteju Ljudske mladine Slovenije partijsko zreli ljudje, ki so vedeli, kaj je njihova dolžnost. -M. Narodni heroj Slaolio SLANDER, eden prvih članov SKOJ in mladinskih voditeljev v predvojni Jugoslaviji Družbeno upravljanje na šolah in Ljudska mladina Ljudska mladina je pozdravila uvajanje družbenega upravljanja na šolah. Organizacija Ljudske mladine, ki je že v preteklosti vedno posegala v vse družbeno življenje pri nas, kot močno organizirana politična sila, stoji pred novo nalogo: kako poseči v družbeno upravljanje v šolstvu? 2e samo dejstvo, da v šoli uvajamo družbeno upravljanje, odpira organizaciji Ljudske mladine nove široke možnosti, da še aktivneje sodeluje pri vzgoji mladine. V predlogu odloka o družbenem upravljanju v šolstvu, ki ga je Svet za prosveto in kulturo LRS predložil v dokončni pretres in v potrditev Ljudski skupščini LRS, je to očitno. Poleg možnosti, ki jo daje odlok, da v šolskih odborih sodelujejo člani Ljudske mladine, se v enem izmed členov poudarja, da se mora šolski odbor, v kolikor v njem ni zastopnika Ljudske mladine, v vseh važnejših vprašanjih seznanili s stališči organizacije Ljudske mladine in ta stališča pri sprejemanju sklepov upoštevati. S tem je ponovno dano vse priznanje naši organizaciji, ki je pa obenem zadolžena, da bo njeno sodelovanje v družbenem upravljanju šolstva resno in konstruktivno. Mladinec iz našega okraja, narodni heroj Karli Destovnik — Kajuh Naše organizacije bodo morale v nai-bližji bodočnosti seznaniti čim širši krog mladine s splošnimi potrebami, ki so narekovale družbeno upravljanje v šolstvu, jo spoznati z njegovim bistvom in perspektivami, ki jih ji odpira. Zastopniki Ljudske mladine v šolskih odborih morajo poleg dobrih moralno političnih lastnosti in zadostne zrelosti imeti predvsem tudi smisel in veselje do mladine — do dela v šoli. Pri tem pa je vseeno ali je zastopnik Ljudske mladine delavec ali kdo drug, glavno je le, da bo svojo dolžnost v šolskem svetu čim bolje opravil. Ljudski mladini ne more bili vseeno, kako se mladina v svoji otroški dAi vzgaja in izobražuje, saj je prav od pravilne vzgoje in izobrazbe v otroški dobi v mnogočem odvisen kasnejši razvoj in oblikovanje značaja doraščajo-čega mladega človeka. -n ganiziramo vzgojne posvetovalnice in na ta način nudimo tudi staršem pomoč pri vzgoji otrok. Vsekakor je treba, da delo mladinske organizacije tesno povežemo z delom DPM in v Iem pogledu vam bo naše društvo nudilo vsestransko pomoč. Tudi vprašanje vzgoje delavske mladine je naše društvo že načelo. Ni dolgo od tega, ko smo sklicali sestanek predstavnikov vseh množičnih organizacij, da bi to vprašanje vsestransko osvetlili, vendar so se žal vabilu le redki odzvali. Vi ste znani v Velenju kot dober in aktivni politični delavec. Pri svojem delu ste že večkrat naleteli na vprašanje; »Kaj pa mladina?« Ali nam lahko poveste, kakšno je vaše mnenje o mladinski organizaciji in kako gledate na njeno vodstvo v Velenju, o katerem ste že čitali v našem kotičku? Prav radi govorimo na raznih sestankih o mladini in njeni aktivizaciji. Večkrat tudi kar povprek in večkrat pozabljamo, da smo bili tudi mi mladi in smo si tudi iskali razvedrila. Potrebno je, da mladini omogočimo, da se bo lahko udejstvovala tam, kjer ima veselje. Smo na najboljši poti, da to omogočimo in anketa, ki jo izvajate, nam bo pokazala, katero panogo športa ali kulturnoprosvetnega delovanja bo tre-ba ustanoviti. Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da je mladinska organizacija v zadnjem času znatno napredovala in vodstvo organizacije je pravilno ocenilo položaj in pravilno usmerja svoje delovanje. ✓ 6. aprila 1955 VELENJSKI RUDAR Siev. 5, siran 5 S p o tn I a d a n skis p rehod brez očal Ali je t0 pravilen 0(|Q0S? Drugi spomladanski dan nas je močno presenetil s svojo blagodejno toploto in z nado v srcu smo si pričeli pripravljati spomladanske obleke, s katerimi smo morali zaradi zapoznele zime nekoliko počakati. Obenem pa nas je razveselilo tudi dejstvo, da zdaj nc bo več potrebno umetno segrevanje ulic, ki so ga v letošnji zimi pričeli uvajali v Novem Velenju. Rekli boste da je to prvoaprilska, a je vendarle čista resnica. Da, celo senzacija na prvi pogled, če ... no, pa pustimo živce v miru, kajli pojem, ki smo ga uporabili za ulično razsvetljavo je v resnici malo prehud. Povedati smo namreč hoteli, da je bila večkrat v modi tudi dnevna razsvetljava ulic v Novem Velenju, kar bi bilo treba v bodoče odpravil. V tem smo videli nekak posmeh odloku o slednji z električno energijo, ki ie navadno v zimskem času primanjkuje. Pri gorečili obločnicah smo ob toplem soncu zašli v lržnico našega novorojenčka, pa nam kmalu tudi močno okrepčilo ne bi moglo premagati slabosti, ki nas je obšla. V tržnici v Novem Velenju prodajajo razne živilske potrebščine, ki jih naše gospodinje uporabljajo v vsakdanjem živlienju. Če pride človek v tržnico in se malo razgleda po njej, opazi neokusno ureditev. Prodajni predmeti niso dobro nameščeni in v takih okoliščinah nimajo pogojev, dn bi obdržali svoje normalno stanje. No, to bi se dalo do neke mere opravičiti, ker vemo, da ie to začasni lokal. Ali tu je še neka zanimiva stvar, ki je pa človek ne more kar tako pre-zreli. Prodajalka jemlje z rokami umazan krompir, solato, potem pa, ne da bi si roke umila ali vsaj obrisala, prijemlje z umazanimi rokami sir, salamo, bonbone, slanino itd. Če bi hoteli malo razglabljati o higieni, bi bilo premalo prostora ali prodajalka je, mislim, dovolj inteligentna, da bi lahko iz vsega tega razbrala, kakšne posledice lahko imajo njeni nazori o čistoči. Mislimo, da bi ji ne bilo vseeno, če bi postala povzročiteljica kake epidemije. S takšnim načinom -prodajanja bo vsekakor izgubila mnogo strank, kar ne more biti dobro spričevalo za lokal. Povedali smo vam že, da nas okrepčilo v tržnici ni popolnoma poživilo, zato smo se podali v center velenjskega turizma — Restavracijo na jezeru, da bi nadoknadili zamujeno. Ko smo vstopili, nam je nehote stopila pred oči slika zimskega večera v restavraciji, ki ga je marsikdo izmed vas doživljal prav tako kot mi. Bilo nas je več okrog mize. Okoli desete ure zvečer je bilo razpoloženje na višku, ko je eden izmed nas dejal, da ga boli glava. Odšel je ven in se kmalu vrnil z rdečimi lici. A kljub temu se je razpoloženje zopet poslabšalo. Tudi mi ostali smo začeli tožiti, da nas boli glava, oči so nas srbele in dihali smo težko. Na nas je legla mora in le tu in tam je padla kaka beseda. Tudi sosedje so postali mirnejši. Le kadar je zaigralo za ples so se ljudje malo razgibali. Še zdaj se spominjam. Jazz ... poteči se pari... prah ... cigaretni dim ... zatohlost. .. divji ritem ... vonj po vinu. Na mojem kozarcu se je čez nekai časa napravila rahla tančica. Ni me motila. Z motnimi očmi sem gledal po salonu, kjer se je med plešočimi telesi vlekla meglica, ki je v prenasičenem zraku visela kot huda ura nad pokrajino. Nenadoma mi je postalo jasno. Glava je bila že težka kot svinec. Zakaj? Odgovor sem dobil v plavajoči meglici. Zrak ... zraki Pogledal sem na okna. Bila s