spodarske Tečaj XXXI. ? obrtniške i narodne i&hajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold pol leta 2 gold éetrt leta 1 gold.; posilj po poSti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani y sredo 26. novembra 1873. Obseg: Oklic županijam na Kranjskem, ki nimajo vode za ljudi in živino Napake mleka pri goveji živini postavo, kako jo na tanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. (Dal.) Gozdno Nova metri čna mera r. mx> - Premišljevanje o postavi, da se nikomur ne sme odreči dovoljenje ženitve Misel > kako naj bi se hudodelci izdatno kaznovali Slovenci Naši dopisi Novičar Kako šole ponemcujejo Prijateljem domače knjige Gospodarske stvari. Oklic županijam na Kranjskem bolezni občne ali le zavolj bolezni vimena, kar se dá po preiskavi lahko izvedeti; primeri se pa tudi pri taki živini, ki je že pres tara, ali ki je večkrat 9 ki nimajo vođe za ljudi iu živino. Slavno c. k. ministerstvo poljedelstva je za napravo ker da pre- f) krava kali (vodnjakov) za ljudi dovolilo 2000 gld 8 tem dostavkom, da se pri razdelitvi te podp na Qorenjske, Dolenjske in Notranjske kraj skeg ? Da podp nimajo vode odbor more zadostiti ukazu gleda Kranj - zvrgla itd. Dostikrat pa jej tudi zato mleka manjka malo jesti ima, ker star pregovor že pravi, pri gobcu molze". Nekaterim kra vam pa gré vse bolj na meso in loj; zato odvimljajo. razsoditi. Vse to je na tanko izvedeti, da se more sterstva, zato se pozivljaj manjkanja vode trpij in želii panst naj 9 mini če po ali se bo dalo pomagati in kako. Ce živeža manjka, bo več in boljša klaja kmalu pomagala. Šteiei kal (vodnjak) za ljudi ali živino si narediti, za denarno podporo vložijo prošnjo, njih kraji žilama, zdrobljeni oves ali dobro seno. jejo se sem : lanéne preše ; lečj a r ž, namočeni ječmen ? da v v kateri prvič verjetno dokažej res vsako leto trpijo pomanjkanje vode bodi bodi > za za živino , m drug } ljudi da se občina (soseska) že, dobro kal napraviti tako, da vsaj za živino e živina po vročinskih boleznih ob mleko pride se ozdravljaj o te bolezni, in po ozdravljeni bolezni zopet molsti začne. Če pa ob mleko pride zavoljo kakoršnih notranjih se skozi leto čista in pitna deževnica obrani Tako od županstva napravlj prosilno pismo, bolezni prebavil (želođca janež, } čev r jeter) ) pomaga včasih katero naj se tudi fajmoštru dotične soseske podp sati in potrditi dá, naj se podpisanemu odboru pošli zadnji dvojna sol. kalmež, encijan, brinjeve jagode, grenka sol ) Kedar živino bolj na meso in loj žene, naj se cas do konca letošnjega leta jej poklada poleti pridno naj se in večkrat molze. trava, naj gré na paso , da se shodi, tem pismu naj se pa tudi pošteno pové, koliko e noče po plemenu iti, se jej zamore to včasih zbuditi, da se jej kakošnih 5 grano v v prah ali štupo denarne podpore bi se za napravo kali potřebovalo z zmletih španjskih muh v močnatem osvalku noter odšteto tlako delavcev in vožnje, katero občina mora dá, in to kake tri dni ponavlja. Ge pa le ne gré s tem iz svojega oskrbeti, zakaj brezvodnih krajev je veliko ne kaže druzega, kot tako kravo mesarju dati. f v deželi, tedaj vsak lahko sprevidi, da se iz 2000 goldinarjev eni občini ne more preveliko dati. Županije ; ki so že enkrat podpore prosile, pa je Drugare pokaženo mleko. niso dobile, smejo prošnjo zdaj zopet ponoviti Glavni odbor c. k. družbe kmetijske f v Ljubljani 20. novembra 1873. — -*— Napake mleka pri goveji živini. Našim gospodarjem in gospodinjam menda vstre-liemo s tem podukom najbolj, ako ga razdelimo na dvoje Vzrok napačnega mleka je ali bolezen vimena, ali želodca in prebavil, ali celega života ali pa piče. Prevođeno mleko, katero mladiča slabo redi, izvira večidel iz slabosti želodca ali živine cele, ali slabe piče; popravi se, da se živini več in bolj tečne klaje poklada in se jej zraven te tudi dajejo grenka, dišeča in slana zdravila, kakor encijan, kalmež, brinjeve ja- > namreč, da povemo, kaj storiti: gode > f m ženof, kuhinjska sol, j au, aaiujc^ uiiujv/ > o J** grenka sol in enake reči, m če krava ob mleko pride če se mleko drugače pokaži ali napačno postane. v i. Ce krava ob mleko pride. ki v štupo zmlete se potresejo vsak dan na pičo tako, da jih živina povžije. e je mleko premastno, da ga želodec mlađega živinčeta prekuhati ne more, naj se daje materi bolj -------------------- j- ----------Y i li Vv ICf wnuuat I UU ULAVFJL KJ y UUJ OU Ua|U 4XJ C% lvi 1 Včasih se primeri, da materi mleka manjka in mla- vodena klaja, poleti trava; sicer jej taka zdravila tek dič premalo živeža dobiva. To se zgodi ali zavoljo nejo 9 ki napravijo, da živina mehkeje sirje ; posebno hvaljena je dvojna soi po kaka 2 lota na dan bolje v vodi raztopljena. f naj- ta namen se imajo pri aradno do voljenih dovo litvah o teh zadevah Mleko t posebno pri važnejših pridobitnih ki se rado zagrize in skisa, ni zdravo za napravah, kakor so pota za drva na tujih zemljiščih AUioau j xw t«uu »u ûuit»Ty ock uapiavau , jvaivuj. OU JJUlc* Z»č% Lil Vi» Lié* L U JIU JStJUllJ ISClU f mladiča, ker mu pokvari želodec in bolezni napravi, pri dovolitvah za plavljenje, stavbah za plavljenje in koljiko in drisko. Izvira pa tako mleko od popačenega drugih tacih napravah prepričati, da se spolnujejo v želodca in mnogih druzih bolezin matere in od slabe dovolitvah določeni pogoji klaje. stupo zmleta čista kreda ali v stupo zmlete lupine kurjih jajic, ali čisti pepél ali magnezija z encijanom ali kalmežem so najbolja zdravila. Grenko in žolčnato mleko izvira večidel ali iz e je potreba posebnih naredeb, da se ti pogoji zapažene napake ali nevarnosti. drzé, ali da se odvrnejo morajo se nemudoma zaukazati. e se gledé obstoj ečih pridobitnih naprav ali za- Eovžitih pregrenkih želiš, katerih želodec do do- stran tega, kako se rabijo, zapazijo okoliščine. katere rega prekuhati ne more, ali iz bolezin jeter, ki žolč zbujajo vtrjeno skrb gledé nevarnosti ali poškodeb, ali delajo. Pomagajo soli, kakor grenka sol ali dvojna katere ne dopuščajo, da se gozd s pridom rabi, morajo sol ali bljuvna sol. Ce pa so povžita zelišča tacega se vdeleženci opomniti na to, kar se je opazilo m mleka kriva, mora se piča magati nobeno zdravilo. premeniti, sicer biti, peno; takrat je treba mladica brž odstaviti. - P° ne more po- okoliščinah na to, da stopijo v družbe in si priskrbé nove, oziroma boljše naprave. Politična okrajna gosposka ima zapisavati v svojem Mleko matere zna sicer še tudi drugače sprideno včasih celó posebno škodljivo, tako rekoč stru- okraju obstoječe naprave za pridobivanje gozdnih pri- Gozdno postavo delkov v zaznamek , napravljen po priloženem obrazců in pri vpisavanji ravnati se po Gozdni požari in škode po žužkih (črvih). kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z minister- stvorn notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru III. (Dalje.) v Čuvanje nad vaznějšími gozdnimi razmerami sosebno. Osebje za gozdno gospodarstvo in gozdno var st v o. 10. Že v Je bilo omenjeno ) da je med prvih nalog političnih gospósk, za to skrbeti da 12. Poškodbe gozdov po gozdnih požarih in žužkih se imajo po določbah gozdne postave 51 na vso moč zabranjati. 44 do e nastanejo v katerem kraju gozdni požari, kateri utegnejo imeti enake vzroke, tedaj se morajo ti marljivo pozvedati in sploh zoper gozdne požare v gozdni postavi omenjena pravila z vso odločnostjo izvrše vati. Enako je ravnati pri poškodbah po žužkih m ^^■■■■■PHHIHP > ^ se odvrnejo, imajo se vdeležniki primerno in večkrat Eodučevati, kako potrebno je, da se škodljivim nasled- om takih poškodeb precej v začetku s krepkim de- janjem nasproti stopi, da se tedaj vzlasti bolna drevesa, ena iz- od vetrov podrta, na močvirjih stoječa drevesa in kladje guopvorv j uck tu o ivi uv ti * uu u UT v lu 22 in 52 gledé postavljenja so zakožni o pravém času podelajo , da se taka debla , v katerih ukaze gozdne postave osebja za gozdno gospodarstvo in gozdno varstvo zavezani gozdni posestniki naglo izvršé. črvi, naglo olupijo in da se olupje s potrebno previdnostjo sežgé, da se v soku posekáno šilovje popolnoma ali le nekoliko olupi in naglo obdela, hosta e se tedaj za dosti velike gozde doslej ni posta- razseka, trske z olupom navspodaj skupaj naložé in vilo osebje, potrebno za gozdno gospodarstvo in gozdno hitro iz gozda odpravijo, da se dalje odvrača lov tičev " oštro izvršujejo postave ki crve pokončujejo, m varstvo, mora politična okrajna gospóska vlastnika opomniti na ta pogrešek, in na škode, ki izvirajo iz tega ter dane tičem za varstvo. ga primorati, da postavi tako osebje. Ce so zadevajoči gozdi premajhni, da tedaj ni ko- f i Prestopki zoper varnost gozdne lastnine. 13. Če se v katerem kraju prestopki zoper v/ V U V/ ? J Q Wt à ± I MJ ) ^^ Jf U V/ ristno, postaviti samostojnega gospodarskoga in varstve- nega osobja, tedaj imajo zadevajoči gozdni posestniki varnost gozdne vlastnine večkrat ponové* tedaj se imajo ^^^^l^llHH ' BIBHH^^IHHH * ■■■ ^ IHBMIIMMH ^■Hta^MHH^MtfM kar za gospodarstvo in varstvo svojih gozdov po pozvedeti vzroki teh prestopkov in storiti se ima i i # y » • 1**1**1» 1 * I _ . i m i _ dolžnost dogovoru z sosednimi večimi gozdnimi vlastniki y ali s tem ; da stopijo v družbo, priskrbeti si in porabiti skupaj gospodarsko in varstveno osebje. je po podatku potreba gledé posameznih gozdnih ob-jektov in gozdnih krajev za primerno uredbo gozdno-varstvene službe, za prave razmere gledé gozdnih služ- Politične okrajne gosposke imajo opominjati delež- nosti f za družabne posestvene in porabne pravice ali nike na dobroto takih dogovorov in oziroma take družbe druge pridobitve gozdnih pridelkov in gozdne paše, po- in kakor je jmmerno posredovati,^ da se tak dogovor tem za primerno uredbo kazenskih ovadeb in kazenskih tako posredovanje obravnav v ta namen, da se naglo in oštro izvršujejo ako ali taka družba napravi bilo zastonj, potrebno storiti, da se to po postavi doseže, kazensko-pravne določbe gozdne postave Sicer se tukaj zavrača na okrožnico od 16. marca > 1872. poljedelstvo o tej zadevi. Politične deželne gosposke se vzlasti zavezujejo, št. 6266, katero je razglasilo ministerstvo za naa uredskimi opravili okrajnih gosposk pri obravnavah prestopkov gozdne postave in vzlasti gozdnih kvarov Politične okrajne gosposke se h krati opominjajo, 03tro čuti, da se z odlašavanjem gosposkine in zasta naj imajo v natankem in vednem razvidu z minister- ranja zavolj tega ne škoduje gozdnemu gospodarstvu in skim ukazom od 1. julija 1857. leta drž. zak. štev. 124 g0Zdnim posestnikom ne daje prilika za pravične pri- 80 v nji- tožbe o pomanjkljivosti varstva njihove vlastnine zoper zaukazani zaznamek o vseh osebah ki hovih okrajih za gozdno čuvanje zaprisežene. Naprave za pridobivanje lesá. nepostavne poškodbe. 11. vse Politične okrajne gosposke imajo paziti na kar je važno gledé obstoječih ali na novo napraviti se imajočih pridobitnih naprav, vzlasti pri večih gozdnih obsežkih ali skupaj držečih gozdnih okrajinah. ta namen imajo deželne oblasti občasné izkaze okrajnih gosposk o tožbah in kazenskih obravnavah na tanko pregledati, in Če zapazijo nerednosti, precej jih odpraviti. (Dal. prih.) Kako stojí z Ljubljanskim močvirjem? je osnovana vzeta iz gole prosti Od levega brega Ljubljanice. motiti, ker se vedno odbrane celote tako ) katera je ) da se ne moremo Gospod c. k. deželni predsednik je v 10. seji de želnega zbora lanskega leta v odgovoru na dr. Blei vzeti mora, niti manj niti več weisovo interpelacijo zastran sušilnih del na močvirji j leti ZaČasa prve Francoske prekucije pretekleg sto jaki vzeli četrti del mer id obetal in zagotovljal, «« ministerstvu poljeaelstva predložena, — al žalibog! za^ stonj čakamo, poslušamo in poprašujemo, kedaj pride da nova postava načrtana in razdelili v deset milij so Francosk za temelj novi meri. Ta četrti del meridij 80 delov in en del od teh al žalibog deset milij so si vzeli kateri meri r, aaicu uucu 14136 ■»-'UJUlljBaiII UCV1JCV, jednoto, s katero se dolžina meri, in to Dunajskih čevlj silno zaželena in potrebna postava, ki nas pogina resi, imenujejo „met da nam potrebne odtoke napravi, za katere smo večidel zakaj že pred 2 letoma precej denarja vplačati morali kdor ni hitel s plačevanjem, mu je gosposka hitro svojega služabnika poslala, da mu je pomagal kravo pro Računanje z metrišk m je zeló lahko in ugodno, ker je ravno osnovano na decimalah (deset ah) in sicer tako, da se meter pomnoži za deset ali za t dati, ce IUU1 JJU1 ÍC \xa JV/ uaiu^vnu oo j zadostilo. To je moralo hitro hitro biti. Kar bi pa bilo dek v našo korist, za to se pa c. če tudi pol prepoceni da je za naloženo plačo se je pomnož itd. ter se imenuje z dobij številko Ako z desetim vladi nič ne mudi (deset) ) hekt (sto) > kil 7 tudi ravno omenjena mera za deset tem, da je denar od nas dobila, vendar menda ne misli, in ako se je pomanj šala za deset z grškim imenom (tisoč); potem se pa t dobro, če tudi nam voda vsako da je vse storjeno m vse leto veliko setve pokončá, travo pa v kislo spreminja t (sto) 7 mil Čudno! ko je pa voda Voli h nekaj kli Razun tega imamo u j oui» £j cv u u a w ii^ ucu (tisoči del enega metra) itd. zmanjša i (deseti-del) } } s meter peskom odnesla, mu je vlada hitro na pomoč prihitela da smo jih morali mi plačati in to hitro, prav hitro Ali je mar to skrb za napredek kmetijstva? 7 10 met 100 met, 1000 met Letošnje leto se je veliko skrbelo za povišanje 10.000 met plače uradnikom, učiteljem in tudi žandarmom ; res, da tudi se je to leto veliko storilo v povzdigo kmetijstva čeravno smo sami vlade čisto po- 3 našega 7 7 7 7 t. t. t t-j 1 1 dekameter hektometer kilometer miriamet 634 31 316 3163 31634 dunajskih čevlj Nasprotno pa 34 44 46 77 77 7) )7 77 77 J7 77 z državnim denarjem denarje za to delo zložili samo m smo od c. decimeter centimet. milimeter i i i bij ostali. Da bi vsaj cenilne komisij 10 100 1000 metra metra metra slabega položaja ne prezrle Mislé, da, kakor vsak člověk, tako tudi viša gospo ska mora pošteno ravnati, prosimo ...«vivr, » v^l^bMU jyuuajottiu ^YIJCV , naj nam sè svojo pripomočjó v to pripomore, da se vedno kak odlomek, tako na pr. ima Toraj ima vsaki meter 10 decimetrov, 100 centi- metrov, Í000 milimetrov. Vidi se iz tega, zakaj se metrična mera ne more ampak da ostane deželno vlado, izraziti v celotah Dunajskih čevlj naša emljišča izmoČirijo, ali pa nam naj nabrani denar z obrestmi vred nazaj dá, da si mi sami s tištim denarjem potrebne g rab ne napravimo. Ker tedaj celó nič ne vemo, ali dobimo postavo ali ne in kedaj? in si tudi sami pomagati ne vemo, zato decimeter od prilike 3 Dunajské palce in črt centimeter milimeter milj Pot 77 77 dolž 77 77 47 t 1 2 2 77 77 črte črte irtuc* uv/iûiudj ki se je dozdaj ic & ^cu^mus; merila, meri se po metriški sestavi s kilom z geograíiško prosimo čanj ; naj ljube „Novice, puuiagati uu v cjuu j aaiu uiuju ki so po obilném prepri- trom tako zmirom jjuuc jjtiuviuc j XXX ov/ j/v vwuuvui j/ic^ij- u utu j iaau pripravljene na vprašanja odgovoriti, bla- najskih čevlj ima govolijo tudi nam o tej zade vi kaj povedati in sveto vati. ali bi mar treba bilo do našega poslanca gospod kilometer (1000 metrov) 3163 okoli četrte ure. s katero se površje 44 Du mero men Za poljsk KJ UiU KJ , O AdLCU jemljemo namesti sedanjega mije la po metriški vati, »11 UI Luai ti G VC* Uliv viv uaocga ^uoiauv« ^uo^uu» UiCi l , JCJ-UIJGLUU ilčtLUCOU ©CUttUJCgé* U 1 «* i čfc pu LUCUl grofa Barbota v državnem zboru na Dunaj se obrniti sestavi aro, to je, kvadrat, kateremu ena stran ali kaj?*) dekameter; tako ima naposled en celi kvadrat (10 + ! posestnik močvirj v svojem imenu in v imenu več druzih dekameter tako 7 ima 100 kvadratnih metrov posled kvadrat (10-f-10) ara hekt blizo 28 Dunaj. □ 100 ar 7 toraj (točno 2779 98 Podučne stvari # 27*7998 Uunaj. D°) Dunaj. Q° Dunaj orali. 7374 Nova metrična mera. Za votlo mero, s katero se merijo te koče stvari žito itd., se vzame votla kocka, katerej je 1 stran decimeter dolge mere ; takošna mera se % tedaj čez početkom meseca januarija (prosenca) leta 1876. 7 leti bode naše cesarstvo vse dosedanje tudi že ter drži na primer več kot naš poli > 7 10 Dunajské oke imenuj 707/ 7 li ter malo mere in vage zaměnilo z metričnimi; zdaj se mesto stare mere rabiti s^ie metriška. letom 1876. pa nova mera postane postavna. To mero so že davno želeli učenjaki, trgovci in obrtniki. Ako člověk pomisli, koliko razlicnih mer se nahaja v našem cesarstvu za dolžino, koliko še različ- hek toli ter ima 100 litrov, na primer, v vedru Dunaj skega vedra je Ako vzamemo votlo kocko, kateri je ena stran dolgi^entimeter, in jo napolnimo s čisto vodo, pravimo težini-tej vode en gram, po katerem se ravno osnuje vaganje težine, na primer 1000 ui* piuiwx. gramom pravimo ^ kilogram, ki vaga nekaj več od l3/4 Dunajskega nejših za votlino, za katero imamo Dunajsko in Oger- Dunajske, Češke, Poljske mere itd., potem lahko vidi zmešnjavo, katera nastaja zbog tacih razlik v trgovini 7 sko vedro, Slovenske štartine funta 7 7856 Dunajski fant) 500 gramov napravi en Vse mere in vage so osnovane na prosto voljo od- cesarski funt, ta ima na priliko čez 28 lotov Kakor smo že iz početka omenili, bila je metriška mera na Francoskem še pred 74 leti vvedena. Ta mera branih sestav kot ena jednota. I ravno metriška mera šé v > ~ ♦ » i ' * jhajr - t m ■ 1 . ""p* * heehf bf ish - ~ 4. * tm\ t v - h *) Gori omenjeDa postava je r©8 osnovana, in tuđi se je o njej že posvetovala posebna komisija; ali pa jo vlada predloži prihod-njemu deželnemu zboru > ni nam znano. Vred. se m mogl dolg ostalemu svetu prikupiti zaradi velike Francoske prekucij ; vendar, ko so viděli njeno znanstveno temeljitost in veliko praktično vrednost ) se sprijateljijo ž njo najprvo učenjaki, potem tudi trgovci, dalje obrtniki in ostali meščanski svet. Tako so to » Francosko mero že davno imele Belgija, Nizozemska Grška VJIOiVč* j Italije j upaujuiona y jl v/i tugaioaci y iiuuu in slednjič leta 1872. tudi cela Nemška država Španjolska, Portugalska, Rumunjska Zdaj } i Misel t kako naj se hudodelci izđatno kaznovali. se tudi v našem cesarstvu Pelj Zdrav člověk želí si svoje življenje prihraniti. To Kakor je že znano, je potrjen od cesarstva dotični doseči skrbi za potrebno hrano, bodi-si to po poštenih zakon o metriški meri za zapadno polovico monarhije ali nepoštenih potih. Poštenjak to preskrbi s pridnim dne 23. srpana 1871 > raba dopušča, leta 1876. pa brez ozira da se s početka tega leta po- delom, brezvestni lenúh pa po krivičnih potih Pelj zapletó v hudodelstva in kazni. Žalibog y ki ga da te kazni r * ' f ~---l j UM^ivivw w uuuvuuiouTW ii-i Liauuuj, , ua to actûUi. Zato je res že čas, da se tudi pri nas na vvedenj.e po naših sedanjih postavah hudodelca, namesti ga plašiti nove mere misli in odvraćati od hudodelstva, ga marveč vtrjujejo naj v ^ VTV* ▼ iMfVMVl VU, UUUVUVIUUT» j ULI«! V^u v H I VA j f yj y U Cl Ako pomislimo, da se naše ljudstvo te lahke eno- v svojem vedenji napreduje, kajti one ga popoino pre stavne sestave bode vendar težko přiučilo > mislimo, koliko bo med njim nejevolje, ko se lahko bode si me skrbé z zdravim stanovanjem , potrebno obleko in za-dostno, celó obilno in dobro hrano. triška mera počela ploh pelj a vati Je to kazen? Nikdar! Odbor Zagrebškega gospodarskega društva je mino-, leta deželno vlado na to okolnost pozorno storil leSj ... - > ~ ~ ter jo prosil, naj bi za to skrbela, da se na deželne mogoče, hudodelce po tej poti vkrotiti, v spoznanje jih Kakor skušnje kažejo, se najizdatnejše vkroti živai in najhujšo z ver s stradežem. Tako je tudi edino stroške osnuje popularna knj mladež in drugo čitaj se naučilo. Največ truda bo ljud y v kateri bi šolska o porabi nove mere stanje hujšajo. navesti, da jim hudodelstva ne koristijo, temveČ jim pri votli meri litra, hek Res tolitra itd } zatem z novimi utezmi y gram in kil Je gram itd Te mere in uteze bi se morale za časa se posebno županijam naložiti moglo Zakon se gotovo ne more z malenkostmi pečati nakupiti, kar bi , da tepež utegne na škodo biti zdravju in včasi Člověka za delo nezmožnega napravi; toraj je prav, da se je opustil. Mesto njega pa naj se kaznovancem odtegne vse, se kar oblastij. Zato mislimo kar jim življenje ,n.eprijetno delà. Neprij etno peljavanja zakona tiče, to je posel upravnih stanovanje, nevšečna obleka, pičla hrana y da bi, ko imamo se pravega vvedenja metriške mere , prav dobro bilo se začne na delo iti z vpeljanjem nove mere, da bi se leta do zlasti s trade ž, moralo y da morda naj p rej počelo z Pelj 11 e mere. zatem ge in potem mere za dolgo st ; yy Gosp (( hudodelcem misel na hudo- bijejemati in jih na pot prav poštenega življenja napelja-vati. Ako se se stradežem to ne more doseči, zastonj je potem vse, hudodelec ostane vse svoje dni hudodelec; spaka v družbi človeški, ki ne zasluži druzega, nego da se celi čas nj enega življenja kam v zatišje odpravi. Kazni ječe naj se poojstrujejo s postom, ker strad in glad napeljujeta tatú, roparja, ubojnika na premis-ljevanje, kako se za naprej teh napak ogibati, da ne pride več v tako zadrego. Ako izstradani člověk suh kot trska iz ječe spušČen nitve vsacemu dati, ako delati more in si "z delom med ljudi pride, bode se o pogledu njega britko delalo kruh služiti. Nekateri naših deželnih poslancev so pred vsacemu in ga opominjalo, varovati se tega, kar člověku Premišljevaiije postavi * đa se nikomur ne sme odreci dovoljenje ženitve. Po sedanji postavi morajo županije dovoljenje že- ako več leti krepko na noge stopili proti tej „svobodi" nič ni pomagalo! y tako nadlogo nakoplje. To bode pravo strašilo zoper hudodelstvo * ne pa, Ako se premisli, da vsaka županija je dolžna pre- kakor je po sedanjih postavah, da hudodelce pitajo in živiti svoje uboge, tedaj nastane vprašanje: odkodi jih V se večkrat vprašajo: ali se nimajo nič prito- Mi vprasamo one mi- vzeti toliko pomoči, ki je utegnejo potrebovati mnogi zoper jedi, kruh itd.?! ubožanci? Večidel se sosedje sami komaj prežive in lostljive gospode: ali ^ gredó katerikrat ubozega roko nimajo si s čem drugim pomagati. Da se tedaj berači delca kmeta ali kakega druzega poštenega čio nimajo si s cem urugim pomagan, u a se ieaaj Derači A ^ > bc* ^ j/^««««^« řreveč ne množijo po nepremišljenih ženitvah, utegnilo veka prasat, ki v veliko bolj nezdravih kotih stanuje i izdatno ovirati takošne ženitve s tem, da se vsacemu in vživa nezdrave jedi: ali je zadovoljen s svojim takému člověku, ki se hoče ženiti, naloži plačilo, merni znesek v denarjih, ki naj se potrebna pohištva za revne soseščane napravijo pa čez ostane, jim za življenje obrača. pri- bi se porabil za to, da kar y Po pameti ne more menda nihče takemu vedenju postav. stanovanjem, s svojo hrano? Al da bi se to zgodilo, nikoli še nismo slišali. Naj bi to poslanci v državnem zboru prevda-rili in v jobravnavo spravili za prenaredbo kazenskih e bi liberalci kričali, da take kazni bile bi županij nasproten biti, ker nihče nima pravice skam beračune v preskrbljenje vrivati. y 8OS6 nečloveške, naj jim reko, da sedanje prečloveške kazni peljejo komunizmu in petrolejů, ki sta že prav blizo O Kaj pravite županije k temu nasvetu?*) Narodne »tvari * Natisnili smo ta članek, ki nam je došel od mislečega in 6kušenega rodoljuba, samo zato, ker kaže, kako beraške ženitve deželi presedajo, in to po pravici, ker se po tacih Slovenci. Po potnih spominkih spisai prof. Makuáev. *) Nikoli ne pozabim prve noči, ki sem jo preživel ▼ Ljubljani! ženitvah od leta do leta množi soseskam beračunstvo (prole-tarjat) in vse drugo zlo, ki izvira iz uboštva. Al tudi s pri- čujočim svetom si županije pomagati ne morejo, ker nasveto-vano plačilo bila bi taksa ženitovanska, take takse pa žu- Ljubljani. Vtisek vsega, kar je tu doživel, videl ia slišai, bil * I * • mmm w m m t 1/ ê • • ▼ • * I • • V •« Slavaoznani pisatelj Ruski prof. MakaSev v Varsavi, tovaje lausko leto iz Venecije v Prago mndil se je nekoliko doi v po panije pobirati ne smejo. In kako visoka morala bi taksa da bi občini kaj izdala? Koliko neki bi bil v stanu biti ; plaćati člověk, ki se ženi le „na roko" in ,,na hlače"? f) Vred. mu je tolikošen, da priiedsi v Prago je spomia na Ljabljano izročil Ruskému ,,Viestnikuu pod naslovom „Slovenci", iz katerega se je ta popis natisnil se v posebni broâurici. Obseg njen in način popisa z del se nam je tako mikaven, da se menda ne motimo, ako mislimo, da bodo nadi ljudje převod „81ovencev A /i Q I A W A M Zum Weingarten" s podobo pijanega Slovenca. gostilnican ni bilo praznih sob. Že sem se vozil več napisano: „Altmarkt". Časa po slabo razsvetljenih, samotnih ulicah Ljubljan- skih in jel sem res izgubljati upanje, da morem kje čakati Ura že je bila pet. Treba mi je bilo še dve uri da vstane krčmar „Weingarten-a" 3 sklenil sem pod streho. Moj voznik zato sklene poskusiti zadnjikrat svojo srečo. Peljala sva se precej dolgo po temnih stranskih ulicah in se konečno ustavila v neki neveliki rečico Gradašico tedaj porabiti ta Čas za to, da se seznanim z mestom. Obrnivši se na pravo pridem kmalu k mostu čez ulici pred majhno hišo z dvema nadstropjema. y pritok Ljubljanice, ki deli Trnov- sko predmestje (kjer je bila moja gostilnica) od Kra- Kočijaž je jel trkati na vrata in zvati po imenu kovskega. Te predmestji sostavljate prednji del mesta. gospodarja. Cez nekoliko minut se pokaže v enem iz- Vidijo se tukaj v se ostanki sten rimske Ëmone (Ae- med nemnogih oken v nižem nadstropji debel, zaspan mona ali Haemona), ki jo je razrusil Atila. Na njenih obraz v nočni kapi. Toda sobice bile so tudi tukaj že vse oddané. Na ponudbo mi je bilo potem vmestiti se ljana. v sobi, kjer jih je že troje spalo; dve postelji vendar 9 razvalinah je zrastla v 7. veku slovanska „bela" Ljub ste bili V se prazni koncu 8. veka je tukaj živel škof Mavricij* Sem je preselii prestol iz Kranja Ulrik III., vojevoda to ponudbo nisem bil zadovoljen, Kranjsko-Koroški (1260), spoznavši nad seboj višo ob- zato sem začel prositi krčmarja, da bi smel prenoćiti v last sprva Otqkarja II. (1270), kralja Českega, a potem obednici. Zdajci so se odprla vrata in gospodar me je vvel v prostorno sobo pri tleh. Prek sten so stale dolge le- so jo postavili templjarji, naselivši se v Ljubljani v 12. Habsburško. Se se vidijo razvaline sozidanega jim gradii. tem delu mesta stoji cerkev nemških vitezov. VprviS sene mize. Po klopeh je spalo nekaj žensk. oglu veku y oknom nasproti bila je pa kuhinja. Gostilnicar mi je oblast nemškim vitezom. a 1313. leta, ko so ta red odpravili, prišla je v začetku 18. veka je bila prinesel vrček piva in me prosil počakati toliko časa t cerkev razrušena in mesto nje sozidana sedanja v po da mi pripravi posteljo. pravil v sobo zraven kuhinje. svetilnico v roki se je od- dobi križa. Precej so se zaslišali Krakovsko predmestje sem pustil na strani in ženski glasovi in v durih ste se prikazali dve zaspani sem přišel po mostu čez Ljubljanico v novo mesto, ki ženski. Cez nekoliko minut ste se vrnili z zimnico in se je začelo zidati, kakor se kaže, v prvi polovici 13. iiviiouu VVtt U^ttUlIUV lUillUL y OtO OV vi Util Là JLi i LUilivv lia ou j v auwiv ^ivauiva j ixmx^vi. ww »i^uv j » » * » iva blazinami, in na ozkem divanu s pomočjo pristavljenih veka. Na griču nad mestom se vzdiguje čvetirovogelni stolov mi je bilo narejeno ležišče. Dve veliki okrogli grad s stolpom in bastjoni, sozidan v letih 1416 mizi, divan, nekoliko spletenih stolov in predalna omara, v brambo zoper Turke in Venecijane, ki 1520 so zmiraj na- kjer so bile razne čaše z raznimi nadpisi, to bila je padali Ljubljano. vsa oprava te sobe. Dva okna sta bila na dvor. Na Obrnem se najevo in kmalu prikorakam na véliki enem izmed nju je stala kletka s kanarčkom. Ravno trg (Hauptplatz). Cez nekaj minut sem stal pred stolno pred oknom je biil vodnjak. Na dvoru v lopi so stali cerkvijo sv. Nikolaja, sozidano prva leta 18. veka v vozovi, po gnoju Bila Iz odprtih konjskih hlevov je silno smrdělo je bila že v je že četrta ura, ko sem mi ležišče, a komaj sem malo zadremal ropot in ženska govorica v kuhinji. Rimskem slogu, na mestu stare cerkve, ki T 13. stoletji. Kmalu za cerkvijo se začne obširni smanji legel na pripravljeno trg ( Jahrmarktplatz). Povsod so bile postavljene mize me je zbudil z nadstreški; okoli njih so mrgoleli kmetje in kmetice ze Spati mi ni mogoče ; vstal sem, se oblekel in šel v kuhinjo. bilo Nad v praznični obleki. Moška noša bila je zeló različna. Sinjih kratkih sukenj in rudečih telovnikov bilo je trpolečim ognjem se je kuhala juha v velikem kotlu. videti največ. Nekateri niso imeli telovnikov ampak Okolo miz je bilo polno velikih krogloličnih kmetov v samo nezapeto belo srajco. Pri drugih je bil klobuk temnih kratkih suknjah, v pisanih telovnikih z blišče- okinčan s pozlaćenim potozom, z dolgim čopom; na čimi metalnimi gumbami, v temnih ozkih hlačah in stran je pa mahal konec volnaste kape s slovenskimi škornjih do kolen. Vsaki je imel okrogel, nizek, Črn barvami. Ženska obleka je bila še veliko bolj različna. klobuk s precej širokimi okraji. Pred njimi so stali Lahko se je zapazilo nekaj srednjega med Ruskim sa« veliki vrčki piva. Rudeča deklica čedne postave je raz- rafanom in nemško šego. Glavo pokrivajo ženske s našala juho v majhne sklede. V njeni pisani napravi belo ruto, ki ima vzor po kraju, druge so pa imele če-ni bilo nič národnega, a dolgi kiti z vpletenima trako- pice na glavah; srečal se je pa tudi Ruski kokošnik z perjem. Videl sem tu ljudi raznih slovenskih voma ste me spomnili na naše vasi. radi brali. Brošurica nam kaže, kako učenjaki tuji, ki so veliko svetá přehodili, sodijo nas Slovence. Da ta spis ,,Noviceu zdaj pri-nesó, ko je bil že drngemu slovenskomu časniku namenjen, vzrok belim krajev. Prišli so je ,,Slov. Nar." , ki je perfidno podtaknil uf. Bleiweisu tendencijo, đa se je hotel ponašati s svojim delovanjem na slovstvenem da je potovajočemu profesorju z akr il „velikaše" literarne polji, in ga seznanil le s profesorjem Marnom in Les ar je m, da je LeV8tika celó med mrtve položil itd. Da je prof. Makušev poČastil pred drugimi s svojim pohodom dr. Bleiweisa, zato dr. Bleiweis tako malo more, kakor za to, da ni poiskal Jurčiča, — in da po pomoti Levstika mrtvim prišteva, je dr. Bleiweis ravno tako malo kriv, kakor tega, da prof. Makušev tudi K ose sk ega med mrtve (1. 1852, ko je hudo zbolel) šteje. Prof. Makušev je hotel s pro-fesorji slovenskega jezika oseboo se seznaoiti in zato ga je na- , da bi se preskrbeli z lepo robo in kovinskimi izdelki, posodo in drugimi kmetu potrebnimi rečmi; se vé k temu številu gré tudi kratka pipa, brea katere Slovenec ne more biti. Mladina ima svoje veselje nad komedijo, nad navadnim pačenjem zijak in neslanimi burkami pajacov. Sejm trpi ves teden. (Dalje prihodnjič.) )9 Kako šole ponemčujejo nekem ministerskem časniku se bere to-le: Ustavoverni in za napredek vneti mestjani v Tre- potil dr. Bleiweis k prof. Marnu in prof. Lesarju, a ni čutil se dolžnega, bi Ča h (na Moravském) Že dolgo Želijo , da bi Se 0n- 5^i>0 jV*jroiJH ^îl «ie©»" mn Ijubega dašnja slovanska državna gimnazija, v katero je gosta se peljal tudi do Jurcica in dražih, ki so res korifeji slovensčine _ a , i i- „ 0|AtTn„0ir;u 0inw;sft„ ali si domisljujejo, da so kaj tacega. Žalostno bilo bi za narod slo- m.?Sl* 8^m0 slovansklh starisev hoditi, spreme- venski, ako bi sa-itf ne bili drugi delali, kakor privrženci „Naro- D1,a V gimnazijo z nemskim učnim jezikom, V dveh dovi". vred. spodnjih razredih pa naj bi se naredila paralelna raz- délka 8 slovanskim (češkim) jezikom. Tej želji, katere nico govorili, ko so trdili, da saj se ne vé, kaj je to niso razodeli samo Nemci, temuč tudi previdni Slovani „federalist"; kajti gosp. baron se sam baha, da že ve- (ker po taki uredbi Trebiške gimnazije se bolje vstreza liko let še časnikov ne bere. In tak mož hoćete, da bo šolski omiki mladine), se bode zdaj vstreglo, kajti že je za politiko? Spakavati se hoče s politiko in z javnimi minister nauka po predlogu Moravskega deželnega šol- rečmi ! To kaže on vsaj s tem, aa se je vsedel med 7 skega sveta ukazal, da se kar brž Trbiška slovanska demokrate na skrajno levico. Pripovedujejo tudi imnazija predela v nemško s paralelnima češkima raz- kakor sem nedavno slišal, da, kedar je šio za volitev elkoma v spodnjih dveh razredih". Gori imenovani „previdni kandidatov v slovenskih kmečkih občinah o katerih ta nekem javnem kraji da > rekel je na V4UU iiiituvvoui ,, lsa v ivixji uiuvaiii , vj aatvxiii m uvavuí j«»ijvui aiaji , vic* Če ima OU UA Ízl)ÍrO n OfCfl, akt govori, so brž ko ne nekateri judovski havzirarji, birokrata ali farja (to, je klerikalca), bode volil katerih se v Trebičah ne manjka. Se ve da s plaščem najrajši norca t ! Takega zastopnika ima tedaj na 37 7} previdnih Slovanov" (einsichtsvollen Slaven) in pretvezo Dunaji naše véliko posestvo. Rad tedaj verjamem m „omike" se utegne vsaka sila zoper rav- napredka _____ xiopravnostSlovanom izgovarjati, a več pa f tudi da se ga laški volilci že sramujejo, kakor mi nekdo piše. Mož, katerega je ) mikalo vedeti, kako in zakaj so si ne. Dokler se v Avstriji ne gleda na narod vsake laški posestniki postavili za kandidata barona Tacco-ta, dežele, statistično dokazan, in na pravice njegove, prizadeval si je izbarati vzrok, in ga je našel; Tacco zagotovljene tudi v temeljni državni postavi, lahko se je neki v cenilni komisiji take nasvete stavil, in neko J IUV*A ▼ bv UiV>lJ UI UI £j€x V xii ^UO l Ci VI j lttiia kj J V/ w VVUUUi OVUJlOijA lUtVV/ liaoy VIU O ta Vil j JU LlUAU presuka vsaka šolska naredba, če po naključbi od danes tako sporočilo sestavil, da presega vse Umlauftove do jutri v deželnem šolskem svetu slovanské dežele in Kronawetterjeve prenapetosti. Ta predrzna sedi nemŠkutarska večina. Tako pa imamo večne svoboda pri — aristokratu je bila nekterim libe- ralcem, ki bi davkov raji ne plaČevali in lieber allés spremine, a stanovitne pravice ne! Jogoslovansko slovstvo. Prijateljem (lomače knjige. za-se obdržali, tako všeč, da so ga začeli porivati med slovenskih „liberalcev" in kandidate. S pomočjo zdržanji „klerikalcev" je baron Tacco zmagal. vé svet, kako pride kdo v državni zbor. Prosit! po Zdaj Gorico 23. nov. Vendar enkrat! 15 let menda Gospod dr. Schw nam je poslal sledeči ogl s prošnjo, naj ga priobČimo v našem listu Ogl za- deva knjigo, katere dozdaj še pogrešamo: anatomij človeškega tel ali d b arst m bode tudi slovenskemu slovstvu na korist, v katerem so letos dobili od ministerstva za pripravniške šole izdane slik Človeškega telesa svojo knjigo Gosp dr. Schwarz tako-le oklicuj „Dva su me obzira vodila, kada sam započeo opisnu anatomiju ili razudbarstvo čovječjega tiela domačim jezikom pisati, ponajpiije obzir na strukovnu nazivlje, , te valja o njem Čim koje je kod nas tek v razvoju je čakala nova ulica od ribjega trga proti železniční postaji imena. Veliko se je prejšnjih let govorilo, da skrajna stranka italijanska, ki je imela pri municipiju veslo v rokah, namerava ulici imé po Viktorju Emanuelu in Garibaldi-ju, kakor hitro pride Gorica pod Italij o. hoda In 26. julija 1866. smo že vsi pričakovali pri- , kako se osoda maščuje Cialdini-evega. Al, lejte nad nekterimi ljudmi! Post tot discrimina rerum se bo ulica imenovala — „Corso Francesco Giuseppe". Znabiti bi tudi s tem imenovanjem ne bilo šio tako lahko, da ne bi bil h koncu 25 let cesarjevega vladanja tudi v Avstriji obveljal italijanski liberalizem. Vendar sdušnije da nastojimo, — v liečniku knjigu, kojom unatoč svih — a zatim obzir na strukovnu jednoč da započmemo, ako hoćemo polje priredjivati na kojem da nam daljni strukovni rad laglje uspjeva pa nočem našim mestnim očetom preiskovati obisti, ter riekâ moramo jemljem njihov sklep zastran krasne ulice (kateri je za ljudstvo že samo bilo dalo imé „Via del Giardino") silno lojalnost, tem bolj, ker so določili za 2. dan de- Oto djelo razdielio sam na svezak sastoji od tri knjige kostura Čevlj ka. Svaki cembra tudi še druge lepe svečanosti. Naši lokalni prvom ezku • /. ? mieicja i éutilâ, u drugom opis droblj ) opis živ- žili Djelo oto koli s jednoga y toli i s drugoga obzira y IZ kojega je poteklo , imalo bi doči u prilog ne samo listi so vsi šolski listi postali razen ,,Ecco"-ta; vsi ob-ravnujejo novi „pripravljalni razred" za srednje šole in pikajo na desno in na levo , in to po pravici. slovenski pripravljalnici (na gimnaziji) je kakih 40, v italijanski (na realki) pa čez 80 učencev. Kar sem kod nas lie čni k pa pravnik ? a nego i pokon 1 u cbče komu prijatelj ; jaz prerokoval v enem poslednjih listov „Novic", izpol- domače knjige. Kadi prispodobe nazivlja zanimati če ono strukovnjake i ostalih slavjanskih granâ. Dotiřkani od 15 Y2 tabaka sastoječi prvi svezak može se naručiti neposriedno kod mene uz gotov novac, ili uz pouzeče. Ciena mu je 2 for. 50 nove, Podp me občinstvo mnogobrojnom naruČbom nilo se je že: 4. razred na vadnici je celó pražen, laška 4ta razreda na vadnici in mestni šoli sta se neki tudi na pičlo število učencev skrčila. Gospod Wretschko! kje se bodo zdaj pripravniki za ljudsko učiteljstvo do dobrega vadili? In pa, v tem ko v druzih deželah vse polno 4-, 5-, 6razrednih ljudskih šol imajo, nimamo Slovenci na Goriškem ni ene 4razredne v celi deželi u podmirenju tiskovnih troškova, to ču moči drug svezak uz jeftiniju cienu dati, pošto pišuć oto djelo ni ne M Sicer pravijo, da je g g. pedagoge, ki sedé na dati am za osobnom korišču pošao Varašdin, mjeseca studena 1873. Dr. Ante Schw ministerském krmilu, v eni reči vendar že pamet sre- čala. Učni jezik v omenjenih pripravljalnih razredih L da > žup. fizik Nasi dopisi. bode dotični ma tern i jezik; poprej se je mislilo se bode morala tudi celó v tem oziru „natura z vilami iztrebiti", ter da se bo podučevalo, kakor pri starem i&ucuiu , l/vi ua oc u\j v aiu j [\aaui r °t'a 1 c 1x1 ? ko so prve mesece še izpraševali „karkaj peršon božjih í /\ í í ^ wn Vk w% rw WT it nf n 11 nn /Mtn/iU r\ -ffn ( t O __ potem pa brž „Wer hat ailes erschaffen' Goriškcga Krasa 21. nov. — Nismo storili li prav v zadevi razžaljenja časti med mi „klerikalci" med posestniki slovenskimi, da nismo hoteli voliti barona T t v državni zbor? Zdaj Je umi Dne 12. decembra t. 1. bo javna obravnava s porotniki , Isonzo"-om in „Ecco del Litorale"; ,,Isonzo"-vci pričakujejo mastnih reči. vidite kak VJUlie , KtiK. mož J t5 IU I iUJCil BU ga, ucnnicu iu iuui „uiao v ovujem aauujcui jao tu, irtuimivaia kj\j iuui va-oc «Narod" in „Soča" za federalista. Drugi so pa res- bralce na Kranjskem. Čujte tedaj: Kakor smo izvedeli je to Imeli so ga nekateri in tudi Gorice. (Predarlska in Lozka železničář) Kar piše Glas" v svojem zadnjem listu, zanimivala bo tudi vaše iz Dunaja, podali so Tržaški poslanci presvitlemu cesarju prošnjo z več tisuč podpisov, da bi se zidala nova železnica od južne neodvisna, in potem so šli tudi kot deputacija k miaistru kupčijstva. Od ministra gosp. Banhans-a dobili so malo tolažljiv odgovor, da vlada ne bo predlagala državnemu zboru niti Predelske niti Loške železnice. Mirna 21. listop. (Letina in mnoge druge nadloge.) Tukajšnji pridelki so večidel pičli; žito prav smetno; krompirja veliko manj od lanskega leta, korenja malo, repe debele dosti; klaje za živino dosti; vina veliko več kakor lani, ceno moštu so tako visoko postavili 10, 11, tudi 12 gold, vedro), da zdaj se bode vino ce-neje kupilo kakor je mošt bil. Živina je draga, da menda še nikoli ne tako. — Kolera je okoli Šentjer-nejske fare hudo razsajala in je marsikaterega spravila prerano pod zemljo, pri nas pa so koze hude bile, pomrlo je posebno veliko otrok. — Kamor pogledamo, vidimo da se svet politično čedalje bolj giblje ; žalibog, da tukaj še popolnoma spimo. Ljudjé malo beró in zato malo vedó, ni tedaj čuda, da jih vsak širokoustnež lahko za nos vodi. To se je očitno pokazalo pri volitvi gosp. Dežmana v državni zbor. To vam je strašno, kar sta počenjala nemčurska župana Dolar, grajščak iz Kota in župan St. Rupertški, in pa Bohm, grajščak iz Griča in župan Mirnski; kakor obnorela sta nepre- nehoma letala krog ljudi in koledovala za Dežmana. Oba spadata v vrsto brezverskih liberalcev. G. Bôhm je pri nas že 7 let župan, nobene nove volitve ni bilo še občinskega zastopa, 4 leta že nobenega občinskega računa in nobenega občinskega odbora; župan komandira kakor paša na Turškem; kar gospod župan skle-nejo sami, to jimvc. k. okrajni glavar potrdijo , ki ga prav radi imajo. Župan je rekel našemu šolskemu učeniku , naj bode tudi ogleda mrličev, pa tudi mesarski ogleda, in — okrajni glavar je rekel ,,ameua in učenik je dobil dekret, da je mrliški in živinski ogleda! Za §. 34. občinske postave se še ne praša ne! — Naša vas je bila 4krat zažgana tekoČe leto. To so sadovi naše prostosti! Deželni odbor je 25. oktobra ukazal, da se ima nova volitevrazpisati za občinski odbor; al še zdaj ni sluha ne duha o njej. Prosimo, povejte nam, kje se imamo pritožiti. *) Iz Ljubljane. — Danes se začnó deželni zbori povsod, razen Dalmacije, ki se prične še le 6. decembra. Pred BožiČem bode jih menda zopet konec, da se po novem letu začne zopet državni zbor Dunajski. — Naš zbor dobi 4 nove poslance: dva narodna poslanca : gosp. Lavrenciča in g. Pakiža, —Kočevarja Brauneta in pa?? — Bog vedi, koga si bode zdaj vsa zine-šana Idrija 24. dne t. m. volila. — (Iz seje deželnega odbora 21. nov.) Posveto vala se je postava o napravi ponavljavnih ljudskih šol na Kranjskem, in sklenilo, da se nacrt te postave predloži deželnemu zboru. — O zadevi naprave kmetijske šole na Dolenjskem se je °,klenilo, da se poroča deželnemu zboru, kaj se je zgodilo v tej reči in katera posestva so za naprave omenjene šole na po-nudbo, ter da bi se poleg tega osnovali dve deželni stipendiji za mládenče, ki bi šli na kmetijsko šolo v Kri- ževce, v Ogerski Altenburg ali v Hohenheim, da bi se izobražili v vednostih kmetijstva in potem prišli kot učitelji na kmetijsko šolo na Dolenjskem. —- (Naznanilo.) V oslavljenje petindvajsetletnice vladanja njegovega c. kr. apostolskoga Veličanstva našega najmilostivejega vladarja 2. decembra t. 1. bodete vsled sklepa dežel. odbora dve svečanostni predstavi v tukajšnjem deželnem gledališci: prva pred- *) Pri deželnem odboru. Vred. večer svečanostnega dneva 8 slovensko igro, druga svečanostnega dné večer z nemško igro, obe predstavi z primerno in slavnega dneva vredno olepšavo in osve-čavo. — Deželni odbor odbor to naznanja z vabilom k obili in praznični vdeležbi. Deželni glavar Kranjski. V Ljubljani 23. novembra 1873. — (Iz Novega mesta) nam je došel tiskan program brezimnega odbora o tridnevnih slovesnostih, ki jih Novomeščani nameravajo napraviti za 251etnico vladarja presvitlega našega cesarja Franc Jožefa. 6. dné decembra bode mesto razsvetljeno; 7. decembra velika maša v kapitelski cerkvi; ovenčanje cesarjeve podobe v kazini; slovesní pesmi poje pevsko društvo iz Ko-čevja, zvečer veliki ples v kazini; 8. decembra de-litev malih darov med uboge v magistratni dvorani, zvečer slovesni obed v kazinski dvorani. — Marsikaj, to pa posebno bi radi vedeli, ali Novomesto nima domaćih pevcev, da si najema Kocevske? — Gosp. deželni glavar vitez dr. Kaltenegger in gospá njegova sta na Čast godu presvetle ceaarice ia 25. obletnice vladanja presvitlega cesarja tukajšnji bol-nišnici revnih otrók darovala 150 gold. — (Sirarstvo Bohinjsko) veselo napreduje. Kolikor sira je družba Bohinjska dosihmal naredila — in te dni jej je gosp. Lasnik za sir, ki ga je od nje kupil, zopet poslal 473 gold. — vsega je brž prodala. Gosp. Petra Las niku, štacunarju v Ljubljani in odborniku družbe kmetijske, gré hvala zato, da je pripravljen, ves sir po pošteni ceni Bohinjcem pokupiti, da jim tako ni treba še le kupca po svetu iskati. Koliko je taka nagla ba-rantija vredna vzla3ti pri novih podvzetjih , da ljudje svoj pridelek kmalu spečajo, to vé vsak, kdor ni no-vinec v kupcijskih rečéh. Iz goto vega vira pa tudi vemo, da Bohinjci dozdaj svojega masla še celó nič niso prodali, sir pa je že ves prodan. Po takih skušnjah bodo pač raji opustili maslarijo in vse mléko obrnili na sirarstvo. Mi pa jemo dober do m ač sir, namesti da se nam vvažva tuje blagó, za katero denar iz dežele gré. — (Železnica iz Trbiža v Beljak) se je včeraj odprla. S tem se pa premeni to, da zdaj poštni vlak Gorenske železnice dohaja v Ljubljano 40 minut če a poldne, mešani pa 30 minut čez 9. uro zvečer, — is Ljubljane pa gré poštni vlak 15 minut čez 2. uro po-poldne, mešani pa zjutraj 20 minut Čez 5. uro. — (12. list „Slovenca") je bil unidan v prepov ed djan. C. kr. deželna sodnija v „Laib. Zeitg." razgla sa, da spis o šolskih naših razmerahjehudodel-stvo po §.65.; zato je prepovedala r azširj a nj e onega lista in zapovedala vničenje njegovo. — (Da sta iz norišnice) poslednje tedne všla dva. norca (enega so pri koliseju koj vjeli), napravilo je veliko hrupa po Ljubljanskih časnikih, a to prav nepotreb-nega, zato, ker za tem hrupom ne tici skrb za begune, ampak vse kaj druzega; „Laibaeherica" to odkrito-8rčno pové, rekši: „in Bezug auf Aufticht vonSeiteder Ordensschwestern diirfte im Staate Danemark einigeg faul sein?" Da nibčs ne more zagovarjati premalo marnega nadzorstva nad norci, to je gotovo; al časni-karskim strastim nasproti je vprašanje upravičeno : ali se tudi vkljub dobri pazljivosti ne naključi lahko * da na vrtu kak prosto sprehajoči se norec uide, če se še celó to primeri, da vječah zaprti in z dvojno stražo vojaško Varovani hudodelci uidejo, ka-koť se je to že nekterekrat zgodilo na Ljubljanskem gradu inv Ljubljanski kosar ni? O tacih primerljej i h se pa ne črhne nič ali se le memogredé omeni — bres dostavka, da je kaj „faul im Staate Danemark"! — (Slovensko gledište.) Nestroy-eva burka „Einen Jux will er 8ich machen" je že sama po sebi zastaréla; Železník a r j e v převod „Danes bomo tiči" , v delj igral, nam pa je kazal kakošen ne ki m ; Je biti sati se v pričkanje za stvar, ki zaniknje pravice posamesnih kraljestev in dežel, slabi ves efekt, če tudi so jezik v slovenskih prestavah. Prav s tako „primojdu- nasprotni govori tako izvrstni kakor je govor Herma- Nam je tudi iz za koulis znano, kako zeló je nov bil. sevsko" govorico se pačijo nemškutarji po gostilnicah in nekatere germanske Ljubljanske „frave", kedar ho- Herbs to vce ta taktika osupnila in kako so razkačeni • .---1 9--------—- ~ "T » ^^ «v čejo pokazati, da je slovenski jezik grd. Nadjamo se bili ——, j- 6iu, oc, um , slišati s 1 o ve sn o deklaracijo Hohenwartovo, da da kaj tacega „klasičnega" ne slišimo več, ker plosk njegova stranka hoče — danes molčati. Zato je pa galerije nam ne sme biti merodajen. Igralci in igralke tudi Herbst v konečnem svojem govoru skušal ščipati so storili, kar je bilo mogoče storiti s tako burko Hohenwarta, Hohenwart pa se mu je — smehîjal. (Sokolov večer) preteklo soboto v čitalnični go- Po klubovém sklepu pa tudi Herman ne bi bil smel Btilnici bil je dobro obiskan in po zanimivo sestavljenem govoriti, zato se je s tem pregrešil zoper stransko dis- programu prav kratkočasen. Gospod rilo J® bilo jako šaljivo, tudi gospodj N oil i-j evo „be 5 P ciplino ; kdor je imel že toliko na srcu, kar bi rad vrlo držali stvom gospod kapelnika S ch an tel Jed in pijaca,- pa tudi postrežba bila je v«v/u&c%, u<* *\«n gré hvala gosp. Khamu. Godba je bila izvrstna kakor pod vod- svetu povedal, res těžko mu je potem molčati. Le i z- dobra, za kar vrstnost govora more tedaj zagovarjati parlamentarni prestopek govornika. „Novice" prinesó celi po vselej Slovencu" prestavljeni govor Herman ov. To je možka beseda, jedrena in tehtna, da malo takih! Kakor pritli- (.Deveta slovenska predstava) v deželnem gleda- kovca proti velikanu bila sta proti Hermanovemu govoru lišči bo v pondeljek 1. decembra in sicer sl na čast 251etnemu vladanji Njih Veličan predst stva cesarja Franca Jožefa I. Igrala se bode čarobna igra „Zapravljivec", pri kateri bode sodeloval tudi govora dr. Raz lag a in dr. Vošnjak a; dr. Raz- lag, nikjer in nikoli prav odločen, priklađa v govoru svojem nekaj sèm, nekaj tjè; ni krop ne voda; zato ga ČitalniČin pevski zbor Na (Odgovor na „Poslano" v i6 naš opomin v „Novicah" 19. t. m. je prišlo 21 listu „Slovenca".) , dne Herbst v konečnem govoru že „skoro za svojega šteje". Mi pa moramo v imenu Sloveneev, katere zbornici kot pol divjake producira, „um sie nach und nach in die Reihe der Culturvôlker eintreten zu m. v Pešto za Slovaško gimnazijo od gosp. general- lassen!!" protestovati zoper to, ako misli dr. Razlag direkt orj Ce bi Treuenst pa mi ne bili 13 gold. 12 kr Treuenst y ki Je že osem mesecev pěstil ta denar, v ,,Novicah" in v )) Slovencu' c podregali, kdo vé tje, kamor mu je bil namen y kdaj bi bil přišel denar henwartovim v imenu Sloveneev govoriti, če pravi, da se v marsičem s Herb stovo „Anschauungsweise" „popolnoma" sklada! — A da se ne more skladati z mnenjem Ho- y ces y da Slovenci „na stali šču po- imel Veselí nas pa, da je naš opomin tako dober Več tistih, ki so kaj dal speh stave stojimo"! Je mar Hohenwart prekucúh če přiznává prava aprilske volilne postave? H ohenwartu ni „za pravico in svobodo"? i mar Da mla doslovence Novičar iz domaćih in ptujih dežel. objel Je Iz Dunaja. dr. Herbst „skoro že za «tvi« , za božične potiče iz Dunaja domu. véliki nemčur in centralist to prinese dr. Razlag O govoru dr. VoŠ- s voje", Državni zbor je v pondeljek pre- njakovem ni vredno kaj govoriti; kakor dijak kako šolsko nalogo naredi, tak je bil dr. Vošnjakov govor v slovesni adresni debati! Misliti je bilo po „Narodovih" Je nebal, ker se 26. t. m. začnó deželni zbori. Zbornica poslancev je naredila adreso za prve kvatre prihodnjega ieta dovolila pobiranje ekspektoracijah, da bode s fulminantnim govorom klical davkov in dovolila vladi tudi, da sme do 80 milijonov zedinjeno Slovenijo" v zbornico poslancev se ime- gold, srebra na pósodo vzeti. Prva in zadnja stvar ste n0yati si je ni upal in pod naslovom „eine einzige Ad- bile tako zanimive v obravnavi svoji, da danes nakratko mi n is t ration sgruppe" vtaknil je ubogo revico tako naČrtamo razpravo, vprihodnje pa prinesemo nekatere pohlevno v kotiček, da je nihče ni zapazil; zato mu govore obširno, ker so vredni, da jih naši bralci od tU(}i nihče ni nič ugovarjal, ker nihče ni porajtal go- konca do kraja zvedó, in to sta Hermanova govora in govor Lienbacherjev. vora njegovega večo korajžo pokazal, naravnost rekši Zato je pa dr. Dolfi S chaffer že da ) poslancev - — • ~ — ~ 7 "" j ----------J "------------------- JLV1 diJ jOiMii uu giaou» aiu a a au» iu iv^ aaiu , ker , ^ VO * dr.. Herbst osnoval adreso, to je odgovor zbor- Jika večina Kranjcev je ustavoverna". Skoda, da ni po- v CUU nui cijAV ? uaiavuuoi i tivoi f u a» < Povedali smo, da je kolovodja, nemških liberalcev Kranjskih bo glasovalo za adreso in to zato nice na govor, s katerim je cesar odprl državni zbor. Yedal: kakošnih Kranjcev. Herbstova adresa ni druga nego obširneja parafraza jak0 tehtni so bili nekateri govori zoper posojila, (opis) prestolnega govora, al tako slaba je, da so^ sami a ne jz golega nasprotovanskega duhá, ampak zato, ker yvj^Aoy pvokvmv^M »vi«, ma ; a ne iz guitjgtt uaspru iu va.iiais.cgi* uuua, a lu peta. zaiu, ustavoverni časniki rekli, da je najslabeje delo izmed državna pomoč ni na pravem mestu, ako se naklone veeb, ki so dosihmal potekla iz peresa njegovega; naj- takim, ki je niso vredni; posebno izvrstno je govoril slabe]e je gotovo ono mesto, kjer govori o gospodarskih dr. Lienbacher. Drugi pot več o tem. bomatijah ; ne ene samostalne misli ni v Herbstovi osnovi, ki bi je ne bili že brali v časnikih. Vendar se vé da jo je sprejela večina poslancev. — Kakor smo že povedali, je grof Hohenwart besede prosil in v imenu svojih političnih družnikov (desnega središča) zbornici naznanil, da se ne bodo v de lež ili adresne WW ~ ~ ~ ~ ~ ~ * — ~ - ~ -----— ;----- debate, da svet ne bode mislil, da s tem pnznavajo Telegram iz Sloven. Gradca v „Vaterlandu" naznania, da ie ondašnii zbor konservativnega društva 24. nov. gosp. Hermanu navdušeno ôeatitalza izvrstni njegov govor. V pravni temelj volilne postave od aprila y katera žali To dekla- Zitna ce il a pravice posamesnih kraljestev in dežel. racijo dati zbornici, je bilo sklenjeno v klubu desnega središča z vsemi glasovi zunaj dveh. Po našem prepri-čanji je na tako stališče portaviti se proti večini tega rajsrata, edina prava parlamentarna taktika bila: me- v Ljubljani 22. novembra 1873. Va$r&n v novem denarji: pSenice domače 6 fl. 60. 7 fl. 45 4 fl soršice 4 fl 20 2 fl jeèmena 3 fl. 90 prosa 3 fl ajde 4 fl. banaske rži 5 fl. 20. ovsa Krompir 1 fl. 80 Odgovorni vrednik: Alojzi Mqjer. Založnik : Jožef Blazilikovi dědici v Ljubljani.