/chaja vsak četrtek i« vrffa « poštnino vred ali v Maricam s pašiljaajem aa «a eala leto 33 D, pat leta 10 D, četrt leta S D. I«veai 'Jugoslavija 64 B. Naročniaa tie pošlja aa apravništra iilev. Gaspodarja« v Mm-fearu, Karoška cesta 5. — se dapošilja 4a adpa-|»edL Naročnina sa plačuje !r aapraj. Tel. internrbai 113.
Uredništvo Je ▼ Maribor^ Karaška cesta 5. Rokopial sa aa vračajo. Upravništv»
sprajama naročnino, inserata
in reklamacije. Sena inseratom po dogovoru, Za večkratne oglase primere« papast. Nezaprte reklamacija sa poštnine proste. Čekovni rasna poštnega urada Ljol»i Ijaaa 10.603. Telefon in teti urban 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Posamezna Številka stane 1-50 «din.
Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, dne 8. julija 1926.
60. letnik.
no. Baš pri takih .končnih razgovorih se vrši največ praktično koristnega dela.
8. Uporabljaj to, kar si cul in kar si si zapomnil, pozneje ko boš spet doma. Pogovarjaj se cesto o prireditvi s tovariši, ki so bili tudi navzoči. Poročaj o poteku v domačem prosvetnem društvu, da bodo vedeli i tisti ,ki niso mogli sami priti, kako se je vse vršilo. Išči prilike, da se podrobneje poučiš o bistvenih točkah. Nabavi si knjižico, katero katero bo izdala Prosvetna zveza o izvršitvi »Kmet-skega dneva«; ne bo ti samo vi prijeten spomin, ampak dobil boš v njej tudi najvažnejša podatke v pregledni obliki.
Zdaj pa: »Na svidenje in'mnogo uspeha!«
—m,.,__■ *	___
Obrtniki in trgovci!
Pred važnimi volitvami stojite!
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so razpisane. Vršile se bodo, kakor se sliši, 22. septembra. Delokrog zbornice obsega vso Slovenijo. Zbornica se deli na tri odseke: trgovinski, obrtni in industrijski odsek. Vsak odsek ima 16 članov, 8 iz ljubljanske, 8 iz mariborske oblasti. Skupaj sestoji torej zbornica iz 48 članov, 24 iz ljubljanske in 24 iz mariborske oblasti. Rav-notoliko je namestnikov.
Volilne kategorije.
Volilci vsakega odseka se dele po obči ali posebni pridobilini na 4 kategorije. Vsaka kategorija izvoli po 4 člane in 4 namestnike.
Za aktivno volilno pravico v trgovinskem odseku je treba plačevati na leto pridobnine: V I. kategoriji vsaj 500 Din.; v II. kategoriji pod 500 Din. do najmanj 75 Din.; v III. kategoriji pod 75 Din. do najmanj 25 Din.; v IV. kategoriji manj ko 25 Din.
Za glasovalno pravico v obrtnem odseku je treba plačevati na leto pridobnine; V I. kategoriji vsaj 70 Din.; v II. kategoriji pod 70 Din. do najmanj 35 Din.; v III. kategoriji pod 35 Din. do najmanj 15 Din; v IV. kategoriji manj nego 15 Din.
Za glasovalno pravico v industrijskem odseku je treba plačevati na leto pridobnine; V I. kategoriji nad 6000 Din.; v II. kategoriji 6000 Din. do najmanj 400 Din.; v III. kategoriji pod 400 Din. do najmanj 150 Din.; v IV. kategoriji manj nego 150 Din.
Volilna pravica v IV. kategoriji kateregakoli odseka ni vezana na najmanjši znesek; zadošča, da se plačuje sploh kolikršen znesek pridobnine.
Volina pravica.
Aktivno volilno pravico imajo fizične osebe, ki uživajo vse državljanske prarvice, brez razlike spola, (torej tudi ženske!) in ki vrše v zborničnem okrožju (t. j. v Sloveniji) trgovsko, obrtno, industrijsko ali rudniško podjetje samostalno ali kot javni družbeniki. Pri podjetjih, ki pripadajo državi, izvršuje volilno pravico oseba, ki je-uradno postavljena na čelo podjetja. — Pravne ali skupne osebe, ki imajo tako podjetje, izvršujejo to pravico po osebi, ki je kot predsednik ali član uprave, kot prokurist ali poslovodja podjetja v ta namen pooblaščena po polno-veljavnih predstavnikih podjetja. — Ne morejo pa voliti in ne izvoljeni biti oni, ki so po občinskih volilnih zakonih izključeni od aktivne in pasivne volilne pravice v občinske zastope (izvzemši ženske za aktivno volilno pravico).
Kako se vrši volitev?
Volitev se vrši ločena po odsekih in volilnih kategorijah. Vsak volilec voli samo v oni kategoriji, v katero '
spada po višini plačane pridobnine. Kdor bi imel volilno pravico na podlagi več pravnih naslovov v več odsekih aH v več kategorijah, jo more izvrševati le v enem odseku in le v eni kategoriji. Tak volilec mora v roku reklamacij-skega postopanja izjaviti, v katerem odseku in v kateri kategoriji hoče voliti. Ce te izjave ne poda, se uvrsti v ono volilno kategorijo, ki je najvišje obdavčena.
Volitve vodi posebna	i
volilna komisija,
ki je že sestavljena. Ta komisija posluje v pisarniškiH prostorih zbornice v Ljubljani ter ima naslov: »Volilna komisija zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«.
Volilni imeniki.
Volilna komisija bo v kratkem končala sestavljanje« volilnih imenikov. Volilni imeniki bodo razgrnjeni za 14 dni v zbornični pisarni v Ljubljani ter pri vsakem davčnem uradu. Rok za vlaganje ugovorov (reklamacij-ski rok) zoper volilne imenike poteče 14. dan po dnevu, ko se razgrnitev imenikov zaključi. Predsednik volilne komisije bo javno razglasil razgrnitev volilnih imenikov ter bo označil čas in pisarne, v katerih jih vsakdo lahko vpogleda in prepiše. Ugovori (reklamacije) se morajo vložiti pismeno. Vložiti pa sme reklamacije vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik. Ugovori se morajo vložiti za vsako reklamacijo posebej ter morajo biti opremljeni z uradnimi listinami, ki služijo za dokaz, da so njih navedbe točne. O vseh ugovorih se mora izdati odločba najkasneje v 7 dnehi po preteku zgoraj navedenega roka.
Glasovnice.
Po rešitvi reklamacij izda volilna komisija na podlagi zaključenih volilnih imenikov izkaznice in uradne glasovnice za volitve ter jih pošlje z ovojem za glasovnica vred valilcem na dostavnico. Z glasovnicami vred se pošlješ voliilcem volilni razpis, ki mora obsegati: volilno kategorijo, število kandidatov in namestnikov, ki jih je voliti v njej (4 člane in 4 namestnike), ter dan in uro, ko se začne glasovanje in do katere se morajo vročiti ali poslati glasovnice volilni komisiji v Ljubljano. Vse glasovnice mora volilna komisija razposlati najpozneje 14 dni pred začetkom glasovanja. Glasovnice morajo biti izdelane tako, da garantirajo tajnost glasovanja. Žigosane morajo biti z uradnim žigom ter imeti označbo, za kateri odsek in kategorijo veljajo. Za glasovanje se morajo uporabiti samo uradno izdane glasovnice, žigosane z uradnim pečatom. Če volilec ni prejel glasovnice, če jo je izgubil ali če je postala nerabna, mu mora volilna komisija izdati na njegovo zahtevo novo glasovnico (duplikat).
Izkaznice, glasovnice, volilni razpis in Vloge volilcev na volilno komisijo se pošiljajo po pošti poštnine prosto, če imaijo na naslovu pripombo: »V volitveni stvari zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«.
Kako se voli?
Voliti je mogoče ali 1. tako, da volilec odda izpolnjeno glasovnico v zaprtem, neprozornem ovoju pred volilno komisijo osebno, ali pa 2. tako, da po pošti pošlje glasovnico obenem z izkaznico volilni komisiji v Ljubljani; v tem primeru mora biti glasovnica zaprta v posebnem neprozornem ovoju. (Volilec, ki voli na prvi način, torej osebno, se mora pred volilno komisijo legitimirati z volilno izkaznico.) Volilci, ki valijo tako, da glasovnice odpošljejo po .pošti, morajo poslati svojo glasovnico obenem z izkaznico volilni komisiji v Ljubljani najpozneje do dne in ure, ki
27. Številka.
timiT—||||—II—IH—|I| III .................................IMIMI» I— «II
Pojdimo na kmetski dani
Prof. Fr. Fink.
»Kmetski dan«, ki ga priredijo Prosvetna zveza in druga društva v Mariboru od 13.—15. avgusta t. 1., naj b<? za kmetsko ljudstvo dan veselja in duševne izobrazbe. Tu dobljene dobrine naj imajo moč, da ustvarijo podlago za duševno pot navzgor, naj bodo iskre, ki netijo v udeležencih plamen ljubezni do rodne grude, do srčne blaginje,, do splošne izobrazbe.
Ker so smotri tako lepi in blagi, zato se je treba za to prireditev tudi primerno pripraviti, ne toliko gmotno, kakor predvsem duševno. Vsakdo, kdor se je odločil, da pojde na »Kmetski dan«, naj gre na svečano, resno prireditev in da bo imel kaj koristi le tedaj, če bo tam z vso duševno zbranostjo in s trdno voljo, otresti se za nekaj dni plašča vsakdanjosti in stopiti v svetlo luč izobrazbe in omike.
Kakšna bodi priprava? Poglejmo si nekaj navodil za uspešno udeležbo pri »Kmetskem dnevu«!
1.	Preglej natančno načrt predavanj in drugih prireditev in odloči se vedno za tista, katera ti najbolj prijajo in katera bodeš najbolj potreboval. Dobro bi bilo, da ee udeležiš vseh, saj so namenjena tebi vsa, ali marsikdo ne prenaša zaporedoma daljših predavanj različne vsebine, zato je bolje, če si z vso vnemo pri tistih, za katere se posebno zanimaj.
2.	Ne prihajaj na predavanja telesno utrujen (po dolgi hoji, po težkem delu, po prečuti noči itd.). V trudnem telesu je tudi duša utrujena, zaspana. Le sveži duh more slediti obširnejšim izvajanjem, zahtevajočim napete pozornosti i» smotrnega sodelovanja. Ne išči torej morda pri predavanjih v hladni dvorani odpočitka od hoje po mestnem Maku!
3.	Prihajaj k predavanjem o pravem času. Nič ni bolj mučnega, nič vestnih poslušalcev bolj ne razdraži, ko tisti ¡pozni prišleci, ki se pojavijo šele dolgo časa po začetku predavanja v dvorani in ki včasi silijo cele vrste, da vstanejo ter odpro pot do sedežev. Pozni posetniki nimajo začetka izvajanj in težko slede govornikovim besedam, ostale udeležence s predavateljem vred pa moti šum in nemir, ki nastane po krivdi zakasnelih poslušalcev. Torej obzirnost napram predavatelju, poslušalcem in — sebi!
4.	Med predavanjem vedi, da si prišel samo radi njega. Ne pozdravljaj znancev; ne šepeči jim na uho, kje ei že bil tisti dan in kam se še hočeš podati; ne oziraj se na vse strani, da vidiš, koliko je ljudi in kdo je vse tu — za to je dovolj časa pozneje. Zdaj pazi in zajemaj, kolikor več moreš, ker ti je dana za to redka prilika!
5.	Zapiši si v kratkih potezah misli, o katerih sodiš, da so aa te važne. Sicer bo skrbela Prosvetna zveza za na-tisk najvažnejših predavanj, ali tiste kratke beležke zale-Sejo aa poslušalca mnogo več, ker oj nastale na licu mesta in ker jih je spravil na papir on sam. Take misli so biseri, nabrani z lastno pridnostjo; k njim se bo dotičnik lahko večkrat povrnil pozneje doma in ob njih bo vstajalo v duhu vse predavanje, bodo vstajali vsi spomini na »Kmetski dan«.
6.	Zabeležuj tudi to, česar ne razumeš, da boš mogel dobiti pozneje pojasnila.
7.	Ako se razvije po predavanju kak razgovor o njem, prijavi se smelo, povej, kar misliš. Zahtevaj pojasnila, opozori na to ali ono premalo pojasnjeno točko. Naj te ne ovira prazen strah, češ, ne upam si govoriti tam tako jav-
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
4
»Ali je sam?«
»Sam?« je obotavljaje se odgovoril Heyward, ker ni m «avajen lagati. »Ni sam, Magva, saj smo mi pri njem.«
»Torej Zviti lisjak lahko gre«, je rekel nato tekač ter hladnokrvno pobral sveženj, ki mu je ležal pri nogah. »Potem belokožci ne bodo videli drugega, kot ljudi svoje barve.«
»Kdo je Zviti lisjak?«
»To ime je dobil Magva od svojih kanadskih očetov«, je odgovoril tekač ves ponosen na to odlikovanje. »Zvitemu lisjaku sta noč in dan isto, ako ga čaka Munro.«
»A kako se bo Lisjak pred poveljnikom Viljem Henrika opravičil zaradi njegovih hčera? Ali si bo upal pri-anati mu, da sta njegova otroka ostala brez vodnika, če-Brav jima je Magva obljubil, da jih bo vodil?«
»Sivolasec ima velik glas in dolgo roko, a Lisjak ga » gozdovih ne bo ne slišal ne čutil. Zviti lisjak pozna pot do velikih jezer in tam bo našel kosti svojih očetov.«
»Dosti, Magva«, je rekel Heyward. »Ali nisva prijatelja? Čemu bi se prerekala? Munro ti je obljubil nagrado za službo, ako vse dobro izpelješ. Tudi jaz ti jo dam. Daj počitka trudnim udom, odpri malho in jej. Nimamo več dosti časa. Ko se vsi okrepčajo, pojdemo naprej.«
Indijanec je predirljivo pogledal Heywarda, a je ta-i fcoj umaknil oko pred njegovim odkritim pogledom. Po-
tem je sedel na tla, izvlekel ostanke jedi in pričel jesti. Medtem je počasi in previdno gledal okrog sebe.
»Prav je tako«, je nadaljeval Heyward. »Zviti lisjak bo kmalu zopet močan in bistrih oči, da zjutraj najde stezo.« Iz bližnjega grmovja se je oglasil šum kakor pok suhega dračja in šumenje listja, a Heyward se ni dal zmotiti in je nadaljeval: »Predno solnce izide, moramo biti na poti, sicer nam utegne Montcalm presekati pot do trdnjave.«
Roka, ki jo je Magva nesel k ustom, je padla doli. Z razširjenimi nosnicami je postrani zasukal glavo. Oči je sicer upiral v tla, ušesa pa so mu vidno stala bolj po-koncu kot sicer. Heyward je bistro opazoval njegove kretnje, počasi potegnil eno nogo iz stremena, z drugo roko pa se je bližal torbi iz medvedje kože, kjer je imel svoje samokrese. Ta hip pa je Zviti lisjak brezslišno vstal in prisluškoval še pozorneje. Heyward je izprevidel, da je čas prišel. Vrgel je nogo čez sedlo in stopil s konja z namenom, da izdajalskega vodnika zgrabi in poveže. A da bi ne delal nepotrebnega hrupa, se je še vedno delal mirnega in prijaznega ter je rekel:
»Zakaj ne je Zviti lisjak? Ali njegovo zrnje ni prav žgano? Pokaži!«
Magva je pomolil majorji? vrečico z žitom, a ni pokazal niti najmanjše sumnje. Ko pa je čutil, kako so mu Heywardovi prsti polzeli više po goli roki, jo je hipoma sunil navzgor, presunljivo kriknil in z enim samim skokom izginil v goščavi.
Takoj nato je Čingagok planil iz grmovja in zasledujoč ga švignil za njim. Čul se je Unkasov krik — potem pa se je zabliskalo in počila je lovčeva puška.
,. i ,	7......'J*.	'	-	. . ---L."
III." Pribežališče.
Nenadni beg tekačev in divje vpitje njegovih zasledovalcev je Heywarda za trenotek kar omamilo. Hitro pa se je zavedel, kako važno je, da se polaste ubežnika, ter stekel za drugimi v grmovje. A predno je bil napravil sto korakov, so mu oni trije že prišli nasproti.
»Zakaj ste si tako hitro premislili?« jim je zaklical nasproti. »Malopridnež se je bržkone skril za drevjem, kjer ga lahko ujamemo. Dokler je prost, nismo varni.«
»Ali hočete od oblaka, naj veter lovi?« je odgovoril lovec. »Slišal sem, kako se je kot črna kača zmuznil skozi ovenelo listje. Ko sem ga videl teči mimo tiste-le debele jelke, sem pomeril nanj, a ga seveda nisem zadel. A poglejte to sumahovo drevo, rdeče listje ima!«
»To je kri Zvitega lisjaka!« je vzkliknil major. »Morda ga pa vendarle ujamemo.«
»Nikar ne mislite na to«, je odgovoril lovec. »Samo kožo sem mu malo oprasnil, potem pa je tekel še hitreje kot konj, ki ga izpodbodeš.«
»Štirje korenjaki se vendar lahko merijo z ranjencem?«
»Ali ste se življenja naveličali? Tisti rdeči hudič bi vas zvabil pod tomahavke svojih bratov, predno bi se bili ogreli od teka. Prav po neumnem sem sprožil puško, ko se vsak strel lahko sliši v zasedi. Toda izkušnjava je bila prehuda. Zdaj pa pojdimo, prijatelji, poiskati si moramo drug kraj, sicer se bodo jutri naši skalpi na vetru sušili pred Montcalmovim taborom.«
Ta grozna izjava iz ust veščega lovca je spomnila Heywarda odgovornosti, ki jo je bil prevzel zaradi deklic. Zaman je skušal z očmi prodreti rastočo gozdno temo. Zdelo se mu je, kakor bi bil odrezan od vsake človeške pomoči. Njegova razpaljena domišljija, zapeljana od sive*
T
časa postal redek. Vedno težje postaja prido-Vli življenje primorava vsakega na borbo za dor hoče v tej borbi zmagati mora biti zdrav, n. Zatorej uporabljamo pri utrujenosti one-
moglosti, nervozi in vsled tega povzročenem nespanju, Fel-lerjev blagodišeči »Elsafluid«, ki osvežuje, krepi mišice in živce, lajša bolečine. Kot nam vedno iznova potrjujejo, Fel-lerjev Elsafluid tudi pri močnih reumatičnih bolečinah izvrstno deluje. Dober kosmetikum. Močnejši, štedljivejši in boljšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din., 12 dvojnatih ali 4
velike specijalne steklenice za 99 Din., 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din., že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslane mdenarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubioi Donji Elsatrg 341, Hrvatska. — Poedine steklenice Elsafluida ae dobijo v lekarnah in sorodnih trgovinah za reducirano ceno 9 Din.
s	' volilnem razpisu za sprejemanje glasovnic.
Č	ni priložena izkaznica, glasovnica ne velja
i i	¡prejemati!
i mora biti izpolnjena ali z rokopisom ali
t:	----način (s tiskom ali na drug način razmno-
žitve) ter mora obsegati: Kandidatovo ime, njegov priimek, poklic in stanovališče. Glasovnica velja samo za ona imena, o katerih ima vse omenjene podatke.
Za izvoljene
se smatrajo oni kandidati, ki imajo relativno večino glasov. Ob enakem številu odloči žreb, ki ga potegne eden izmed članov volilne komisije. Pravi zbornični člani se volijo za sest let.
Prst božji.
Velike povodnji v naši državi.
Iz vseh delov sveta prihajajo poročila, kako je narava nekako za divjala in uničila delo človeka. Našo državo je zadelo veliko neurje. Že v naših krajih je neprestano deževje povzročilo ogromno škode. V južnih krajih pa, v Bački, Baranji in Srbiji je voda naravnost uničila. Posebno reka Drava, ki je že na Koroškem narastla in je na Štajerskem dobila iznova večje dotoke, je v dolnjem teku že prestopila bregove in predrla nasipe. Pri Draži je preplavila 6000 oralov žitnega polja, v Baranji pa preko 80.000 oralov. Nevarnost je tudi za hiše, -ki so v sipodnjih prostorih zabite. Nekatere so bile do strehe poplavljene, več jih je voda čisto zrušila. Med poplavo je vladala nad eelo deželo grozovita nevihta, z bliskom in gromom ter viharjem, ki je ruval drevje. V vasi Rečici je strela ubila dva kmeta, užgala več hiš, ki jih je voda odplavila in so sredi valov gorele. Žitno klasje, izruvano iz zemlje, nosijo valovi kakor zilate pene pogrezajoče se v blatno vodo, v ¡pogibeli. Prvo pomoč so si nudili sosedje, prihitelo pa je tudi vojaštvo, vendar ni bilo mogoče rešiti niti vseh ljudi, kaj še-le živino in ostalo premoženje. Škoda se trenutno ne da presoditi, a gotovo znaša mnoge milijone. — Treska In hudega vremena, reši nas, o Gospod!
Strašni potresi na daljnem rzhadu.
V razdelini 1000 do 1500 km od nas je bil preteklo soboto zvečer grozovit potres. Kmalu so prišla poročila, da je bil ta potres v Sredozemskem morju. Potres je pretresel posamezne otoke, segel preko obrežja v Egipt in Palestino. Škode je veliko, porušil je nad tisoč hiš in zahteval več človeških žrtev. — Potresni sunek je bil tudi v Švici, kjer je potres spremljalo težko podzemsko gromenje. Culi s© ga po vsej Švici. — Na otoku Sumatra je trajal potres dve ari. Tudi tu je škoda talko velika, da se ne da preceniti. V teh krajih je potres zahteval 117 človeških žrtev. Hiše so po večini vse razdrte, da ni mogoče v njih stanovati. In tudi ni varno, ker se sunki vedno ponavljajo. — Tudi Ameriki potres ni prizanesel. V raznih mestih severne Amerike je potres naipravil prav občutno škodo. Bil je tak* mooen, da je cestno železnico vrgel s tira in jo porušiti. — Šibe potresa, reši nas, o Gospod!
Kuga in lakota r Mehiki.
Mehika je država med Severno in Južno Ameriko. Katoličani so bili tam že zelo močni in dobro organizirani, kar je brezverske kroge tako ujezilo, da so začeli kulturni boj proti katoličanom, o čemer je »Slov. Gospodar« že tudi poročal. Višek vsega preganjanja, ki se je polagoma stopnjevalo, je pa dosegla prepoved drž. glavarja, da naj se vse cerkve zapro, ¡ker se v njih ne bo več oznanjala beseda božja. Zgodilo se je tako, s silo se je zgodiilo. A zgodilo se je tudi nekaj drugega. Deželo Mehiko je zadela huda šiba božja. Po deželi se je začela širiti črna kuga, ki zahteva dnevno na stotine človeških življenj. Vsaka zdravniška pomoč je brezuspešna. Posamezni kraji so se šiloma zaprli
od drugih, da se ne nalezejo kuge, a jim grozi lakota, ker nimajo dovolj živeža. — Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod!
Nekateri listi so vsled zbeganosti narodov, češ, da nas Bog opominja, začeli pisati, da so to le naravni pojavi. So naravni pojavi, a pripušča jih tisti, ki nas po naravi blagoslavlja ali kaznuje. Da bi krščanskemu svetu ta povzdig-njeni prst božji bil živ opomin, da se spomni Njega, ki je Gospodar nad nami. —
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
j Narodna skupščina je nehala delovati. Seje se bodo vršile še-le v jeseni. Radičevci se sicer togotijo, a jim }e kljub temu prav.
Pašičeva bolezen le ni več politična, ampak je njegovo ■ življenje v resni nevarnosti. Njegova rodovina je odšla v Karlove Vari.. V Beogradu je precej razburjenja, kdo bi bil njegov naslednik.
Namakaj z „Žensko hvalo"! Izpiraj z „Jelenjsm milom"!
Potem bo perilo,
brez najmanjše poškodbe,
brez truda,
ob največji varčnosti,
v najkrajšem času,
res popolnoma čisto!
Kmetski dnevi 13., 14. in 15. avgusta
Za razpust vseh nasilnih organizacij, kakor je Orjttna-
Srnao in take, ki oborožene s samokresi, vojaškimi čela-■ dami itd. ogrožajo mir in red, je vsa poštena javnost. Čuditi se je vladi, kaj še čaka. Menda se jih vendar »e boji?,
Občinske volitve v Srbiji in Bosni se vršijo tekom poletja. Za nje se*vrše zelo burne priprave. Radič bi ob tej priliki že rad nastopil med srbskimi seljaki, pa se mu še ne bo posrečilo.
Opozicija zahteva, naj parlament dela in sicer zaradi tega, da se sprejmejo tako potrebni zakoni in pa, da se odpomore poplavljenim krajem.
Naši ministri in sokolstvo. Na sokolski zlet v Prago so
šli seveda tudi jugoslovanski ninistri. Sokol, ki je čisto zasebno telovadno društvo, kot so druga društva, uživa prav veliko vladino milost, kar je protiustavno, ker ustava zahteva, da so vsa društva enakopravna.
V DRUGI HDRŽAVAH.
Nemška vlada je pred padcem, ker spor zaradi odškodnine bivšim vladarjem še ni rešen ia sta ©be strani nasprotujočih si mišljenj.
Turčija noče vstopiti v Zvezo «ar#d#v, ampak hoče imeti proste roke.
Zarota proti španskemu kralju, ki raj bi bil aasilnim potom odstranjen, se je ponesrečila.
Rusija in Anglija s eprecej jezn« gledata zaradi bolj-
ševiške agitacije, ki jo Rusija žiri med angleškima delavci.
Francija ima skrbi s svojim denarjem, ki vedno bolj izgublja na vrednosti.
c V Maroku se je ustaja Turkov pod novim voditeljem
j iz rodu Feni Ezni ponovila, a je po kratkih bojih bila zadušena. Abd-del Krim pa, katerega »o hoteli zavratni zarotniki iz maščevanja, da se je udal, umoriti, je «daj popolnoma na varnem.	,1
Palitična klafuta, ki jo je dal Iva» Justh Be4htemii v Švici ob priliki zborovanja narodov, še zdaj «dmeva. Justh je bil kaznovan z 2000 franki in puščen na svobodo. Madjairska vlada pa je zahtevala, da ga Švica izroči, česar pa se je švicarska vlada branila.
Italija je znova za em madež nekulturnega početja bogatejša. Vlada je izdala naredbo, da so vsi učitelji, ki niso fašisti takoj odpuščeni iz službe. Si lahko predstavljamo, kakšne šole morajo biti v Italiji. Največ bodo seveda trpeli Slovenci. A to ne bo na večno, ker »e velja pregovor: vsaka sila le en čas trpi! —
Razoroževanje držav napreduje na papirju, a v istimi raste, da je groza. Pred vsem si pripravljajo države čimveč bojnih letal. Prednjači Rusija, ki jih naroča kar na stotine in Nemčija, ki jih izdeluje sama.
Pan-evropa — bi bilo nekako bolj razumljivo povedano: Združene države Evrope, tw> vzorcu združenih držav v Severni Ameriki, mislijo nekateri, je edina rešitev vseh evropejskih narodov, da poneha medsebojno bojno razpoloženje in se začne resno delo. —
ga mraka, je videla v vsakem majajočem se grmu, v vsakem drevesnem štoru človeško postavo. Najmanj dvajsetkrat se mu je zdelo, da vidi grozne obraze prežečih sovražnikov, kako v skrivališčih čakajo na svoje žrtve.
»Kaj naj storimo?« je vprašal ves nemiren. »Ne zapustite me! Pomagajte mi braniti deklici, ki sta pod mojim varstvom, in sami si izgovorite plačilo.«
Njegovi tovariši so se v bližini pomenkovali v svojem jeziku in se niso zmenili za njegovo resno, nujno prošnjo. Dasi so govorili šepetaje, je vendar Heyward pristopivši lahko ločil živahne besede mladeničeve od premišljenih ugovorov drugih dveh. Očividno so nekaj ukrepali popotnikom v korist. Vea nemiren radi odlašanja, ki je nevarnost delalo še večjo, je Heyward stopil bliže k njim, da bi jim vnovič ponudil bogato nagrado. Ta hip pa ae je Sokol obrnil k njemu in mu rekel po angleško:
»Gospod, ako hočete nežni deklici rešiti iz krempljev krutih zverin, ne smete izgubljati časa in slušati, kar vam svetujemo.«
»Ne dvomite, da storim vse, kar je mogoče. Saj sem va» že prosil . . .«
»Prosite Boga, naj nam da pamet, da uidemo tistim zvijačnim vragovom«, mu je lovec segel v besedo. »Plačilo pa si lahko prihranite. Mohikanca in jaz storimo vse, da deklici, ki nista ustvarjeni za divjino, rešimo nesreče in sicer za tisto plačilo, ki ga Bog nakloni poštenjaku. Prej pa nam morate v svojem in v imenu svojih prijateljev obljubiti dvoje, da ne bomo sami sebi škodovali, vam pa nič koristili.«
»Kaj pa?«
»Prvič, da boste tiho kot speci goadovi, naj se zgodi karkoli. Drugič, da nikdar nobenem« a« poraste sa kraj, laainor va* popaliaoacu«
»Vse bom storil, da vam ustrežem.«
»Potem pojdite z nami, kajti izgubljamo trenotke, ki so dragoceni kot srčna kri zadetega jelena.«
Heyward je v čedalje bolj gostečih se večernih sen-eah opazil nestrpljivi lovcev obraz. Hitro je krenil tja, kjer je bil pustil drugo družbo. S kratkimi besedami jim je povedal, kake pogoje stavi novi vodnik, in kako je potrebno, da zatro sleherno bojazen in vse sile žrtvuje j« begu. Čeprav sta sestri ta vanemirjajoči opomin sprejeli s tihim strahom, sta se vendar dali nemudoma dvigniti iz sedel ter sta hiteli s prijateljem doli t rodi, kjer so jih drugi že čakali.
»A kaj naj počnemo s temi nemimi stvarmi?« je mrmral Sokol in pokazal konje. »Čas bi tratili, ako bi jih zaklali in jih vrgli v reko. Ako pa jih pustimo tu, bi to opozorilo Minge, da lastnikov ni iskati daleč.«
»Potem jih izpustimo, da se prosti izgube r gozdu«, je nasvetoval Heyward.
»Ne, boljše bi bilo, da lopove zvabimo na napačno sled. Premotiti jih moramo, češ, da morajo biti hitri kot konji, ako se hočejo polastiti plena. — A čujte, kaj se giblje tam v grmovju?«
»Žrebe.«	*
»Žrebe pa mora umreti«, je mrmral lovec, zagrabil žrebe za grivo, a žival se mu je spretno izmuznila. »Un-kas, daj puščice!«
»Stojte!« je glasno zaklical lastnik obsojene živali ne oziraje se na to, da so vsi drugi tiho govorili. »Prizanesite žrebetu Mir jame! Ljubek potomec je hrabre matere in nikomur ne naredi škode.«
»Kadar se človek bori za svoje življenje«, je strogo •dgovoril lovec, »takrat mu celo za življenje drugih ljudi ■i vui tet m aAvtjetfj« divji!» šivali v goadm, Ako maete i*
besedico, vas prepustim Mingom! Izstreli puščico, Unkas, in dobro meri! Za drugi strel nimamo časa.«
Še niso izzvenele zadnje besede, ko se je ranjeno žrebe vzpelo in padlo na kolena. Čingagok je stopil k njemu in ga bliskoma z nožem sunil v grlo, agrabil utripajočo žival in jo vrgel v reko. To navidez kruto, a neizogibljivo ravnanje je vplivalo na popotnike kot grozno svarilo pred nevarnostjo, ki jih je čakala. Sestri sta vztrepetali in se tesneje privili druga k drugi, Heyward, ki je bil nehote poloiil roko na samokres, pa je stopil pred nji, kakor bi ji hotel braniti gostih senc, ki so krile gozda notranjost z neprodirnim zastorom.
Indijanca sta bila medtem prestrašene in uporne živali prijela za uzde in jih peljala v rečno strugo, kjer so po reki navzgor kmalu izginile za naprej molečim bregom. Sedaj je potegnil lovec iz varnega skrivališča pod grmovjem čoln iz drevesne skorje in povabil deklici, naj sedeta vanj. Potem je ukazal Heywardu, naj dvigne en konec slabotnega čolna, sam pa je prijel za drugega. Nato so gazili po reki navzgor, spremljani od potrtega lastnika mrtvega žrebeta. Dolgo časa so tako stopali naprej. Heyward je vodstvo popolnoma prepustil lovcu, ki se je bregu zdaj približal, zdaj se od njega oddaljil, kakor se je že hotel izogniti ostrim skalam ali globokejšim krajem v reki. Zdaj-inzdaj je postal in poslušal, če se ne sliši kak glas iz spečih gozdov. Slednjič so prišli na kraj, kjer je pazno ozirajoče se Heywardovo oko v brežni dolbini uzrlo nekaj, kar se mu je zdelo kot na en kup stisnjene postave. Obstal je in tovariša opozoril na to.
»Je že res«, je mirno odgovoril lovec, »tam so Indijanci skrili konje, premeten® kot pristni divjaki.«
Dnaba je bila kmalu zopet zbraa*. L«voc in oba Indi-ao aa imt« pričali jumefcmtfi.
Usmiljenim srcem!
Požar je uničil 26 (Iorno? z gospodarskimi poslopji r - Apačah. Posestniki so kočarji in polgruntarji, ki so bili že poprej v tako težkem položaja, da jih ena tretina dolguje še vse letošnje davke. Sedaj je beda naravnost grozna. Obračamo se do usmiljenih sre, da pomagajo lajšati našim pridnim ljudem trpljenje. Škoda znaša nad 2 miljona Din., zavarovalnina jedva 250 tisoč. Naj se izkaže zopet resnično krščnsko brtoljublje in zavest skupnosti v sreči in trpljenju. Prosimo za darove, ki se bodo vestno uporabili ter priporočamo prizadete, da jim ne zapirate sre in vrat, če se oglasijo a uradnimi dokazili ter prosijo vaše sopomoči.
Za pomožni odbor: I. Veseajak, poslanec,	Fr. S. Spindler, župnik,
Fr. Beranič, župan.
fcg je novega ?
Popravi' Priložene >Novice v slikah« imajo na drugi strani pod sliko »¡Gospodinjska šola v Marijanišču v Ljubljani« napis: Kmet. gospodinjska šola v Mariboru, a bi se naj glasil pravilno — v Ljubljani!
C. g. Leepold Amon, provizor v Stopercah, je pretekli torek umrl na posledicah težke jetike in poslednje nesreče, ko ga je konj povozil. Pokojni duhovnik je bil blagega in odkritega dobrodušnega srca, pri vseh priljubljen. Kot sin kmetekih sjarišev ije bil rojen 17. nov. 1889 na Pil-štajnu. Ko je dokončal šole, je bil 1. 1917. posvečen za maš-nika. Kaplanoval je v raznih krajih. V svoji službi si je nakopal vsled prehiajenj jetiko, ki ga je dolgo mučila, ker je bil sicer močne narave, konečno pa ga je strla. Blagemu gospodu bodi Bog dober plačnik!
Žalostna obletnica. Te dni bo minulo leto dni, odkar je Štefan Radič padel pred Pašiča in vele srbske politike v Beogradu na kolena in je zapustil stare zaveznike Slovence in druge prijatelje. Leto dni so že Radičevci skupno z Pašičevimi radikalniini Srbi na vladi. Tako so gospodarili, da so spravili naše ljudstvo na rob propada. Izdajstvo radičevcev je krivo, da se pri nas razmere niso obrnile na bolje. vStrašen bič nas tepe. Krivi so tega predvsem radičevci, ker so v vladi, v kateri sedijo že eno leto in imajo 5 ministrov 'in 60 poslancev niše za ljudstvo prav nič napravili. Že štirikrat so radičevci, med njimi Kelemina in Pu-celj glasovali za stare in nove davke... Če bi imeli srce za ljudstvo, tega ne bi mogli storiti. Žalostna je ta obletnica!
Povod nji v Sloveniji. Poleg strašnih povodnji, ki div- • ¡jajo na jugu naše države in v Vojvodini so povodnji v zadnjih dneh v Sloveniji malenkostne, dasi so napravile mnogo škode. Huda nezgoda je zadela Ptuj, kjer je potok Gra-jevo prestopil bregove in dne 5. t. m. ob 6 uri zjutraj preplavil mesto. Velik del mesta se je nenadoma znašel v vodi, fei je udirala v skladišča in kleti, na kolodvoru pa je ea nekaj časa prekinila železnišiki promet. Vojaštvo in ga- ! silci so pomagali pri čiščenju ulic. V okolici Ptuja nevarno j narašča Dravinja, Pesniška dolina pa je staro vsa po vodo. i Hudo je prizadeta Sotelska dolina, kjer je" povodenj do- : segla itako višino, da je pri Znenem preplavila okrajno cesto ter preprečila za par dni vsak promet. Dolina med Ponikvo in Poljčanimi je v petek popoldan strahovit naliv v nekaj minutah spravil pod vodo, ki pa je hitro odtekla. Voglajna je preplavila obrežne kraje med Grobelnim in Celjem. — Če bo deževje še trajalo dalje, obstoja nevarnost, da bodo tudi večje reke v Sloveniji izstopile. —
Sestanek županov in občinskih zastopnikov za Pesnico, Jarenino, Sv. Kungoto itn Št. 11 j se je vršil v nedeljo, 4. julija. Sestanek je vodil župan g. Vicman. Razgovor se je pletel okoli važnih gospodarskih zadev. Poročal je poslanec Fr. Žebot.
Smrtna nesreča. Na Pobrežju pri Mariboru stanuje sprevodnik državne železnice in posestnik Franc Lešnik. V soboto popoldne je podiral drevesa na posestvu in pri tem delu ga je eno drevo pritisnilo tako nesrečno, da je obležal nezavesten in iso o-a morali prepeljati v bolnico, kjer je v pondelljek zjutraj umrl radi notranjih poškodb. Pokojni je bil blag mož, obče spoštovan. N. v m. p.
V bolnici v Mariboru je umrla 7. t. m. gospa soproga bivšega šol. nadzornika Šela, rojena iz narodno zavedne rodbine Pematove pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Naj v miru počiva! —
Pivkov shod t Jarenini je pokazal, da je ves tirud liberalnih škricev in učiteljev, zastrupiti naše pošteno ljudstvo s krivimi nauki in lažmi, zaman. Jareninčani smo se ostranili vsi. Ostali so samo Černki, par sokoličev, učitelji iz Jarenine, Sv. Jakoba, Št. llja, Sv. Marjete, Sv. Kun-gote, Svečine ter tropa orjuncev in škricev iz Maribora. Naših domačinov smo pustili za kontrolo kakih 10, a ne 50 kakor piše »Jutro«. Saj mi Jareninčani kot stari boritelji za pravico in poštenje, nismo padli na glavo, da bi šli s Pivkovo učiteljsko in advokatsko stranko, katera nas je pomagala prodati Pašičevemu centralizmu. Skoro celih 6 let nam demokratska (liberalna) stranka nalaga vedno večje davke in mi ubogi kmetski in delavski davkoplačevalci naj bi še morda šli in vlekli s temi ljudi. Žalosten shod Pivkov brez domačinov je pokazal, da Jareninčani nismo tako neumni. Liberalni učitelji pa lahko še naprej ostanejo pri samostojno-demokratski stranki.
Občina Št. Ilj v Slov goricah je imenovala tamošnjega g. župnika in duh. svetnika Evalda Vračko častnim občanom. Častitamo!
Most čez Dravo pri Zgornjem Dupleku. Ponovno se je pokazalo ob tej veliki vodi, kako neobhodno potreben je most čez Dravo v Zgornjem Dupleku. Več dni je bil ves promet iz celega južnega dela Slovenskih goric pretrgan z Mariborom. Brod ni vozil vsled prevelike vode in cesta na Sv. Peter je neporabna, tudi cesta od Sv. Petra do Maribora je bila na šestih krajih zasuta pod meljskim hribom, kar se neštetokrat zgodi. Na tej poti torej hočejo, (kakor smo zvedeli, gotovi gospodje graditi okrajno cesto do Zgornjega Dupleka. Gospodje, ta cesta bi bila prenevarna za naš promet, bolj vneto je ljudstvo za most čez Dravo v Gornjem Dupleku in bo manj stail nego večno popravilo ceste za Dravo. Toraj most želimo gospodje, most, k kateremu bi prispevalo okoli 35 občin, ki so prizadete z izdatnimi podporami. Prosimo vse merodajne oblasti za podporo v našem gibanju in, da se bodo naše prošnje in želje upoštevale. — Prizadeti Slovengoričani.
Brodarska zadruga r Zgor. Dupleku je imela dne 29. junija svoj redni letni občni zbor, na katerem se je med drugim ustanovil tudi pripravljalni odbor za zgradbo mosta čez Dravo pri Zgornjem Dupleku. To velikodušno misel interesenti prisrčno pozdravljamo in želimo temu odboru veliko uspeha. Okoličan.
Novice od Marije Snežne. Zadnje tedne so se pri Mariji Snežni dogodile večje nesreče. Strela je udarila v dre-iter omamila neko v bližino stoječo ženo. — Nekega gospodarja lastni konj, s kopitom zadnje noge mu je zadal tako močan udarec, da je dobil težke notranje .poškodbe in čez nekaj dni umrl. — Pri Fenku sta se »porekla dva kosca. V veži je eden zamahnil po drugem s koso ter mu zasadil ost globoko v hrbet. — Mrzli dnevi so nastopili, poletje se nič ne čuti. Žito polega, krompir gnije, vinogradi slabo ka-žejffe,— obeta se sploh slaba letina.	i
Apaeko pogorišče si je preteklo nedeljo ogledal v spremstvu domačega župana Beraniča poslanec Vesenjak. Storil vse potrebne korake, v kolikor jih še ni, da se prizadetim vsaj nekaj pomaga. Sam je daroval za pomoč 1000 dinarjev.	j
Roparski napad. Na poti, ki vodi iz Zetal preko gore na Kra- i pino je bil oropan od treh roparejv nek Hrvat iz hrvaške občine \ Zurmance. Roparji so po zabodljaju z nožem oropali omenjenemu [ 7 tisoč kron. Po daljši preiskavi se je posrečilo žetalskim orož- 1 nikom, da so izsledili dva tolovaja in ju vtaknili pod ključ. Tretjega še nimajo!	^
Tatico kuretnine so zaprli te dni orožniki ▼ Moškanjcih v * osebi kmetice Marije Kvar.
Ptuj v vodi. 0 povodnji v Ptuju smo prejeli še nasled- i nje poročilo: Ponoči na 5. julij je hudo deževalo. Ob treh j zjutraj je začelo tako deževati, kot že dolgo ne. Potoki so , naraščali. Ob 6 do 7 pa so prestopili potoki bregove. Grajena je trgala mostove, udarila ¡pod pokopališčem črez breg, nosila drva in hlode ter podirala vrtne ograje. Poškodovala je vrtno ograjo pri g. Toplaku, udarila na dvorišče stavbenika Breznika in odnesla materijal, napolnila je kleti pri Riegelbauerju, trgovcu Lenartu, tekla po cesti mimo okrajnega glavarstva na Florijanski trg proti minoritski cerkvi, udrla v kleti minoritske stanovanjske hiše, udria tudi v hišo dr. B. Stuhca in v druga poslopja. Posebno veliko škode pa je zopet napravila stavbeniku Denggu, kjer je stala na dvorišču. Tam je utonilo nekaj svinj in kokoši. Tudi na vrtu in v kleteh dr. Jermevčeve hiše je napravila obilo škode. Izvoznik kuretine Reinhard ima tudi precej škode. Vse nakuplijene gosi (nad 300) so bile že v vodi. Ptujska požarna hramba je črpala vodo iz kleti in stanovanj. Jako dobro se obnesla nova parna sesalka. Vojaštvo je pridno pomagalo. Posebno moramo omeniti podporočnika Skoka, ki se je vozil s čolnom in reševal. Neki vojaik
bi bil kmalu utonil. Padel je ia čolna v grajeno, hitro so mu vrgli vrv v vodo, prijel se je in se rešil. Proti deveti uri je voda začela padati. Mlekarice iz okolice niso mogle v mesto, ker je Pesnica poplavila vso okolico. Voda je ponekod tekla skozi okna v hišo. Tudi Rogoznica je narasla ter tekla n. pr. v gostilni Janeza Brenčiča v Žabjeku v sobe. Žetev je ponekod popolnoma uničena, tudi seno še n« bilo povsod spravljeno. Škoda je ogromna. — Na železniški progi Ptuj—čakovec je ustavljen promet, ker je 2 km železniške proge pretrgane. Promet se vrši le z Mariborom in Pragerskem. Ljudstvo je obupano. Take povodnji v Ptuju menda še ni bilo. Lani jeseni je bila slična povodenj, a ne v takem obsegu. — Na vlogo nekega hišnega posestnika se je vršila pred kakimi 14 dnevi komisija, ki naj bi bila dognala vzroke, zakaj pri Cedlotijevi hiši Grajena vedno prestopi bregove. Vzrok je deloma ta, ker je struga preplitva in pod mostom pri železnici ne more vsa vod« skozi. Ali naj čakamo še na tretjo povodenj?
Dne 25. julija vsi v Rečico ob Paki, kjer je slavnostno odkritje vojnega spomenika, veliko zborovanje bivših vojakov ter velika vojna igra na prostem; spored vidite povsod na plakatih, polovično vožnja povsicd dovoljena. Pridite vsi, vsa društva, vsi bivši vojaki, da bodete počastili 63 v svetovni vojni padlih žrtev naše domovine.
Žrtve črešenj. Iz Šmartna ob Paki poročajo: Tukajšnja župnija goji zraven drugega lepega sadja tudi prav veliko črešenj, ki donašajo lep skupiček. Eden največjih sovražnikov zrelih črešenj je trajni dež, in ravno ta gospodari letos brezobzirno. Žalibog prinaša obiranje tega sadja skoraj vsako leto večje ali manjše nesreče. Toda od leta 1922, ko je smrtno ponesrečil pri tem poslu priden mož Miha Po-kleka v Gavcah ni bilo večje kot ravno letos. Tako si je letos v isti okolici fleka mladenka pri padcu z drevesa zlomila obe roki v rami, a 1. junija smo pokopali smrtno ponesrečenega posestnika Ivana Bizjak-, p. d. Markovca z Malega vrha. Zahotelo se mu je v nedeljo zvečer lepih svežih ¡črešenj, zlezel je po lestvi na visoko drevo, tam se odtrga veja pod nogo, zatem še druga v njegovi roki, pade na tla z več težkimi, posebno notranjimi poškodbami. Bil ije še isti večer pri polni zavesti previden, poklican zdravnik ga je poslal v celjsko bolnišnico, a tam je že drugi dan mirno izdihnil. Bil je miren, skromen mož, prijatelj cerkve in pogostnega prejemanja sv. zakramentov, zvest naročnik »Gospodarja« in drugih krščanskih listov, večletni obč. odbornik in varčen gospodar. Vsako leto je nosil ob velikonočni procesiji podobo Zveličarja, — bil je namreč visoke postave—, sedaj je že gotovo prejel plačilo za svojo ljubezen in zvestobo od nebeškega plačnika. Prepeljali so ga iz Celja na dom ob veliki žalosti udove in njegovih pridnih, že odraslih otrok. Cerkveni pogreb se je vil ob veliki udeležbi cele župnije od hiše žalosti do cerkve, kjer se je ob odprtem grobu poslovil domači dušni pastir od blagega pokojnika. Pokoj mu!
Na celjski orglarski šoli se vrši glavni izpit v torek dne 13. julija ob 9 uri dopoldan t. 1. K temu izpitu je priglašenih (6) šest absolventov in sicer sledeči: Štefan Toplak iz Dobrovnika Prekmurje, Anton Vračko iz Zibike, Franc Klančnik, Franc Meklav ,Rečica ob Paki, Savinjska dolina, Franc Šket od Sv. Eme in Martin Marguč od Konjic. Pri tem izpitu bo imel glavni govor preč. g. opat Peter Jurak. Po izpitu bodo trije najboljši igrali na farnih orglah umetne skladbe.
Povodenj v Št. Janžu pri Rečici. Tukaj je tudi lesna trgovina precej razvita. Vsled velikega padanja cen bodo lesni trgovci veliko zgubili. Ne zadostuje pa še samo padanje cen, zadela je vsled velikih povodenj velika katastrofa. Dne 25. junija je narastla Savinja v taki hitrosti, da se ni dalo rešiti lesa, ki je bil na vodi. Ni bilo zadosti, ko je odnesla več tisoč komadov lesa, odneslo je tudi most Franca Kolenca v Juvanjem, ki bo stal več tisoč dinarjev, katerega bodo seveda morali prizadeti lesni trgovci plačati. Prosi se naše poslance, ako bi bilo mogoče dobiti kakšno podporo od države. Naj bi tudi davčna oblast upoštevala od prizadetih lesnih trgovcev pri odmeri dohodnine olajšavo. Če bo še nekaj let takšnih, bodo lesni trgovci izginili v našem okraju.
Razno iz Št. Jnrja ob južni železnici. S sočutjem gledamo našega bivšega g. nadučitelja Antona Sivka, kako hodi žalosten vsak dan na pokopališče obiskovat svojega sina edinca in blago ženo Pepiko, ki smo jo pokopali 2. 'junija. Isti dan smo pokopali blago mater in sestro Nežo Gajšek, p. d. Pevčovo iz Vrbnega. Bila je res blagega srca in posebno darežljiva ubogim, ki jo zelo pogrešajo. Posebno je rada imela otroke od svoje hčerke, ki so vsi iko-rajžni Orli in Orlici. Domači in farani so želeli da bi doča-
Naša društva.
Zakaj želimo revizijo društev? Po možnosti bi radi vsa društva letos revidirali, deloma po gg. bogoslovcih, deloma po okrožjih, deloma naravnost po domačih preglednikih. Nekaterim je revizija nekaj tako novega, da si ne vedo razlagati, zakaj. Sporočamo, da se bo revizija izvršila zaradi tega, da bodo naša društva varna pred neredom, ki rad tu in tam zavlada, ki povzroči zastojanje dela, včasih, če so takšni časi, tudi razpust društva od oblasti. In zdaj so takšni časi, zato je revizija društev nujno potrebna.
Odbor Krščanske ženske zveze t Mariboru naznanja svojim izletnikom, da je v soboto, dne 10. julija, ob pol osmih v frančiškanski cerkvi sv. maša. Po sv. maši se pred cerkvijo razdelijo izkaznice, ter vozne karte za že priglašene izletnike v Rajhen-burg. Odhod izletnikov ob vsakem vremenu. Na svidenje. Odbor.
18. julija v Št. Ilj! To je za to nedeljo sklep vseh katoliških društev na narodni meji. Dopoldne je prosvetno zborovanje zunaj pri cerkvi, popoldne prireditev mariborske orlovske srenje!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Shod dekliških Marijinih družb se je lep« izvršil. Zastopane so bile župnije: Sv. Lenart, Sv. Ru-pert, Sv. Jurij, Sv. Trojica in Sv. Anton. Ostale župnije so bile zadržane po silnih nalivih, ki so ]>ovzročili, da so bile cele doline v vodi. V cerkvi sta družbenicam govorila tajnik M. Krajnc in župnik Gomilšek. Zo službi božji so družbenice napolnile dvorano Narodnega doma do zadnjega kotička. Na shodu je nastopilo 8 mladenk: El. Ploj in Mar. Potrč (Sv. Lenart), Liza Caj in Rojs Ter. (Sv. Rupert), Al. Crnčec in Mar. Roškarič (Sv. Jurij v Slov. gor.), Mar. Poljanec. Predmeti govorov so bili: Namen in pomen Mar. družb, deviško življenje, ponižnost in značajnost ter
lepo petje. Pridejala sta M. Krajnc in župnik Gomilšek obilico lepih naukov glede življenja v Marijini Družbi in izobraževanja ▼ Dekliški zvezi. Krasne pesmi so zelo poživljale zborovanje. Prireditev nam ostane v najlepšem spominu in ne bo ostala brez sadov.
Sr. Benedikt r Slov. gor. Naše katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 11. julija po večernicah v dvorani Ciril-Metodovo slavnost z izbranim sporedom.
40 letna slavnost obstanka prost, gasil, drnštra r Cirkovcah.
Dne 8. avgusta t. 1. vrši se v Cirkovcah 40 letnica, odkar je bilo ustanovljeno prostovoljno gasilno društvo. Ta dan se vrši ob 10. uri služba božja na prostem, pri kateri sodeluje godba. Dnevni red: Ob 4. uri zjutraj budnica. Ob 9. uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob 10. uri maša na prostem. Po sv. maši obhod po vasi, nato skupno kosilo. Ob 3. uri veselica na vrtnem prostoru gosp. Josipa Beranič v Cirkovcah s tombolo. Dobitki so velike vrednosti, kakor: moško kolo, moška in ženska obleka, žepna ura itd. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo motorne brizgalne, ki je v tem kraju skrajno potrebna, se vabi k najobilnejši udeležbi. — Odbor.
Ljutomersko orlovsko okrožje ima svoj nastop v Gornji Radgoni dne 18. julija. Ob 9. uri sprejem na kolodvoru in slavnosten obhod do cerkve, kjer bo slovesna sv. maša s pridigo. Potem bo zborovanje prosvetnega okraja, zato vabimo vsa Prosvetna društva in Dekliške zveze. Popoldne ob 3. uri javna telovadba na admontskem vrtu. Nastopi tudi dijaška vrsta najboljših telovadcev na orodju in v skoku s palico. Dovoljena je polovična vožnja, zaprošen posebni vlak za nazaj.
V nedeljo, dne 1. avgusta se vrši v Konjicah celodnevna orlovska prireditev Konjiškega orlovskega okrožja!
Savinjska dolina. Orlovski tabor celjske ekspoziture na Polzeli se bliža s hitrimi koraki. Po predpripravah se vidijo že obrisi prireditev, ter bo po vsem sodeč v celoti kot posameznostih
res prvovrstna. Dosedaj in tudi najbrž za bližnjo bodočnost edina v Savinjski dolini. Polzelani pa se tudi zavedajo tega, ter se staro in mlado trudi, da napravi došlim gostom čim lepši sprejem in čim prijetnejše bivanje na Polzeli. V nedeljo je bilo na prireditvenem prostoru zaposlenih gotovo nad sto ljudi. Možje in fantje so postavljali mlaj (30 m), dekleta pletle vence, nekaj pa jih je opravljalo za tako stvar neobhodno delo, namreč gledanje. Klopi so že postavljene, vidijo se že tudi obrisi zunanje ograje. Tik te-lovadišča pa stoji 30 m visok mlaj s slovensko zastavo ter oznanja daleč na okrog praznik naše mladine. Opozarjamo tudi na dopoldanski sprevod. Isti bode šel od kolodvora k cerkvi k st. maši, od cerkve pa potem na telovadišče na Breg. Sprevod bode o tvoril Orel-konjenik z bojnim praporom, za njim polovica godbe, drugi prapori, predsedstvo in nato ostalo članstvo in narodne noše. Drugi del godbe koraka v sredi sprevoda. V zavesti, da bode vsak udeleženec odnesel s tabora najlepše utise in spomine, vabimo vse, ter kličemo v imenu cele Polzelske župnije vsem gostom: Prisrčno pozdravljeni. Bog živi!
Pripravljalni odbor za proslavo 15 letnice Orla ▼ Središču izreka tem potem prisrčno zahvalo vsem, ki so mu šli ob priliki prireditve na roko, ter ga, bodisi z denarjem, naturalijami, gradbenim materijalom itd. blagohotno podprli.
Pripravljalni odbor za orlovski dan v Velenju se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kaj pripomogli, da je naša prireditev vkljub slabemu vremenu tako dobro uspela.
Koprivnica. Dne 4. julija so uprizorili naši igralci poučno igro »Stari in mladi«. Vloge so bile srečno razdeljene in dobro rešene. Ce nam je sočutje vzbujal, od lastnega sina, iz domače hiše zavrženi užitkar Arnejc, je pa nam bogati in dobrohotni boter Blaž izvabil čustva krščanske ljubezni in tihega zadovoljstva! Oba sta najlepše rešila svoje vloge. Dober glas naših igralcev sega v deveto vas. Prihodnjo nedeljo ob istem času ponovimo igro! Sosedje, pridite!
kala zlato poroko s svojim dobrim možem. Pa Bog je hotel da je umrla ravno isti dan in isto uro, ko je s svojim možem pristopila pred 47 leti k poroki pred oltar. — Zadruga za izvoz jajc, ki je pogorela, ije sedaj nanovo zgrajena in je res veličastna stavba in ponos za Sv. Jurij. Kakor slišimo bo slovesna blagoslovitev 14. julija. Ravnatelj zadruge pa sii stavi sredi trga najmodernejšo vilo. — G. Rudolf Kinol je postavil tudi lično hišo v trgu, kjer namerava imeti mesarijo in gostilno. To bo že šesta gositilna v našem trgu na ime Kinol. — Dne 6. junija smo imeli slovesno blagoslovitev našega velikega zvona, ki tehta 16000 kg in smo ga z automobilom pripeljali iz Maribora. Zvon je silno lepo izdelan, ima krasen glas. — Tukajšnja požarna bramba namerava dne 8. avg. proslaviti 501etnico svojega obstoja. Kakor je pri nas že ta uboga nevošljivost v navadi, slišimo, da se prepirajo med seboj, ali naj bo veselica v spodnjem ali gornjem trgu. Povsod imamo namreč veliko gostiln, ki tri rade kaj zaslužile. — Dne 5. t. m. smo imeli veliko povo-denj, vsi potoki so izstopili.
Razmejitev v Koprivnici. Dne 3. julija je postavila komisija kamenit spomenik z napisom: Ljubljanska obl. 1. januarja 1926 — Mariborska obl. 1. januarja 1926 — v sredi župnije Koprivnica — Mrčnasola in Veliki kamen spada }X)d Ljubljansko oblast, Koprivnica in dve občini sosednje župnije pa pod Mariborsko. Nič nimamo zoper oblast, ker to spoštujemo; protestiramo pa proti taki razdelitvi in proti tistim, ki so tega krivi. Do srez. poglav. Brežice smo imeli tri do štiri ure po dobri lepi beli cesti; v Šmarje pri Jelšah, kamor sedaj spadamo v srez. poglavarstvo, pa osem ur po slabi bregoviti cesti!!! Pa eno nas tolaži: Pobožni bodo šli večkrat lahko v Šmarje k Mb. in sv. Roku na ¡božjo pot pa nič več na Zaplate. Bolj posvetni pa bodo pridno Kahaijali med potjo, med Sedlarce v svrho kupčije tudi v Lemberg ne bo predaleč v stran...! Vsestranskemu napredku se odpirajo vrata na stežaj!
Neurje v Koprivnici. V noči od 3. na 4. julija se je utrgal oblak na Veterniku im v okolici proti Koprivnici. Voda je odnesla veliko krme, zasula njive, strni pomandrala ali pa z rodovitno zemljo vred odnesla v nižine! Plazovi so uničili več vinogradov deloma ali popolnoma! Mali kmetje a obupom vijejo roke in gledajo žalostno v dOlince, kamor so splavale njih nade. Kako bodo plačevali visoke davke!? Komisija naj preceni škodo! Poslanci, pridite in pomagajte tolažiti bedno ljudstvo -z državno podporo!
Boj med eksekutorji in slovenskimi kmeti. Daleč smo ie prišli vsled prenapetega izterjavainja davkov, tako daleč, da se ije pretekli teden vršila prava bitka med slov. kmeti in davčnimi eksekutorji. Bilo je takole: V Lanišče na Gorenjskem je prispela eksekuitorska komisija z gonjači iz Ljubljane. Eksekutorji, ki so že opetovano rubiili pri posestnikih Josipu Jamniku ter posestniku Skubicu na La-iiišču, 'so imeli nalog, da odvedejo več glav živine, ker tako Jamnik kakor Skubic nisita plačala večjih zneskov dohodninskega davka, iki je bil že v zaositanku. Eksekutorji so popoldne prispeli v Lanišče ter ¡so pri Jamniiku odgnali iz hleva brejo telico in molzno kravo. Pri Jamniku razen gospodinje ni bilo nikogar doma. Jamnikova je eksekutorje baje prosila, naj počakajo gospodarja, ki da bo poravnal zaostali davek. Navzlic temu so eksekutorji, ki so ibili v spremstvu dveh orožnikov, odgnali obe živinčeti iz hleva. Nato so stopili še k sosedu Skubicu ter tudi njemu odgnali dve govedi. Ko so eksekutorji iz Lanišča gnali živino proti glavni cesti, jim je prišel nasproti posestnik Skubic s sinom. Ko je videl, da ženejo njegovo živino, je navalil na eksekutorje; na pomoč so prispeli tudi Jamnikovi ter drugi kmetje iz soseseine in razvila se je ogorčena borba. Kmetje so mlatili po eksekutorjih, za katere so se zavzeli orožniki, ki so končno vzpostavili red. Gonjači so nato odgnali živino proti Ljubljani. Kmetje so se med tem na tihem zopet «brali in se odpeljali na vozu za gonjači ter jih -zvečer na Laverci dohiteli. Odvzeli so gonjačem živino ter jo prignali nazaj v domača hleva. O slučaju so bili naknadno obveščeni orožniki, v petek zjutraj je odšla močna orožniška patrulja v Lanišče ter tam zopet zasegla živino, obenem pa so orožniki aretirali dva sinova in dve hčeri Jamnika, Skubicovega sina in še par drugih, ki so se udeležili napada na eksekutorje. Skupaj je bilo aretiranih devet oseb, ki so jih danes zjutraj prepeljali orožniki v Ljubljano in izročili državnemu pravdništvn. Ne bomo razmotrivali, koliko je krivde na posamezniku, rečemo le to, da je prenapeta vestnost naših davkarij tolikšna, da se nam Srbi srfl^tjo-in da slov. kmet težko molči, a v Lanišču niti molčati niso več mogli. Ta dogodek bo poziv vsem: Nehajte privijati davčni vijak!
Otvoritev notarske pisarne: Notar Dr. Ivo Šorli, imenovan na mesto g. dr. Barleta notarjem v Mariboru, ije 1. julija t. 1. otvoril svojo pisarno v Slvenski ulici št. 11.
Tajništvo SLS za mesto Maribor posluje ob sredah in sobotah od 3. do 6. ure popoldne in ob nedeljah ter praznikih od 9. do 12. ure popoldne v mestnem tajništvu SLS v društveni sobi na Koroški cesti 1. Vsak drugi dan pa je tajnik somišljenikom na razpolago od 8 do 12 ure dopoldne in od 3 do 7 ure popoldne v gl. tajništvu SLS na Aleksandrovi cesti 6, palača Zadružne gospodarske banke. Tajništvo daje brezplačna pojasnila v davčnih, vojaških, personalnih, penzijskih in dr. zadevah. Opozarjamo vse somišljenike, da se radi zglašajo in poslužujejo našega tajništva.
Ali si že kupil srečko v korist »Društvenega Doma* pri Sv. Antonu v Slov. gor. Kdor kupi 10 srečk dobi eno zastonj. Stane vsaka samo 3 Din. Kupi takoj!

Pisma iz domačih krajev.
Sv. Marjeta, ob Pesnici. V nedeljo, dne 11. t. m., ob S. uri popoldne priredi naša podružnica Jugoslov. Matice skupno s šolskim upraviteljstvom veliko narodno slavnost »Domovinski dani kot obletnico svoje ustanovitve. Ob 3. uri je slovesen sprejem gostov, nato vrtna veselica s petjem in kratkimi prizori šolske mladino in domačega pevskega zbora. Sodeluje tudi pevski zbor »Jadran» iz Maribora in druga društva.
Sv. Jurij v Slov. goricah. V nedeljo, dne 27. junija je izdihnil blagi starček Alojz Pezdičok, ki mu je bilo io nad 8 61et, na poti
gredoč od domače hiše, ki jo je zapustil še zdrav; da bi se povrnil, pa mu ni bilo usojeno. Blag mu bodi spomin!
Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 25. junija t. 1. je po dolgi mučni bolezni v Gospodu zaspala čez 20 let vdova Magdalena Petrič p. d. Vidijanova Lena iz Gočove. Rajna je bila vzgledna krščanska mati 4 otrok in dobra varčna gospodinja za vzgled soseski. Da jo je vse spoštovalo, je pokazal njen pogreb, ki se je vršil v nedeljo popoldan ob 1. uri s spremstvom 2 domačih duhovnikov in številnih pogreb-cev. Prepeljalo se je nje truplo, na z zelenjem okrašenem vozu na mrtvaški dom. Pogrebci so na njenem bivšem domu po pogrebu pri okrepčilu nabrali 70 Din. za Dijaško kuhinjo v Mariboru. — Hvala darovalcem.
Gor. Radgona. Poln veselih in žalostnih dogodkov je bil mesec junij za našo faro. Imeli smo dvadnevno češčenje Najsvetejšega, dekanijsko vizitacijo, spremljali zvonove in škofa, obhajali god farnega patrona; zadnji dan v mescu pa nam je vzel prebla-gega gospoda župnika in duh. svetnika Antona Kocbek. Skoro ne moremo primerno izraziti, kako prisrčno se je veselil novih zvonov saj se jim je peljal daleč nasproti, a le dober teden dni je imel srečo poslušati njihove mogočne glasove. Kako radosten je bil med nami na dan posvečenja, kako vesel in srečen, ko je slišal iz ust nadpastirja, da je njegovo delo našlo priznanje. Tudi to čast je užival samo nekaj dni. Njegova skrita bolezen, pospešena vsled napornega dela je vršila svoje posle neovirano naprej. V četrtek, dne 24. junija se je vlegel, v nedeljo je prosil, da so ga odpeljali v bolnico v Radgono, v pondeljek so ga preiskali in dognali, da je bolnik v skrajno kritičnem položaju. Na Petrovo so ga operirail in drugi dan ob 3. uri zjutraj je izdihnil svojo blago dušo. Kako globoko je pretresla celo faro vest o njegovi smrti, so pričale množice ljudstva, ki so zamišljene in potrte prihajale v župnišče kropit njegove telesne ostanke in molit za blagor njegove duše. Pogreb se je vršil ob najhujšem nalivu, pa je bil kljub temu zelo lep. Udeležilo se ga je 34 duhovnikov, ljudstva pa cerkev nabito polna. V slovo mu je govoril g. dekan Weill, slovesno zadušnico daroval mil. kanonik in stolni župnik g. Moravec, ža-lostinke popeval pevski zbor Prosvetnega društva ojačen s člani dramatičnega društva pod vodstvom g. čiriča. Vsem udeležencem bo rajni gospod župnik poplačal s svojo priprošnjo pri Bogu; zato pošiljamo vroče prošnje Vsemogočnemu, naj ga sprejme med svoje izvoljence.
Središče. Čuditi se moramo, da je tukajšnje šolsko vodstvo ravno dan pred proslavo orlovske 15 letnice občutilo potrebo nove oz. popravljene ključavnice na vratih šolske sobe v »stari šoli«, katere je potem dalo »trdno« zakleniti — menda iz strahu, da ne bi Orli v slučaju dežja »omadeževali« šolske sobe z »javnim nastopom«. Gospodje, zastonj je bil ta strah in ker vas predobro poznamo ,ste lahko uverjeni, da ni sile, ki bi nas primorala, prositi vas za kako uslugo. Zapomnite pa si, da je šolo zgradilo ljudstvo, ki jo (kakor tudi vas) s svojimi krvavimi žulji vzdržuje in med temi so tudi Orli. Če sme društvo, kojega člani ste sami, uporabljati šolske sobe za »razne« vaje, potem mislimo, da sme tudi Orel. Sicer pa vidimo v tej »odredbi« samo zagrizenost, ki pred ljudstvom več koristi Orlu nego škoduje. Pa recite, da ni res. Pripravljalni odbor.
Zreče. Posestnik Očko-Bukovnik je odšel v Ljubljano iskat zdravja, ali našel je tam smrt. Bil je član starešinstvi občin- : skega in šolskega, načelnik političnemu društvu, poštena in splošno čislana osebnost. Živel je 52 let. On je prvi, ki so mu po-grebnico zvonili novi zvoni na Brinjevi gori in v Zrečah. Blagi duši svetila večna luč!
Šmartno ob Paki. (Predavanje o Lurdu.) Č. g. Anton Karo, kaplan v Šoštanju je imel tukaj v nedeljo, 4. julija najprej v cerkvi govor o Lurdu za Marijino družbo in po istem pa potopisno podučno predavanje o potovanju tja in nazaj v nabito polni šolski sobi. Z napeto pazljivostjo je sledilo občinstvo zanimivemu predavanju, katero so pojasnjevale mnoge slike, ter izreka gospodu predavatelju iskreni: Bog plati!
Braslovče. Preteklo nedeljo je imel »Zimzelen« v Orli vasi svojo prvo prireditev. Bilo je obilo agitacije od Vranskega do Žalca. Seveda ples s harmoniko je na večer privabil »cvet« mladine iz bližnjih vasi in plesalo in prepiralo in popivalo so je celo noč in še drugi dan. Tako torej bo vzgajalo to društvo mladino za poštene fante in dekleta, kakor je zadnjič trdilo v Radičevem »Kmetijskem listu«.
Kozje. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom v Kozjem naznanja, da je blagoslovitev spomenika vsled slabega vremena preložena na nedeljo, dne 11. julija. Ponovno vabimo na blagoslovitev, katero izvrši v nedeljo, dne 11. julija prevzvišeni škof dr. Karlin ob pol 12. uri dopoldne. Odbor.
Sv. Lenart nad Laškim. Naši bivši samostojneži, sedaj radi-čevci so v zadnjem času postali malodušni, ker cena živini ne gre gor in ker so davki ogromni, kljub temu, da je Pucelj in cela Ra-dičeva stranka v vladi. V nedeljo pred praznikom sv. Petra in Pavla jih je prišel tolažit k Spanu nek odposlanec Radičeve stranke iz Griž. Ja, ja! Pucelj in Radič sta velika »prijatelja« kmeta. To se pozna iz davkov ,za katere sta ona v Beogradu tako pridno glasovala.
Gospodarski drobiž.
Stanje vinogradov. Vinogradi odevetajo v dežju in pri občutljivih vrstah se je bati, da se bo grozdje osipalo. Mrzle noči in mokrotno vreme vpliva zelo neugodno na cvet. Že danes lahko rečemo, da je razvoj grozdja zaostal za 3—4 tedne napram drugim letom. Za črve pa, ki so se letos močno zaredili, je to vreme kaj ugodno. Grozdje počasi cvete in črvi bodo naredili ogromno škodo, ponekod so že uničili polovico grozdja. Prihodnje leto bodo morali začeti vinogradniki odločen boj proti temu mrčesu, kakor delajo to že drugod po Avstriji in Nemčiji. Peronospora še dosedaj ni naredila posebne škode; vsled vlažnega in toplejšega vremena pa se bo začela silno razširjati. Nekateri so že škropili po 4—5 krat povprečno pa je tretjo škropljenje po vseh naših goricah izvršeno. Učinek žvepljanja je letos minimalen, ker primanjkuje lepih vročih dni. Nastavek grozdja je kazal na srednjo letino, ker pa slabo odeveta in je mnogo trtnih škodljivcev, smemo računiti na slabo vinsko letino glede množine, kakovosti pridelka pa bo odvisna od vremena prihodnjih mesecev. Radi tega je vinska trgovina nekoliko oživela, in trgovci so se začeli zalagati z lanskim vinom. Vinske cene so poskočile posebno zi boljšo in dobro blago, ki pa se že redko najde.
Prošnja našim gg. poslancem. Težka kriza, katero preživlja ( naše vinogradništvo nas sili, da točimo pridelano vino »pod vejo«. Za točenje pa moramo plačevati isto visoko takso kakor krčmar-ji, ki točijo vse leto. To je gotovo krivično, kajti taksa se mora plačati polletno naprej, ne glede na to, ali se toči samo 14 dni ali šest mesecev; ali se toči 300 ali 2000 1. Veliki vinogradniki navadno niso navezani na ta podrobni način prodaje in za to zadene to plačilo samo najrevnejše sloje. Prosimo torej naše gg. poslance, da skušajo znižati ta krivični davek, ako se še ne bi dal odpraviti ali pa spremeniti tako, da bi odgovarjal iztočeni množini.
Odmera dohodnine in rentnine za davčno leto 1926 za davčne eavezance cenilnega okraja Maribor mesto je izvršena. Odmerni izkazi se razgrnejo na vpogled davčnim zavezancem od 15. julija do 20. julija 1926 pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, Ciril Metodov» al. l-II., soba 07. Predpis davka onih zavezancav,
ki do vštetega 13. avgusta 1926 ne vložijo priziva pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, postane pravomočen. Prizivi se kolekujejo z Din. 20.—. Glede dohodnine se vročijo davčnim zavezancem še posebna obvestila o predpisani dohodnini s pri-bitki vred. Davčni zavezanci, katerim bi se iz kateregakoli vzroka ne moglo dostaviti obvestila do 14. julija 1926, se lahko zgla-sijo pri davčnem okrajnem oblastvu, ki jim vroči obvestilo.
Konjerejsko društvo za mariborsko oblast priredi letos ogledovanje in obdarovanje plemenskih konj dne 6. avgusta v Beltincih za sreze Murska Sobota in Dolnja Lendava, 7. avgusta v Ljutomeru za sodni okraj Ljutomer, pripuščeni so tudi toplokrvni konji iz sodnega okraja Gor. Radgona. 8. avgusta v Ormožu razstava v zvezi z obrtno-gospodarsko razstavo ea sodni okraj Ormož. 17. avgusta za srez Celje v Žalcu, 18. avgusta za srez Šmarje pri Jelšah v Šmarju pri Jelšah in 19. avgusta za sodni okraj Ptuj v Ptuju. V Ljutomeru so pripuščeni le toplokrvni konji, povsod drugod pa le mrzlokrvne pasme. Dragi pogoji so kakor običajni.
Med. Od vseh strani dežele se množijo glasovi, da bo letos malo medu. Mrzlo in deževno ■vreme je zelo škodovalo cvetju ne samo sadja, ampak tudi drugih rastlin. Zelo malo je rojev. Zato bo tudi letošnja produkcija medu manjša, kar bo pognalo cene navzgor.
Električna centrala v Bele cerkvi (Banat). Mestni senat v Belit cerkvi (Banat) je sklenil znatno povečati električno centralo v svojem mestu.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56—56.50 dinarjev, francoski frank 1.50—1.55 dinarjev, čehoslovaške krone 1.65—1.68 dinarjev, nemška marka 13.50 dinarjev, italijanska lira 1.98 dinarjev, avstrijski šiling 8 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.14.
Za razvedrilo.
Malo neroden. Kmetic je prišel pozno domov in se je bal, da se bo žena upravičeno pritoževala. Zato »e je pred vrati sezul in liotel mirno v posteljo leči. Pri tem pa je butnil v zibiko, da je močno zaropotalo. Žena se je seveda zbudila. Mož pa ise je hotel opravičiti in začel eibati: »Ajaja, ajaja! Nič ne jokaj!« Žena ga je vprašala: »Kaj pa delaš?« »Glej, naše maleno dete je jokalo, sem ga pa po-zibal!« »Oj ti lažnjivec ti«, je rekla žena, » saj je vendar otrok tu pri meni in je zibika prazna!« —
Kaj je najlepše! Ob odhodu na bojišče za časa svetovne vojne je bil v železniškem vozu ta4e razgovor: Nekdo je rekel: »Lepo je za domovino umreti!« Drugi mu je takoj odgovoril: »Še lepše je — zanjo živeti.« A tretji, precej debeli, z zakrivljenim nosom si je na tihem mislil: »Najlepše pa je — za domovino ilifrovati!«
Izjava.
mr
Podpisani Alojz Kolarič, pos. sin iz Grajenšaka obžalujem, da sem govoril neresnične stvari o Alojziji Bezjak, vsiled česar jo prosim odpuščanja ter se ji zahvaljujem za odstop od tožbe.
Vse stroške plačam ja«.
Grajenšak, 3. julija 1926.
Alojz Kolarič.
NAJUGODNEJE kupite, vrvi, špago, gurte, biče, jermena in goži za eepe, razno drobnarijo, galanterijo, parfumerijo in pletarske izdelke na drobno in debelo. DRAGO R0SINA, Maribor, Vetrinjska ul. 26.
Pridna, poštena in zdrava učenka se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Lud. Krauts-dorfer, Loče pri Poljčanah. 920
Priden in pošten kovaški pomočnik išče pošteno službo. Naslov v upravništvu.	921
Učenka za strojno pletenje se
sprejme. Pletarna M. Vezjak, Maribor, Splavarska ulica 6. 922
3—1
Pekovski učenee se takoj sprejme. Pekarna Koren v Mariboru, Koroška cesta.	909
Sprejmem kot vajenca v trgovino
— zdravega krepkega fanta, poštenih starišev, z najboljšimi ali vsaj dobrimi spričevali. Trgovina Josip Pauer v Braslovčah, Savinjska dolina.	906 2—1
Deklica, 15—17 let stara, poštenih starišev se sprejme v trgovino mešanega blaga. Poizve se pri N. Vester v Vitanju. 914
šafer, zmožen vseh popravil, trezen in zanesljiv išče mesta najraje v Sloveniji. Naslov: Anton Pele, Rihtarovci, Slatina Radenci.	918
Krepki vajenec za kovaško obrt se sprejme takoj. J. Dankovec, kovač, Polzela.	919
Viničar invalid z večletnimi spričevali, pošten, želi premeniti službo na kako manjše samostojno viničarijo ali službo hišnika. Naslov v upravi. Nastop 1. novembra pod (zanesljiv). 917
Hlapca iz dežele sprejme Šepec.
Maribor, Grajski trg 2.	912
Iščem službo kot mlinar v tovarni za vsakovrstno olje. Naslov v upravništvu.	_
Za letovišče. Vinogradno posestvo z vilo in viničarijo v krasni legi slovenjebistriške okolice, 9 oralov zemlje i vsemi poljskimi kulturami in hrastovim gozdom se proda. Dr. Urban Lemeš, odvetnik v Slov. Bistrici.	915
Proda se lepo posestvo, 30 oralov, četrt ur od farne cerkve, 5 oralov sadonosnika, travniki in njive, lepi gozdi, po nizki ceni. Naslov v upravništvu.	910
Stiskalnico (karnico) za pet po-lovnjakov radi opustitve vinograda prodam za 5000 D franko vagon. Anton Golob, posestnik, Poljčane.	907 2—1
Par konj srednje težkih, zajamčeno dobrih voznikov, z opremo, zamenjam za par volov, even-tuelno prodam. Alojz Prime v Petrovčah 18 pri Celju. 908 2—1
Hiša z njivo se proda, 5 minut od postaje Hajdina pri Ptuju. Kupec ima preživljati tudi staro mater. Cena 25.000 D. Albert Seka. 927
Na prodaj veliko posestvo z lepim gospodarskim poslopjem, v najlepšem kraju Gor. Sav. doline ob glavni cesti, pripravno za vsako obrt, se vsled družinskih razmer ugodno proda. Marija Doli-nar (pd. pri Klemencu), Spodnja Rečica.	926
VEČ MALIH POSESTEV
okolica Maribor pod ugodnimi pogoji na prodaj. Naslovi pri posredovalnici »Marstan«, Ro-tovški trg 4, Maribor.	929
KOSTANJEV LES
se išče večjo množino za late. Ponudbo in ceno naj se pošlje na R. Bizjak, optik, Maribor, Gosposka ulica 16.	930
Hrastov, jesenov in orehov okro-
li les kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, Maribor. _925 13—1
Srebrne krone, goldinarje, zlatnike kupuje Urban, restavracija Narodni dom v Mariboru. 924 ___2—1
Izjava. Podpisani prekliče in obžaluje tem potom vse žaljive besede, s katerimi je razžalil rodbino Lesjak v Slivnici. Ivan Plečk», PčdKvu.	911
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.

Prodam posestvo, poslopje je no-t, opeko krito, studenec pred faišo, 120 sadnih dreves, zemlje tri orale, vse doma. Oddaljeno od snesta Ormož 30 minut, od velike ceste 2 minuti. Od nove proge Ljutomer—Ormož 10 minut. Proda se pod ugodnimi pogoji. Lastnik: Filip Blumen, posestnik na Humu, pošta Ormož. 836 3—1
Posestvo, 3 njive, travniki za pet
t lav živine, sadonosnik, zidana iSa, hlevi, poleg farne cerkve, 1 cro od Maribora oddaljeno, se za 80.000 D proda. Ponudbe na Trat-oik, Maribor, Grajski trg 2. 880
Prodam novozidano hišo, s cementom krito, v sredini med Sto-rami in Teharjem, tik okrajne ceste in železnice, se radi bolezni proda; pod celo hišia, ki še ni po-lnoma zunaj dogotovljena, so
Ide
eti, je zelo pripravno za eostil-) ali trgovino, Ghijšek F
BO Verbno l! žeL
p. Sv.
ranCj Jnrij ob južni 888
Malo posestvo, 4 orale zemlje s Sašo in gospodarskim poslopjem, % ure od kolodvora Hrastje— Mota, se proda z vsem. Ogleda se SaKko v Rožičkem vrhu 3, pošta Sv. Jurij ob Sčavnici. Pojasnila daje lastnik Ivan Rosman, Laško St. 44; priložiti jo znamko za odgovor.	5—1 892
Prod» sa kiža, obsegajoča tri stanovanja, vrt in kovačnico v Ptu-Jn, Ljutomerska cesta 22, oddaljena 5 minat od kolodvora, na «prometni cesti Cena sa izve pri testniku. Naslov v opravi. 898
2—1
MALIN0V SOK
najboljše zajamčeno pristne kakovosti, lasten proizvod nadi preprodajalcem F. S. LUKAS, CELJE. 833 5—1
■10HEHHHHHSS
Posestva, mlini, gostilne, nakup, oajem, iaroeitev itd. posreduje >Marstan<. Maribor, Rotovški trg ž t. 4, dvorišče.	763
¿Brezalkoholna Produkcija« v
Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, pošlje vsakemu naročniku Slov. ■jospodarj» zanimiv cenik brez-ačno. Zahtevajte ga takoj; ne vam žal!	863
Kroja« in Šivilje! Kroje (šnite), vsakovrstne, p« poljubnih mod-nib slikah, izdeluje in razpošilja za dame, gospode ia otroke Kna-fdj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križev
niška «lica 3-1
852 3—1
Zapemait« vedo«
«oni
da prodaste suhe po najvišji dnevni
«eni ▼ trgovini Franca Senfar, Mala Nedelj* ia Ljutomer. Velika izbira oblaaibiaga blaga, pe-riU io konfekcijo. Zmerne cene!
»0 »1
Oglasi v Slov. Gospodarju
imajo najboljši uspeh !
NIKDAR
več ne menjam, ampak ostanem stalen odjemalec za sukno v veletrgovini
II. ^termecki, Oelje
št. 24, kjerse letos prodaja močen melton m 45 dinarjev, modern ševijot m 52 dinarjev, fini kam-garn m 60 dinarjev, posebno fini in moderni kamgarni in covercoati 100 do 300 dinarjev. — Vzorci manufakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami čez razne donaače potrebščine pa zastonj — ^Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engro cenel

?tlna pete in podplate je potrebno, da nosite vsaki Žas. 'Palma nI razkošje, ampak daje elastičen, prijeten hod ter Je trajnejši in cenejši od kože. En poskus in uverjenl bo-dete, da ni več mogoče imeti čevljev brez Palme. RŽI
Mala oznanila.
VOZNI RED
veljaven od 15. maja 1926 (povečan) se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, ali v ajeni podružnici Aleksandrova cesta 6. Komad po 1.50 din.
Ako hočete izdelovati dober sir, upotrebljajte samo svetovno znano originalno Hansen-ovo
ŠIRIM»
v prašku ali v tekočini, katero se zopet dobiva pri tvTdki Koharič i drug k. d., Zagreb, Martičeva 14 b.
Barve in kulture za sir in surovo maslo.
K0NCESIJ0NIRANA ZASTAVLJALNICA V MARIBORU.
Kupi se večja množina steklenic od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. 287
Licitacija
Stiskalnica za sadje in grozdje, iz hrastovega lesa, z železno pogonsko kolo se po ceni proda ali proti drugi stvari zamenja. E. Ferk, Sv. Barbara pri Mariboru.
869 3-1
Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane cene hrani. Kegljišče.	540 19—1
Nove bicikle, Styria 2200 D, Champion, Rekord 2000 D, pneu-matika Dunlop 130 D, Semperit in Michelin 120 D, Horst 100 D, zračnice 30, 40, 45 D, pumpe 40 D, črne in rumene gamaše 120 D, pipe s slovami 30 m 40 D, vrvar-sko, galanterijsko in špecerijsko blago, galico, žveplo, rafijo, bencin, petrolej, milo, kremo, sveče, prvovrstno bučno in namizno olje itd. Prodaja po najnižjih cenah R. Wratschko v novi poŠti, Ptuj.	684 10—1
zastavnih predmetov se vrši dne 14. julija 1926 ob 9. uri
dopoldne.
Prodali se bodo:
efekti štev. 25.238 do 26.299 dragocenosti štev 32.189 do 33.415
ki se do 10. julija ne podaljšajo ali ne dvignejo.
Dne 12. in 13. julija ostane zavod za vsak strankin promet zaprt.	965
ia oolidna postrežba!
UotanovlJ«»« IMii
: Kilne pasa:
fcaiaine obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim lei-
vicam in zniženju želodca, fB mijeve nogavice in obvezo s» krčne žile. Umetne noge In MH ke, korsete, bergle, podloge ■■ ploske noge, suspenzorije in t»« aparate, proti telesnim požkM« bam izdeluje staroznana
Trgovski učenee
priden, pošten in lepega obnašanja, se sprejme v uk. Nudi se mu dobra oskrba, lepo ravnanje in vsestranska izobrazba. 894
Stambiljke
vfrek trat Izdeluje najcenejše Zinanerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43.
«a dvorišča*	1266
■■■■■■■■■■■■■■■
JMOST1N
■a kdolovanje idrave in dobro
doaaio pijato se zopet dobi samo pri edinem izdelovatolju Kak« \Tolfram, med. drogorir J a, Maribor, Gosposka uk SS.
801 5—1
fMANS POBG«RSEK, BANDAZIST, MARIBOR,
Slovenska alle* 7. Fteaawo «arotila so točno izvršujejo ter. pošilja}« povzetja.
Ustanovljena 1. 1839.
Lambret Chiba
klobučarna	1
Celje, Kralja Petra eesta št, 14
trfovlna klobukov in klobučarakih Izdelkov. Velika m&£» ga domačih suknenih čevljev. — Popravila p«
cenah.
lise kar potrefeujsti
ca sebe, družino,
svojo ■vojo
prijatelje najlepšo zlatnino in srebrnino, ur«, verižice, prstan«
uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dilje apaiate ti britje in rezanje las, nože, škarj«, doze za cigarete, denarnice, list-nioe, godala in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti brez vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamesja % drugim. Preglejte bogato ilustro-vani divot-eenik, ki ga dobite brezpliSno od svetovno tvrdk« H. Suttner v Ljubljani it. 993.
0 Q &
taMa«HaHHaKiBHKH«BBHaaaNraBa
■
m

588
»tdno iveie Is Xacor|a, »sjfioej«
Trboveljski in Splitski Portlandcement
«idno in strešna s peko kako» tal! vso Irnf«
stavbno potrebščino ia cementno b«*Uč« priporoča p« najnižjll? cenai
G. Pickel, hmim ulica 39.
ü

Krapinske Toplice
blizu Zagreba, Hrvatska, 42° C termalna voda in blata» S®* čita revmo, protin, ishias, ženske bolezni itd. Stanovanji t popolno oskrbo dnevno 50—80 din. po oskrbi. V pred- br posezoni znatni popustki. Vojna glasba ter druge zabav«, Kopela v hiši, lastna električna razsvetljava itd. Nataši* nejše obvestila in prospekte daje kopališka upravi
Krapinske Toplica
B.^S. A.
iotocikl
in prikolice najnovejših modelov 1926. L po znižanih cenah
dospeli. — Na ogled in poskušnjo pri JUG0 AVTO d. Z 0. Z. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 236. — Ceniki na kahtevo brezplačno.
P»Mr!	ffaawi
Najceneje in najbolje se kupijo moški In lenakS WnM. različno moško perilo, belo in rjavo platno, eeiir« M §*• 1 tove različne obleke itd. pri
IVANU MASTNAK
Celje, Kralja Petra cesta II. Manufaktura in lastna izdelevalnlea ablaE,
Kmetje šmarskega sreza!
•".' "S
' •« J
Botri in birmanalf
V sedajnem težkem času potreba Vam je peeen! Ia blago, zato pridite samo v staro domače trgevfaa
Ed. Suppanz v Pristavi.
Novo blago!	MfaSa wmi
Najlepše molitveoibe ia binatira darfia, üf

Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici
v Celja
registriram zadra$ 1 aeomejeaa zaveza
Caukai'jeya nlica 4
poleg davkarije (poprej pri »Beiem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	50
Rentni ia invalidni davek plačaj« posojilnica.
Posojila po aajaižji obrestni meri.




(uipdedcktr inpoceni
y^^^y'	rnanufa&áucnaga.
/	sp^j&cijdmga In
tolvinega blaga-
lECIMnKMA
It kupite: češko sukno, volneno blago, hlačeviae, fee-Ssvino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, Braj*e. Serije in drugo različno blago najboljše kakovosti pa rasi» Kanih cenah samo v manufakturni trgovini
**
99
Za obilen ebisk' se priporoča: M. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG ST. ».
•i n p u 11 m 11 u a c > a a m b i u in
Kdor v „Slov. Gospodarjuu oglašuje,
uspeha gotove se raduje!
i»11 iimnrrrrrri
Godbena glasbila in strune
Pripor elam »vej« najvetje aaleg« pilal taS
glasbil ia lesa, kot: gosli, kitare, tambarice iti,
....... ehibni in Cisti «veM sf
se izvršuje]« m tasta*
p« aajeiiji Jamöt. vsa
ceai. Za aehibni in (isti avaV sf i «opravila se izvršuje] «eiavaici, atrokevnjaške
VACLAV SCHRAMM, CELJE
Spec. delavnica za izdelovanje gOdbenih glasbli Nakap starih gosel, čeravno do ml j enih. 833


Friptnci u
Mama sy. Cirila t Mariboru.
22» poljske kvižo
si mnogi ielijo Kristusovo podobe (kerpasej. •a ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Oirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih ceaak: 65 cm veliki p« 550 B, 75 cm veliki po m D, 10 cm veliki po 7W in B«Q B, 00 cm veliki po SS9 D, 109 cm veliki po 95« B in po 128« B, 12« cm veliki po 1706 D.
Stenski križi
a leseao podobe (korpusom) stanejo: Velikost OS cm po 42 in 77 B, 85 cm "" "
Ž
I g
a
b
a
1
s
§
m m
77 ia IM D, 35 cm pe !
1 4M
30 55 in 90 D, 3« cm ia 115 D, 49 cm po
Sfccjra.aSti kx*i£l
H Eavlaasta pedebe stanejo ▼ razniK velikosti® p« 4, 12, 18 ia 84 B.
Stoječi kpiži
■ keviaaste pedeb« staaej« v raznih velikostih
ia izpeljavah po 22, 14, BI, S« ia 86 B. Izpeljava je zelo ekusaa ia selidaa ter ee topi« priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
m m b
I ¡a

Čujtel	Glejta!
MARTIN SUMER, KONJICE
Kdor hode lepo In dobro oblečen biti, mora v Kenjlee H-teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poeeai dabi Za obilen obisk se uljudno priporočam!
Zaloga vsakovrstniH čevljev lastnoročne I»ieJav« jm £«e-kurencnih cenah.
Dominik Urši©
Breg: št. 1., Oel3©-
Razpošflja se tudi po pošti. — Na zahteve se pei^egi
tudi ceniki.
Na malo.	378	Na velika,
Kadar pridete v Celje
in predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeje *& srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov gtf
merikancu"
Glavni trg, pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarfltt. Ne mečite denarja proč!	Prepričajte »el
[ I. M »P H«M ipnrnnrirnnra_ii n u n n o n ii a n n a m m 1111 m¿
1 * v	®
in
za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, val«®»; blago, plavino, cefir platno, robce, nogavice, gotove abfefe in perilo kupite najcenejše le v trgovini
JI M, Mor
Aleksandrova cesta 13.
BÜ
iiiiiiimimminiiifTi
CS'Ji
Ugodna prilika T
Ceneje
kot pri
razprodajah
768 se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
I. TRPIN, Maribor, Glavni trg it. 17.
Zadružna gospodarska banka d. d.
mi
rrm
TTT1
Podružnica Maribor«
B lastni, nemgra|enf palači, Aleksandrova eesta B, pred traačiškansko
cerkvijo.
iarrlaje «te Sobe posle najkalantnejef i Najvišje obreetovanje vlog j	aa knjižice in v tekočem računa,
PooblaSčeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.

aajbolji« i» najmMsjic
¡»«A , .'^j,. if ii«
Spodn|ešta]erskl ljudski posojilnici t Mariboru,
ltMililIttit.1	i.s.i B.i,	HM d« iti
SurasEbse vlog« firea rifirtil pa iS,
m irinaeseia« adpavei pa B*.
igt
Prra Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje
Sfcft hMm H, 111,
Bat, Éoieiara M, »85,
I arríele Duo «Kate UCaiM I« tkani« tai ruaaMHbM keaair akcijo, agrajo aa »rta Ia parke tes torti ■reí« aa paastpaafa,
Somišljeniki, širite naše listel


Zlatorog terpentinovo milo
Pesnik mu je dal lepo ime, kemik pa idealno sestave.
Ediae najboljši
Telefon 913
šivalni stroji in kolesa so le
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi}
= znamke Gritzner, Adleria Phonii =
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Iatotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke DableO,
Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na raspolag«,
Tiskar: Tiskarna av. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega - -—^	*	—	Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.	^
Številka 4.	~ 8. Julija 1086. ~
Gospodarske novice
Mesečna priloga »Slovenskemu Gospodarju«
mi i i i-ii'' M .t«-. ■ _i 1	__:______■
Iz seje Kmet. družbe.
IZ SEJE KMETIJSKE DRUŽBE.
Po citanju zapisnika zadnje seje se oglasi k besedi odbornik gosp. Košar ter ostro kritizira dejstvo, da Kmet. družba v Ljubljani ne zalaga v povoljni meri novoustanovljene štajerske filialke z blagom, ker ga vedno primanjkuje. Tudi glede ga-lice mora kmet. družba kreniti na druga pota, ako hoče obdržati člane. Ako so si znali trgovci in družba »Ekonom« preskrbeti cenejšo gálico, bi to lahko storila tudi kmet. družba. Ker velja znižana carina samo do 31. julija t. 1. lahko nastane prihodnjo leto isti položaj. Zato se naj ta vprašanja zasledujejo z uspehom. G. predsednik Sancin obljubi, da bo skušal odstraniti navedene in opravičene nedostat-ke. Iz njegovega nadaljnega poročila je povzeti nakup barake za 8000 Din., najem posojila v Nar. domu po 500.000 Din. sprejem podpor od kmet. občin po 20.000 Din. za živinsko razstavo 15.000 Din., 100.000 Din. za nakup plemenske živine v ljubljanski oblasti in 4000 Din. podpore od mariborske oblasti. Kmet. družba ima v rokah 200.000 Din. za nakup plemenskih bikov za južno Srbijo. Podpore prosijo ubo-prigoriški pogorelci. Njim kakor pogorel-cem iz Apač na Dr. p. se dovoli 25% popust pri nakupu plugov, bran in drugega kmet. orodja. Iz tajniškega poročila je povzeti, da se blagovni promet zelo povoljno razvija in da so se odložile razne prošnje, kakor glede znižanja taks pri vlogah, zavarovanja delavcev itd. Odbornik g. Steb-lovnik želi, da stoji kmet. družba odločno na pavšaliranju delavcev pri zavarovanju. Kmet. svetnik Rohrman poroča nato o pripravah za kmetijsko poučno razstavo v prostorih sedanjega velesejma, kojo ini-cijativo ije prevzela kmetijska družba in ki naj obsega sledeče panoge: razstavo konj, goveje živine, mleka in sira, čebelarstvo, vrtnarstvo, vinarstvo, sadjarstvo itd. Po daljših in temeljitih debatah v katere je posebno inicijativno posegel g. podpredsednik prof. Jarc, se je sklenilo tudi prositi naše kmetijske šole, da priredijo kolektivno poučno razstavo naših šol, nadalje da se pritegne šola v Marijanišču, agrarna operacija, semenogojska kontrolna stanica, v zvezi z kemičnim preizkuše-vališčem, hmeljarstvo v Savinski dolini, Fruktus v Ljubljani, itd.
Pri tekočih zadevah so se obravnavala razna vprašanja n. pr.: Poslovodja žrebčarne na Selu je uradnik III. kat. tora j nestrokovnjak. To važno mesto naj se zasede s strokovnjakom, uradnikom I. kat., posebno ker nima veliki župan nobene oblasti do te šole, ki je direktno podrejena ministrstvu. Razpravljalo se je tudi o vprašanju o saditvi hmelja na Dolenjskem, ker vinogradi vsled vinske krize ne donašajo več dovolj dohodkov. Odbornik Košar pripomni, da se naj tisočletne z uspehom gojene kulture ne opuste, pač pa se naj uporabijo vsa sredstva, ki bi služila požlah-titvi pridelanega vina in njegovemu raz-
pečevanju. Drage izkušnje z novimi nasadi hmelja, zidanje sušilnic itd., bi stalo več kakor racionelno izrabljanje dosedanjih goric. Zanimiv je bil tudi razgovor o katastrofalnem nastopu črvov v grozdju, ki grozijo letos uničiti ves pridelek. V brežiškem okraju se vsiled strogega odloka srezkega glav. kaznujejo vozniki, ker ne vozijo ob desni strani. To pa je nemogoče, ker je cesta samo v sredini zidana zelo ozka itd.
Odbornik gospod Steblovnik vpraša gospoda predsednika je 11 kmet. družba kaij ukrenila, da bi pričele delovati že tako prepotrebne »kmetijske zbornice«. V dokaz, kako razpoloženje vlada med kmet-skim ljudstvom, prečita odgovor, ki ga je dobil od nekega uda, povabivši ga na neki gospodarski sestanek. Kmet piše:
Naša živinoreja in splošno gospodarstvo je danes v naši državi na takem stališču, kakor so bili tisti cigani, ki so se med seboj vedno tepli. Kdor pa je prišel mirit, je odnesel polomljene kosti in ob-tolčeno glavo. Dokaz temu je državni proračun iz zadnjega časa in tudi zborovanja kmetijske družbe iz zadnjih let. Pametnih ukrepov mi menda ne doživimo več.
To so sadovi moderne agrarne politike, katere setev bo narod v bridkosti žel! Žalostno!
G. predsednik Sancin pripomni, da je vprašanje kmetijskih zbornic zašlo za sedaj na mrtvi tir.
Zanimiva seja se na to zaključi, popoldne pa so si gg. odborniki ogledali ljubljanski velesejem.
Carinski uradniki niso imeli prav.
Carinski uradniki na avstrijski meji so, kakor smo že poročali, nepravilno po-stonaii z našimi ljudmi, ki vozijo ali nosijo svoje zrnje v mline ob Muri v Avstriji. Občine so me prosile, naj odločno nastopim proti krivicam. Posebno so se ljudje pritoževali, ker so morali plačevati posebne takse, ki so bile zelo različne. Proti temu nerednemu postopanju, ki je bilo tudi krivično, sem se dne 26. maja pritožil na ministra za finance s posebnim pismenim vprašanjem. Zahteval sem, da se te krivice odpravijo.
Te dni sem dobil od finančnega ministra odgovor pod št. 3530 z dne 23. junija 1926. Minister pravi: Po dopolnilnem sporazumu med našo državo in Avstrijo, ki še tudi danes velja, so proste vsake carine v obmejnem prometu vse vrste zrnja (žita) oljnata semena, les za žage. Carinarnice so dobile pod C. Br. 35054 strog nalog, da v obmejnem prometu za prevoz ali prenos žita itd. ni treba plačati ne izvozne ne uvozne carine ali druge dajatve. Tu pridejo v poštev tudi sporedne takse. Ali plačati je po starem sporazumu od 1. 1922. takse za listine. Ta taksa znaša za enkratno potrebo 5 Din. 50 par. Več pa nobena carinarnica ne sme računati. Če je kak
uradnik računal več, bi moral razliko vrniti.
Ko bo stopila v veljavo nova trgovinska pogodba z Avstrijo, bo odpadla tudi sedaj veljavna taksa 5 Din. Nova pogodba pa še do danes ni stopila v veljavo, a to se bo zgodilo prihodnje dni, kakor so mi povedali v trgovinskem ministrstvu.
Minister nadalje pravi, da je ugotovljeno, da je n. pr. carinski uradnik v Št. Ilju nepravilno zaračunaval kmetom za vsak voz še 9 Din 75 par pri prevozu v Avstrijo in pri vrnitvi iz Avstrije. Uradnik je to zmoto napravil radi »pogrešnog shva-tanja i razumevanja izdatih uputstava« (radi zmotnega pojmovanja in tolmačenja navodil).
Carinarnicam na meji Avstrije, oso-bito odseku v Št. Ilju, je izdan strog nalog, da naj pravilno uradujejo na podlagi zakonskih predpisov in izdanih navodil ter naj najstrožje gledajo na to, da ne pride do takih zmot. Vsako šikaniranje prebivalstva se bo strogo kaznovalo. Ko ?topi v veljavo trgovinska pogodba z Avstrijo bo odpadlo marsikaj, kar sedaj ni ugodno za prebivalstvo na meji.«
Tako mi je odgovoril finančni minister dr. Ninko Perič.
Iz tega sledi dvoje: Minister je sam priznal, da so nekateri carinski uradniki nepravilno postopali napram prebivalstvu ob meji in da je dobro, ako prebivalstvo obvesti svoje poslance o vseh nepravilnostih, ki se dogajajo v naših krajih.
Franjo Žehot, nar. posl.
Naši travniki.
POZNA KOŠNJA NA TRAVNIKIH.
Mnogo kmetovalcev je že uvidelo dobre strani pravočasne košnje na travnikih ter se je oprijelo zgodnejše košnje in spravljanja sena.
Mnogo jih je pa še, ki ne uvidijo, kake dobre strani jim nudi zgodnja košnja, in ki niso še spoznali, koliko si sami sebi škodujejo s pozno prekasno košnjo.
Nekateri se izgovarjajo s tem, da če kosijo bolj zgodaj, pridelajo manj sena, kasna košnja jim pa da več.
Drugi zopet imajo za kasno košnjo to opravičilo, da jim, ako kosijo kasno do tega časa dozori trava, napravi seme, se pri košnji to seme otrese ter se travnik na ta način sam zaseja.
Ako si pogledamo malo natančnejše rast, dozorevanje trav in napravljanje re-dilnih snovi v travni rastlini, bomo uvideli, da ti razlogi nikakor ne drže, da si pač prekasno košnjo gospodar več škoduje in zgubi kot pa koristi.
Razlogi za zgodnjo košnjo.
Iz različnih travnikov pridelano seno ni enakovredno, niti enake redilne vrednosti že raditega, ker ni na vseh travnikih niti zemlja enaka, niti travniška ruša enako sestavljena. Pa tudi seno iz enakih travnikov ni enakovredno, ako se je sprav-, i Ijalo ob različnih časih. Pri senu, k! jo ven*

dar tolika važno»ti aa prakrmljenj« živine čez zimo, je ne «am« inerodajna množina temveč valiko bolj še kakovost istega. Dobro aeno, ki kot krma naj pri živini kaj iada, naj vsebuje veliko za živinsko prehrano važnih hranilnih snovi, da tako živina boljše izkoristi pokladano krmo, polog tega pa naj bodo te hranilne snovi v taki obliki, da so za živino lahiko prebavne, in pa tudi živinskim želodčnim in črevesnim prebavnim sokovom lahko dostopne.
Trave na travnikih, katere dajejo največjo množino krme, vsebujejo takrat največ hranilnih snovi, ko prihajajo v cvetenje. Do cvetenja se namreč travna rastlina polni s soki, ta sok porabi za rašoo, do tega časa se razvija in pridobiva na masi. Ko cvete, pa porabi že del teh sokov za razvoj cvetov, po cvetenju pa spravlja te hrannne soke v svoje seme. Porabi pa za izdelavo svojega semena precej teh sokov. Čim starejša je torej trava, tem manjše redilne vrednosti je.
Pri starejši travi se menja tudi se-etava in razmerje pojediimi redilnih snovi; posebno se zmanjša množina beljakovin, katera redilna snov je pa za živino ena najvažnejših.
Zmanjša se tudi redilna vrednost prestare trave raditega, ker po cvetenju začenja trava postajati trda in oleseni. Ne samo, da se . zmanjša množina redilnih »novi pri prestari travi se tudi te redilne «novi same po sebi spremenijo v toliko, da postanejo težje prebavljive, jih torej živina ne more tako dobro izkoristiti. Postanejo tudi raditega težje prebavljive, ker postanejo prebavnim sokovom težje dostopne.
Ko oleseneva trava, tedaj izdeluje vedno več lesne snovi katero vlaga v steblo in liste. Ta lesna snov že sama po sebi ni hranljiva za živino, ni tudi prebavljiva. Poleg tega se vleže v rastlini med rastlinske prebavne in hranljive snovi, ter jih oklene tako, da živinski prebavni sokovi ne morejo skozi ta prebavni oklep do hranilnih snovi v travi (senu). Posledica tega je, da veliko inače prebavljivih redilnih snovi v senu preide skozi živalsko telo, ne da bi se živalsko telo z njjimi okoristilo. Te inače prebavljive hranilne snovi se izločijo iz živalskega telesa kod neporabljene, neprebavljene. Tako seno slabo hrani živino, po koLioini sicer prejme živina mnogo krme, toda redilnega uspeha pri krmljenju takim prestaro košenim senom ni pričakovati ker živina prejema kakovostno slabo krmo, ki je ne more izkoristiti, ta krma ni tečna.
S kasno košnjo se pridela torej le trdo seno, ki ne vsebuje več toliko hranilnih snovi, te hranilne snovi tudi manj prebavljive, ker so se deloma že spremenile v neprebavljivo obliko, deloma pa pri prebavi ne pridejo' dovolj v dotiko s prebavnimi soki, ker jih tu ovira lesna snov, ki jjih obdaja.
Večje množine se pridela pri kasni košnji tudi le na vidra, ker se namreč trdo in olesenelo seno ne polieže tako skupaj, kot pa mehko, zavzema večjo prostornino, zato tudi izgleda na oko, kot da ga ga je več.
Kakor že omenjeno, potaibijo travne
rastline za izdelavo semena zelo veliko snovi. Od tega semena se na travniku otrese zelo malo, večina se ga otrese drugod, travnik se s semenom slabo zaseje, zgubo imamo vseeno večjo, ker se s semenom zgubi veliko hranilnih snovi. Travnik se na ta način tudi zelo izčrpa in izmozga, posledica tega je, da pridelki pešajo leto za letom.
Razventega na travnikih dozorijo hitreje take travniške rastline, ki so kot krma slabejše vrednosti, medtem ko dobre trave, one, ki dajejo veliko množino in dobro kakovost sena, pozno dozorevajo. S prekasno košnjo se vsakletno zasevajo slabejše trave, te potem s časom prevladajo dobre trave, katere začenjajo izginevati tako, da se sčasoma pokvari zelo travniška ruša, kar je posledica tega, da tak travnik, na katerem prevladajo slabe trave, da je vedno manj in manj pridelka. Ako bi hoteli čakati, da dozorijo tudi dobre trave, tedaj bi kosili popolnoma olesenelo krmo, ki bi ne btila glede hranilne vrednosti nič boljša kot žitna slama, ne glede na to, da se je nam obenem že prej zasejala vsa slaba trava in pa travniški plevel.
Ravno s prekasno košnjo, se na travnikih razpase poleg slabe trave tudi zelo travniški plevel. Ako se čaka s ikošnjo predolgo, tedaj se pusti s tem travniškemu plevelu čas, da odcvete in otrese svoje seme. Z zgodnejšo košnjo se pa da uspešno zatirati precej travniški plevel.
Redilnost krme se pri prekasni košnji zmanjša tudi raditega, ker do košnje ove-nejo listi travniških detelj precej, ter odpadejo in ne pridejo med seno. Ti listi travniških detelj so izredno redilne vrednosti.
Razven navedenih prednosti, ki jih nam da pravočasna košnja, imamo še eno zelo važno. Pri zgodnji košnji namreč odžene trava veliko bujnejše in hitrejše, ker niso njene korenine tako izčrpane, dobimo tudi obilnejšo košnjo otave. Do cvetenja zalagajo travniške rastline korenino s hranilnimi snovmi, od cvetenja dalje gredo te hranilne snovi mesto v korenino v seme, v seme grejo celo od prej v kore-renini natovorjene hranilne snovi, raditega se ta izčrpa, ter po prekasni košnji ne more tako bujno odgnati kot pa pri zgodnejši. Po kasni košnji ostaja tudi manj časa za raščo otave. Kasna košnja da slabo seno in manj otave.
Čas košnje.
Iz tega sledi, da je velike važnosti pogoditi pravi čas košnje. Prekasno se ista ne sme vršiti, če se vrši prerano, pridelamo sicer kakovostno dobro seno, toda količina je premala. Čas za košnjo bo tedaj, ko bo trava pni kolikor mogoče večji količini obenem tudi najboljše kakovosti. Ta čas je ko prihajajo boljše trave v cvetenje. Splošno se ne da reči pravilo, ki naj bo veljavno za vse razmere. Na nekaterih travnikih najdemo od dobrih trav, po katerih cvetenju naj se ravna čas košnje, ene bolj razširjene, druge manj. Zato se mora upoštevati za čas košnje predvsem cvetenje francoske pahovke, pasje trave, travniške bolnice, zlatega ovsa.
Ponekod si ravnajo čas košnje po cvetenju raznih travniških zelišč in cvetlic, vendar to ni popolnoma merodajno, ker
namreč te rastline cvetejo dalj časa kot trave, pri ravnanju časa košnje po teh rastlinah bi bil pravi najugodnejši čas premalo določen. Zato je bolje ravnanje po travah, ker je v tem slučaju čas bolj natančno določljiv.
Še par prednosti zgodnje košnje.
Pri zgodnejši košnji se tudi delo razdeli bolj jednakomerno tako, da ne pride obenem preveč dela skupaj. Ako se kasno kosi se pride s krajem košnje in spravljanja skoro v žetev žita, pri otavi pa, katera po zgodnejši košnji hitreje odžene, se ista zamore kositi in spravljati tudi preje, kar omogoča na eni strani izrabo travnika še v jeseni za pašo, ako je leto ugodno za rast trave, se pri zgodnji košnji da dobiti še drugo otavo, kar pri kasni košnji, če je vreme še tako ugodno, gre zelo težko. Na drugi strani je stara že spravljena ob času ko so za spravljanje poljski pridelki (oko-pavine).
Travniška ruša se po zgodnejši košnji bolj sklene, postane gostejša, kar izboljša travnik. Gnojila, s katerimi se tak travnik pozneje na jesen gnoji, se bolj izplačajo. Gnojene travnike, pri katerih je rast trave bujna, se pa mora posebno rano kositi, ne samo ob prvi košnji, temveč tudi ob na-| slednjih, da se ima res pravi hasek od po ® rabljenih gnojil. Pravočasna košnja v zvezi s pravilnim gnojenjem travnikov poleg oskrbovanja pripomore zelo k izboljšanju istih.
NA TRAVNIKIH.
Travniki so za vsako gospodarstvo, ki se hoče uspešno baviti z živinorejo, neizmirne važnosti. Ne'samo to, da dajo travniki glavno množino krme za zimsko krmljenje živine, krma, katero se pridela na domačem travniku, je cenejša, se raditega živinoreja bolj izplača. To vidimo posebno pri takih gospodarstvih, katerim primanjkuje travniškega zemljišča, da je pri teh prehrana živine dražja.
Travniški pridelki so poleg tega precej jednakomerni. Eno pa je, na kar gospodarji še veliko premalo pazijo, namreč to, da pridelajo povprečno na travnikih še veliko premalo krme in sicer na množini posebno na še na kakovosti. Pridelki na travnikih se dajo z razmeroma malimi stroški še zelo izdatno dvigniti. Z izboljšanjem pridelovanja krme se izboljša tudi živinoreja. Kjer se je dosedaj pridelovalo na travnikih malo sena in še isto slabo, se, ako se pridelek sena na isti površini zemljišča dvigne, in to kar se tiče kakovosti in množine, dosedanje stanje živine prekrmi veliko boljše in izdatnejše, še cek se da pri isti površini travniškega zemlji šča povečati številčno stanje gojene živine
Ravno sedaj ob košnji je imel gospo dar priliko videti, kako mu je eden al druffi travnik slab. Ako hoče gospodaril bolj dobičkanosno, mora pač gledati, kak bo popravil travnike, ki dajo slabe pri delke.
Vzroki slabim pridelkom znajo bi različni. V glavnem vpliva tu kakovoi zemljišča, nadalje pa v zelo veliki mei gnojno stanje zemlje, preveč ali pa pr< malo vlažnosti v zemlji nezadostno pr zračenje zemlje in pa sestava travništ ruše.
8. julija 1926.
GOSPODARSKE NOVICB.
Siru I.
Ni vseeno, niti za množino kakor tudi ne za kakovost travniškega pridelka, kake rastline nam rastejo po travnikih. Kakor že ime samo pov», naj prevladujejo na travnikih predvsem trave. Trave dajejo z o žiro m na množino največ travniškega pridelka. Med travami jih je pa zopet mnogo, ki niso kaj prida, ker dajejo malo in slab pridelek, medtem ko pa jih je nekaj, ki so prvovrstne. To so predvsem take, ki se obilno razraščajo ter dajejo dobro seno. Take trave so francoska pahovka, zlati oves, pasja trava, travniška bilnica, angleška ljulka, travniška latovka, mačji rep, lisičji rep, tudi pasji rep, rdeča bilnica, mehka stoklasa. Po količini teh trav v senu se določuje tudi vrednost istega. Travnik je tem boljši v svoji rodovitnosti, čim več je teh trav na travnikih. Morale bi torej na travnikih prevladovati le take trave, v resnici pa na mnogih travnikih najdemo le malo dobrih trav. Mesto njih pa rastejo na veliko travnikih trave, ki dajejo slabo krmo, katere je smatrati vsekakor za manjvredne, nekatere celo za plevel. Na travnikih, ki trpiijo vsled preobilnega zamakanja s podzemsko vodo, pa gnezdijo trave, katerim je obilna vlaga potrebna za rast, ki pa dajejo le takozvano kislo seno.
Najdemo torej sladke trave, ki so kot krma malovredne in pa kisle trave. V obojih slučajih se da travniku pomagati, v prvem slučaju s tem, da se travnik dobro oskrbuje in smotreno gnoij. Pri raci-jonelnem gnojenju se razvijejo dobre trave in prerastejo slabe, seveda ako se nahajajo v travniški zemlji še življenja zmožne korenike teh trav. Ako so pa korenike teh trav že močno opešale oziroma popolnoma oslabele, tedaj se mora manjkajoče dobre trave doseijati.
Dosetev se vrši po prvi košnji, in sicer je v prvi vrsti namen dosetve, da se z njo zasejejo na travnikih zopet dobre trave, ki so preje že rastle na njem, a so izginile. Za dosedanje se jemlje le par dobrih visokih trav, predvsem pa pasjo travo, francosko pahovko, na zato prikladnih zemljiščih tudi druge.
Pri kislih travnikih je pa potrebno najprvo, da se uravna vlažnostno stanje zemljišča, da se z usuševanjem preskrbi za pravočasni in dovoljni odtok preobile vlage, nakar pa kisle trave, ker se jim je odvzelo življenske pogoje, zginejo.
Nadaljna sredstva za popravo travnikov so precepljanje travniške ruše, razre-zanje oziroma jarkanje travniške ruše, preobračanje travniške ruše in najteme-Ijitejše pa tudi najdražje sredstvo: preo-ranje travnikov, raba tega zemljišča par let kot polje, ter nato sledečo setev novega , travnika.
Preje navedena dela se podvzame pri še količkaj dobro sestavljeni travniški j ruši, zadnje pa v tem slučaju, ako je trav- i niška ruša sestavljena od preko polovice iz korenin in korenik raznih plevelnih rastlin. Na žalost je najti mnogo takih travnikov, na katerih je najti več plevela in plevelnih trav, kot pa dobrih. Ako bi se te travnike preoralo ter na novo zasejalo, bi se dosedaj malo donosno zemljišče izkoriščalo bolj dobičkanosno v toliki meri, da bi bili stroški dela in setve novega
travnika kmalu pokriti, ker bi se pridelki dvignili ne samo na množini temveč tudi po kakovosti.
Kakovostno se zboljša travniški pridelek tudi, ako se nahaja med travo nekaj detelje. Vendar iz raznih razlogov pač tudi detelje ne smejo prevladovati, za gotovost in pa množino pridelka je važno, da so detelje in trave zastopane v gotovem razmerju, na štiri petine trav, eno petino detelj, največ pa eno tretjino detelj na dve tretjine trav. Večje množine detelj se da bolj uspešno pridelovati na poljih. Detelje se po travnikih močno pojavijo takrat ako se je gnojilo travnike le enostransko, pri tem gnojenju opustilo gnojenje z dušče-natimi gnojili.
Pridelovanje semena dobrih travniških trav bi se moralo v naših razmerah posvetiti več pažnje. Izkazalo se je, da se dobi iz sejanih travnikov veliko več in boljšo krmo, tako da se zemljišče veliko boljše izkoristi. Za to potrebno semensko blago trav se pa pri nas še skoraj nič ne proizvaja, to seme se k nam uvozi. Vse to seme, ki se uvaža ,se pa da doma pridelati. S tem odpadejo razne neprilike. Do semena pridemo cenejše, kar izdatno zniža stroške setve umetnih travnikov, pridelamo pa lahko ravno tako čisto in dobro seme, kot je dobimo od zunaj, celo še boljše. Z doma pridelanim travnim semenom izvršimo lažje in veliko boljše dosetve na travnikih, mesto da rabimo ničvreden plevel senen drobiž, pa veliko lažje tudi gospodarimo z menjalnimi travniki (travniki, ki se menjaje uporabljajo kot njiva nekaj let, nato pa nekaj let zopet kot travnik). Ako pustimo, da se novi travnik sam zaseje, zaledini, je to v splošnem zelo slab radi pridelka, v pomanjkanju denarnih sredstev za nakup travnih semen, pa mi z doma pridelanim semenom lahko brez večjih izdatkov te travnike zasejemo. Dostikrat pa rabimo travna semena v takih slučajih, kjer nam je detelja pozebla, da ta gola mesta izpolnimo z travo. 2e tam, kjer ne se-jemo čiste detelje in trave, bi nam doma pridelano travno seme zelo prav prišlo. Za pridelovanje travnih semen bi prišlo v poštev samo nekaj prav dobrih trav, katere se glavno rabijo pri setvah travnikov. Dobivanje tega semena na travnikih, pa pride v poštev le v gotovih okoliščinah, predvsem tam, kjer dotična trava prevladuje, je lepe rašče, da moremo pridelati dobro in predvsem čisto seme, drugače je pa uspešnejše pridelovanje travnih semen posebej na zato odločenih parcelah, ki se posejejo v čisti setvi v svrho pridelovanja semena z do-tično travo.
Gospodarske zanimivosti.
SENENI ČRV - KISELJAK.
V vinogradu se moramo boriti od rane pomladi do pozne jeseni z nebroj škodljivci in bolezni, sicer se nimamo nadejati po-volnega pridelka. Kakor sta peronospora in plesnoba najhujši od bolezni vinske trte tako je od živalskih škodljivcev dandanes najnevarnejši seneni črv ali kiseljak, ki se čedalje bolj siri po naših vinogradih. Mnogi vinogradniki mislijo, da sta to dva različna škodljivca, mnogi ga pa niti ne poznajo, čeprav postaja njegova škoda čedalje oči-glednejša. Da bi se ga začelo resno pokon-čevati — z neznatnimi izjemami — ni opaziti, vsaj pri nas v brežiškem vinarskem okolišu ne. In vendar bo treba to že enkrat začeti, sicer nas bo prehitel, ter zna v naprej nastopati pogubonosno, kot nas uče skušnje vinogradarjev drugih dežel. Po-
sebno dobro se počuti ta škodljivec v vinogradih z žlahtnejšimi trtnimi nasadi, do-čim izgleda, da ne napada tako močno one
z navadnimi vrstami.
Marsikateri vinogradar je že opazil, ko je šel tako-le majnika, junija v vinograd neke majhne pepelnate vešče, ki so, splašene letale s trte na trto. To so ravno metuljčki senenega črva, ki so zapustili v tem času zimsko bubo. Čez dan žde skriti na trti, zvečer in v zgodnjih jutranjih urah pa odlagajo, letajoč od trte do trte, svoja jajčeca. Izlegle gosenice (»seneni črv«) razjedajo nato grozdna razcvetja, kjer se, dorasle, tudi zabubijo. Od srede do konca julija pojavi se ponovno metulj, ki odlaga pa sedaj svoja jajčeca na grozde in jagode; izlegle gosenice ali črvi se zavrtajo takoj v jagode. Napadene jagode ostanejo kisle, se posuše, ali pa začno gniti ob mokrem vremenu. Ob trajnem deževju jeseni se širi gniloba tudi na zdrave grozde in tako zamore biti škoda ogromna. Dorasel črv zapusti končno jagodo in se čez zimo zabubi pod skorjo, razpokah itd.
Kakor se skušamo z vsemi sredstvi obraniti v vinogradu peronospore in ples-nobe, tako bo treba v bodoče tudi napovedati brezobziren boj temu škodljivcu. Že pri rezatvi zamoremo pokončati zelo veliko tega škodljivca, ki prezimuje na trti pod skorjo, razpokah itd. Odstranjenje stare skorje s trte naj se ne smatra še dalje, kot nekaj brezpomembnega, kar si za-morejo privoščiti le gotovi »radi lepšega«, ampak naj bo splošno, temeljito, ker tako si brezprimerno olajšamo boj s tem škodljivcem v teku poletja. S čiščenjem stare škorje pa uničujemo tudi razne druge škodljivce, ki jim je takisto škorja ugodno skrivališče (n. pr. koparji) ter pospešujemo razvoj trte. Poleg lovljenja metuljčkov, moramo dalje z vso vnemo iskati in po-končevati senenega črva v grozdnih za-predkih, ter črva druge generacije (ki-seljaka) v napadenih jagodah, pri čemur odstranimo tudi vse druge gnile jagode. Tudi z rano trgatvijo, dokler je še kiseljak v jagodah, uničimo precej tega škodljivca, a ¡kvaliteta vina ob tem seveda trpi.
Za boj s tem škodljivcem nam pa nudi tudi kemijska veda, razna sredstva, ki so pa, na žalost, pri nas tozadevno še premalo, ali nič, preizkušena. Pomisliti moramo, da bi pri uporabi tega ali ovega dobrega sredstva, n. pr. s škropljenjem, bilo po-končevanje zelo olajšano. Taika kemijska sredstva so strupene snovi, ki učinkujejo ali direktno, t. j. mrčes pogine, čim pride v dotiko s takim sredstvom, bodisi indi-rektno, ko pogine črv šele, ko tako sredstvo povžije. Od navedenih sredstev se dandanes imenujejo kot uspešna: »Urani-ja« zelenilo, razni arsenovi preparati, kalijevo milo, barijev klorid, tobačna izlu-žina (»shanaton«) itd. Želeti je, da se začno ta sredstva tudi pri nas pridnejše preizkušati, posebno s strani kmetijskih strokovnjakov — praktikov, prvenstveno pa seveda raznih kmetijskih zavodov, da bi se na podlagi doseženih uspehov mogla koristiti z njimi splošnost.	S.
Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejema prošnje za vpis v to šolo do 15.
septembra t. 1. Pouk prične 1. oktobra. Redni
učenec je lahko oni, ki izpolnjuje sledeče pogo- j je: a) Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo ▼Saj 15, a ne več ko 19 let; vsaj 14 let stari učenci se sprejemajo le, če dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so telesno dovolj razviti b) Prosilec za sprejem mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realčni razred ali popolno (štirirazredno) meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili kako kmetijsko šolo z najmanj dvoletnim tečajem, se sprejemajo za redne učence šele po povoljnem sprejemnem izpitu. Prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Absolventi 5. ali višjega razreda gimnazije ali realke smejo izjemoma takoj vstopiti v drugi letnik srednje vinarske in sadjarske šole, toda napraviti morajo izpit iz predmetov prvega razreda te šole po odločitvi nastavniškega sveta. Neuspeh učencev v klasičnih jezikih ne ovira prestopa v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo. c) Prosilec mora biti lepega vedenja, č) Biti mora državljan kraljevine SHS; o sprejemu tujih državljanov določa minister kmetijstva in vod. d) Biti mora povsem zdrav in krepak. Lastnoročno, na celo polo pisana prošnja za sprejem, ki vsebuje prosilcev točni naslov, je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnjo je kolekovati z D 5+20 in priložiti je: 1. krstni list (izpis iz knjige rodjenih); 2. domovnico (uverenje o nad-ležnosti); 3. zadnje šolsko, odnosno odhodno spričevalo (školsku svedodžbu); 4. zdravniško spričevalo (lečničku svedodžbu); 5. nravnostno spričevalo (uverenje o vladanju). Učenci so eksternisti,to je stanujejo in prehranjujejo se dokler ni zanje posebnega internata — v mestu na lastne stroške ali pa z državno štipendijo, za katero pa morajo v dopisu za sprejem posebej prositi in to prošnjo podpret' z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Ob vstopu v šolo se mladeniči preiščejo tudi po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo vzlic temu, da je njih zdravniško izpričevalo ugodno. Sprejem se naznani pismeno vsakemu prosilcu posebej septembra meseca. Program pošljemo na zahtevo brezplačno. — Direktor Andrej Zmavc.
Enoletna vinarska in sadjarska šola na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 1926-27, dne 1. oktobra t. 1. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek 5+20 D) za sprejem je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 15. septembra t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šol. izpričevalo; 4. spričevalo o nravnosti, pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost 16 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni kmetski sinovi, ki ostanejo po kočani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj ekster-nistov (izven zavoda stanujoičh učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva. Oskrbnina znaša mesečno 400 D. Plačuje se v naprej v dveh enakih polletnih obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta državna mesta v internatu. O sprejemu se obvešča pismeno. — Direktor Andrej Zmavc.
Mariborski trg dne 3. julija 1926. Na trgu je Mlc 33 vosov svinjine, 12 vozov krompirja Ta
15 vozov črešenj. Vreme ni bilo ugodno, a kljub temu je bilo dovolj zelenjave, sadja razne vrste in cvetlic na trgu. Slaninarji, ki so pripeljali 50 zaklanih svinj v mesto, so prodajali svinjino in slanino po 10 do 27 D na drobno, v velikih komadih pa po 15 do 17.50 D kg. Domači mesarji pa govedino po 9 do 17.50, teletino 12.50 do 20, svinjino 20, klobase 25 do 40, pre-kajeno meso 35 do 40, loj 8 do 10, kravje in ovčje meso 10 do 12.50, drob 6 do 9 D kg. — Perutnine je bilo okoli 1200 komadov, ki se je prodajala: piščanci 12.50 do 30. kokoši 30 do 50, race in gosi mlade 30 do 50, stare 80 do 100 D komad (v četrtek, dne 1. julija je pripeljal neki trgovec iz Zagreba 400 komadov perutnine, katero je prodajal po primerno nizki ceni, ter jo je razprodal v teku treh ur). Domačim zajcem je bila cena 10 do 25, kozličem 50 do 75 D komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 0.75 do 1.25, novemu 2 D kg, solati 0.25 do 1 D kupček, glav-nati 0.20 do 1.50, karfiolu 2 do 7, ohrovtu 0.25 do 1 D komad, čebuli 3 do 5, česnu 10 do 15 D, kislemu zelju 2 do 3, kisli repi 1.50 do 2, paradižnikom 10 do 12 D za kg, grahu 3 do 4 D, fižolu 2 do 2.50 D liter, fižolu v stročju 8 do 10 D kg. Sadju: črešnjam 4 do 10 D kg (2.50 do 4 D liter), pri kmeticah so se črešnje dobile tudi po 1.50 do 2.50 D liter, borovnicam 2 do 2.50 D, jagodam 6 do 8, malinam 10 do 12 D liter, hruškam 5 do 7, marelicam 20, breskvam 16 do 20, smokvam 20 D kg, limonam 0.50 do 1 D, pomarančam 1 do 3 D komad. Mlečnim proizvodom: mleku 2 do 3, smetani 12 do 16, oljčnemu olju 28 do 40, bučnemu 18 do 24 D liter, maslu 40 do 44, kuhanemu 46 do 48, čajnemu 50 do 56 D kg, sirčku 1 do 8 D hlebček. Cvelicam: 1 do 7 D, v loncih 15 do 75 D komad. Odkar Mariborčani okrašajo svoja okna in poslopja, se cvetlice mnogo bolje prodajajo kakor poprej. — Lesena in lončena roba: 1 do 100 D komad, brezove metle 2 do 6 D komad, lesene vile 10 do 14 D, lesene grablje 8 do 10 D, cepci 12 do 14 D komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 30. junija je bil 5 vozov sena in 6 vozov slame, v soboto, 3. julija pa 9 vozov sena in 3 vozi slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 82.50 D, slami pa 35 do 15 D za 100 kg, ozir. 1.50 do 2 D za snop.
Mariborsko semjsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. julija se je pripeljalo 147 svinj, 4 koze. Cene so bile "sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari po 100—150 D, 7—9 tednov stari 180—200 D, 3—4 mesece stari 350—380 D, 5—7 mesecev stari 420—450 D, 8—10 mesecev stari 550—580 D, 1 leto stari 1000—1200 D; 1 kg žive teže 10.50—12.50 D, 1 kg mrtve teže 15—17 D. Zrodalo se je 80 komadov.
Loče. Kar smo si že dolgo želeli, se bo zgodilo. Živinski sejmi v Ločah, ki so bili v vojnem času popolnoma prenehali, se zopet otvorijo. Prvi sejm pri nas bo že zdaj o Šmarjetinem, to je 13. julija. Priprave so že izvršene. Temu sejmu bodo sledili tudi drugi. Nadejati se je, da se bodo dobro obnesli. Kakor se je namreč pokazalo pri zadnjem premovanju živine v Špi-taliču, je tudi v našem kraju precej lepe živine.
Poročilo Hmelj, društva za Slovenijo o stanju hmelj, nasadov v inozemstvu. Zatec, CSR, dne 28. junija 1926. Kljub hladnemu in mokrotnemu vremenu min. 14 dni je hm. rastlina vendar napredovala v razvoju in se najdejo nasadi, v katerih je hmelj dorastel do vrha ogrodja ter kaže obilo panog. Od teh prav lepih nasadov je pa v celem okolišu ena dobra tretjina. Najdejo se pa tudi nasadi, v katerih je zrastla rastlina le do %—3A visokosti drogov. Pri stanovitno ugodnem vremenu pa bi ti nasadi kmalu dohiteli zamujeno. Zelo slabi so pa — pri le redkih izjemah — drugoletni nasadi, katerih je približno 100.000 kop (a 60 rastlin) in katerih pridelek bo le prav pičel.
Nadalje se opazujejo posledice preobilih padavin meseca maja in junija; listi rumene in
odpadajo, mnogo korenik gnije in vsled tega gi-nejo rastline. Ti nasadi, katerih je nekoliko tisoč kop, bodo večinoma brez pridelka. V nekaterih občinah tudi nevarnost poškodbe po hmeljski ušici še ni odstranjena, ker so se ne-krilate uši zadnjih 14 dni zelo pomnožile in ker » še vedno dohajajo nove, krilate uši. Obrambna dela zoper tega sovražnika bod tudi potrebna.
Za ugodni razvoj hm. rastline je nujno potrebno stanovitno, ugodno vreme. Cena od 2800 do 3050 čK za 50 kg. Konečno razpoloženje in cene čvrste. — Predsednik virtemberške kmetijske zbornice, g. Adorno iz Kaltenberga pri Tettnangu poroča, da prihajajo obvestila iz vseh hm. okolišev na Virtemberškem, Bavarskem, iz Jugoslavije, Belgije, Anglije, Rusije, Francije (Alzacije), da so hm. nasadi že spomladi t. 1. kazali znake peronospore, ki se je leta 1924 in 1925 pojavila že meseca junija in julija. — Veda in praksa stojita pred nerešeno zagonetko. Posebnost te bolezni je njen mednarodni nastop. Brezdvomno se je peronospora pokazala tudi v Ameriki. Lani se je bolezen izogibala nekaterih sadežev, letos so pa oboleli celi nasadi brez izjeme. Ker se bolezen kljub obrambnim sredstvom naglo širi, obstoja nevarnost, da bodo celi veliki nasadi brez pridelka.
Obiranje listja pese. Dosti je še v navadi, da se pesno listje čez poletje obira ter krmi prašičem. Da pa pri tem obiraju trpi pesa, ter da pridelamo veliko manj pese je jasno, ako pomislimo, da je ravno v listih ono mesto v rastlini, kjer rastlina napravlja snovi, katere se preselijo v korenino, tako, da ta postane debela in pa redilna za živino. Čim pa oropamo peso listov, tedaj tudi ne mora pesa debeliti korenino, kjer smo ji ravno vzeli tvornico, kjer dela redilne snovi. Veliko moči pa porabi pesa s tem, ker ako smo ji obrali listje, poganja nove. Veliko boljša je za pridelek pesa, da se listje ne obira, temveč ji pusti, mesto listja pese se pa poklada živini drugo zeleno krmo, kot zeleno travo ali pa deteljo.
Trganje koruznih zapakov se mora izvršiti pravočasno, da se ne izščipa preveč koruzna rastlina. Koruza ima namreč to lastnost, da se kot druga žita obrašča, poleg glavnega stebla požene stranska stebla. Ker je pa za količino pridelka zelo važno, da je glavno steblo močno razvito, tako, da dobi ves hranilni sok iz zemlje samo ono, tedaj vsako stransko steblo, čim dalje se ga pusti rasti, tem bolj slabi glavno steblo. Zato se mora zapake potrgati čim mogoče prej.
Blago. Ljubljana: Les: Smrekovi hlodi, od 25 cm naprej, franko vagon nakl. postaja 180; bukova drva 1 m dolžine fco Ljubljana 1 vagon 17; trami, po noti, fco vag. nakl. postaja 2 vag. 270; bukovi plohi nežagani od 40 do 80 mm, od 2 m naprej, fco nakl. post. 400. — Žito in poljski prid.: pšenica bačka 67—77 kg, 2 odst. bačka po staja 310 bi; koruza suha zdrava fco vag. bačka postaja 138 bi; koruza inzulanka fco vag. slov. post. 165 bi; koruza činkvantin fco vag. nakl. post. 215 bi; koruza cinkvan tin baranjski fco vag. nakl. post. 212.50 bi; ajda fco vag. slov. post. 255 bi; proso rumeno fco vag. slov. post. 200 bi; rž fco vagon slov. post. 200 bi; krompir beli fco vag. slov. post. 60 bi.
Vrednost denarja. Ameriški dolar sta ne 56—57 din., avstrijski šiling 8 din., nem ška marka 13.50 din., italijanska lira 2.12 din., angleški funt 27.5 din., čehoslovaška krona 1.67 din., švicarski frank 10.90 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.12 cen-timov.