Kot sreclišoe občine s _približno 17.001) _prebi-
valci ima torej Litija oefo vrsto upravnih in 
k"11.1lturno-prosvetnih funkcij. ki ji skupaj z go-
spodarsl'imi dajejo značaj submezo1"1Cgionalnega 
oontra v Ljubljanski mezoregiji , oziroma osrecl-
njc-slo,·en.ski makroregiji. Vpliv Litije kot cen-
tralnega naselja ne ega po,·sod do m eja ohči.ne. 
Meje se ujemajo na se\'eru in severo-vzhodu. 
Naselja ,· vzhodn em delu občine gravitirajo k 
Zagorju. a zahodu je že močan ".Pliv Ljubljru1c„ 
n-a jugu pa je mejo teže določili, ker ima ju_l!;o-
uhodini del obči.ne svoj lokalni center - Ga-
brovko. Upoštev.ati pa je treba, da je Litija sama 
mot'llO tnaYezana na Ljubljano. K tesneFi pove-
zavi so veliko pripomo~lie prometne zveze. "'\'a-
vczanost na J,jubljano dokazujejo : obisk sl'c<lnjih 
i11 'visokih šol. zaposl itev. obisk holni;'Tlir in 
7.dravnikov - spcciali.stov. v,eč ii 1nafoupi. ohiski 
kiulturnih. 1.abarnih in športnih prire<litc,· itd. 
Litija pa ho dobila močno ,·zpodbmJ.o z 7.asavsko 
rcsto, saj ji ho z "dobro ces1J10 po,,cza,-0 omogočen 
še hit1"1Cjši raz\'oj. 
Mirko Pak 
LITERATURA I VIR!: 
1. Rako.-c,· h-an: \forfološki raL,·oj v območju posav-
skih irub. Geografski ,c~lnik. Ljubljn11a 1931. 
2. Melik \nton: Posu, 8ka Sl0Hnij11. Ljubljana 19.39. 
3. Krc•ul France: Haz,oj Prc<lil11ice Litija, Lilija1961. 
4. Plani11c \nton - ,v~-tcr .Jo~ip: Nekdanje brodarstvo 
po Sa, i. Carnioln, Tt.n-stjn ,ruzrjFJ..cz:1 drnštva M Kranjsko. 
Ljubljana 1914. 
5. Meteorološki 1tod.išnjak I. ' 19.32 do 1957), neograd. 
6. l\frtrorološki /!Oclišnjak TT. (1948 do 1962), Drograd. 
7. Letnu poroči lu TJiclrome lcoroloskcga zavoda SRS. 
8. Podu tki litijskih lm arn. Turi«tičnr1tn druŠh 11. Goul-
nqw obrata. Kmetijske zuclru;rr. Zrlrzni;ke postnjc in 
Obri,~skr skupščine Litija. 
9. Uradni popi -i pn·hivalsl\;i rn lcto 1869, 11180. 1890. 
1900. 1910. 1931. l'J.18 in 195:i ter podatki Drmogrufskcg:a 
o<luclku Za,oda SllS zn ~tatisliko , Ljubljani. 
Zgornje Dravsko polje 
Sodobni družbenogeografski procesi 
Ccprav j e Zgornje Dravsko polie za kmetijst, o 
ena 01ajbolj u godnih pokrajin '" Slove niji, najde-
mo o njej v 1no,0ejš i µ:eo~ra fski literaturi zelo 
malo tnapisai1~ga. Se n ajbolj izčrpno ga j e -Orisal 
prof. Melik ,. kinjigi Stajerska s Prekmurjem in 
Mežiško dolino. V:cč razprav j e napisal l\t:avricij 
Zgo:nik, ki pa c kmetijstva in z 1Iiiim po,·,czanih 
problcmoY prebivalsn·.a ni lotil. Podrob11eje so 
geomorfologi raziskali Zgornje Dravsko polje, 
, ·cndar rezul tat,c teh raziskav še 01iso J1atisnili. 
Hitra rast industrije v , ,ečj ih in manjših centrih. 
zlasti ;e " na rol>u polja lefočem :.\fariboru, poY-
zroča hitre spr em embe Y kmetijstn1 te pokrajine 
5n s 1em tudi , 01jego, i fizio,!.!'no,niji. Ob podpori 
Kiclriče,0ega sklada so proučili družbeno-geograf-
ski razrnj pokrajine, nekaj 1,ezultatov teh raziskav 
pa.,- bomo prikazali , . tej razpravi. 
Zgornje DraYsko polje se yiri. kot nadalje, anje 
.\fariborske raYnine m ed Raz,,anjem in Dogošnmi 
proti jugu, obdano s Pohorjem na znhodu. Slo-
, ·onskimi goricami na vzhodu t er SaYinjskimi in 
Halozami 111a jugu. Samo na skrajnem jugo, zhod u 
se nl\01ina nadaljuje p1iek Dra, e med Ptujem in 
Halozami na Ptujsko polje. Po\TŠncmu opazo-
valcu je m ejo med obema poljema težko potcg-
:niti, zlasti še zalo. ker Dra, a ama pokr·1jinama 
:ne more biti do, o lj d obra meja. Tudi , !!.COgraf-
ski lit er aturi razmej ite, med ohe1Pa poljema ni 
t'notn:1. z1t,1 hi se oh ~1jc j 11ekoliko dalje p omu-
dili . Zgonik posta, lja mejo nekako na cesto med 
Ptujem in LoHencum (1), s čimer dodaj11 najholj 
jufui del pokrajine Ptujskemu polju. f„Lo r.1l-
14 
mejitev je mo~no najti še , nekaterih rnzoril\ah 
t<:r celo na s!Jenski karti Sl1,enije (2\ Oh po-
drobni prollČ il\·i družbeno-geogra fskih razmer in 
pregledu morfolo'!ije pa moramo mejo le prcsta-
Yiti na Dra,·o. DraYske ter.a!\e z začetkom pod 
Miklavžem na severu se 'lladaljujeJo vse do Lan-
cove v.asi in Vidma 1111 ju~u. razširi se nekoliko 
samo aluvialna ravnina. Enotno je Zµ:. Dravsko 
polje vse do Dravie tudi v družbeno-geografskem 
pogledu. Tukaj pre\'ladujejo velike in srednje 
~"'rnelije, v kmetijski produkciji pa žitarice in 
krompir, 1medtem [,o je posest n:t Ptujskem polju 
zaradi go tej;e nac;cljenosti , , seh 11111-eljih mao~o 
manjša. menjše so nji, e. produkcija pa je u-.;mcr-
jcna v žitnrire in n ~katere specialn~ l,ulturc (rc-
hula\ medtem k o je krompirja m alo. 1 
Zg. Dran;lrn polje sesta, ljajo štirje priro,lni 
deli , ki nudijo z1.radi svoje raznoliko5ti različne 
pogoje 7.a kmete" anjc. 'ajho lj obsežen j r osred -
nji prodni drl polja, ki j e kljub tanki prsti pre-
težno '" ~1ji, ah. Samo na os!'cclnjem najbolj v7.pc-
tem delu, kjer je plast prsti najla11j;a. Sl' š iri 
gozd. Zgonik izloči ta del polja kol po;.d1cn peli 
scsl,nni del (3). ,·✓hodno od tod spremlja pod 
p1-Yo dilll\ ialno taaso Ora\l> v ,se_j njeni d olžini 
aluvialna ran1ina. kjer pr 0 , ladujcjo 7,aradi nizl,c 
le~~- pa;nik-i in travniki, samo na najbolj Y7.p,ctih 
d elih se v zadnjih letih pojavljajo njive. Za p:o-
6podarsko izrabo je ta del polja najmanj r1nimi, , 
še posebno zaradi srnje ma jhnc po, r;:inc. 7.ahotlno 
ml prodnega osrednjega dela polju se , leče- vse 
, 1 R:i,h·anja na sc,·cru ter .Io obeh Poh:ikav iu 
,, 
Strgojnoe na jugu izgonska pokrajina. Tukaj pre-
vladujejo trm111e površute v iiajnižjih delih na 
vzhod1t1, tna vzpeti ilovnati glin.eni terasi pa se 
poleg številnih njiv javljajo tudi sadovJ1jaki. Se 
večje so traV!lle po, ršine na skrajnem jugu, v 
Creteh. Njive so trukaj redke. Na mjbolj vzpetem 
s,•etJu so obse2lni pašniki, irn nekolik,o bolj 111arno-
čenem, travniki, na najbolj nizkem mokr-0tnem 
s,etu pa najdemo re pr.a,o močvirje. 
Tako pestra prirodna sest.ava je pogojila orn-
stanek naselij razlifoih tlorisov ter njih položaj, 
še posebno pa razdelitev zemljišča po naseljih i11 
v okviru 111.aselij med same kmetije. Zemljišča 
kmečkih lnaSclij oh~•eg!1jo "saj ch·e foukirni kate-
gorij i, .ako so moinosti . tudi tri. Ko likor to ni 
bilo mogoče, L$0 kmctj,e že zgodaj težili po tistem 
zemljišču , ki ga doma ~1i o imdi. Današnja po-
doba zemljiško pose t ne razclelit,·e je velikokrat 
posledica Lak1-1nih t!Ci,enj. Zemljišče je bilo na Zg. 
Dra,·sk,em polju razd eljeno meJ kmete prav glede 
na , e likost in l<!p;o posameznih kulturnih kate-
gorij. Naj,eč kmečkih n ::i elij ima zaradi ranrin-
skega po"ršja in z:1radi obsežnih. za njivic· pri-
merni.h po\T~in. zrmljišfo. razdeljeno na delce. 
Hazdelite,· zem ljiš{-a na delce imajo \'Sa ornselja 
nad dr.:n-sko teraso. T.a imajo v posesti travni 
s,~et na a lU\ ialni ra,·:1ini Dr:l\'e ter nji,·e nad 
prvo teraso. samo neka ·era tudi gozd 111a osred-
njem delu polja. Enako zie.nljiško razdelitev pa 
imajo tudi 111aselj~. ki so nast.ala kasneje v gozd-
nih krče,i.nah na najbolj vzpetem delu polja. 
Delež njiv j e le t'l 1963 znašal v YSeh 111a~e·jih 
omenjenega tY.>drnrja okrog 500/o. Ob s labši ob-
delovalni tehniki i:1 slab;iem gnojenju zaradi paše 
na vaških gmaj i1ah, kar je ,se zn1anjšalo pric.l,c-
lck. je bil , prete! l,e:11 stoletju delež njiv večji. 
Leta 1825 j e znafal okrog 730jo. leta 1900 pa re 
Yedno okrog 60 0jo. Zaradi ,,elikeo-a deleža !njiv 
so kmetije tukaj ,iclike, večji kakor na ostalih 
delih polja pa je zaradi debelejše prsti tudi 
hektarski donos. 
Tudi zeml jiš{-a naselij severno in del zemljišč 
naselij zahoclao od tod so bila razdeljena na 
deloc. Venc.lar so njh e tuk-aj manjše. posest po-
sameznih kmcto, pa j e bila že leta 1825 mno~o 
holj pomešm1a kakor posest kmeto,· " naseljih 
, zhodno od tod. \ 'elik del zemljišča je tukaj 
Y travi. 
a vsem zahodnem ddu Zg. Dravskega polja, 
kjer se s,·et npenja , g lineno ilo,nato teraso. je 
zemljišče razdeljeno meri krnel•e v nepra,'ilnih 
delcih, ponekod ('clo ,. grudah. aj,·eč je tukaj 
lra\'nikov. J1ji,e e J6,c amo najbolj ,zpetih 
sušnih delo,. 7,~ leta 182.5 najdemo tukaj naj-
manjši de ld; nji, na Z~. Ora,·skem polj"u. okrog 
•H o;o, medtem ko je bilo tramih ponšu1 25,GO/o. 
V go poclarst, u so ta 111aselja moč~o Yezana 111a 
izrabo podpohorskih gozdov, kar e vidi iz nji-
ho,·ega ,·elikeg'I deleža tukaj. leta 1823 25.1·010, 
v primerja, i z delde m gozda " ostalih naseljih 
Zg. Dra,· keg:i. polja. 
a južnem delu Zg. Oi·a, skega polja se do-
i;ledno jaYlja raz<leliLc, zemljišča na proge. Zem-
17 
ljišče posamezmih katastrskih oh~in sega tukaj od 
najbolj mokrotnega jilžne_ga dela polja. ki je ves 
Y travi :in grmovju, do osrednjega prodnega dela, 
ki je , es ,. tnj'ivah. taselja so 111astala na meji med 
g,cološko razlit',nima deloma ra, nine. zemljišče 
posamemih kmeLij pa se , leče od jug11 proti se-
Yeru ,, sklenjeni progi. Južno od naselij ležijo 
najprej bolj suš..-ii pašniki. ;e južneje pa j e zem-
lji;če razdeljeno med kmete brez reda. 
2e pred letom 1825, za katerega imamo ka la-
strski popis in Lahko po njem sledimo raz\'oju 
posestnih razmer tier s tem ,· e111 ostalim elemen-
tom gospod11rskega raz,ojA poknjin::. S'> se na 
Zg. Dravskem polju cf:>p:<1jale sprememhe Y kme-
tijst\U. kar fe je n:1jmoc:aeje ka1,::ilo ,. intenzi,·-
nosti i.n o bliki izrabe :zi:!m lji~fo. Zaradi , el.ikih 
ohdelornlnih ponšin so prev lat!oH1l.i ,diki po-
sestniki. Oh ,eks:enzi, nem načinu kmelornnja so 
lahko ,·so zem ljo -0!Jddali samo·z 1, ,elikim ;tevi:,om 
del°' ne sil,e. 11-tzen te;:1 je ckste:izirno~t gospo-
darj enj.'.! zahte,a'.'.I obdehno vsega razpo!ožlji, ega 
z::mlji;ča. kta 182.3 j,e bilo na , sem južnem delu 
po ;ja 57.7 0/o zem ljišča v njivah. uiaj, eč v kata -' 
str3kih občiJnh z , elikim. za :nj i,·e primernim 
:ziem lji ščem. Sredi prej; njega sLo letja so zaradi 
,·ečj'ega prirlelk:i tra,·e , kar so d ose_gli z boljšim 
oskrboqmjem tra,niko,·, pričeli opuščati naj Labše 
nji, e na 111ajbolj vzpetem prodnem delu polja. ta 
tej tm1ki prsti so arnmreč vsakih nekaj let sadili 
srakooogo, s čimer so dobili zrnje za perutnino 
in sbmo z.'.I go,·edo. To zem ljišoe. ki so ga še leta 
182.'5 \'Odili ko l nji,·e, j e p1,erastel gozd. S tem se 
j,e nji,·sk,a fH)\ r.forn na v ::!m Zg. Dravskem polju 
zmanjfala do l2t.'.l 1900 z:i 8.2 o;o . Ta \'zhodnem in 
o rednj ,:m delu polja. kjer je bilo uiaj\'eČ njh , 
ee je njih po, ršina skrči l11 za 13 b,'o. cria južnem 7.a 
13.11 Olo. medte m ko se je n'I zahodu in se,t>ru , 
kjer je bilo t11jiv nvmj. delež teh celo neznatno 
po, e{-a l. , t,cm da su kmetje pustili najslabše 
,nji,e zara ti ,. gozd. o pridobili toliko p,olrebne 
gozdne pouši.ne. Int.cnzirno steljarjenje je v njih 
izuedno stanjša lo pla~t prsti, s čimer se je močno 
zm:irnfala možno t pono, nega spr,e•minjanja teh 
zemljišč v nji, e. D,ma~njc gozdne steze kažejo 
parcelacijo tt1ek<l<injih njiv na de lce. prm· močno 
p:i so [>O ' sod ohranjeni sleclo,--i ,ogo:io,. 
\' drug i polo,·ici pre jhlljcga tole tja e je 
, zponedno , sp1,eminjanjem kult11mih kategorij 
pričela drobite,· posesti. \ ·eliko Polancev se j e 
wposlilo pri gradnj i železnice in tam kasneje kut 
želez11ir,arji. v prvi vrsti oni br,cz zemlje in ko--
čarji . Ti mali kmetje so ,·e lahko prežidjali samo 
z dodal!nim delom pri y,elikih kmetih. ki so jim 
pomagiili še o troci. ker zaradi 111edeljhosti kmetij 
niso ime li zemlje. Ko so tudi ti prič-eli delati 111a 
klezmici. Je delO\ ne sile še holj primanjkornlo. 
Posledica tiega je bilo 111adaljnjc spremi.njnnje 
nji, ,. 1r:ivnik,e in pa$1,ik,c ter prodaja z.emlji; &i. 
Zemljo. -zlas ti nji,·,c. so kupornli Polanci. ki so 
jih -imeli pr,emalo. Prodaja je potekala ,. okviru 
samih naselij , kakor tudi med sosednj imi 111aselji. 
K.met je iz podpohor kih na&elij so kupovali 111ji, e 
kmeto,· z osrednjeQa dela polja, medtem ko eq 
kmetje iz o&rednjega dela kupovaTi tran1ike n, 
zahodnem in prav vdiko 113 južnem delu polja. 
L eta 192.'5 me zas!tcdimo v po~ameznih katas'r.;;kih 
občinah ;e skor:ij nobene parcele , lasti p<lsc;,tni-
ko, iz dn1gih katastrskih občin. Do let.a 1963 pa 
je posest posestnikov .nedomafo10, '" nekaterih 
kata'-trskih občinah že motno narastla. , . Rog-0zi 
na 2-:-.:30;0, Sli, nici 33.l"o/o, Jcfrnci 3.+...fo,,_ Staro-
šincah 2.5,1 o,o. Seli 24.90•o iu Z~ornjili .Jablanah 
H , 7 odstotk()Y. 
\fanjšc Št.e,-i.lo d,clorne sile in mru1j;a potreba 
po obdelovalnem zemlji~ču sta pt!Yzmrila krre?1je 
posesti. P,o,-p1,ečna ,elikost posesti j e znaša la let.1 
182.5 v Rogozi 1.'5...f9 ha. Do~ošah 12.03 ha. Sli,·-
ni.ci 6.67 ha. Staršah 11..'38 ha. J ešenl'i 11. 77 ha, 
Seli i ,30 fi,1 . Zg . .Tablanah 8,27 ha in St:1rošinmh 
I0.:37 ha. De l z:ipo,.:fenih iz,,en kmetijstv'l se je 
odselil ,. bližino de!orn•ew1 me.~ta. del pa je ostal 
,. domačih n,1seljih. f~olikor ti do takrat z.emljc 
niso imeli. sn si kupili parnelo. posta, ili 11a njej 
dom tnekmečkega videz.:1 h s tem p-0\ cčali ;te, ilo 
malih posestniko,. 
Razkroj kmečke posesti se je stopnje, al z raz-
, ojcm industri_j,e ,. \fa1·iboru in z razYoj+e.111 mest n 
samega. Ptuj. ki j e '" tekmi z ;\farihor.om zaostc1l 
, razrnju. je n:.i srnjo agrarno okolico komaj kaj 
ypfiv.al. Pra, nobenega , pli, a pa niso imeli nanjo 
clana~ji ma:-ijši industrijski centri Jta polju s:1-
111,em, saj j,e 111,rlustrijn , 111jih il13Staja la šele ,· tem 
stoletju tier 6-C močneje razvijala po os,·,ohoditvi. 
Zgornje Or1\sko polj,c je Lilo s s,ojimi YCli-
kimi :naselji. ki so iz ~farilJ,or a hitro dostnp·rn. 
najbolj ugode·1 r ez,en O!lr delorne ilc. Zlasti ii 
naselij oh železnici so ljudje že zgodaj pričeli v 
,e;:jem št,e,ilu hoditi nn del<J ,. mesto. V začetku 
so hodili m1 delo ,. mesto Y glan1em oni brez 
1,emlj e t,er koč:rrji. k:.i neje mali posestnil,i. po 
letu 19i5."i pa tudi otroci srednjih in , ,e fikih kmc-
to,·. Tisti, ki zemlje niso imeli ali so je imeli 
premalo. s, se zaposlili ,. mestu kot nek,tdifici-
rana clelo,n:1 sib in so š::l,e k:tsneje priclobi,ali 
krnlifikacijo. kar je hifn ,dikokrat združeno z 
njihorn pres~lit,·ijo , mesto. Veliki kmetje so 
srnje Qtr-0ke ;-Jfa li. Pio končanem šolanju so ti 
domar-i kr.aj zapustili in tako še zmru1jšali Šte,-ilo 
<lomafo d :.!1.o, ne sile. Ponrnnjk:mje deforne sile ,oh 
c:ldow1ih k,on icah so nadomestili z d,cfa,ci iz 
agrarno ZčHJstalih , <>d mesta bolj odmaknj.!,nih 
poi;,očij. p rech s:::m iz Th bz. 
Teh111ika ohdeluHmja se je nad:iljc izpopolnje-
"ala, medtem ko j e mehanizaci_j '.1 za1,stajala za 
razrnjem. Se ouidalje so se krčile ohdelornfnc po-
, ršine. hkrati pa se j e pojavljalt1 bolj ekstcnzirna 
obdelam ~e obstoj,ečih zemljiš{-. Do leta 1963 se 
je delež 11 ji,· nn ,·sem polja p-:mo, :10 z.manjšal na 
-+2.80/o. 1"ajmofoeje se je ta Jelez zman_F,al 11c1 
osrednjem in , zhorlnem delu polja. ll"l .+9.J O/o . 
, endar je zaradi u~oclnega 7,emljišč,1 t :.1kaj še nnj-
H:čji. Naj1nižji j e bil l!C;!~' let:1 delež nji, na sc-
Yernem in z,horl:iem delu p3ljn 3-1:.i'O'o. Dcagra-
rizacija je posegh najhitreje i,1 najmočneje , 
tista m1selja. ki so imela za obdcim o najmanj 
primerinega zemlji;01 ter najbolj ugodno posestno 
lil 
strukturo. Najmanj se je delež njiv po letu 1900 
zmanji:.al na južnem delu polja, na 44.60fo. Na 
račun njiv s,) se :vi ,·sem polju povečale travne 
poHŠine za O.GO/o. še po,-,eb110 moč.no pa se je 
spremenila s truktura teh ,· prid tra\'nikom. Stop-
nja deagrarizacije je bila zlasti še do pred nekaj 
leti ocl,isna v veliki meri razen -0d oddaljenosti 
od mesta tudi od ugodnosti posestne strukt!1re. 
torej ,dikosti kmetij in kultumih foategorij, ki 
so jih kmetije imele, ter od , clikosti in razpore-
d it\ e paroel. 
Deagrariz.aciji so najhitreje podlegla ona 
kmečka 111aselja v bližini 1\Iaribora, kjer je bilo 
nji, najmanj i11 kjer je bilo 1njman:j vdikih po-
sestniko,·. Rogozi. ,fofoaei in Slivnici njiv pri-
manjkuje. zato so se kmetije zelo hitro drobile. 
V Boho,·i in Dogo"ah pa se j e zaradi vdikih njiv-
skih poušin ohranila posestna struktur,'l nekako 
do leta 1960 skoraj nespr>cmenjena. Hitro se je 
<lrohila posest , podpohorskih naseljih z malo 
nji,·, me<ltem ko se je ugodnejša posestna strnl·-
tura ohclržala še do danes na vzhodnem delu 
polja: Kmetje s:J tukaj srnjo produkcijo prilago-
dili potrebam trga. Leta 196:3 je 2lJlašala paY-
pueč.na ,·elikost pnsesti Y Ro~ozi 1,0 l ha, Slivnici 
2,15 ha. Dogo;ah 2.2 1 ha .. Tc;enci 3,23 ha, Star-
šah 3.60 ha. Loki ~-73 ha in Skorbi 3,50 h3. 
V okviru zemlji;ke razdclit:Ye na proge rn1 
južnem delu polja se j e posest rnajmanj spremi-
illjala. Kmetje so prodajali tr~1vnike, ki niso bili 
,· sklopu teh prog, :iJ1 11ji, c izven njih. Tudi 
otrokom dajejo za grad njo parcele izv,cn sf, le-
njene proge. Tukaj je tu<li zaradi tega ostal <lclez 
, clikih in srednjih kmetu, precejšen, čeprav je 
za intenzi\110 obdcla,·o tako , elikih poHŠin de-
Jo,ne sile prnmalo. 
ra spr eminjanj e kulturnih kaliegorij, na inte11 -
zin1ost obdehwe z.emljišč.a ter na drobljenje p•o-
sesti in ,. z.adnjem časll zlasti parc-el. , pliYa n,1 
kmetije tudi položaj 7JCmljišč:1. ajbolj oddaljene 
in najtde dostop;i.e parcele. kar je na južnem in 
zahodnem delu Zg. Dra, ske~a p-0Ija izredne , až-
nosti zaradi m<>krotnosti. najhitreje podležejo tem 
, plivom. Pri t,em pa ne smemo prezreti Yaž.:10sti 
položaja z.emljišča glede na poti. Kmetje proda-
jajo 'llaj\(!Č parcel prav oh , ečjih poteh za grad-
njo tudi svojim otrokom. 
Leta 1963 je bilo na Zg. Dravskem polju od 
, seh pos.cstniko,· 67.3 o;o· z manj kakor 3 ha zem-
lje. rajH:Č. 32.:;o,o je bilo posestniko,· z manj 
k1akor 0.5 ha zemlje, ki su imeli v glarncm grad-
bCi110 parcelo in nt. \',cnd:ir je bil tega leta na 
Zg. Dr,.ffskem polju delež zemljišča , elikih kmc-
tm· z ~rncl 10 ha 7,emlj e ;e ,·edno Yelik, 38.1 Ofo. 
Ta , elika posesl ni po,sod intenzin10 ohtle lana. 
Tam, kjer so se kmetje orientirali , · direktno 
proiz\CHlnjo za na tr~. je ol,delaYa bolj intcnzi\11.1. 
mo&lefa je se,·eda tudi mehanizacija. Tako je 
pretiežno , ~ia~cljih mi \'Zhodncm delu polja. ki je 
z Maril,orom dobro P' '' CZ'll1 "\ l'CStO. \fanFi po-
lrošni oontri Ptuj. Kidril"·C\O. Ra~e i:i Pni~erslw 
takšnih teženj niso pospe;e,a!i. Re mohej · pa se 
je kmetijstvo specializiralo in na zrnanfanciu 
1 , 
zemljišču jntenzidraio v tistH1 nac:.eljif1 hlizu ,r.,-
ribora (Rogozi, Sli\ nico, \ Iikhn·žu. lrofoh '. kjc-r 
je de lež iz-, en kmetijstrn zaposlenih izrcho vf'li k. 
in 1,jer je zflradi priseljenega prehi a lstrn po-
lro; nja , samih naseljih izredno ,dika. PraY 11a 
lak;nih posest, ih pa delajo skor rij s11mo sta rej;i 
Ij u<!je. 
'\'a juf..nem , zahodnem in o rednjem delu Z!!, 
Dra, skega p olja, kjer se oh zmanjšanju delovni' 
s ile po-,.cst 1ni bistv>eno zmanjš,tf,. ra zapažamo 
ekstenzi,nejšo izrabo :reml_iišč-n. Proizrndnja se 
orientira v tiste kullune. ki 7~1hte, ajo manj dP-
(0\ ne s ile. Na južnem delu p::i lj1 je ta kultura 
krompir, 'ki zahLeva, eč deloYne si le ~amo dva.kr,1t 
na leto. Ob delovnih konicah sedaj pomagajo 
kmetom pri delu o dseljeni of rori . Pnleg t ega j ~ 
:n, nji\'ah vedno več raznih krmnih rastlin. meri 
njimi kljub neugodnim peclolo~l,im in hidrograf-
skim prilikam debelja in lncerna,J 
Iz istih razlogov so tudi tr·1, ne površine slabše 
izkoriščene. Stevilo žki.ne. ki se je pash1 na pašni-
kih. se je že zdamaj skrčilo. p0 r,odružbljenj u 
gmajn le ta 1960 pa so pašo po, ~ ~m opustili. 
Kmetje pridelajo za zmanfano ;te, ifo živine 
že ,elik de l krme na ~1ji,ah. T,ar ;e pospešuir 
cks t,onziu1ejše izkoriščanje tramih povr; in. :Na 
zahodnem delu Zg. Dra\'skef\''I polja je pridelek 
tra,·e odvisen od oskr~ovanja ,odotokov ,.izgo-
no, '· in številnih vodnih jarko,. ki do,·ajajo vod., 
, bolj sušni dobi leta, ,. mokrih pn jo odvajaj,o. 
Xačrtno kolektivn o gospodarst, ' I :1n izgonih je žr 
zcl1, n aj opuščeno. 7,aradi t-~s'\ r ~e manjša pride-
lt·k in k,·alite ta tra,·e. Kmetje iz teh naselij pro-
dajajo trn, nike. m edtem ku jih na juž.nem delu 
polja puščajo za.rasti z ~rmo, j em. S·1mo rn,frtna 
rc~ulaeija Polska, e in n je:1ih prit oko,· lahko sta-
nj e i zboljša. Regulacijo so , .,,b im družbenega 
~cktorja že pričeli izvajati. , endar pa rezultati 
po, sod ni o Mdo,·ol ji,"i. 
\fpd kmečko :rem ljišče se 11·1 , 'iem polju ni-
, ajo ohsdmi komplek s i Jružhc•1c h stnine. rjcna 
j ~dra so nekdanja , elep:J-,e'i lni:.r,, zemljišfa , 
Hogozi. rlafah. "\fikla, .ž.u. Slh nici. Pragerskem, 
Lm reneu. na, nem polju. St,u•;ah . Kmetijska pro-
dukc-ija , oln iru . \ grokomhinatrl\ .\faribor i.n 
Ptuj je usmerj ena v g-la , nem , ži , inorcjo, čemur 
s lužijo pole~ obsežnih lnl\ nih 1,ovr; in tudi po-
se, ki po njirnh. Zaradi dcacrr•1ri7,aeije . e kom-
pleksi podružbljenih z,emlji;č- hitro ,ečajo. še 
zlasti h/tro im1 tistih delih ~.!m lji;{a. ki so ocl 
na:-d ij arnjbolj oddal_jen i. Samo t:1ko j,e mofoo 
z111anj1foti , eclno ,·ečje p()\ r;;ine ozelenelih njiv, 
ki jih j e , cliko zlitsti n·1 -.e, e n em in zahodnem 
de lu poljn, torej tam, kjer j e dostop do mes ta 
nnjh itrefi in kje r je l>iln že pn otna posestna 
&truktura najmanj ugod:ia. 
Xa ,..cm Zg. Dra, s kc111 polju j e prehivalsbo 
po pnem popisu let:1 1869 enakomerno nara;;&i fo, 
najmofoeje , tistih de lih pnkr:ijine. ki so bili za 
kmetijstrn nnjh.olj 11gorlni. P o Hu 19-!8 j e , rasti 
p r ehi, alstrn n ekoliko zastal j už·1i del polja. od 
koder se j e že zgodaj ja, Ijalo odselje,anje. Nekaj 
je k temu prispe, ala nedc lite, posesti, v še , eč-_ji 
19 
meri pa železnica, ki :je , ·abila T_j11cli v svet. Ka-
~neje se je temu pridružila ~e ra t indu tri je v 
mestih. \-ečja oddaljenost od \ fa rihora je p ospe-
šila odselje\'anje tistih . ki so se , njem zaposlili. 
Enakomerno rast preuintls t, a sn s prrmljali 
živahni proce i. ki so zlast i po o ·, o hfJdit,·i :ipre-
minjali poklicno in starost110 strukturo prehi, a l-
st, a, te r s t em ustvarja li speeifič-nr po~ojc za 
razvoj kmetij trn. 
Najh itreje so se , marilJOrski in<luslriji za-
poslili prebivalci 111ajhližjih naselij . Naslednji val 
zaposlo, ·an_ja je zajel kr:ije ob folezniški progi in 
ob criaj\',eČjih cestah. Ptuj j e p:.1 ta l zaposlitveni 
C)Cnter za pr,ebiva lstvo ožje agrarne okolice šefe 
v nekaj zadnjih letih, mcchem ko je tovarna v 
Kidriče, cm pričela obr:1t-0,·a!i šele leta 1954. 
Po ledica odhajanja na del,, je , pni , rsti 
zmanjfanje šte\' ila kmerkef!a prebi, a lstva. pred-
' sem m lati ega. Leta J 93 1 je hi Jo na , em Zg. 
Dra,sJ,em po lju ;c 69,5 0/o kmečl,ega preLi,alstva, 
kar je bilo za 9.3o'o nad slornnskim po, pr,ečkom. 
\faribor j e takrat že imel nekaj industrije, , 
katero j e pritegonil delo,no silo s a111 0 iz bliin jih 
naselij. T ,1krat so imele olJčine Zrko vci, Hoče, 
\fiklad i.n Razvanje že manj od ,i0o,o kmetl,ega 
prebi, a ls t, a . :\Taj\'eČ se ga je do teg•• leta o hra-
nilo na vzhodnem i11 j11žnem delu polja. okrog 
80 o<l totlo,·. 
Do le ta 19.53 j e delež kmečke$a nrcbi ni lstrn 
m orno 1upa<lel. , md.i r je Lil uovpreček -!5,50/o za 
, so Zg. Dravsko polje še vedno J1ad slovenskim. 
Na se, em em in zahodne ·n delu polja ">e i e število 
kmečkega prebi, alstva zmanjš:i lo oJ 534,> lna 3341 
predvsem zaradi preknlifikacije prebivals trn. 
Tod peljeta foleznica iJn c·osta , kar je pokrajino 
pr ibl ižalo mestu. Na zahod.nem de lu p<>lja so 
lra, ne po\'din e :naj V1Cčj e, pa ·cstna struktura pa 
je hih m:rnj u11:odna knt : ia osttlil1 d elih po lja. 
Tuk'lj je že prc 1 :em letom zrast ln nekaj inrlu-
strij ._l,ih ol,jektov ,. Pra~erske m . Hnčah. 1 fol'ah 
i:n Framu. \ ' opekarne na Pra~er ·ke:11 , Račah in 
RazrnJ1ju so hodili domaf'in i .:-ta delo samo to liko 
časa. dokler e ji.m niso odprb holj?'a deloma me-
sl:i , \farihoru . Na nji ho, ih m estih o e zapo-
slili mo; ki :iz bolj oddaljen ih k raje,· l'l idomnčink.e. 
V tej pano~ g·,soorlarstrn p11evladujejo delovna 
mesta Z'.l nebalificiranr clehvce. razen te~a p a je 
u 1poslitev eezonska. N"a ,·zho<lnem delu Zg. Dra,·-
sk cga poljn. kjer .ie pns,csfna struktura na_juolj 
u~odna . j e ,osL1 I del,ež kmečke,:,;a preb irnlstva do 
l!liJ. leta :'>:5~.3Cl/o. X~koliko je upade l samo ,-
hliHni Ptuja. naj,iš_ji p~1 je ostal n:i osrednj em 
delu polja. Ka r r r :.-lw 70 % je bilo kmečkega 
Jlrehi,alst,·a ;;~ 111 j11:1.11e111 delu polja . kjer se je 
š tc, ilo v km elijst,·.i zaposlc11ih zmanj ša lo e nako 
kakor na , zhodu samo z:i 200 ljudi . Tako vi~k 
rl c- lež je t11k1j osin i ;,.aradi odseljernnja pnk,a li-
fi<'i r ane~a prel,i,·alst,a. 
Po letu 19.):1 j e clt-fc .1. kmečkega prcl, iH1lsha 
~e hitrej e 11pa1lal. Jo k a 1961 na 3Go ·o . Do 1e~a 
le ta so se 111a Z~. Dran,k,cm pof.i11 zaratli demo-
µ:r·1 fskih in ~o~poilarsk ih spre memb re moč.no 
·z„blikovala tri področja :t; r.udičnimi raz, ojnimi 
tendencami, še posebno pa z razlifno intenziteto 
le-teh. Prvo V()dročje zajema naselja na se,·ernem 
,delu polja do Miklavža 111a vzhodu. medt,em ko 
sega lrul zahodu o b cesti in železnici vse do obeh 
Polskav 111a jugu. Drugo podrorje o bsega vzhodni 
del polja iJl1 naselja na n ajbolj vzpetem prodnem 
delu polja. Jumo od to d j e tretje področje. ka-
terega illaselja so zlasti na z'.lhodu vša na tran1em 
s,·etu Cretov. 
V 1naseljih 1ru1 seviernem iin na vzhodnem delu 
polja je cleagrarizacija mjmočnejša, v več nase-
ljih lahko govorimo že o urbanizaciji. P rebival-
stvo se j e prekvalificiralo clo take mere, da je 
bilo leta 1961 v nekaterih naseljih (Sp. Hoče, 
Rog-oza) kmečkega prehivalstrn mani ko 10 0/o . 
Večin'I mladeg.'.I prebivalsl\·3 se j e tukaj že pra -
knilificir11la. Odscljernnje " me,to se j e usm,·i !o1 
saj se j e le to z ra zrniem niotori7:ici,je mestu pri-
bližalo rna č.etrt uro(:. Sem se <lo'°eljuje jo crkmctje 
iz bolj o<ld, ljenih krajev. , e liko iz .\ferlžimurja, 
ki 1nimajo s 'ktmetijstnim noben e z, e ze. Ti pome-
n ijo samo kupno moč za pridelfoe še proost,Iih 
kmetov. Poleg t,ch se semkaj v vedno večjem 
š te ,-ilu do elju_i,ej,o prehfr.alci .\f.aribora, 111ema!o-
knatt se Hačajo ~>dsdjeni dom!lt"i•1i. ki s i tubj 
Z!!l'>"Hlijo hifo. , . Ro'!-ozo se je iz i\fa rih,o ra prise-
lilo do lct.'l 1964 18[) ljudi. Takšno št-e,·ilo pri-
e lj ener,, i.n prcln:ilificirane~a domačega prehi -
...-.,lstv.a povzroča spr,ememhe , st rukturi družim. 
\ " Rogozi je čistih km;.,č-kih druž;n s,mo ~ 7. m e -
;,:rn ih pra, tako 7. medtem ko i•e 111ekmečkih 134. 
Podobno je , Sliv::1ici. _kj ~r je t"ic;tih kmečkih dru-
ž: n 11 . me?',,nih 9 in Yiekmct"kih 100. 
š tc, ilo druziinskih t"I 1a:>, kmečkih družin ,. 
naseljih na se, erncm in zahodnem delu polja j e 
se,ieda majhno. starost.JUi struktur.:1 teh pa iz-
redno 'lleugodmt. V Rogozi je nad 460/o aktimih 
fometo,·. s tarih 1nad 60 1-et. Y Slivnici pa nad 41 O/o. 
Posledica neugotL1c starostne strukture kmečkega 
prcbivalst\·.n se kažejo v opuš~anju obdelovalne~a 
zemljišč-:1 . ,. 1mestu bližjih na elij pa , prodaj1mju 
zem ljišč:t pris.::lje ncem 7.a f! radnj o. P odohni pro-
cesi kakor ,. omen_jen il1 na eljih se dogajajo Y 
ostalih kra jih teg-a pndročja. najbolj int enzi, tH> v 
,rikla, iu. IJot"ab. llotinji H1si in drugod . 
~t,e,·ilono enako kakor ' pn,e111 podnočju se je 
kmečko prebi\'alst, o z:nanfialn na vzhodnem dc!11 
Zg. IJravskeg:.i pofj,l. rnndar je osta l delež še 
zmeraj visuk, 42 .. '5 Ojo . Vmetije so tuk:ij , etike, 
preori ent3cij·c1 ,. int•eJ1zi, no kmcto, anje pa j e 
ohrn_nila močan kmečko s trnktur,o. , .<' lik,o j e tukaj 
še čistih krneči ih ~o~pndarstev. V Star;ah je na 
pritner č istih kmečkih dntži~1 27, mešanih 15 in 
nckmei·kih 98. Kmetje t uka j ne prodajajo toliko 
zemlje za ~radnjo kako r :-c, crno od tod. Doseljc-
, :rnje j :! mi.aimalno tudi za radi ,·ct"jc odaljenosti 
od \hrihor:l in možnosti iaa~el it,·c , njemu bližjih 
1111scljih . 1). lež lrn1erke1!:I prcbivalst,·a je osta l Y 
11ckatcrih naseljih teira podrot"ja izredno ,·ii,ok. 
nad ;50 010. najmanj;i pn j e , naseljih. bližjih 
Ptuju. i1n , k,,sncjc nastal ih Dnlirtl\ rah . Bnmšvi-
l'-11. NjiH' rc.nh. kj er j e dohre/!a o bdc l,l\a lnega 
t;cmljihč.a ~1aju1anj. 2.\rnJi iuočne usmerjenosti v 
20 
kmetijstvo pomagajo pri delu na kmetiji tudi" 
otroci, ki so zaposleni iz\'•en kmetijstva. V Staršah 
je starostna s truktura aktimcga kmečkega prebi-
rnlstva 111.aslednja: od 18 do 40 let -w-o;o, od 40 
do 60 1-et 33,?o;o in s ta1-ej ših 22,1 O/o. 
1ajmanj se j e do leta 1961 zmanjšal delež 
kmečkega prebivalst\'a 111.a južnem delu Zgornjega 
Dravskega polja, se,-eda če o dštejemo povsem 
.nekmečki naselji Pragersko in Kidričem. Delež 
tega je zna;aJ L9G1. leta 53,?0fo,. z obema imeno-
vanima naseljema skupaj pa 43,? 0fo . Tukaj je 
spreminjanje socia lne str,ukture prebiYalstYa po 
letu 1953 potekalo hitreje kakor drugod. Tz,·en 
kmetijstva je zaposlenega več mladega prebival-
stva, kar je sc, ·,cda tudi posledica bližine Kidriče­
, ·ega in železnice. ki vodi skozi to v<>clrorje. Ak-
tirne~a kmečkeg,, preLirnlstw1 j e ,. Zg . . Jablanah 
3,'5.80/o m ed 18 in 40 l::ti starosti, med 40 in 60 
let s·arosti 39.60/o in starcfega 24.60/o. l\1"ekoli.ko 
bolj ugod111:1 je 8tarost11a struktura aktin1ega 
kmečkef!'l prebiw1lstva Y Starošincah. kjer je ,·cč 
njiv. osrednji del nji,ske~a lmmpleksa pa so raz-
de lili m ~d kmete ~ progah. Velik delež kmečkega 
prebirnlst, a m oramo tukaj pripisati močnemu 
ndsclj~"anju. Do~eljern:nja v agrarna naselja v ta 
de l pokrajine skoraj ni. tem\'eČ samo v Prager-
sko in Kidriče,·o . Rc<lfoe 111ovo nastale hiše so last 
domačinov iJ1 onih, ki so zaposleni v agrarnih 
srecli ;čih tega področja. 
Spričo to lik;nega deleža izYen kmetijstva za-
poslenih j e 111a Zg. Dravs kem polju izredno ži-
Yahna dnmna migracija d elovne sile. Leta 1961 
j e bilo 55,30/o aktiv1T1ega pre birnlst\'a zaposlenega 
,. kraju bivanja. v drugih krajih iste občine 23,4 
odstotkov in v krajih drugih občin 21 ,3 0/o . Pre-
bivalstvo Zg. Dravskega polja je ra2;en v Mari-
boru zaposleno tudi v nekaterih industrijskih 
obratih na polju samem, v Kidrioevem, Račah, 
Prage rs ke m, Hočah, Raznmju in Framu, skupaj 
2820 ljudi. V lll8Štetih krajih je bilo leta 1961 
zaposlenih 1629 domači!Ilov, od rega ;najmanj v 
Kidrič-e,·em . samo 25.4 0/o , ·sch. Proostalih 1191 
zaposlenih e je , La naselja dnerno , ozilo na <lclo 
iz drugih naselij, m edtem ko se je 8.')8 ljudi iz 
teh na elij rnzilo na delo , druge industrijske 
r<'J1t1,e. Tako se tukaj dnen10 prntaka delon1a s ila 
iY. podeželja ,· industrijske centre. iz majhnih 
industrijskih ccntro,· , . večje~a in obratno ter 
m ed malimi centri amimi. Posl-cdice intenzfrne 
dnerne migracije delomc sile se kažejo v kmetij-
skem go„podarst\ u t er v razYoju majhnih centrov 
samih. Slednj i so postali oontr.i.lni kraj za določen 
de l prebivalstn 1, kar ie odvisno od stopnje razvi-
tosti oonlra. V sr,edišča kmetijskih o rganizacij in 
indL1strijskih obratov se elijo tudi razne terciarne 
d ejamo ti. 
·astanck kmečkih naselij je bil na Zg. Drav-
skem polju , icza1n na ugodne priroclne pogoje ter 
na ugode n položaj glede na pripadajoče obrlelo-
' alno zemlji~če. Krnečim 11aselja !lla , ·zhodncm 
d elu polja ležijo nad ježo dravske terase, ~ia za-
hodnem delu naj,·ečkrat na glineno-ilo'11ati ter.asi 
i11 ob J>Oleh, na juznem delu pa na meji mt:d 
vlažnim svetom na jugu in sušnim prodnim na 
se, eru. 1 
Slwraj , Sc'l kmečka naselja so sesta, !jena iz 
štirih delo,. Org-ansko po,·ezan s starim kmečkim 
jedrom, ki se lol"i že na pni po~le<l po srnjih 
, elikih kmelijah. je ti:.li del kol'arje, in malih 
kmclm. ki j e nastal zlasti , naseljih m1 južnem 
delu polja. 111a drugi strani , aške poti. Te hiše so 
zidali odseljeni otrol' i kmeto,. Kjer , as i niso hilc 
rno, r„lne. ~ , zidali ti S\(>je domačije. l,i so manj-
še o<l 1>not..uili .in se od :njih pra, lep.o rnzlikujejo) 
Racah 234, Rogozi 103, Hotinji vasi 164, in Sp. 
Hočah 176. Se posebno močno je število hiš v teh 
naseljih porastlo po letu 1953. ko oddajajo kmetje 
zemljo za gradnjo tudi ~ Y okYiru ožje posesti. 
Naselja se ;irijo neodvisno od obdelovalnega zem-
ljišbi. Pm ,.cm 1110, e oetrli nastajajo tudi v arnse-
ljih na osredju polja, kjer grndijo izvien kmetij-
stn1 zaposleni srnje hiše nrn robu naselij , a1a bivši 
gmajni ali hi, km gozdu. ki j e bil občinska last. 
Do lela 1961 je :=:te, ilo hi;; narastlo v Dofro;ah na 
168, .\Iikla,žu 207, Račah 308, Rogozi 168, Ho-
Zgomjc Dra,,ko polje 
na enem od konoe, rnsi. Tem so se kasneje pri-
družile koče dninarje,· in dr•1gega nekmečkega 
prcbi,alst,a. Tak;nc dele najdemo v vseh nase-
ljih Z/!- Dnn ~ke/!a polja (-!) ter , ,a„eh 11a juž-
11e111 delu polja z rnzdelit, ijo ze111lji;ča na pro/!c 
(.'j\. 111,mfc taki<ne de!e pa najdemo skoraj Y vseh 
11agrljih z izjemo Loke in Šlurmo, rn. V Sikolah . 
kjer ,,c je takšen k,>fon,1-i del posehno moč-no 
izol,likmal. je ie ~,,crli de, et1najstcl!a stoletja do-
hil r,narilnn ime .Jm•;tat .. (Von,tadt. Tudi , , a-
;;d1 hlizu \farihorn in Ptuja "" 11a lali ohsržni 
1-nran,ki deli naselij. iz l.:at,cril1 je v omenjeni 
111r~ti hodilo naj, rč ljudi na delo. 
Po-.ledi<"r d ca~rari:1,a('ijc in hitrih populnrijs l-ih 
:,;pre111c111l1 p·1 '-C l,azcjo razen , izrabi zcml_jišc": 1 
t11di , hitri ra:-.li ter lransforma,·iji naselij in hiš. 
'iajHČ nm ih hiš po,scm ncl,.mečkcfra tipa je na 
:-e, Prr1<·111 delu Z:r. Dr·nskc:~'l p1,lja in -v naseljih 
l,liw 1.cle111icr. Leta l 948 je hilo , Dc,;rošah 92, 
\fikl·" ✓,ll 121. l1a1:·d1 209. 11nµ;ozi 78. lTolinii ,asi 
12-t Sp. lro1\1h 169 hiš. Do Irta 19,l3 sr j e ;te,ilu 
hi; povrč:tlo v Oo/!o:=:ah na 1l l. \fikla,žu 141. 
linji ,asi 213, Sp. Hoč.ah 221. Xajmru1j ra">tt>j 11 i„ 
fe transformirajo naselja na južnem delu polja, 
kjer zasledimo ,·cčjo rast izključno v bližini Ptuj'l. 
• a ~e, crnem delu polja spreminjajo gospodar-
;,,ka poslopja srnjo funkcijo: spreminjaj o jih v 
garaže. Na juŽinem delu pa gospodarska poslopja 
turli ohna, ljajo in to veliki kmel:je z mlarlo de-
l<l\ no si lo. Oomačije i,;r eclnje , elikih kmelov z 
ostarelo dclO\no sili> naj, ,erkrat prnpadaio, ne-
kdanji kol"arji. ki so se fo zp;odaj ;r,aposlili iz,·en 
kmetijslHL p;1 :-.i že posla, ljajo hi;e povsem ne-
kmcčkt>ga , ideza. , enclar nekoliko bolj skromne 
kakor prebalific-irani kmetje na se,·emem delu 
polja. 
Zaradi tako 111nfoe lransformaeije kmečkih 
na~t>lij lahl,o te nzdc-linw p;lede na s topnjo po-
pulaeijski.h , gospodarskih in fizioi!nomskih spre-
memb. na naslrdnje skupine: 
a) polurhanizirann .t/!l'll l'lla naselja : 
L) pol agrarna na~lja : 
r) agrarilla rn1selja 
z moČ"Jlimi zn aki deagrari7A'leije. 
i' Zill"C( 11 imi LllUl..i Jc.;1srarit.acije, 
S te m ko so /nas tajali v nekaterih ~rnselji li 
obrtni in industrijski obrnti . , drtt!!ih pa so ~<' 
n ase li li sed eži kme tijskih or /!-a 11izacij. so se n a 
Zg. Dra, skcm polj u. i'..čl ožjo u!,o lirn. iz„l,lik,l\ a li 
manfi cC11lri. Po ol>~tojel'i k la"i fikaC' ij i nai,c lij 
(6) bi lah"ko aia Zp:. D rmske m p11 lj11 opredelil i 
Prager ko in ffol':: 1,a indus t rij ,,.ko 11pnl\ na mikrr,-
centra, Rač-e i'.čl nµ; rarno uprn, ni mik roc-cn te r . 
Girko, cc, Lu, rcn r . \ "idem in Zg. Poh,ka , o z:1 
agrarn o upra,ne ~ubmik roec:itrr te r K idri i-e,o za 
industrijski mik rocenter . 
Zg. Dra, s ko po lje j e prinHT p:,kr-ajine. k i je 
pod motnim ,·pli , om , e lik ep:a indu;,t r ijskcga rc11-
tra. , . \faril,oru in Ptuju b ližjih 11aseljih H' ½e 
jad ja urhanizacij a . , bolj oddalj enih pa ;,c , ,,e 
holj k re pi d cagra rizal'ija. 
Kmetijs t, o j e tuk aj , razkrnj u. Ste, ilo k111ei--
keg-a p rebi, alslHl hitro upada. istoi-a, 110 m oi-nu 
s tari . zaradi če:w r primanjkuje de lo , nr ;,ilt-. 111a.ij -
; a se pa tudi potreh:t p o z,cmlji . G radnj:i I IC 
Sr ednja Dra, a in ka.n ..i l za njo sta kmetom , zela 
D RO B NE 
DRI G \ 1-> \ ETO\ "\ \ hO"\l· EHE"\C \ 
O l'HEB" \ LST\ t · 
Trid1·-.c-t1•;.rn a, ~w,tn leto.. -.;• j:· , llt•o;,! ruclu pri(·<· lo 
tk·t•t<ln('\ llt) ZIIS<'tlu11jr s, ,·ta , 11" k•)ll f ·r rllt'f' II pr1·bi , al,1, II, 
ki j r h ilu p'ld pnk ro,il f' lj -h om OZX. 1\ :, nj, j j •· ' "tlf' lo"do 
hlirn 1000 de mo ;,(rnfr" 1, , ,l'h prc-tlt· lo, s, 1·ta. ki , o ,;r s 
pol,!. lol, lj r ni n,i rd<·rali t" r tl i , l.1L• ija mi tl11t11 k11ili ,,.·ku t ·rih 
nuj,aZQt"j~ih , IH'u:.unj "'odohn ··!!a (• lfn l'~t,·a : ~•,, o rtli in raz-
pr:n ljuli '-O o 111tla liLMi in m ,,r 1alit •l i o n•i::r:u·ij,,h pn•hi-
,al,1,a. o 111n;no, tih 1111,,.Jj,•,anj :1 l''""''w rnih pr.•d1•l," it,I. 
",tr, ilni 11d :• lri.1'1H'i i, 11,· r.1/\itih ,1 i.·1 ••• p r ikaza li ,k lo p 
, prn, 111 1j. ki , ,. j,n lj ·,jo , ujih,H ih , l<'i,· lah kot pu,ktl i.-a 
11aµ!" ra ,ai ~,,., i la pr<·l,h ah-t, čl. 1no1' 1u·t!a prili, a pndri,·1-
~k(•;ru pri•hi, alst,n , uu·~,a. ki -.·• hi11·0 , .. 1z, ijuj.J. Z.• ""-'1110 
podat<·k. da , ,. hak cl:111 pn•l,i, al, t, , 11a " ·tu I''" l',·a za 
170.000 110,oroj<'ni·km uli letno 111 o k rni,!. (i(l mi lijono, . 
kur p r<'·t','!1' 11:1 pri1111·r ,t ·,ilo p rrhi, a l,t , , 1 \ ,· lil.i llriinniji 
al i , Za hod ni '\'c-111,·ij i . j ~ " 1";.(a ra1111i, lj ·1 tja , n·dt•n . 1\'1•-
nrn acl no hi t r:1. do;l~j , ,w,lntt n<'lll o li-t•i,11 ,topnj \iUHI r,o-t 
prt·hl\ ul loll\ n n.•, ~, 1•t11 ... ,~ pra, , «fa11u~njt• 111 ,\:l "'tl pril,lii uj · 
t i ~ti ~lop nji ~nojt'~a ru1., oja. na l.. :1Lrri -.;f• lahko njf" ~o, 
<ln,w~nji cl rnma tii·n i pa tudi 111·, a rn i 1.1111i-uj sprr, ržr , 
rc•nii:no knt nstrn fo zn i·l,n ,·,k i rod. 
H \ ST šTE\ I L.\ PHEBI\ \LST\ \ 
PO hO"\Tl"\E"\T III 
, acl11j{·m i·a-u , -~ po!!o, tcj r kot ,111, lt-j l,1•1·r1110 al i 
.;! i:..in10 uo, i1·e o tal..uinu·uo , nni „t·k~plozij i prehi, al..;t, a··. 
ki j<" ;<" pnn po-i·lu,o ,irn,·i lna zu kom11j i1pml kolnnializnrn 
o ,ohoj1•n" m1rod1• in ljudsln:t \ zijt· in \fri k·• l ' r l.at ins J..{' 
\m(' rik,·. Zalo , i , p r111 k rn tl-. ih ohri,ih O!!ll'jmo raz1t1j 
, 1·•, ilu prel,i, al~t, a m , Zl'mlj i. 
D1·nrn!!ra fi ~o , ,.,~lr lm :111j 11 z n,-kutt-1in 1i tlr •1;. i111i , l ro-
hnnti (arheologijo, zµ;od o, ino iL11,J pri~ li do zal.ljur ka . tla j ,· 
22 
prek o :mo ha ohclelovalrneira zemTjišra, k ar b'o ta 
p rn<·es še pospe;ilo. Zara d i La k hl'! ih tendenc druž-
he11ega raz, oja so pogoj i za podružbljenje zem-
lje Uf?:Odni . prech sem tam . kjer so velike sklenje-
lilC po, r;in c nji, s kega a li travnega sveta, in kjer 
so 11·1, cclcni proces i najmočnejši . 
LfTE RAT U R,\ : 
l. Z~onil. " •" rid_j: O toponomustiki Dra,s b.o-P lujskego 
po lja . CO l'),'j6 2 , ,tr. 40 ·H . 
2. !\urin S 1111 1·11ij1· 1 : ;;00.000 p mf. dr. \ ' . llohinr in 
J'l'llf. F. Pla ni na). 
:J. Zc:onik \J ," r icij : llra"J..o po lj<' in njegovi sesl1Vni 
,1,·l i. l'rotl'u~ l!J:37 8. str . 173- 177. 
-!. \lcl ik \111 011 : SJoq ·11ija l., Lj ubljnna 1963. 
;; _ llr~ir S, 1·turnr : ~i• 1t·111 i po lj, J..<' razdelit ,·e na Slo-
" '" ' J..,·111. Ljuhljanu 19.30. 
6. 1'l c n1c 11 čii- \ lad i111ir : Prohk111i µ:o~p0tlarsko geo;;rnf-
, k,· J.. la, ifikuc·ij<' , loHnskih naselij. C\' 1960. slr. 111 - 12->. 
NOVICE 
, zui·r1k11 IH'ol ilika pred prih lii.no 10 15 tisoi· ll' t i 1 h i lo 
11a ~ <'lu k ne kaj nl.ilijonov prc lii, a lnv, s 1-.uLcdmi M bilt· 
ob ljutl,•nt· že , -<· rcli1w. Prehod i·lo, c koH ,lcja\11osLi od 
ltll a in nahirnlni~t,a J.. ;,i, ino rc jskim in poljcd (• lskim obli-
kam µ:ospo,lurst , a j<' spel ne koli ko pospdil rnst Št!',ila 
lj udi. \ wi·c tk u n:o:.r/.(a ; lc tj a j t" hilo na s,rtu žr okrog 
IJO do 200 milij:rn" ljudi, a Ir tu 1000 ol-.rol,( 300 milijo-
110,. \ 1,·111 ,·11-11 •,o l, i li 111110µ:i p redc-li wmc ljsk r ira po, rsja 
~t• 11qlO•rlj1·ui a li pa z<'IO rc-d ko ohlj11dcni. ta l-.o <la j e skoraj 
" 1 H•tl1111jrl(a ž il lj <t prl'l,i, a lo , \7iji . lkmogra fi tud i do-
11111t•n1jo clu , ,. j •· , zui·t·l l-.11 tl ru;rrl,!.a ti-ol'l1·1ja po n. ~l. 
I''" 1·1·1'qdo prrhi, al, h o It· za ne ka j , 101i11J.. odsto t k11 11'1110. 
\ ' p1N1111nnih p1·1·d rl ih wt'la j <· tudi biln slopnju ua rnši'-anja 
~ti', i l11 ljudi ze lo rnzli,·11a . •aj :,o 111111jo vpli , a lc ne le zelo 
po;:o•lt· , ojm·. a mpa k tudi cpicll'mij r najrazl i,'-11Cj;H1 bolezn i 
pa In kote• ter , c dru1,rc (11'' Št·i:·no•ti. 
T t•111t· lj i11· spr,·1111·1111,,· , 1w ra~i-11nj 11 ; 1<', ilu lj ud i ~o se 
: >0j1nil,· , I•:, rnp i , zai·1·1ku l il. , to lN ja in so se pola;:oma 
rn,~irjnlc· 1,:1 dru c:c- kon l inrnl t'. T<' so bile , zro,~no pOH"Zlllll' 
'l i11ch1,1rij,ko 1·c,olu1·ijo. l.o sr w i'- 11e tudi boj p roti c pide-
mij111n. , i, ok i 01 ro, J..i um rlj h o,Li iltl. Z ohranit, ijo v i,oke 
rnd 11ost i M ' je 011101,(0Hla " " le pospešena ra, l Šle~ ila lj udi 
, e·, ro p• J..i h d l·1.rlah . tc1mc-č lndi narušča nje š tevila preb i-
, nlslva. , .\ mt·riki in Avst raliji. kamo1· so pai: bili rusmc rjc ni 
,-i l<•danj i po;,( ladt,e ni S<· li1, c11i tokovi ljudi iz F:1ropc. Tn 
pra, zaradi lc~a se j e , razdobju 1:-,30- 1900 prebivalstvo 
\mc•ri kt· poHi-a lo ka r eh a najstkrat, v E,rop i pa samo 111 
t r il.ml. \ I rm • to lc tju zuslcrl imo tud i ,. cki.clah .\zijc in 
\fri l-.r posp<'~C'no rnsl (ll't'bhal, 1,a. T o pa 1pliva 11a spre -
nwm lll' , razpo redit , i pn·l,i, 111, 1\ a po posamezn ih ohmoč­
jilt. 'L,ko •t· j i' na p rime r cll' l<'Ž p rehi111ls t1 a 1•:, rope lizvcn 
SZ) 1.111:o nj=,11 1 od )8_;; o·o " k tn 1')00 na 13.7• o , lc lu 1963 
(, zl'tlk je l11cl i " 11i žj1·111 nam, 11!' 111 prirnslku. " <l"e h s,eto, -
11ih "'j11uh lcr , m nozicnc m iz..cljc"anju). V iotc m rnzdnhju 
pa ' <' j <· <le lc·ž ufrHJ...cga p rcl,i,alsba po,cčal od 7,4 o·o na 
8 .6 o·n. ,uue riikcga od 8,4 na 13,8 0,'o itd.