Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 43.
V Litiblianl, dne $7. oktobra 1937.
Posamezna štev. Din r-
Leto X.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 72
izhaja vsak četrtek
Naročnina ia tuiemstvo: Četrtletno 7-50 Din, polletno 15 Din, celoletna SO Din; » Inozemstvo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla. — Račun poštne hranilnice, podružnice r Ljubljani, it. 10.711.
Stanovsko zavedno obrtništvo mora zmagati!
Makedonska volilna praksa naših klerikalcev: klerikalna volilna komisija iz neopravičenih razlogov razveljavila kandidatno listo trgovskih gremijev — Ponos našega obrtništva zahteva, da vsi glasuje";o za svojo stanovsko listo in maščujejo klerikalna nasilja nad organiziranim trgovstvom — Ne zaupajte plačanim klerikalnim agitatorjem! — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ne sme pasti v popoln plen klerikalne nestrpnosti!
Do 30. t. m. se vrše volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Na dan 30. t. m. morajo biti vse glasovnice pri volilnem odboru. Klerikalci delajo z vsemi mogočimi sredstvi na to, da bi dobili zbornico v svojo malho. Najprej so spraviii v volilni imenik zadruge, ki ne plačujejo nikake pri-dobnine in nikakih zborničnih doklad. Zastopniki teh zadrug naj preglasujejo prave gospodarske kroge, ki vzdržujejo s svojimi prispevki vso zbornico in bodo s svojimi prispevki plačevali ogromne vsote za nepotreben luksuz okrog popravil zbornične palače ter za gradbo uradniške stanovanjske hiše, za kar klerikalni Jelačin-Ogrinov komisarijat v zbornici ni dobil nikakega dovoljenja od strani gospodarskih krogov. To je nečuvena samovoljnost, zaradi katere se bodo naložila našim obrtnikom, trgovcem in industrijcem, ki so že itak preobremenjeni, še nova velika bremena.
Višek nasilj in zlorab pa je razveljavljenje liste Zveze trgovskih gremijev, s čimer so proglašeni kandidati klerikalne trgovske liste za izvoljene. Klerikalna volilna komisija je to storila zaradi malenkostnih napak na kandidatni listi, dočim klerikalne obrtniške liste, ki ima podobne napake, ni razveljavila. Iz popolnoma političnih vzrokov, iz pohlepa, da bf kakorkoli pobasala slovenski gospodarski parlament v svojo politično malho, je klerikalna volilna komisija odvzela pravico glasovanja 10.000 pravih trgovcev, ki plačujejo ogromne davščine za zbornico.
To nezaslišano nasilje je ogorčilo vse gospodarske kroge v Sloveniji, ki so poslali v Beograd posebno deputacijo, da pri ministru za trgovino in industrijo protestira proti takemu ravnanju. Obenem je deputacija ministru obrazložila tudi vse druge številne zlorabe, ki so jih zagrešili klerikalci za zbornične volitve.
Že zadnjič smo pisali, da je klerikalna volilna komisija iz volilnega imenika enostavno črtala g. Lovra Petovarja, češ, da je državni uradnik, ker ima v zakupu pošto, a na drugi strani je pustila v imeniku resničnega državnega uradnika profesorja g. Evge-na Jarca. G. Petovar je širont Slovenije znan kot podjetnik, ki mora kot tak plačevati zbornično doklado ter tako prispevati za vzdrževanje zbornice. Njemu, podjetniku, so odvzeli glas, da ne sme voliti, dasi pomaga vzdrževati zbornico, a zastopniki zadrug, župniki, kaplani, mežnarji in menda celo farovške kuharice, ki jim je slovensko gospodarstvo španska vas, ki ne odštejejo
niti beliča za zbornične dokiade in ki se za koristi gospodarskih krogov brigajo manj kakor za lanski sneg, so obdržali glasovalno pravico.
Konsumarji, že po prirodi nasprotniki trgovstva in obrtništva, imajo veliko besedo in se lahko smejejo gospodarskim krogom, ki plačujejo ogromne dokiade. Res, menda le zato, da bodo vse te nasilnosti in zlorabe še bolj poudarjene, je bila razveljavljena lista organiziranega trgovstva.
Slovensko obrtništvo, maščuj to nasilje nad organiziranim trgovstvom in voli svojo stanovsko listo z nosilcem g. Josipom Rebe-kom, ključavničarskim mojstrom v Ljubljani.
Kandidatne liste organiziranega obrtništva klerikalna komisija ni mogla pod nikako pretvezo razveljaviti. Slovensko obrtništvo, ne smeš dopustiti, da bi v zbornici neomejeno zavladalo klerikalno konsumarstvo.
Ne poslušajte plačanih klerikalnih agitatorjev, ne dajte se od njih preslepiti, ne izročajte glasovalnih listin ljudem, katerih ne poznate! Obsodite gospodarstvo Jelačin-Ogrinovega zborničnega komisarijata, ki ie odgovoren za pet milijonov dinarjev ne-odobrenih kreditov na račun Vaših zborničnih doklad! Vse prijatelje stanovsko zavednega obrtništva prosimo, da priskočijo v teh dneh na pomoč s svojo agitacijo. Trgovci, ki ste bili oropani volilne pravice, agitirajte za stanovsko listo obrtniških organizacij!
Vsi na delo za zmago stanovske obrtniške liste!	' ; • '
Krepak obračun s klerikalci
Laži, s katerimi so hoteli doseči razveljavljenje Urekovega mandata — Strašen duševni teror SLS nad volilci v Sloveniji
Kakor znano so klerikalci v Narodni skup-[nega nasilstva obsojen na štiri mesece težke ščini vložili pritožbo proti verifikaciji man- ječe.. Obsojen pa nisem bil na štiri mesece.
data g. U r e k a, ki so jo utemeljevali s tem, da je bil poslanec Urek zaradi nečastnih dejanj že zaprt in da je po zdravniških spričevalih duševno bolan človek.
Poslanec g. Urek je v verifikacijski debati Narodne skupščine odgovoril na klerikalne laži in obrekovanja tako, da so klerikalni poslanci pobegnili iz skupščine, ker niso mogli zanikati njegove kritike. Govor poslanca Ureka vsebuje med drugim:
«Moj mandat ni osporen po zakonu in poslovniku, a je osporen tem težje, ker je osporen moralno! Mislim, da ni primere v Evropi, da bi se moral kak poslanec zagovarjati, oziroma se braniti proti takemu postopanju, kakor imam izredno čast to vršiti jaz. Uverjen sem, da ni parlamenta v Evropi, v katerem bi se našla družba, ki bi mogla s tako podlimi sredstvi, s tako podlim in nizkotnim orožjem napasti svojega nasprotnika, kakor se je to zgodilo v mojem primeru. Da je to nemoralno, dokazuje dejstvo, da so gospodje, ki so vložili obtožbo proti meni, vedeli, da ni resnična, da je laž. Tem nemoralnejša je pa stvar zaradi tega, ker sta obtožbo podpisala predstavnik naše cerkve, božji namestnik — dr. Ho-hnjec in predstavnik našega prava, odvetnik dr. Hodžar.
Izjaviti moram., da je cela obtožba, oziroma odvojeno mišljenje popolnoma prosta potvorba dejstev, ker so gospodje napisali samo ono, kar jim je ugajalo, izpustili pa vse, kar jim ni bilo prav.	..t *
Zakaj je bil Urek zaprt.
Gospodje so očitali, oziroma mi še očitajo, da sem bil leta 1908. radi hudodelstva jav-
ampak na tri, toda to številko so zaokrožili, ker so hoteli povedati neresnico. Če bi 'ega ne storili, bi ne bili klerikalci.
Od svojih mladih nog, od šolskih let dalje sem bil odločen narodnjak. Kdorkoli se je kdaj boril v Avstriji za nacijonalizem, ve, kaj to znači in kakšnim zasledovanjem od strani avstrijskih oblastev smo bili radi tega izpostavljeni. Najbolj ognjena tla v naši Sloveniji so bile Brežice. Tam je Avstrija izvrševala najhujši pritisk, tam so morali naši nacionalisti največ pretrpeti. Ne naučen, ampak rojen nacijonalist (narodnjak) sem se boril od svojih mladih nog proti avstrijskim trinogom. Za svojo dolžnost sem smatral, da sem med mladimi fanti širil idejo slovanstva proti Avstriji.
V dokaz dela naših zavednih ljudi iz tistih let naj vam služi tukaj letak, ki ima zgoraj križ kot znak napovedi smrti Avstrije. Mi uporniki — takrat še mladi fanti — smo se v družbi resnih ljudi drznili na dan z geslom «Avstrija mora biti slovanska, ali pa je ne bo». Tisti lepak, s katerim smo vabili leta 1908. Slovence in brate Hrvate na skupno zboVovanje, je povzročil, da je avstrijska Sol-dateska poslala na mejo eskadron konjenice in eno kompanijo vojakov, zaprla vse dohode do Brežic ob Sotli, Savi itd. ter onemogočila na ta način dohod na zborovanje. Vsi, ki smo delali na nacijonalnem polju, smo prišli na indeks nemških oblastev, in gorje onim, ki so bili tam. Glavno orožje proti nam je bila avstrijska policija, ki je imela nalogo uničiti vse, ki so bili na indeksu. Porabila je vsako priliko, da aretira nacijvnaliste, pretepa in
proti mojemu prijatelju in delal sem za one, ki so bili zemlje potrebni. S podpisom tedanjega ministra g. Laze Markoviča sem pogodbo uničil in razdelil zemljo na približno 60 ljudi. Od takrat je moj bivši prijatelj Kene postal moj smrtni sovražnik, prešel je v klerikalne vrste, postal gerent okrajnega zastopa v Brežicah in občinski odbornik v Globokem.
V	tisti dobi se je že zaznalo, da je bila v okrajnem zastopu izvršena poneverba. Koliko je ta poneverba znašala, nisem mogel dokazati, ker Kene ni hotel izročiti ključev od blagajne in knjig. Kot član sosveta sem zahteval od velikega župana, da se izvrši revizija. Prišel je revizor iz Ljubljane g. Kristan, klerikalec, in ta je dva dni kontroliral ter potem napisal poročilo, da je našel vse v najboljšem redu. Pripomniti moram, da se je trdilo, da je Kene z revizorjem in s svojimi drugovi krokal cele noči. Jaz sem potem z nekaterimi kolegi izvršil revizijo in dognal, da je Kene poneveril nad 160.000 denarjev okrajnega denarja.
Lovske in vinske tatvine.
V	letu 1923. sem nenadoma zvedel, da je ta moj bivši prijatelj svojedobno vlomil dvakrat v tujo vinsko klet in s svojimi tovariši odnesel večjo množino vina. Istočasno sem tudi zvedel, da je v mojem lovskem revirju ustrelil pet srn in veliko število zajcev. Love je prirejal podnevi. Sam njegov sorodnik, neki učitelj, je izpovedal, da je streljal na našem lovišču po naročilu Kenetovem. •
Ko sem vse to zaznal, sem bil zelo razburjen, in to zlasti radi prejšnje težke bolezni. Posledice te bolezni so se razvijale še potem nad dve leti, ker je bila operacija neuspešna. Torej je čisto jasno, da sem bil takrat podvržen razdraženosti kakor vsak človek, ki je bolan.
Ko sem zvedel, da je ta moj bivši prijatelj navaden tat, ki je zagrešil tako očite tatvine in je s svojimi tovariši vlomil v tujo vinsko klet, sem bil silno razburjen, ker sem si bil v svesti, da sem gojil prijateljske odnošaje s propalico.
Moji prijatelji so zahtevali, naj Keneta takoj izročim sodišču. Glede na njegovo ženo in otroke sem ga hotel zaščititi ter sem si od prijateljev izprosil rok gotovega časa. Ker so
polagali veliko važnost na to, da ne bi bil taka propalica gerent okrajnega zastopa in občinski odbornik, sem jim obljubil, da ga bom opozoril na to. da bo stvar prišla na dan, ako ne izgine z javnega pozorišča. Jaz sem tq storil, in sem mu poslal svarilo, oziroma po* ziv, naj izgine iz javnega življenja, ako se hoče izogniti sodnemu zasledovanju. Storil sem to radi tega, ker sem ga hotel zaščititi pred neljubimi posledicami.
Kene toži.
Jasno je, da ga pri tem nisem prijemal t rokavicami, ampak sem rekel: «Izgini, sicerj moraš pred sodišče!» Toda kaj se je zgodilo?, Pred okrožnim sodiščem v Celju me je Kene tožil in radi tega pisma sem bil po paragrafu, ki govori o izsiljevanju in nevarni grožnji, obsojen na mesec dni zapora.
Smelo trdim, da ni nikogar tukaj v parlamentu, ki bi se mu bilo kaj takega pripetilo, in da je to edini primer v državi, da je bil kdo obsojen radi tega, ker je rekel tatu, naj izgine iz javnega življenja.
Proti obsodbi sem rekuriral na stol sedmo-rice v Zagrebu, ki je obsodbo okrožnega sodišča v Celju razveljavil. Vršila se je pri okrožnem sodišču v Celju druga razprava, kjer so bile zaslišane priče, ki so izpovedale in dokazale, da je Kene res zagrešil, kar sem mu očital. Zaslišale so se tudi druge priče, ki so potrdile, da sem si izprosil rok, da opozorim Keneta na posledice, ako ne izgine iz jav* nega življenja.
Urek oproščen.
Pri drugi razpravi sem bil oproščen, toda ne iz razlogov, kakor jih falsificirajo tukaj moji obtoževalci, ampak zato, ker sem dokazal, da nisem imel zlega namena Kenetu škodovati, da sem imel namen, obvarovati ga pred posledicami njegovih dejanj.
Zakaj je Urek predlagal zaslišanje zdravnikov.
Zaslišanje zdravnikov sem predlagal, ken se mi je reklo pri prvi razpravi, da je bilo moje pismo preostro in da ni imelo svarilne oblike. Zato sem navajal, da je mene vest, da je moj bivši prijatelj navadna propalica in tat, razburila tako, da nisem izbiral besed in mogoče rekel: «Ti, gospod tat, prosim te, izgini.*
obtoži javnega nasilja proti avstrijskim ob-lastvom.
Tako sem bil leta 1908. tudi jaz tega deležen. Avstrijska policija je porabila prvo ugodno priliko, da me je zaprla, me batinala in skoro zaklala. Dobil sem sunek s sabljo v levo stran in je le malo manjkalo, da nisem bil zadet v srce. (Klici na levici: Živio Urek!) ., Da se je to postopanje avstrijske policije opralo, je kakor v sto drugih podobnih primerih vložila proti meni tožbo radi javnega nasilstva. Potem sem bil zaradi tega, ker so me batinali in skoro ubili, obsojen na tri mesece težke ječe, ki sem jo tudi prestal, lahko rečem, v borbi za naš jugoslovenski narod, proti avstrijskim trinogom, katerim so naši klerikalci služili z dušo in telesom in katere so častili kot bogove. (Klici na levici: Tako je!)
Ti gospodje, ki dobro vedo, kako je bilo, saj so sodelovali v mojem procesu tudi dobri in pošteni klerikalci. Poštenjak klerikalec dr. Benkovič, ki ga moram tukaj imenovati, je takrat kot državni poslanec predložil ta primer v dunajskem parlamentu, kjer se je o njem obravnavalo. — Klerikalci se danes ne sramujejo meni očitati tega greha, ki sem ga pretrpel v borbi za narod, v borbi za državo, ki jo danes imamo.
1	Poglavje o Kenetu.
Po vojni je bil pri delu za naš pokret, ki sem ga pričel, med drugimi tudi g. Kene. Žal mi je, da moram zaradi tega človeka tratiti čas in da so klerikalci, ki so sedaj pobegnili iz dvorane kakor plahi zajci, omenili njega. Bil je moj najožji politični prijatelj od leta 1919. do leta 1922. Takrat se nam je nekoč nudila prilika, da bi naši siromaki v občini (okrog 60 družin) dobili neko graščinsko zemljo. Takrat sem bil težko bolan in sem zato poslal ljudi h Kenetu, naj kupi graščinsko zemljo za te ljudi. Ta človek je zemljo sicer kupil, a jo je dal prepisati na svoje ime, ne pa na ime tistih, za katere bi moral zemljo kupiti. To sleparstvo sem moral takrat kot narodni poslanec preprečiti. Bil sem v težkem položaju. Na eni strani moj najožji prijatelj Kene, na drugi strani pa okrog 60 siromašnih družin, katere je Kene za zemljo prevaril. Težka je bila izbira. Toda moja vest se je odločila
Ivan Albreht:	M
Tiničino breme
(Konec.)
«Francelj, ti ne veš, kako je z menoj,» se je polagoma zavedlo dekie iz, omotice.
Iz gostilniških prostorov je prihajal hrup. Tu pa tam je odprl kdo vrata in zmedeni, glu-šeči in nerazločni glasovi so bušili v noč. Dekle se je prestrašilo vselej in vselej, se je ozrlo, če morda ne pride ven on, ki ima zdaj oblastvo.nad njo. Z nenavadno izrazitostjo se je zavedla svoje mladosti, teh nežnih let in z bridko jezo je mislila na očeta in na vse, kar jo je spominjalo nanj. ^»Pobegnem ali pa umrjem!»: ^
$ Francelj se je nasmehnil, zdravje se je oglasilo v njem.
:«Ali si bolna, Tinica?»: Ne, bolna, ne, ampak prodana.»: •*■ Tako grozna je bila beseda, da sta nekaj časa molčala oba. In šele zdaj je Francelj zaslutil, čemu se je Tini bala v sobi onih pre-žečih oči. Domislil se je svojih nad, ki jih je gojil na tihem ves čas izza tistih dni, ko je se-strična pribežala na Kočuho. Ponos kmeta, ki brani svojo last, mu je zbudil stotero misli in načrtov. Planil bi proti onemu človektj in bi ga zmel na drobno, da ne bi ostalo niti. sluha prešernosti v njem. " ■>. ^ s- : f?
f '«Tini, ti si moja.»	. y	« ^
Beseda je zvenela kakor rešitev nt" 'dekle se je oprijelo tesneje njega, ki jo je izrekel. ^ v »Pojdiva!« je prosila iskreno in v mislih ji J^agorela Kočuha mladostnih spominov ka-
kor obljubljena dežela. Kar je zakrivila kdaj, vse bi popravila in poravnala, vse bi priznala in bi prosila odpuščanja... Samo proč odtod.
Francelj se je okrenil, da bi šla. Doma razloži očetu, kako in kaj je s sestrično in počasi potem še svoje misli. Strehe je dovolj, dela in jela tudi ne manjka. Ko je premislil vse, ni bila noč več tako črna in tudi mraz je izgubil svojo ostrino.
Tedaj je planilo iz noči. Tini se je zgrozila in je hotela ubežati, toda Lomnik je siknil zanjo: «Tini!»
Obstala je kakor začarana in ni več mislila na beg. Samo drhtenje njenega telesa je izražalo grozo.
«Kaj je?» se je zavzel Francelj in je zaman upiral oči v temo, da bi spoznal prišleca in položaj. V mrki slutnji je izustil zbadljivko proti neznancu.	.
:«Vi se klatite z mojo nevesto.« Lomnikov glas je bil oduren in trd, Fran-clju pa se je zavrtelo pred očmi.
:«Hinavka!» je siknil strastno in je odšel v femo. In ko je stopal sam, je bila noč temnejša nego kdajkoli prej in mraz ga je zbadal do mozga. Vendar je zaukal, da je planil glas široko po polju in še preko Drave. Tinica je občutila vriskanje kakor posmeh in zaničevanje in je z zategnjenim glasom pozvala bratranca: -""
»Francelj fa	'
Odziva ni bilo. Le on, ki je stal pri njej, ji ji je z roko zakril usta in jo je potegnil za seboj. y
«Pes!» si je mislila Tinica, vendar je šla brez upora z njim. Prav po isti poti sta šla kakor pred leti z očetom in med potjo je mladenka spoznala, da je Lomnik pijan.
«Misliš, da boš uganjala po svoje,» je ren-tačil z jezo nad njo in ji je grozil z roko.
Tinica se je branila boječe:
«Kaj?»
«Ti že pokažem, doma se bo že izkazalo. Misliš, da si prva?»
Tinico sta obhajala groza in obun. PraV natiho se je nadejala pomoči od očeta ali od matere. Zakaj ni ostala v Podgori. Kaj namerava ta človek z njo in kaj hoče od nje?
«Nisi prva, nisi zadnja, v oblasti te imam pa jaz,» se je grohotal Lomnik in je užival obilo radosti v slutnjah. Prav za prav ga je jezilo, vendar, kaj bi zavoljo bab! Ljubezen je šla čez gore, a dekleta, no, čemu pa ne bi, ko je priložnost blizu!
Nekam tiho sta prišla domov. Puškarj Tomi ju je začul šele tedaj, ko sta že stala v! veži in se je Lomnik opotekel, ko je iskal sobi nih vrat.
«Ena bo že na varnem,»je predramil Tomi spečo ženo, ker ni mogel tiho prenašati svoje zadovoljnosti.
«Tako bo srečna, če bi le hotela biti pa« metna,» je pritrdila Matilda in je pomislila na eno in drugo znano družino; kjer so bile hčere pri štirinajstih letih tudi že obljubljene. Seve, pozneje je začelo cviliti in se je polagoma stvar razkadila in razlezla, da so naposled dekleta ostala mamice in zraven samice. Toda to so bili delavci, kaj ve delavec o Iju-
Da je bilo to razburjenje tem težje, je um-ljivo, ker sem se nahajal še v rekonvalescenci po prestani težki bolezni. Zdravniki so potrdili samo to, ne pa tega, kar ti ljudje tukaj tako nesramno trdijo.
Da je bil moj namen pri tem pismu dober, dokazuje dejstvo, da je Kene prišel potem radi poneverbe pred sodišče in da ie njegovo posestvo zarubljeno za povrnitev škode, ki jo |e povzročil z dotično poneverbo. Če bi bil mene ubogal, ne bi bilo prišlo do tega in bi vse to odpadlo.
Klerikalne laži.
Klerikalci, ki so vložili proti meni pritožbo, so napisali, da sem bil takrat obsojen na šest mesecev in potem na podlagi zdravniških izpričeval oproščen. Gospodje klerikalci so v tej vladi zasanjali o lepih časih v bivši Avstriji, ko je imela vso oblastvo v rokah duhovščina, ko so vsakega protivnika proglasili za čarovnika, sežgali na grmadi, ali pa ga proglasili za norca ter ga pustili segniti v zaporu. Klerikalci so mislili: Nam ni treba govoriti resnice, ker imamo v svojih vladnih radikalnih kolegih vredne drugove, ki nam bodo vse potrdili, ne da bi jim bilo treba dokazati, ali je to resnica ali ne. Mislili so, da jim bo, ker tega po zakonu ne morejo storiti, in me tudi ne morejo proglasiti za čarovnika, uspelo s političnimi zavezniki izvršiti nad menoj ubojstvo in me proglasiti za norca.
Značilno je zlasti dejstvo, da je pritožbo sestavil dr. Hodžar, ki je v procesu bil kot advokat zastopnik Kenetov, da je torej ta gospod spojil dve stvari v eno, da mu ta stvar služi v parlamentu kot poslancu, doma pa njegovi advokaturi. (Medklici: To je zloraba!)
Gospodje pravijo, da na podlagi zdravniških izpričeval manjka samo formalnost, da bi me lahko postavili pod skrbstvo. Klerikalci te formalnosti niso poskušali izvesti v Sloveniji, kjer bi jo morali doseči po zakonitem potu, ker vedo, da tamkaj ne morejo uspeti. Zato so- mislili, da bodo tukaj po političnem in spekulativnem potu dosegli svoj namen.
Klerikalci se boje Ureka.
Zakaj se klerikalci tako borijo proti meni? Ali se v resnici bojijo bedakov, ali ni danes
njihov beg iz skupščine, beg 20 močnih ljudi pred enim seljakom, ki je pri vsem tem še «duševno manj vreden», najboljši znak, da se bojijo resnice in obračuna, kakor ga zaslužijo?
Klerikalci imajo med seboj vse vrste ljudi, tudi najnižje! Ne zaničujejo med svojimi poslanskimi vrstami niti pijancev in kvartačev, ki so obteženi z vsemi zlemi dejanji. Ali so klerikalci vložili pritožbo proti mojemu mandatu radi tega, ker se boje, da bi v skupščini bil nekdo, ki je «duševno manj vreden»? Ali so v Sloveniji res samo zaradi tega zagnali tolik hrup ter je rekel župnik naše fare, da dajo svojih 5 mandatov samo zato, da Ureka ugonobijo? Klerikalci imajo čisto druge nagibe za svoje ravnanje. Kje leži torej pravi vzrok za dejstvo, da so baš na mene naperili svoje najtežje topove? Naša občina je edina seljaška v Sloveniji, kjer imamo 80 odstotkov volivcev za seboj, in reči smem, da so to moji volivci, ki so šli pri zadnjih volitvah dosledno za menoj. Za klerikalce pa je bilo v tej občini j oddanih samo 18 odstotkov glasov, kar se nikjer drugod v Sloveniji ni zgodilo. Ako bi bil. vsak protiklerikalni kandidat tako «duševno! i obremenjen«, bi klerikalci ne imeli tukaj 20 I mandatov, ampak k večjemu 3 ali 4, in zaradi j tega se ne sramujejo najpodlejših poskusov | ubijati človeka na tako nesramen način, z raznimi špekulacijami, samo da pridejo do svojega političnega cilja. (Odobravanje.)
V svojem nadaljnjem govoru je poslanec g. Urek tudi omenil,
kako zlorabljajo klerikalci cerkev in verska sredstva
za svojo politično-strankarsko agitacijo. Izvajal je med drugim:
če se je v južnih delih naše države vršil teror itkso se trpinčili ljudje, se to niti primerjati ne more z duševnim terorjem, ki se je vršil pri nas v Sloveniji. Terorja, ki se vrši pri nas nad možmi, ženami in dekleti, tudi v cerkvi in na prižnici, ne more razumeti nihče, ki ne pozna razmer v Sloveniji. Navedel bi lahko nešteto primerov, kako se pri nas v Sloveniji dela in pritiska na narod, ne morda v imenu kralja, ampak v imenu Boga, in se razlaga, da je Bog v klerikalnih volilnih skri-j njicah. Klerikalcem ni nobeno sredstvo pre-
podlo, da se ga ne bi poslužili ter izvedli, ako to zahteva njihov politični profit. Naj navedem samo primer, ki se je dogodil v minulem letu v naši farni cerkvi.
Ker naš župnik sam ne more dovolj vplivati na to, da bi se zboljšale klerikalne postojanke, so poklicali na pomoč misijonarje. To so večinoma danes čisto navadni politični agitatorji. Ob koncu misijona, ko so mislili, da je njihov namen že dosežen, so priredili v cerkvi pravcati cirkus. Župnik je klečal v cerkvi pred oltarjem s hinavsko pobožnim obrazom, misijonar pa pridigoval na prižnici. Med drugim je rekel tudi naslednje: «Vi verniki!
Strašno ste grešili ne samo proti Bogu, ampak tudi proti svojemu gospodu župniku
s tem, da ste čitali in imeli naročene brez-verske časopise. S tem, da ste imeli v hiši te brezverske časopise, ste gospoda župnika tako hudo razžalili, da ga morate danes, ko odhajamo od Vas, prositi, da dobite od njega oproščenje. Torej govorite vsi za menoj!» Potem je začel govoriti, ostali pa za njim odgo-; varjati naslednje: «Zavedamo se, da smo storili velikanski greh s tem, da smo imeli v naših hišah brezverske časopise. Zaobljublja-mo se, da ne bomo nikdar več tako grešili im da ne bomo nikdar več trpeli brezverskih časopisov v naši hiši. Zato Vas, gospod žup-, nik. prosimo, da nam oprostite.»
Gospod župnik je vstal, da zaključi to komedijo, in se obrnil proti narodu, rekoč: »Odpuščam Vam!» Odpustil jim je torej grehe, ki so jih napram njemu storili!
Drugi primer se tiče moje žene. Šla je> opravit velikonočno spoved v Brežice. Spoved je vršil baš pater Gvardijan. Pri izpovedovanju jo je Gvardijan vprašal med drugim :> «Kakšne časopise pa imate v hiši?» Povedala mu je, da nimamo v naši hiši nobenih klerikalnih listov. Nato jo je začel zmerjati z izrazi:
«Svinja, kmečka svinja, take stvari trpite v hiši!
Ako ne obljubite, da te časopise odstranite iz hiše, vam jaz ne dam odveze.» Moja žena je odvrnila: «To je stvar mojega moža, zato vam tega tudi ne morem obljubiti.« Pater, Gvardijan ji je ugovarjal: «Vsaka zakonska;
bežni, ko pozna samo pilo in žago in žago in pilo? Anton pa je gospod in to je drugače.
«Zdaj naj se izkaže, koliko je v tebi sle-parstva.» Silil je v njo in ni odjenjal.
Zjutraj je obiskala Lomnika Matilda. Pi-sač je spal, o hčeri pa ni bilo sledu. In kakor je mati jokala in kakor je oče klel, o hčeri nista mogla zaznati drugega nego.to, da jo je vzela noč.
V Dravo je šla, so rekli nekateri. In eno in drugo so si še pravili ljudje med seboj, da je Matilda prejokala marsikatero noč. Včasih je pravil kdo, da jo je videl eden ali drugi njegovih znancev v takem in takem kraju.
Tomi je hodil sključen in star, Matilda si je pulila lase, medtem ko je začenjala Tini svoje žalostno romanje po svetu ...
Jesenski dan
Jesenski čas, kako si dolgočasen! Poslovil se je slavček od goščave, nebo solzi se, goste sive megle kot prt mrliški krijejo planjave.
Poletni dan umira na livadah, ki vijejo v slovo mu žalne vence, nagrobnice prepevajo vetrovi, pogrebci tihi so mu hladne sence.
Kar vigred nam cvetlic je naklonila, v jesenskem hladu so se posušile ... Kako hiti mladost v zaton življenja in dan na dan množijo se gomile!
S o t e š č a n.
Soteščan:
Tajnosti grajskega stolpa
(Povest iz davnih časov.)
(Dalje.)
«Oče, nisem ti še vsega razodela», se je opogumila po mučnem obotavljanju. «Nekaj posebnega ti moram še odkriti.«
«Imaš li zopet kake nove hačrte?« je hlastnil Otmar, ki je resno mislil na beg. «Kaj ne, ponoči morava ubežati, da ne srečava drhali, ki ne loči krivde od krivice?«
«Takih načrtov ne morem izvesti brez tvojega dovoljenja...»
«Rad bom dovolil, na to se lahko za-neseš.»
«Pravila sem ti o vohunih, katerih eden je mrtev, njegov tovariš pa se potika po deželi ...»
«Morda se nam posreči, da ga iztaknemo in zapremo. To bi mi pripomoglo do prostosti in varnosti življenja.«
«Brez dvoma«, mu je potrdila z olajšanim srcem. «Zato pa poslušaj: ogleduh je na varnem, v gradu je — v našem oblastvu. Zdaj pa dovoli, da ga primemo in vržemo v ječo.»
«Vrla hči, hrabra mladenka!« je poskočil od veselja. «Tec,i k oskrbniku, moja rešilka, ter mu naroči, naj zapre vse izhode; beriči naj ujamejo postopača, da ga odvedemo h knezu na Ostrožje. Vse moje zmote — ako so res bile zmote — bodo pozabljene, čim bo izdajalec v rokah najvišjega oblastva. Škoda, da nisem počakal z umorom njegovega zaveznika, zdaj bi bil presenečen z
dvojnim plačilom. Pojdi, Gizela, in pouči oskrbnika, kaj naj ukrene, da bom dosegel prt knezu milost in priznanje.«
Radost in bolečina sta dekletu zapirali besedo in zadrževali njene korake. Za nobeno ceno ni mogla povedati očetu, da je ta potepuh poučen o njegovih razmerah in da ve za tajnosti grajskega stolpa, radi česar bo izvajal posledice. Brž mora preprečiti njegove nakane in pozvati beriče. da ga zgrabijo in denejo pod ključ. Široko je odprla vrata, da pohiti k oskrbniku, a je plaho odskočil i, videč na pragu neznanca, ki ji je z obema rokama zabranil izhod.
Graščak se je dvignil na postelji in planil v naročje svojemu oboževanemu zavezniku. «Prišel si ob pravem času!« je drhtel od veselja. «Ako bi bil počakal na dogovorjeno uro, bi me ne bil več našel tukaj na tem mestu, ker nameravam zapustiti graščino.
«Tiho, lepo te prosim!« je hči opozorila očeta. «Molči, ako ljubiš čast in življenje!«
Baron je osupnil, bolest in nejevolja sta se borila na njegovem obrazu. «Pred dobrim hipom si mi svetovala, naj pobegnem, zdaj pa, ko sem se odločil, me odvračaš od storjenega sklepa. Ampak vzlic temu bova bežala, moj zaveznik bo najin spremljevalec.«
«Oče, ali veš, kdo je ta neznanec?« jo je potrla očetova trmoglavost.
. «Vem, Gizela, vem; ta mož je učenjak iz dežele večnega solnea, kjer domuje vsa učenost in umetnost. Čudežna bistroumnost ga je privedla do mene; prišel je z bogastvom znanosti: nocojšnjo noč sva namenila raziskovanju čarodejne tajnosti, pri čemer naju
Zadnji govor je imel poslanec Ivan U r e k. Njegov govor je bil
krepko obračunavanje s klerikalci,
ki so hoteli v verifikacijskem odboru izsiliti nepriznanje Urekovega poslanskega mandata, češ, da je bil Urek že kaznovan in da je duševno bolan. V svojem govoru, ki ga prinašamo na drugem mestu, je Urek v polni meri dokazal lažnivost klerikalnih spletk in svojo popolno nekrivdo.
Ko so bili končno soglasno sprejeti predlogi verifikacijskega odbora in so klerikalci ter radikali glasovali za razveljavljenje mandata premladega sina Vukičevičevega, se je izvršila
prisega novih poslancev,
s čimer je bilo zaključeno izredno zasedanje in se je naslednjega dne. v četrtek, sestala skupščina
k rednemu zasedanju.
Na prvi seji je bil izvoljen za stalnega predsednika Narodne skupščine radikal dr. Ninko Perič. Glasovala je zanj tudi večina Demokratske zajednice (Davidovičevi demokrati in bosanski muslimani), del pa se je že pridružil opoziciji. Pričakovalo se je sicer, da bodo davidovičevci že pri teh volitvah razbili svojo zvezo z radikali, a se to ni zgodilo s ponovnim izgovorom, da razmere za to še niso zrele.
Razmere v Demokratski zajednici so sploh nejasne. Očividno je, da ima
Ljuba Davidovič, ki ie odločno za ustanovitev velike demokratske fronte
proti radikalom in klerikalcem, v svojem klubu večino, a del davidovičevskih poslancev pod vodstvom zunanjega ministra dr. Marin-koviča je neodločen in hoče še ostati v sedanji vladi. Ta struja, ki jo drže predvsem demokratski ministri, ovira Davidoviča pri njegovi akciji.
Na seji Demokratske zajednice, ki je bila prav burna, je Davidovič zahteval od demokratskih ministrov, da odstopijo, ker klub ne more več podpirati te vlade. Ker se to ni zgodilo, je v znak protesta
Davidovič odstopil kot predsednik Demokratske zajednice in predsednik poslanskega kluba demokratske stranke.
Kljub temu so poslanci kluba Demokratske zajednice soglasno izrazili zaupanje Davido-viču in ga zaprosili, naj umakne svoj odstop in ostane še nadalje na čelu kluba. Davidovič pa na svojem odstopu vztraja, a vztraja tudi pri mišljenju, da je nadaljevanje demokratske zveze z radikali nemogoče. Demokratska (davidovičevska) stranka je zaradi tega stalno v kritičnem stanju. Na drugi strani pa demokrati (predvsem Marinkovičeva struja) zahtevajo od radikalov, da jim prepuste t"di notranje ministrstvo, kar radikali odklanjajo.
Opozicija (samostojni demokrati, radičevci in srbski zemljoradniki) pa je stalno na delu za ustanovitev velikega demokratskega bloka. Spričo negotovosti glede Demokratske zajednice, ki se nikakor ne more končnoveljavno odločiti na eno ali drugo stran, so voditelji samostojnih demokratov, radičevcev in zemljoradnikov v soboto
izročili Demokratski zajednici spomenico s predlogom, da se združijo vse poštene stranke v enoten parlamentarni klub pod vodstvom Davidoviča.
V spomenici se poudarja, da je potreben nov režim, ki bo uvedel v državi proti nasilju in nezakonitostim red in zakonitost. Nujno le potrebno izenačenje davkov, in sicer že pred novim državnim proračunom. Prav tako hitro bo treba postopati glede nekaterih drugih zakonov (o občinskih samoupravah za vso državo itd.). Spomenica je pozivala Demokratsko zajednico, naj bi se ta enotni klub osnoval najkesneje do 25. t. m., da bi nova večina — demokratski blok nastopila že naslednjega dne ob priliki volitev stalnih parlamentarnih odborov.
Za demokratsko odločitev je vladalo v političnih krogih največje zanimanje. Vse je ugibalo, ali se bodo davidovičevski demokrati, ki sede že toliko časa na dveh stolih, končno odločili. Ta torek je demokratski klub imel sejo in so
demokratski poslanci končno odločitev ponovno odgodili.
dolžnost se pri tem neha. Vi morate tako postopati in se tako dolgo kregati z vašim možem, da bo odnehal in brezverske liste vrgel
iz hiše.» Moja žena je nato menila: «Jaz se s svojim možem ne bom kregala in ne maram vaše odveze.« Takih primerov bi lahko navedel še celo kopico.
Nekaj pa še vendar moram omeniti na naslov radikalov, današnjih ljubljencev klerikalcev. Kdo je tisti, ki je v Sloveniji vzgojil v našem narodu mišljenje, ki tamkaj vlada? Ali veste, gospodje Srbi iz vladne večine, zlasti pa radikali, kako ocenjuje večina Slovencev vas Srbe in radikale posebej? Vi tega ne veste, toda če bi vedeli, niti pogledali ne bi tja, kjer se klerikalci nahajajo.
Mnogo bridkih je povedal g. Urek našim klerikalcem in zato ni čudno, da so ob njegovem govoru pobegnili iz skupščinske dvorane. Ker so klerikalci vedeli, da bo g. Urek krepko obračunaval, so ga sploh hoteli pregovoriti, da bi opustil napade na klerikalce. Posebno junaški klerikalci niso.
Politični pregled
Minuli teden, v sredo 19. t. m., se je
zaključilo izredno zasedanje Narodne skupščine.
Na zadnji seji, tia kateri je govorilo več poslancev, je največjo pozornost izzval govor šefa Samostojne demokratske stranke Svetozarja Pribičeviča, ki je obračunaval z ministrskim predsednikom Veljo Vukičevičem in njegovim režimom, zahteval režim poštenosti in pravice, režim enakopravnosti, državljanskih in političnih svoboščin ter končno govoril o demokratskem bloku, naglašujoč, da
misli demokratske fronte ni mogoče ubiti,
ker se je ukoreninila v najširših plasteh in bo kmalu uresničena. Vlada govori, da demokratski blok ne bo dobil vlade, četudi dobi v Narodni skupščini večino. Proti takim besedam, ki pač v parlamentarni državi ne smejo imeti nikake podlage, je Pribičevič najodločneje protestiral, ker Vukicevič menda nima monopola nad državo.
beg ne bo oviral, ker bova spotoma lahko opazovala zvezde na jasnem nebu.»
«Motiš se, ljubi oče. Ta mož ni učenjak, marveč navaden capin, na katerega sem opozorjena. To je vohun, katerega moraš vreči v ječo, ako se zanašaš na milost odpuščanja!«
Strahoma se je baron umaknil nekaj korakov od prišleca, ki je molče poslušal hčerino obdolževanje. Srpo je zrl nasprotnico, meneč, da jo bo ostrašil z ostrim pogledom.
«Hasan, govori!« se je baron zadri. «Cenil sem te nad navadnega človeka, pravkar pa sem čul obtožbo, da si nevaren ogleduh, sovražnik našega ljudstva in domovine. Lagal si se, ko si se mi predstavil za čarodejca, vse si se gladko izmislil.«
Indijec je počakal, da je baron dokončal, nakar je pričel s slovesnim glasom: «Baron Otmar, povedal sem ti, kdo sem in dokazal sem svoje pokolenje. Nikakega vzroka nimaš dvomiti nad resnico!«
Prenehal je vznejevoljen, pusteč graščaku nekaj odloga, da pretehta izgovorjene besede. Nato je očitajoče nadaljeval: «PIemeniti gospod, zaradi nesramnega obrekovanja mlade nevednice se menda ne boš odrekel neizmernemu bogastvu in sijajni bodočnosti.«
«Ta mož govori o obrekovanju,« se je baron obregnil nad Gizelo. «Zdaj te pozivam, da dokažeš njegovo krivdo.«
«Nimam dokazov,« je odklonila očetov poziv. «Sicer pa, ali ne zveni neznančev molk tako kakor tiho priznanje? On naj navede dokaze in ovrže mojo trditev.«
«Modrijan ne mlati praznih besed,« se je oglasil Indijec. «Nedolžnost trpi ko mučenica in ne vpije nad krivico. Tvoje prijateljstvo,
visoki baron, mi zadostuje in jamči za varnost pod graščinsko streho.«
«Nihče se te ne bo dotaknil,« mu je obljubil pod vplivom drznega neznanca. «Oče je več kot otrok in gospodar ukazuje osobju.«
«Prav si odgovoril. Vendar pa ne maram dajati povoda za spor med hčerjo in očetom; zatorej razdriva najino pogodbo: Odreci se obljubljenemu plačilu in jaz sem pripravljen oditi z vsemi dobrotami, katere sem ti namenil.«
«Ne stori mi tega, moj dobrotnik!«
«Moj razstanek je odvisen od hčerine volje. Prekliče naj svoje sumničenje, ali pa naj ga temeljito dokaže.«
«Govori, Gizela, oče ti zapoveduje.«
«Nobene besedice ne maram izustiti vpričo vsiljivca, porazgovorila pa se bova na samem, čim se bo odpravil.«
«V njegovi prisotnosti si ga obdolžila, zato moraš tudi v njegovi prisotnosti dokazati ali preklicati.«
«Človek, ki se ne sramuje ropa, je zmožen vsake hudobije,« je stopila odločno med očeta in njegovega zaveznika. «Kdor potuje preoblečen, ne more biti poštenjak, sicer bi se ne skrival pod neznano obleko. Prav tako je nečastno poslušanje pri zaprtih vratih in neprestano zalezovanje.«
Rjavi obraz Indijca je potemnel, ko je mla- j denka izrekla drzno obsodbo. Hotel se je zagovarjati, a Gizela je bila v nadaljevanju tako spretna in urna, da je ni mogel zlahkoma prekiniti.
«Ta mož,« je pokazal s prstom na tujca, «se je izdal za zdravnika samo zato, da je prišel k moji bolniški postelji, kjer je izrabil
mojo omedlevico. Ukradel mi je ključe od grajskega stolpa — čudež, po katerem je našel tvoje bivališče. Zapretil mi je s sramoto in s tvojo smrtjo, ako ne bom molčala.«
«Poslušaj in sodi!« ga je Otmar opozoril na pripovedovanje. «Zavrni jo, ako so lažnive njene besede!«
«Prosim za kratko vprašanje, vaša plemenitost.«
Graščak. mu je zadovoljno prikimal, nakar se je tujec važno sklonil ter mu zapeljivo dejal: «Ali nisi že opazil, da je tvoja edinka slabega razuma — bolezen, ki vpliva na njeno domišljijo in obnašanje?«
«Nisem,» se je ustrašil nepričakovane ugotovitve.
«Pa je resnica! Zvezde so govorile...»
Baron se je spomnil njegove izredne sposobnosti, skrivnostnih pripomočkov, ki mu razkrivajo misli na obrazu in skrivne želje. Ni se mu upal oporekati, misleč, da ga bo zasačil pri vsaki neiskreni besedi.
Hči je občutila očetove notranje boje ter, ga je hotela okrepiti. «Ne daj se zapeljati izdajalcu, ki te omamlja in lovi v svoje mreže,« ga je osrčevala. «Gorje ti, ako ga boš poslušal.«
«Ali slišiš?« se je Otmar okrenil proti zavezniku.
«Prav to, kar sem slišal, dokazuje njeno duševno bolezen.«
«Otresi se ga, dokler ni prepozno.« Nežno je prijela očeta za roko ter ga je pritegnila V kot za omaro, kjer mu je potihoma prepričevalno govorila: «Oče. verjemi mi, ta capin je tvoj sovražnik. Ukaži. naj ga zapremo, zakaj prepovedano je izkazovati izdajalcu gosto-
Pogajanja za stvoritev demokratske fronte se bodo še nadaljevala, ker demokratska večina, kakor je podoba, želi, da se prekine koalicija z radikali. Pravijo pa, da položaj še ;vedno ni zrel za prelom z radikali.
Danes je gotovo, da bo do velikega demokratskega bloka prišlo prej ali slej. Najhuje se
demokratskega bloka boje klerikalci,
ki bodo potem za dolgo dobo odigrali, kar bo pač samo v korist Slovenije. Makedonska praksa, ki jo uvajajo klerikalci v slovenskem javnem življenju, in grožnje z nasilji so strašna sramota za prosvetljeno Slovenijo. Vsega tega so se naučili naši klerikalci od svojih tesnih prijateljev radikalov. Kakor vidimo, je vse klerikalno delovanje osredotočeno le za povečanje strankarske moči, gospodarska stran z najrazličnejšimi davščinami preobremenjene Slovenije pa jim je deveta briga. Klerikalna nasilnost je tako drzna, kakor da bodo klerikalci za večno v vladi. Klerikalno razočaranje bo že prišlo, ko bo demokratski blok vrgel sedanji blok nazadnjaštva in uveljavil v državi red, zakonitost in poštenost.
V torek se je vršila
seja Narodne skupščine, ki je izvolila stalne skupščinske odbore.
zakonodajnega, finančnega, imunitetnega, odbor za prošnje in pritožbe ter upravni odbor. Na seji je minister za socialno politiko dr. Go-sar predložil načrt novega stanovanjskega zakona, kateremu se je priznala nujnost.
Napeto razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo se je že malo oblažilo, vendar
bolgarski komitaši ne mirujejo.
Kakor poroča inozemsko časopisje, so make-donstvujušči (bolgarski komitaši, ki hočejo izsiliti priklopitev naše Makedonije k Bolga riji) pripravljali celo atentate na našega kralja ter na naše poslanike v Parizu, Berlinu in Atenah. Naša oblastva so dobila obvestila, ki te inozemske vesti v glavnem potrjujejo. K sreči je bila ta zločinska nakana še pravočasno razkrita in preprečena.
Vedno bolj se razkriva, da vso
to zločinsko gonjfc> proti Jugoslaviji podpira italijanski fašistični režim.
Italijani sicer zavračajo s hinavskim ogorčenjem take in podobne očitke, vendar zunanji svet kakor tudi mi doma ne verjamemo v italijansko iskrenost.
Da ima Italija hudo kosmato vest, so ugotovile preiskave praške in dunajske policije v zadevi umora Cene bega. Ugotovljeno je,
da je bil morilec Cene bega plačan od italijanske vlade.
Atentator albanski študent Bebi je imel štipendijo italijanske vlade. Razen tega je dobil od nekega bivšega italijanskega oficirja večjo vsoto denarja, nedvomno za pot v Prago. Dognano je tudi, da so se nameravale podtakniti v prtljago Cene bega listine, ki naj bi postavile v slabo luč jugoslovansko vlado ter tako omogočile ponovno italijansko gonjo proti Jugoslaviji. Dunajska in praška policija sta z vestnim preiskovanjem zločinskega umora odkrili vso to zahrbtno in zločinsko početje italijanskih fašistov, ki naravnost z besno vztrajnostjo iščejo spora z nami. Umor Cene bega in atentati bolgarskih komitašev gredo na italijanski račun. Vse resno inozemstvo se zgraža nad fašističnim barbarstvom, obenem pa tudi jasno spoznava, kdo hoče v Evropi na vsak način zanetiti nov vojni požar.
JEŽICA. Sokolsko društvo na Ježici bo priredilo v Sokolski dvorani v nedeljo 30. t. m. ob 8. uri zvečer dramo s petjem «Spavaj, moja deklica!« Ker imajo naši marljivi igralci s prirejanjem iger mnogo truda in požrtvovalnosti, pričakujemo obilno udeležbo občinstva in vabimo zato vse prijatelje ljudske prosvete k igri.
GORNJI LOGATEC. Naš Dom bo imel kmalu tudi vse stranske prostore dovršene. Z ureditvijo čitalnice in knjižnico bo se šele pričelo pravo življenje v njem. Sedaj so oddana pleskarska dela, mizarji so svoje dovršili. Manjka le še ograja na galeriji in balkonu. Iščemo pridnega hišnika, ki bi skrbel za red in snago. Prosvetno delo je že pričelo v nedeljo s času primerno igro. Predstava jo pokazala, da imamo na raz-
polago nekaj prav dobrih moči, ki bi delale čast čast tudi večjim odrom. Zlasti vodilne tri uloge so bile odlično oddane. Manj zadovoljni smo bili z obiskom. — Za volitve v Zbornico TOI so vsi zavedni obrtniki storili svojo dolžnost. Klerikalcem boš pač zastonj trobil o stanovski solidarnosti.
BEVKE PRI VRHNIKI. (N o v a š o 1 a.) V nedeljo 6. t. m. se je na svečan način blagoslovila in otvorila nova osnovna šola v Bevkah pri Vrhniki. Nova šola je zgrajena po načrtih profesorja srednje tehnične šole v Ljubljani inž. Škofa. K stavbi lepe šole je v znatni meri prispevala občina, a tudi občani samo so z dovozom materiala pripomogli, da se sredi vasi dviga tako lepa stavba ljudske prosvete.
METLIKA. (I z v o 1 i t e v ž u p a n a.) Na prvi seji novoizvoljenega občinskega odbora je bil ponovno izvoljen za župana naš vrli dosedanji župan g. Ivan Golija. Za občinske svetovalce so bili izvoljeni gg. Milan Guštin, Julij Kopinič, Anton Rajner in Josip Bezek. Meščani so izvolitev župana in občinskih svetovalcev sprejeli z velikim navdušenjem.
MODRIC PRI LAŠKEM. Gospodarstvo naše občine Marija Gradec, ki je docela v klerikalnih rokah, je slabo za nas kmete. Lansko deževje nam je napravilo na posestvih in potih ogromno škode. Mesto travnikov imamo plazovje. V svr-ho podpore, oziroma odškodnine, in odpisa davkov smo se obrnili do tajnika Podreberška in župana, ki sta naročila, naj pregledajo zadevo bližnji odborniki, ki sta Martin Flis in Ivan Deželak. Prosili smo imenovane, naj zadevo predlagata, a kljub temu so naše prošnje zaman. Čeprav plačamo sedaj za plazovje mnogo več davkov kakor prej za njive in travnike in čeprav imamo vsa pota uničena, se ne zmenijo naši klerikalni voditelji za to. Zakaj plačujemo davke? Ali samo za visoke plače klerikalnih funkcionarjev, ki sedijo v naših gospodarskih institucijah? '(Dr. Godnič ima mesečno plačo 2500 Din pri ! okrajnem zastopu Laško.) Ali za zboljšanje gospodarskih razmer nas kmetov davkoplačevalcev? S SLS moramo pri bodočih volitvah temeljito obračunati.
1 VRANSKO. (Smrtna kosa.) Tukaj je 19. t. m. preminul po dolgotrajni in mučni bolezni 1 g. Ivan Kramar, nadučitelj v p., rodom iz Šošta-
ijubnost. Tukaj ti knez ne bo prizanesel, dočim boš drugače dosegel prostost in odpuščanje.®
Verno je graščak poslušal svojo edinko, obenem pa se je večkrat ozrl na Indijca, ki mu je vselej pomenljivo namignil. Tako ga je obdržal v oblastvu kakor izkušnjava svojo žrtev v grešnih navadah.
«Zakaj ne navedeš dokazov, ki sem jih zahteval?* se je Otmar vznejevoljil. «V mojih očeh je ta mož umetnik in prvi znanstvenik na današnjem svetu; zavreči njega. Domeni zavreči srečo in zlato bodočnost. Pomisli, kaj poreče knez, ako mu pripeljemo kot zločinca moža, ki je na znanstvenem potovanju.*
«Naša dolžnost je prijeti vsako sumljivo osebo, ne daj se oslepiti.*
«Prazna bojazen, Gizela. Vidim, da si nasprotnica vsemu, kar mi je sveto in drago.»
Z zadovoljstvom je pozdravljal neznanec baronovo odpornost proti hčerini zgovornosti. Nobenih uspehov ni moglo pričakovati njeno prigovarjanje, toliko je bilo spoštovanje zaslepljenega Orlovca do svojega zaveznika.
«Oče,» je napela poslednje sile, «pomisli na nevarnost, v katero te izvablja ta malo-pridnik.*
«Nevarnosti se ne bojim,» je vztrajal v svoji trmi. «Premagoval sem jih v mladosti kot junak ter jim bom kljuboval tudi zdaj v poznih letih.*
«Ako ti ni mar sreče, tedaj se usmili vsaj mene, ki potrebujem tvojega varstva!* je kriknila v obupu.
«Pojdi v samostan tja. kjer prednjači tvoja sorodnica. mene x>a j)renusti usodi.*
«Ne morem, pri tebi hočem ostati.* «Pa tudi poslušati me moraš, ako si v moji bližini. In da veš: obrekovanja in krivega sumničenja ne trpim, radi tvojega stra-hopetstva se ne bom izneveril svojemu zavezniku.*
Indijcu je presedalo njuno prerekanje, stopil je bliže k baronu ter ga je ostro pogledal. «Zavedaj se prisege,* ga je trdo opozoril.
«Nisem je pozabil,* je sramotno povesil glavo.
«Čemu pa besedičiš? Rajši mi reci, da ne maraš kamna modrosti in za vedno se bom odstranil. Torej hočeš ali nočeš?*
«Hočem,» se je skrivil pred vsiljivcem «Samo da ostaneš moj zaveznik.*
«Odidem, ker sem nadležen tvojemu otroku.*
«Prenaglila se jc ter bo popravila svoje zmote. Dam ti zagotovilo.*
Gizela je sklenila roki ter je bridko zapla-kala. «Izbiral si med mano in med tujcem,* mu je oponosila; «njega si obdržal, mene pa si zavrgel.*
«Zavzel sem sc za učenjaka » «Odklonil si rešitev in izvolil pogubo.* «Molči o budalostih! Preskrbi mojemu zavezniku udobno stanovanje v moji bližini, da bova nemoteno občevala. Polagoma boš spoznala njegovo zmožnost, katero črpa iz zvezd ter ga približuje vsemogočnosti. Takih reči navadni ljudje ne morejo umeti.*
«Oče, v tem ne bova nikdar edina. Ta človek j« potepin in ne maram prebivati z njim pod eno streho. Ako ne gre on, pojdem jaz; izbiraj, kdo naj odide ali ostane.*
«Upornosti ne trpim,* je porasel zaslep-
ljenec. «Kaznoval te bom, ne misli, da nimam več te veljave; še vedno sem gospodar na Orlovju in kot tak zapovedujem.*
Razkačen je iztegnil roko, da bi zamahnil po hčeri; udarec pa je preprečil neznanec, ki se je navidezno zavzel za mladenko. «Mlruj!» je zapovedal baronu. «Pokaži ji svoje obla-stvo in reci, naj odide iz stolpa.*
«1 zgini v tem hipu!* ji je pokazal vrata. «Samo kadar te bom poklical, takrat se smeš vrniti.*
Odšla je z grenkimi občutki kakor brez upanja na zopetno svidenje s trdovratnim ' očetom. Njena odsotnost je dala Indijcu novo priložnost za omamljanje žrtve; najprej mu je pogasil srd do nepokorne hčere, nato je pričel dvomiti o njeni otroški ljubezni. «Ma-ščevala se bo,* mu je hudobno namignil, «oba bova čutila posledice njene jeze.*
Verjetno se je zdelo baronu domnevanje modrega zaveznika, katero so mu vdihnile zvezde, njegove skrivnostne svetovalke. «Znane so ti tajnosti človeškega srca,* je začel z ljubeznivo krotkostjo, «gotovo poznaš tudi sredstvo, ki spremeni sovraštvo v ljubezen in onemogoči maščevalno dejanje.*
«Poznam zanesljiv pripomoček, kapljice spoznanja, ki ugašajo srd in prižigajo ljubezen.* Tujcu se je nasmehnilo novo upanje, spretneo je zakril veselje in deial: «Pripravtl bom izdatno sredstvo po naročilu zvezd, ki mi bodo poučno zamigljale. Zdaj pa se odpraviva na skrivnostno delo; vreden si mojega zaupanja, za kar te povedem med čudeže svoje solnčne domovine.*
Prijel ga je za roko in peljal k mizi od topilnici, da poiščeta kamen modrosti. M' >nb)-
Stran 6
«no]vroviNA» št. <3
nja, kjer je nastopil svoje prvo službeno mesto. Toda mladi za narodno stvar navdušeni učitelj ni smel delovati v takratni nemški trdnjavici Šoštanju. Kazenskim potom je bil prestavljen v Loke in nato v Zidani most. Služboval je nato še po nekaterih krajih Savinjske doline, večjo polovico svojega življenja pa je preživel na Vranskem. Dober govornik in pevec jc ustanovil pevsko društvo «Vila», ki je kmalu zaslovelo po vsej Savinjski dolini. Žal, da ga je njegova trdovratna bolezen ovirala v nadaljnem društvenem in političnem delu. Po vojni se je popolnoma umaknil iz javnosti. Pokojni jc bil dober vzgojitelj in natančen upravitelj, politično pa zvest pristaš SDS. Že težko bolan je še prišel na volišče in oddal svojo kroglico za napredno listo. Bodi mu ohranjen časten spomin! Njegovim svojcem naše sožalje!
VELENJE. (Prevoz trupla.) Prevoz lani umrle gospe Ane Prosenčevc, vdove Fischerjeve iz Ljubljane, sc je izvršil 15. t. m. s pokopališča v Gradcu, kjer je bila pokojnica začasno pokopana, v njen rojstni kraj Velenje. Le-tu sta svoji materi zgradila njena sinova grobnico, nad katero se dviga krasna kapela v čistem gotskem slogu. Kapela leži na lepem kraju v najbližji okolici Velenja izven pokopališča, za kar so oblastva dala posebno dovoljenje.
ROGAŠKA SLATINA. (Nov župan.) V sredo 19. t. m. so se vršile v Rogaški Slatini volitve župana, ker je bilo župansko mesto zaradi smrti prejšnjega župana g. Hvaleča izpraznjeno. Za župana je bil izvoljen dosedanji podžupan g. Vidgaj, krojaški mojster v Rogaški Slatini, agi-len pristaš Samostojne demokratske stranke. Čestitamo!
POLJCANE. (75 letnic a ugledne gospe.) V Poljčanah je slavila te dni gospa Uršula Hinterlehncrjeva 751etnico svojega rojstva v krogu hčerk in sinov. GosSpa Hinterlehncrjeva je iz ugledne ljubljanske rodbine. Odlični narodnjakinji bodi dodeljenih še mnogo let!
PTL'J. (8 01 e t n i c a.) V krogu svoje rodbine je praznovala te dni gospa Karolina Selakova na svojem posestvu Hrastovcu pri Ptuju osemdesetletnico rojstva. Jubilantka je službovala 33 let kot poštarica v Žireh pri Logatcu, kjer se je vedno z vnemo udejstvovala v narodnem delu. Sedaj živi v pokoju na svojem posestvu. Kljub visoki starosti vrši še danes pri najboljšem zdravju samostojno vodstvo obširnega gospodarstva. Še mnogo let!
MALA NEDELJA. V nedeljo 6. novembra vsi Društveni dom h krasni narodni igri «Rokov-: jači» Nastopijo tudi mladi vojaki. Začetek ob vol 4. uri popoldne. Samo enkratna uprizoritev! Godba in ples. K obilni udeležbi vabi vse od blizu in ualeč Narodno-kulturno društvo.
IVANJKOVCI. Tukajšnja vinarska zadruga bo priredila v sredo 7. decembra t. 1. v restav-l racijski dvorani tik tukajšnjega kolodvora svojo! III. vinsko razstavo in sejem. Kakor vedno bo: prireditev z blagom založena in bo vsakdo, ki se zanima za vina iz ormoško-ljutomerskih vinskih goric, imel priložnost si ogledati letošnji izvrstni pridelek kakor tudi stara vina, kolikor ga je šc od prejšnjih letnikov. Sejem bo nudil najlepšo priložnost za sklepanje kupčij.
vinska razstava, združena z vinskim sejmom, se bo istotako priredila v Ptuju, in sicer meseca januarja 1928. Proti točilcem ponarejenih vin in šmarnice naj se postopa z vso strogostjo in se odredi stroga kontrola; sploh se naj točenje soka samorodnih trt popolnoma prepove, ker so na kvar ljudskemu zdravju in v škodo pristnemu zdravemu vinu.
V zastopstvu ministra za kmetijstvo in vode ter velikega župana mariborske oblasti je oblastni kmetijski referent g. inž. Zidanšek razdelil 30 diplom velikega župana, predsednik razstavnega odbora pa je razdelil med razstavljalce odlikovanja v obliki 40 diplom odbora, 10 medenih pip z napisom « Vinska razstava v Ptuju 1927.2-; 10 razstavljalcev je dobilo kot nagrado orodje, medtem ko so državni trtni nasadi v Mariboru, Pekrah in Kapeli prejeli lepe slike razstave. Skupaj je bilo 93 odlikovancev od 243 razstavljalcev. Vinogradniki so bili prav zadovoljni z odlikovanji in nagradami. Zastonj se je vsakemu vinogradniku še dodelila brošura «Pokončavanje ki-seljaka».
Prva oblastna vinska razstava je uspela moralno kakor gmotno zelo dobro. Vinogradnike in vinske kupce opozarjamo na novo enako prireditev, drugo oblastno vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom, ki bo v Ptuju leta 1928. po prvem pretoku, to je najbrž 13. do 15. januarja. Zanimanje za to prireditev je že zelo veliko, zlasti kupci iz inozemstva se interesirajo za ta vinski sejem.
1 nemška marka za 13-33 in pol do 13-36 in pol dinarja.
25. t. m. pa se je dobilo v devizah: 1 avstrijski šiling za 8 do 8*03 Din; 1 nemška marka za 13-54 do 13-57 Din; 1 madžarski pengo 9-94 do 9-97 Din; 100 italijanskih lir za 309-60 do 311-60 Din; 1 ameriški dolar za 56-63 do 56-83 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 do 168-80 Din.
Sejmi
28. oktobra: Mokronog, Lož, Žužemberk, Radovljica, Sv. Jurij ob južni železnici (trg; izvozni sejem), Dolnja Lendava, Gornji grad (samo za blago), Slovenska Bistrica, Gornji Petrovci (samo za blago), Muta, Sv. Tomaž pri Ptuju.
31. oktobra: Ptujska gora.
2.	novembra: Črnomelj, Cerknica pri Logatcu, Mirna.
3.	novembra: Pišece, Zagorje (okraj Litija), Dravograd.
4.	novembra: Rečica ob Savinji (le za blago), Konjice (trg).
5.	novembra: Št. Vid (okraj Litija), Beltinci.
Zborovanje vinogradnikov v Ftuju
ki se je vršilo 18. septembra 1.1. ob veliki udeležbi zlasti iz ptujskega okraja, je imelo na sporedu: obdarovanje vinogradnikov razstavljalcev ler likvidacijo prve oblastne vinske razstave v Ptuju, priredbo enakih prireditev v Ptuju ter boj proti pokvarjenim vinom.
O vseh točkah je podal stvarno poročilo tajnik oblastne vinske razstave g. Ljudevit Sagadin. Poročilo o likvidaciji se je soglasno odobrilo in se ie prirediteljem izrekla zahvala. Dru«a oblastna
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Razpoloženje za nakupovanje je bilo zadnje dni na svetovnem trgu slabo in so cene kazale nagibanje k slabljenju. Le turščica je bila čvrstejša. V torek so se cene na ameriških tržiščih zopet okrepile. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 25. t. m. za 100 kg na debelo (postavljeno na slovensko postajo; mlevska voznina) naslednje cene: pšenica: baška 337-50 do 342-50 Din, sremska 335 do 337*50 Din, slavonska 332"50 do 335 Din; turščica: baška 235 do 247*50 Din; moka «0»: 480 Din.
ŽIVINA. Na vseh jugoslovanskih tržiščih cene precej stalne. Goveja živina se kupuje v precejšnji meri za izvoz, zlasti v Avstrijo. Na mariborskem sejmu 25. t. m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 7-50 do 8 Din, pol-debeli voli 6 do 7 Din, krave, debele, 7 do 8 Din, plemenske 5 do 6 Din, klavne 3"50 do 4 Din, molzne 5-50 do 6-50 Din, mlada živina 5"50 do 8-25 dinarjev; teleta 10 Din. Cena mesu: govedina 10 do IS Din, teletina 17-50 do 22 Din, svinjina 17*50 do 30 Din za kilogram.
KRMA. Na mariborskem trgu so bile za krmo naslednje cene: seno 65 do. 75 Din, slama 35 do 45 dinarjev za 100 kg.
HMELJ. Na zunanjih tržiščih cene nespremenjeno čvrste. V Ž a t c u (Češkoslovaška) se trguje hmelj po 2300 do 2500 češkoslovaških kron za 50 kilogramov (po okrog 77 do 84 Din za 1 kg). V Savinjski dolini se gibljejo cene med 25 do 55 Din za en kilogram po kakovosti. Enake so cene tudi v Vojvodini.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo te dni valutah:
1 ameriški dolar za 56-20 do 56"40 Din;
Kratke vesti
= Važno za vinogradnike. Ker se državne trtnice v Bršlinu pri Novem mestu ukinejo, se slovenski vinogradniki opozarjajo na pravočasno nabavo raznega trtnega materijala, ki ga ima trtnica v prvovrstni kakovosti v zalogi. Cene za 1000 komadov: cepljenk 1500 Din; korenjakov 250 Din; ključev 100 Din.
—Cenovnik za trte. Po odloku ministrstva za kmetijstvo in vode velja v vseh državnih kmetijskih napravah jeseni leta 1927. in pomladi leta 1928. za 1000 (tisoč) kosov trt tale cenovnik: a)Ključi ameriške trte (35 do 40 cm) dolgi: I. vrsta po 100 Din, II. vrsta po 35 Din; b) Korenjaki (sa-jenke) ameriške trte: I. vrsta po 250 Din, II. vrsta po 75 Din; c) Cepljenke: I. vrsta po 1500 Din, II. vrsta se ne prodaja; d) Ključi domače trte (za cepiče) poljubne dolžine: po 100 Din. Naročnikom trt letos ni treba predložiti potrdil županstva, da potrebujejo trte za sajenje izključno na svojem zemljišču. Tudi jim ni treba potrdila sreskega ekonoma (kmetijskega referenta) o vsebini apna v dotičnem tlu, ki je določeno za razširjenje vinograda. Zadostuje, da v prošnji navedejo vrsto do sedaj porabljene podlage in izjavijo, ali dotični vinograd na tej podlagi uspeva. Naročila na vse vrste gori označenih trt sprejemajo upraviteljstva državnih trtnic in drevesnic v Novem mestu, Kostanjevici in Brežicah ter ravnateljstvo specijaine kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnje naj se čim prej predlože eni (najbližji) gori navedenih ustanov.
= Preselitev tvornice keksov v Zagreb. Te
dni je kupil g. Bizjak v Zagrebu veliko tvornico, v kateri namerava prirediti s prihodnjo pomladjo svojo veliko tvornico keksov, ki jo ima sedaj v Rogaški Slatini. Za Rogaško Slatino pomeni ta preselitev hud udarec, ker je imel g. Bizjak M svojem podjetju zaposlenih okrog 100 ljudi ter je tudi eden najboljših odjemalcev mleka in drugih živil v kraju. Narodnega moža pa bodo pogrešali tudi vsi narodno zavedni krogi v rogaškem okraju.
Nekaj navodil za volilce obrtnike
Volitve v obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se vrše še do
39. t. m. ob 4. popoldne,
ko poteče rok za glasovanje. Na željo zastopnikov obrtnih organizacij, ki zaradi klerikalnih lumparij niso mogle dobiti pravočasno volilnih imenikov in zato niso mogle poslati
posameznim volilcem kandidatskih list, pri-! občujemo spodaj kandidatsko listo, ki jo lahko obrtniki porabijo za glasovanje.
Vsekakor je najgotovejše, da glas ne gre v izgubo, če vsak volilec odda volilne listine, ki jih je dobil od komisije, obrtniškemu zaupniku ali kakemu zaupniku SDS ali SKS. Ti so najbolje poučeni, kako je treba pravilno izpolniti predpise, da glas ne gre v izgubo.
V drugi vrsti priporočamo, da vsak volilec takoj pošlje (petek je zadnji dan za od-poslanje) vse to. kar je dobil od volilne komisije, v navadni kuverti na naslov:
Vrhovni obrtniški svet.
Ljubljana, Beethovnova uiica št. 10.
Še boljše je, če volilne listine sam ali po kakem svojem zaupniku osebno odda tej obrtniški organizaciji. Za one obrtnike, ki so daleč od Ljubljane in kjer pošta ne funkcionira hitro, je petek že prepozen dan za od-poslanje. Zato je za te obrtnike boljše, da poiščejo zaupnike, ki potem nesejo listine sami v Ljubljano.
Šele, če drugače voliti ni mogoče, naj se volilci poslužijo spodnje kandidatske liste sami. To pa na tale način:
1.)	Izstriži iz «Domovine» kandidatsko listo tako, da ostanejo na odrezku samo imena in polni naslovi kandidatov. Pazi, da ne izrežeš kandidatne liste površno, da bi ostal na njej še kak rob drugega tiska «Domovine», ker je potem vse tvoje delo zastonj. Tvoj glas je neveljaven. Druga stran kandidatske liste mora biti čisto bela!
2.)	Vzemi v roke «Glasovnico», ki si jo dobil od volilne komisije, nanjo pa prilepi z gumijem ali s popom kandidatsko listo iz «Domovine» tako, da ne more odleteti. Pazi pri tem, da nalepiš izrezek točno na ono mesto «Glasovnice», kjer je prazen prostor za kandidate in namestnike. Črte na izrezku se ujemajo s črtami na «Glasovnici». Levega roba «Glasovnice», kjer stoji tiskano eno pod drugim «Kandidat»,«Namestnik», «Kandidat», «Namestnik» itd., ne smeš prelepiti, ampak mora ostati ta rob nezakrit. Izrezek iz «Do-movine» nalepi tako, da pride zgoraj v prvo vrsto poleg besede «Kandidat» ime Josip Rebek in spodaj v zadnjo vrsto poleg zadnje besede «Namestnik» ime Mihael Lešnik.
3.)	Vzemi v roke malo rdečo kuverto, na kateri je napisano: «Samo za glasovnico«.
V	to kuverto vtakni «Giasovnico», na katero si prilepil kandidatno listo, ter kuverto zalepi! Nobene druge stvari ne smeš vtakniti v to malo kuverto.
4.)	Nato vzemi v roke večjo rdečo kuverto, na kateri stoji naslov volilne komisije.
V	to kuverto vtakni dvoje:
a)	malo rdečo kuverto, v kateri je izpolnjena
glasovnica,
b)	»izkaznico«, ki ti da legitimacijo za volitev in brez katere ne moreš voliti.
Nato tudi večjo kuverto zalepi ter jo odnesi na pošto, kjer jo oddaj priporočeno, kar te nič ne stane. Recepis dobro shrani. Na pošto daš lahko seveda, če veš, da bo pošta vsaj na petek odšla naprej, sicer raje izroči listine zaupniku.
Zakaj je treba na vse te predpise točno paziti?
Da boš to razumel, je treba razložiti, kako bo volilna komisija odpirala volilne kuverte. Ko odpre priporočeno rdeče pismo, pogleda najprej, če sta v njem dve stvari: 1.) mala rdeča kuverta in 2.) izkaznica. Izkaznica pove, kdo voli. Komisija poišče volilca v volilnem imeniku ter ga zaznamuje, da je volil. Male kuverte, v kateri je skrita glasovnica, pa sedaj še ne odpre, marveč jo dene k drugim malim kuvertam, ki se pozneje skupaj odpro ter iz njih vzamejo glasovnice. Na ta način je postalo glasovanje tajno, ker nihče ne_more vedeti, čigava je katera glasovnica.
Sedaj je menda vsakomur jasno, zakaj je treba tako pazljivo ravnati po gornjih navodilih. Kdor bi kaj zamešal (glasovnico z izkaznico ali pa. veliko rdečo kuverto z malo), bi napačno storil in njegov glas bi bil izgubljen. Zato, pozor! Zato, stroga točnost!
Josip	Rebek	I * ključavničarski mojster	Ljubljana Cankarjevo nabrežje 9.
Kamilo	Krapeš	urarski mojster	Ljubljana Jurčičev trg 3.
Andrej	Oset	gostilničar	Maribor Tattenbachova ulica
Josip	Berlič	gostilničar	Ptuj 9.
Ivan	Gogala	čepičar	Jesenice-Sava (Gor.)
Alojzij	Cešarek	ključavničarski mojster	Ribnica (Dol.)
Jakob	Volk	krojaški mojster	Šoštanj
Dragotin	Hmelina	dimnikarski mojster	Slovenjgradec
Franc	Kavčič	gostilničar	Ljubljana Pri voz 4.
Franc	Iglič	krojaški mojster	Ljubljana Kolodvorska ulica 28.
Josip	Kokol	gostilničar	Orešje 58, Lajtersberg
Jernej	Golčer	sodarski mojster	Celje Klavniška cesta
Ivan	Bajcar	sedlarski mojster	Toplice - Zagorje ob Savi
Josip	Holy	brivski mojster	Brežice
Ignacij	Petrovič	mizarski mojster	Bukovec
Friderik	Krols	čevljarski mojster	Ptuj
Josip	Kregar	tesarski mojster	Ljubljana Cesta na Kodeljevo
Rudolf	Saksida	zidarski mojster	Ljubljana Poljanska cesta 81.
Janko	Horvat	soboslikarski mojster	Ljutomer
Rudolf	Zontič	čevljarski mojster	Celje
Filip	Ogrič	zobotehnik	Novo mesto
Matevž	Hafner	mesarski mojster	Skofja Loka
Franc	Dolžan	kleparski mojster	Celje Kralja Petra cesta 15.
Franc	Retzer	gostilničar	Sv. Lenart v Slov. goricah
Štefan	Speletič	soboslikarski mojster	Ljubljana Rimska cesta 16.
Jernej	Perdan	čevljarski mojster	Ljubljana Rožna ulica 41.
Jakob	Virjent	čevljarski mojster	Vransko
Josip	Kolar	mizarski mojster	Vransko
Anton	Petkovšek	kovaški mojster	Blekova vas - Dol. Logatec
Leopold	Turilč	mizarski mojster	Cerknica
Jožef	Volčič	mizarski mojster	Maribor Slovenska ulica 36.
Mihael	Lešnik	krojaški mojster	Maribor Orožnova ulica 4.
-f Ni jih sram groziti z nasiljem. K volilnemu boju okrog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani piše «Domoljub» med drugim: «Ncnadomestliivo škodo bi trpel trgovski in
obrtni stan, če bi si to pot izvolil liberalno zastopstvo, ki bi ga niti deželno niti državno ob-lastvo ne moglo podpirati.« — Naš policajkleri-kalizem se ne sramuje nastopati z grožnjam! proti gospodarskim krogom, če bi H ne hoteli ustreči zavoženi klerikalni politiki. Tista stranka* katere časopisje je svoječasno poveličevalo svobodno voljo volilcev do neba, se sedaj poslužuje naipodlejših sredstev, grožnje z nasilij, da
I
+ Rušenje klerikalnih trdnjav v Beli Krajini.
Pred kratkim so bili klerikalci pri občinskih volitvah v Metliki popolnoma poraženi. Predzadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve na Vinici, kjer so doživeli klerikalci katastrofalen padec glasov. Klerikalci so dobili 208 glasov (13 mandatov), samostojni demokrati in SKS 196 glasov (12 mandatov). Ne smemo pozabiti, da je Vinica ena največjih občin v Beli Krajini in je vedno stala trdno samo v klerikalnih rokah. Ko ne bi bilo tako silnega farovškega pritiska, ne bi dobili klerikalci niti toliko glasov. Vzgledoma Metlike in Vinice naj sledi tudi ostala Bela Krajina.
+ Katastralna občina Lopata, volitve v celjsko okoliško občino in klerikalci že mislijo, da je Slovenija v Makedoniji. Lopata je katastralna občina v Veliki Pirešici. Otroci iz Lopate so všolani v celjsko okoliško občino. Prizadevanje, da se priključi Lopata tudi samoupravno k celjski 'okoliški občini, je že staro in se klerikalci za izvedbo tega prizadevanja niso doslej posebno pobrigali. Tozadevni dopis počiva pri velikem županstvu v Mariboru. Ker klerikalcem pri občinskih volitvah za celjsko okolico huda prede, so se naenkrat spomnili na Lopato, kjer bi se dalo dobiti za klerikalno listo nekaj glasov. Še preden je mogel na željo klerikalcev veliki župan spis ugodno rešiti, je potekla za te občinske volitve reklamacijska doba. Klerikalci so se, odkar so v družbi radikalov, že precej naučili, kako se vodijo volitve. Vložili so kratkomalo za svoje volilce iz Lopate reklamacije, ne da bi bila ta občina že priključena celjski okoliški občini. To je očitno kršenje zakona, ki jim pač ne sme uspeti, saj še nismo v Makedoniji.
PROSVETA
-------r- ■ -
'13-'
I .
p Nova zabavna knjižnica za mladino. Urejuje in izdaja A. Kosi. I. in II. zvezek. Mladinski pisatelj Anton Kosi v Središču ob Dravi je urejeval in
izdajal v letih 1890. do 1910. mladinski zbornik «Zabavna knjižnica za mladino«. Izšlo je skupaj 14 zvezkov v 46.000 izvodih, kar svedoči, da je bil ta zbornik zelo priljubljen. Lansko leto pa se je odločil Kosi za izdajo «Nove zabavne knjižnice za mladino«, od katere ležita sedaj dva snopiča pred nami. Ta mladinski zbornik izhaja v nedoločenih rokih (navadno vsako leto po en zvezek) ter prinaša našim mladim ljudem dokaj primernega čtiva v daljših in krajših pesniških in prozaičnih sestavkih, kakor narodne pravljice, pripovedke, basni, legende, pregovore, gospodarske in druge nasvete, kratkočasnice, zabavne naloge itd, torej gradivo, ki ne zanima samo otrok, marveč je tudi za odraslo preprosto ljudstvo koristno in izpodbudno čtivo. «Novo zabavno knjižnico za mladino« toplo priporočamo šolam, prosvetnim društvom, staršem ter mladini sploh. Delce se dobi pri izdajatelju v Središču ob Dravi ter v vseh večjih knjigotržnicah. Cena izvodu 7'50 Din.
bi zanesla med gospodarske kroge malodušnost. Naši gospodarski krogi pa niso morda duševno zaostali klerikalni kimovci kje v kakšni zapuščeni vasi, nego so ljudje z lastnimi možgani in s čutom ponosa, ki jim veleva, da je tako pisanje «Domoljuba» poniževanje In zasramovanje naših obrtnikov In trgovcev. S takimi grožnjami pokazujejo klerikalci tudi, da hočejo iz zbornice
napraviti čisto navadno politikovalnico ter jo odvzeti namenu, zajtaterega obstoja, to je resnemu gospodarskemu delu. Sicer pa je klerikalna grožnja brez podlage, ker bo klerikalsko-radikalski režim nasilja vsak čas odnesla burja, s čimer bo preprečeno, da bi se v Sloveniji še nadalje uveljavljala makedonska praksa.
*	Obrtniki volilci v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo! Pomnite, da poteče rok za glasovanje v nedeljo 30. oktobra 1.1. ob 4. uri popoldne. Do takrat morajo biti vse listine v rokah zbornične volilne komisije. Vse listine morajo biti popolnoma pravilno izpolnjene, sicer so glasovnice neveljavne. Glejte navodila na 6. in 7. strani! V petek je zadnji dan za odposlanje s pošto, toda le pod pogojem, da ste sigurni, da bo Vaše pismo (priporočeno) res šlo naprej. Več v navodilih. Ako ste si v čem na nejasnem, se obrnite na zaupnike!
*	Zadnje letošnje zasedanje ljubljanske oblastne skupščine. K zadnjemu letošnjemu zasedanju se bo sestala ljubljanska oblastna skupščina v začetku novembra, najbrže 5. Skupščina ima predvsem sprejeti proračun za prihodnje leto.
*	Poslanci, ki so bili dvakrat ali trikrat izvoljeni, so v zmislu volilnega zakona odstopili
svoje previsne mandate, in je tako prišlo v Narodno skupščino 32 novih poslancev. V Sloveniji je dr. Korošec odstopil svoj mandat v Ijubljan-skc-novomeškcm okrožju in je na njegovo mesto prišel Fran Kremžar. Med vsemi 32 novimi poslanci so razen treh sami novinci, ki še niso bili skupščinski poslanci.
*	Nasilen razpust občinskega sveta v Ptuju. Kakor javljajo iz Ptuja, je tamošnji občinski svet brez pravega povoda razpuščen. To je zopet eno številnih klerikalnih nasilij po makedonski metodi. Pravijo, da so klerikalci popolnoma izgubili čut za politično poštenost. Mi pa pravimo, da tega čuta nikdar niso imeli, odnosno so ga imeli samo tako dolgo, dokler niso bili na sedlu in niso mogli pokazati svoje prave barve. Klerikalci računajo, da bodo z gerentom ali komisarjem v Ptuju dobili v roke dobro agitacijsko sredstvo za ptujske občinske volitve, ki se bodo v kratkem vršile.
*	Rudarji, ki se vračajo iz Nemčije v domovino, naj takoj po svojem dohodu v domovinski kraj priglasijo svoj prihod nemškemu rudarskemu uradu preko konzulata v Diisseldorfu s prošnjo, da se jim zagotovi izplačevanje rent tudi po povratku v domovino. Prijavi naj prilože pooblastilo, glaseče se na konzulat, ki jim bo pripadajočo rento redno pošiljal v kraj njihovega bivališča.
*	Regulacija Savinje. Dne 18. t. m. se je vršila pod predsedstvom vladnega svetnika dr. Sene-koviča že tretja anketa za regulacijo Hudinje ob Celju. Ankete se je v imenu oblastnega odbora udeležil tudi inž. Fišer. Tekom razprave, ki sicer še ni privedla zadevo do končnega zaključka, je vladalo precej soglasno naziranje, da se izvede v najkrajšem času celotni regulacijski načrt. Tudi so pokazale stranke svojo pripravljenost, da nosijo primerni del stroškov.
*	Gradba mostu v Kokrski dolini. Minilo je že eno leto od povodnji v Kokrski dolini, ko je odnesla voda večino mostov, vendar še ni mogla kranjska sekcija gradbene direkcije radi pomanjkanja denarnih sredstev izvesti vseh popravil. Te dni se je vendar vršila javna licitacija za oddajo gradbenih del železobetonskega mostu nad Tu-palčami. Z novim mostom se bo regulirala tudi državna cesta, ki bo zgubila ovinek pred mostom. Gradbo mostu ima izvršiti tukajšnje stavbeno podjetje Slavec.
*	Proti komitaškim zločinom. V Kratovu v Srbiji se je vršil velik protestni zbor proti zločinom bolgarskih komitašev. Udeležilo se je zbora 4000 oboroženih kmetov. Po sprejemu protestne resolucije so hoteli seljaki prekoračiti bolgarsko mejo in se osvetiti za komitaške zločine, kar so oblastva le s težavo preprečila.
*	Grozne poplave v Črni gori in Bosni. V Črni gori in Bosni so zaradi večdnevnih nalivov nastale velike povodnji. Voda je odnesla na stotine ovc in goveje živine; v Jadini je utonil kmetovalec Jovo Milašič. V Šavniku je voda porušila več hiš. Okoli Nikšiča je voda odnesla vse mostove. tako da je onemogočen vsak promet med Nikšičem in okoliškimi vasmi. Zelo huda je bila povodenj tudi v Bosni.
*	Občinske volitve r okraju Šmarje pri Jelšah so razpisane in se bodo vršile v vseh občinah v nedeljo 27. novembra. Izvzeta je le občina Sveti Mohor, kjer še ni potekla funkcijska doba odbora.
*	Kmetijski pouk v osnovnih šolah. Prosvetni čvet je izdelal nov učni načrt za osnovne šole. Novi načrt predvideva tudi pouk v kmetijstvu v vseh osnovnih šolah.
*	Italijani imajo dobro zastraženo mejo. Ako dobijo koga, ki hoče čez mejo brez predpisanih potnih listin, ga zadene huda kazen. V. Krajnik iz Gorico je poskušal prekoračiti mejo brez dokumentov, pa so ga stražniki prijeli in sodišče v .Gorici ga je obsodilo na sedem mesecev in šest
zapora ter 120 lir globe. Pri Cerknem je hotel prestopiti mejo Ivan Kacin. Ustavili so ga miličniki in v Gorici je bil obsojen na štiri mesece zapora.
*	Vojni tovariši! Kakor je bilo sklenjeno na Brezjah, kličemo naše delegate in zaupnike za prvo nedeljo decembra ali 4. decembra v Ljubljano. Kdorkoli se zanima za Zvezo slovenskih
vojakov in njeno delo, kdorkoli rabi tozadevnih pojasnil, naj pride! Ob 8. uri bomo prisostvovali vojaški maši v garnizijski cerkvi sv. Petra, potem pa vsi v lepi novi salon tovariša Rozmana na Sv. Petra cesti št. 85! Tam bodo resni referati, pojasnila, stvarna debata. Kosilo istotam. Vsi kraji Slovenije, kjer so naše podružnice ali kjer so se postavili ali nameravajo postaviti spomeniki, naj pošljejo po 1 ali 2 moža k sestanku. Dostop sicer prost vsem bivšim vojakom iz svetovne vojne. Tovariši, javite že sedaj pismeno udeležbo na tajništvo ZSV, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5.
*	Smrtna nesreča v kamnolomu. Te dni popoldne se je v velikem kamnolomu g. Birolle v Zagorju zgodila huda nesreča. Ko je strelni mojster zažgal mine, so se vsi minerji umaknili daleč stran, samo miner Ciril Jušin je ostal v bližini zažgane mine, ker je smatral, da je zadosti oddaljen in da ga ne more zadeti nesreča. Toda katastrofa je nastopila takoj po prvem izstrelu. Jušinu je naenkrat zmanjkalo tal. S kamenjem vred se je začel kotaliti z višine naglo navzdol in je obležal sredi med kupom kamenja. Jušina bi bilo kamenje popolnoma zakrilo, toda k sreči drugi izstrel mine ni eksplodiral v bližini. Ko so tovariši pohiteli k Jušinu, so ga našli še pri polni zavesti. Videti pa je bilo, da ima notranje poškodbe zaradi pretresljajev pri drčanju s kamenjem. Poškodovanca so odnesli k zdravniku doktorju Zamiku, ki je poleg drugih poškodb po telesu ugotovil, da je Jušinu tudi zlomilo roko. Ko so poškodovanca prenesli domov, je bil še vedno pri zavesti in se je dal tudi prevideti. Kmalu pa je nastopila smrt. Pokojni Ciril Jušin je bil goriški rojak, oženjen in je bil že sedem let zaposlen pri Birollinem podjetju. Nesreča minerja Jušina bodi vsem delavcem v svarilo, da pri nevarnem delu v kamnojpmu ni previdnosti nikoli zadosti.
*	Nesreča s samokresom. Pri gostilničarju Cirilu Sajovicu v Velesovem se je nahajal te dni zvečer Andrej Juvan, 18Ietni kovaški učenec, doma iz Cešnjevka. Bilo je že pozno ponoči, ko je Sajovic razkazoval Juvanu samokres. Med manipuliranjem se je revolver po nesreči sprožil in je krogla zadela Juvana ter mu prestrelila trebuh. Nesreča je vse navzoče silno prestrašila. Poklicali so takoj zdravnika, ki je ranjenca obvezal. Nato so Juvana prepeljali z vozom v Kranj
katerem so se pojavili znaki stekline. Pred tremi meseci je Voglarja ogrizel domač pes, vendar pa je rana bila neznatna in se ni dalje brigal zanjo. Sedaj so ga domačini pripeljali v bolnico, a zanj ni več pomoči.
*	Nevaren vlomilec v rokah pravice. Orožniška patrulja v Škofljici je zajela nevarnega tatu in vlomilca, bivšega mesarskega pomočnika 261et-nega Josipa P e t r i č a, pristojnega v Št. Jurij pri Grosupljem. Varnostna oblastva so nevarnega pustolovca zasledovala že več mesecev. Petrič je avgusta prestal 18mesečno ječo zaradi raznih hudodelstev. Med drugim ima na vesti tudi vlom v Mencingerjevo delikatesno trgovino na Sv. Petra cesti v Ljubljani, kamor je vlomil v družbi nekaterih svojih pajdašev. V Ljubljani se je Petrič seznanil z nekim Francetom ter se z njim dogovoril, da ustanovita tatinsko dražbo. Obenem se je seznanil tudi z nekim krepkim dekletom, Micko po imenu, s katero sta se imenitno razumela. Ta grešna trojica se je torej vlačila po ljubljanski okolici. Spali so nocoj tukaj, jutri tam, enkrat v tem hlevu, drugič zopet drugje, ter kradli. Francev ki ni bil tako drzen kakor Petrič, je kradel navadno kolesa, s katerimi so se vsi trije hitro selili iz kraja v kraj. Petrič bi s tatinskim in vlomilskim poslom nadaljeval morda še vso zimo in še dalje, da ga niso končno izsledili škofijiški orožniki. France in Micika sta imela za enkrat srečo in še nista padla pravici v pest.
*	Čarugov pajdaš se dela blaznega. V zagrebških zaporih je začel vodja razbojniške tolpe Prpič Mali, bivši Carugov pajdaš, na lepem kričati, da dobro pozna Nikolo Pašiča, da je Ni-kola Pašič živ in da se bo zavzel za njega. Zloglasni razbojnik se dela blaznega tako nespretno, da se takoj vidi njegovo sleparstvo.
*	Roparski napad na poštnega sla. Pred kratkim zvečer se je v Rušah izvršil roparski napad na poštnega sla K., ki je nesel pošto na ruški kolodvor. Pot vodi iz vasi čez polje, vendar pa so povsod v bližini hiše. Dasi sveti ob vsej poti električna luč, je drzni roparski napadalec na samoti napadel ničesar hudega slutečega poštnega sla in mu iztrgal poštno vrečo ter z njo pobegnil čez polje v bližnji gozd. Poleg običajne pisemske pošte je lopov odnesel tudi denarni odvod ruške pošte v znesku 38.500 Din. Orožništvo roparja zasleduje.
*	Tatvina ob belem dnevu. V Primostku pri
bolnico.31" Z reŠiI"im avt0m0bi,°m V »ub,J'ansko Metliki je te dni ob belem dne™ vlomil v spalno
"" Italijansko vohunstvo v Jugoslaviji. V vasi Laze v Bosni je ujel kmet Djekič goloba pismo-nošo, ki ga je takoj izročil policijskim oblastvom.
sobo posestnice Bare Šterkove neznan moški in je ukradel pet bankovcev po 100 Din, 51 bankovcev po 10 Din, ves kovani denar, bone o zame-. . i	. , ..." , : njanem denarju, srebrne krone in razne druge
l	,f™«ast Prsta"> "v ,a" | vrednostne listine, v skupni vrednosti 3000 Din.
tZe™JfJ ° VreT°Ha,"a"sko bese.dlJ°- Vo'a" 0 drzni tatvini so bili obveščeni orožniki, ki so
^Lh •	0b,ŠKn° preiskavo' da se takoj potrudili, da bi tatu izsledili. Ves njihov
ugotove, odkod izvirajo ti golobi.	j trud pa £ M Aq se(Jaj brez uspeha AretjraH SQ
" K žalostnemu dogodku v Spodnjih Polj- ]e cigana Luko Hudorovca, ki se je potikal tam canan, o katerem smo že pisali, še nekaj pojasnil.! okrog z neznanimi moškimi. Ustreljeni nesrečnik se piše Oton Beg in je bili * Napaden na cesti. Bauman Vinko, 201etni podoma iz Spodnjih Poljčan. Pokojnik je bil zelo'sestnikov sin iz Podove pri Račah, je šel te dni marljiv član pevskega zbora «Citalnice* in sploš-! zvečer po opravkih v Brezovo. Med potjo so ga no priljubljen. Očitek, da je bil pretepač, je kri- napadli Alojzij Novak, Jakob Žumerl in Ivan
Vir-An /apifli niarr^Ta o.....*:	—:------; . i.........	....	...	.....
vičen. Zaradi njegove smrti so njegovi starši hudo prizadeti. Kako in zakaj je prav za prav prišlo do uboja, se bo razjasnilo pred sodiščem. Zatrjuje se, da pokojnik ni dal povoda za spor in tako žalosten izid spora.
Predikaka z vilami in poleni ter mu prizadejali dve močni rani na glavi. Prepeljan je bil v mariborsko bolnico.
* Aretacija drznega vlomilca. Iz Broda na Savi so privedli v Ljubljano drznega in nevar-
Vol pod vlakom. Na progi med Blanco in nega tatu 201etnega Alojzija Grada iz Novega
Sevnico je prišel pod tovorni vlak vol. Kolesa1 lokomotive so neusmiljeno zgrabila žrtev in jo razmesarila. Vlakovodja je takoj ustavil vlak. Ko pa je vlak po kratkem postanku hotel zopet kreniti dalje, je iztiril tovorni vagon, zaradi česar je bila proga nekaj ur zaprta za vsak promet.
* Pasja steklina v Dravski dOlini. V Dravski dolini se je zadnje dni pojavil stekel pes, ki je ogrizel-po dosedanjih ugotovitvah 14 oseb. Vsi ogrizeni so bili oddani v Pasteurjev zavod v
mesta. Fant se je že skoro celo leto klatil po Hrvatskem in Srbiji, kjer je izvršil številne vlome in tatvine. Še več pa jih ima na vesti v Sloveniji, v raznih krajih Dolenjske in na Štajerskem. Drzni pustolovec je hotel v Ljubljani stražnikom pobegniti, vendar se mu naklep ni posrečil.
* Ptičica pod ključem. V Novem mestu so aretirali 251etno Lilijano L., bivajočo zadnje čase na Sušaku, pristojno pa v Cerklje pri Kranju. Imenovana se je klatila z moškimi okrog in bila
Celju. Obstoja pa sum, da je bilo ogrizenih še zelo radodarna s svojo ljubeznijo. Lepo Lilijano več oseb in zato se dotični pozivljejo, da se v'so zaprli in pridržali v zaporu.
lastnem interesu nemudoma javijo pri svojem županstvu.
* Žrtev stekline. V zagrebško bolnico so te
* Tatvina kolesa. Pred dnevi je bilo ukradena iz veže gostilne Plevčak v Gaberju pri Celju kolo Josipa Veternika iz Lokrovca. Kolo je ukra-.
dni pripeljali 43 let starega delavca Mateja Vog-!del Jožef Ferjan iz Mojstrane. Zasačen je bil v laria. rodom iz Stogovca v ptujski okolici, na! Motniku, ko ga jc prodajal za 200 Din. Isti tat je
vzel tudi slugi rudarske šole v Celju dežni plašč. Prijatelj tuje lastnine je sedaj na varnem.
*	Tatovi sena izsledeni. Pred dnevi se je izvršila velika tatvina sena na posestvu novomeškega odvetnika dr. Globevnika na Trški gori. Tatove so sedaj že prijeli. So to sinovi dveh premožnih posestnikov s Krke pri Ločni. Izsledil jih je mestni stražnik Vidmajer.
*	Dve sleparski Slovenki v Dubrovniku pod ključem. V Dubrovnik sta dospeli dve gospodični, ki sta se izdajali za hčerki ljubljanskega advokata dr. Dolenca. Posetili sta mestnega komisarja ter se mu pritožili, da nimata denarja, ki jima ni pravočasno dospel po pošti. Nadalje sta se obrnili po pomoč na Slovenca dr. Mohoriča, ki biva v Dubrovniku in ki jima je posodil 500 Din. Obenem pa se je dr. Mohorič obrnil po informacije v Ljubljano na dr. Dolenca. Dobil je obvestilo, da gotovo gre za sleparstvo. Zato sta bili obe dekleti aretirani. Ugotovilo se je, da je prva prostitutka, druga pa natakarica brez službe.
*	Nevaren zlikovec prijet. Iz Novega mesta poročajo: Pred kratkim se je nastanil pri Kokliču v Novem mestu mlad gospod in se prijavil kot Anton Marušič, direktor iz Cetinja Tekom popoldneva se je možak seznanil z več trgovskimi potniki, tako tudi s potnikom Ivanom Hamanom iz Ljubljane. Skupaj sta si najela hotelsko sobo, povečerjala in odšla nato v kavarno, kjer sta malo poveseljačila. Naenkrat je Marušiču postalo slabo, na kar je zapustil lokal, ne da bi poravnal zapitek. Kmalu za njim je odšel tudi g. Haman. Ko je prišel g. Haman v hotel, je Marušič že prav trdno spal. G. Haman se je počasi slekel in vtaknil svojo denarnico pod slamnjačo. Ko se je zjutraj prebudil, je bila postelja njegovega prijatelja že prazna, a z novim znancem vred je izginila tudi denarnica g. Hamana. G. Haman je takoj poklical hotelsko osebje in razložil svoj dogodek. O dogodku je bila obveščena orožniška komanda in po tej vse orožniške postaje na progi Karlovec-Ljubljana. Sreča pa direktorju Marušiču ni bila mila, kajti prijet in aretiran je bil v trenutku, ko je hotel na postaji Mirna peč stopiti v vlak, ki vozi v Ljubljano. Aretiral ga je orožniški pod-narednik Anton Mohar iz Novega mesta. Marušič je pri zaslišanju tatvino gladko priznal ter izjavil, da je njegovo pravo ime Edvard Uršič. Star je 23 let, doma iz Primorja in ni novinec v pustolovščinah.
*	Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z «Žensko hvalo».
*	Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice «F r a n z J o s e f» neovirano lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno dobrodejen učinek na obolele organe. Mnogi zdravniki za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode «Franz Josef» potrdila tudi njihova preiskavanja.
je izvrševal po očetovi smrti dolga leta z največjo dovršenostjo. Mnogo cerkva po bližnjih krajih in sirom Slovenije ter preko nje je okrašeno z njegovimi mojstrskimi kipi.
Pozneje, leta 1896., je prosil za mesto poštarja na novo ustanovljeni pošti v Poljanah in položil z dobrim uspehom izpit za ta urad, katerega je vodil do upokojitve pred vojno. Bil je ustanovitelj gasilnega društva v Poljanah in kot bivši topničarski podčastnik njen prvi in dolgoletni načelnik ter zvest član do svojega zadnjega diha. Bil je tudi večkrat občinski odbornik.
Kakor vsi Šubici je bil tudi naš Tine dobrohotne narave, pristna poljanska duša, v družbi vesel in zabaven. Teh lastnosti ni izgubil tufli med svojo dolga leta trajajočo boleznijo.
Kdor je poznal brata Jurija, je takoj lahko spoznal Tineta, ki mu je bil silno podoben po postavi in obnašanju. Četudi je imel Tine le osnovnošolsko izobrazbo, je bil vendar jako razumen mož, ki se je znal kretati v vsaki družbi. Izobrazbo si je bil pridobil največ od svojih bratov slikarjev in s čita-njem.
Po prepričanju je bil naprednega mišljenja. V političnem življenju se prejšnje čase ni dosti izpostavljal, a zadnja desetletja je bil odločen na-prednjak.
Tako je legel v grob zopet eden onih, ki so tvorili zadnjih 50 let nekak kroe poljanske družbe in društvenega življenja v dolini. Iskreno je ljubil svoj rojstni kraj Poljane, kjer je našel tudi svoj zadnji in večni počitek. Bodi mu lahka srčno ljubljena domača gruda!
Smrt rodoljuba obrtnika
Središče ob Dravi, oktobra.
V Središču ob Dravi je 15. t. m. nenadoma za-tisnil oči g. Jože V e 1 k o, kovaški mojster in posestnik, prvoboriti-j obrtništva in zaslužni narodni delavec.
Popolnoma nepričakovano si nas zapustil; zato nam je tem težje za Teboj, ker si odšel brez slovesa. Samo na jasno in častno pot, ki Ti jo je tako strmo začrtalo Tvoje življensko delo, hočem spomniti ožji in širši krog tistih, ki so Te poznali.
Iz nemške tujine, kjer si se v svoji obrti kot kovač strokovnjaški izobrazil, si se poln mladih moči v polpretekli dobi nemškega zasužnjevanja
pijani svoje zmage, so bili v omotici do nedelje zvečer. Po preštetju kroglic so se šele zavedli, kje so. Bili so sigurni, da bodo to pot zopet zmagali, kar spričuje dejstvo, da je g. župnik kandidiral na 11. mestu. Ker je pa sedaj propadel, so ostali klerikalci zelo pobiti. Klerikalni štab, oja-čen z nekaterimi odpadniki od napredne stranke, je delal račun brez krčmarja.
Nič več kakor samo 3 do 5 odbornikov so nam prisojali. Delali so na vse načine, da bi bila naša lista razveljavljena. Ker se jim to ni posrečilo, so begali naše kandidate, in res so štirje sedli na njihov lim ter preklicali svoje podpise in nato delali za klerikalno listo. Za svoje plačilo so že prejeli pečat izdajstva. Vse skupaj pa ni nič pomagalo, četudi je g. župnik podnevi in ponoči agitiral od vasi do vasi, zadnji dve nedelji pa imel v cerkvi tak političen govor, da se je vse zgražalo.
Največ je pa k naši zmagi pripomogel bivši «liberalec» in sedanji odpadnik g. Ivan Fakin iz Zakrakovega. Stopil je v krog naših nasprotnikov in podiral, kjerkoli je mogel, toda njegovo razdiralno delo je rodilo blagoslov. Kar je bilo uvidevnih klerikalcev, je baš zaradi njega volilo z nami ali pa ostalo doma. Račani pojdemo po začrtani poti naprej, ker sovražna fronta je že prebita.
70 letnica osnovne šole v Podzemlju v Beli Krajini
Podzemelj, oktobra.
Občani občin Podzemelj, Gradac in Griblje so bili 23. t. m deležni redkega jubileja, ko so proslavljali 701etnico obstoja osnovne šole v Podzemlju. Pred 70. leti je bil postavljen temelj prvemu prosvetnemu hramu, ki je vabil pod svojo streho tedanjo mladino, da jo izobrazi in ji omogoči podlago za nadaljnjo izobrazbo večjega obsega.
Pripravljalni odbor za proslavo tega jubileja je povabil k slavnosti v Podzemelj vse učitelj-stvo, dosedaj službujoče na tukajšnji šoli. In res,
odzvali so se temu povabilu malodane vsi učitelji in učiteljice. Prav tako so se odzvali vsi oni, ki so obiskovali to šolo, od najmlajših do najstarejših učencev. Ogromna pisana množica ijudstva pred to jubilejno šolo je dokazala, da zna cenit: korist in potrebo osnovne šole. To nam je ponoven do-
IZ POPOTNIKOVE TORBE
t Tine Šubic
Poljane, 23. oktobra."
Zadnji ponedeljek popoldne med pogrebom našega rojaka profesorja Franketa v Ljubljani je umrl tu v Poljanah naš zvesti pristaš g. Tine Š u -b i c, posestnik, po poklicu prvotno podobar, pozneje poštar. Že zadnja »Domovina" je prinesla njegovo sliko, ki ga predstavlja kot 621etnega moža. Njegov pogreb se je vršil v sredo 19. t. m. dopoldne ob veliki udeležbi domačega in sosednjega prebivalstva. Pevci so mu zapeli žalostinke pred hišo, v cerkvi in na grobu, kjer sta se poslovila od njega gg. L. P. in J. D. v imenu gasilcev, ki so ga tudi nosili na zadnji poti.
Pokojni Tine je bil naslednik na rojstnem domu slavnih naših slikarjev bratov Šubicev, Jurija in Janeza, po smrti očeta Štefana v letu 1884. Kakor je bila sploh vsa Šubičeva rodbina umetniško navdahnjena, tako je imel tudi pokojni Tine umetniški talent. Ker je bil že prej po očetu določen za naslednika na domu, se je tedaj po dovršeni osnovni stirirazredni šoli v Škofji Loki izučil pri očetu na domu umetniške obrti, podobarstva, kar je bil glavni poklic pri hiši. Dobro se je izučil te obrti, katero
slovenskega Štajerja vrnil domov v naše prijazno
/-*	i.vv	>7	•	t t	,	.1	111 puiltuu	V11V/	1U 11C1111 J V/ fUUV VVU UU"
Središče. Z neumornim delom si ustvaril svoj kaz> da na§ narod ,jubi napredek ler da je vse, , dom in je pel glas Tvojega kladiva daleč cez nas kar se danes od tove strani po2enja proti raz_ | trg m okoheo tudi v bratsko Medmurje in so mahu osnovne goIe< proti volji naroda samega romali izdelki Tvojih spretnih rok globoko v bela, 2e sam ]ed na to pestro sliko starcev in medmurska sela. Ob Tvojem odru so plakah hr-1 stark; mož in ž miadeničev in mladenk, de-, vatski seljaki z nami, ko^so videli, da je mrtev k]ic jn dečkov je vsakogar, ki se učiteljsko udej-njihov in nas mojs er Jože Organiziral si nase stvuje> navda, s pogumom za nadaijnje delo v obrtništvo, mu postal načelnik v Zadrugi in pr- smeri izobrazbe najširših plasti našega naroda. voporitelj za njegov prospeh. b svojim delom si ;Vsak 51oyek
je dobil vtis, da med narodom ia dajal ceno in veljavo našemu geslu^Delu čast* podzerneijsko šolo ne bo nikoli prišlo do na-tvoj neustraseni nastop je podžigal in budil sprotstva
in da bo narod podprl učiteljstvo krep-samozavest našega malega človeka prej pri nas ko pri delu za izobrazbo in vzgojo miadine in
na kmetih preziranega malega obrtnika. Kot pr- j osta]ega naroda.
voboritelj si mu branil pravice v občini. Z idealno ] požrtvovalnostjo si pomagal graditi središko so-
Če poiščemo vzrok za to vladajočo ljubezen med šolo in narodom, ki smo je bili deležni, ga
kolsko gnezdo in načelovalI mladim narodnjakom. I ,ahko takoj najdemo/ Ta vzrok je smotreni in Z vso silo si se oklenil velike demokratske ideje ] pog^eno delo prednikov sedanjega učiteljstva.
in kot prvi si korakal pred nami v borbo, kjer se ruši staro, da se zgradi novo: za malega človeka, za svobodnega človeka, za naprednega človeka. Delal si mnogo, mnogo in nenadomestljiv si, kajti malo nas je. Padel si sredi borbe, a mnogo je še posla pred nami in težka borba nas še čaka. Spomin na tebe bo ostal med nami neizbrisen.
Sijajna napredna zmaga na Raki
Raka, oktobra.
V nedeljo 16. oktobra so se vršile občinske volitve za našo občino. Vložene so bile tri kandidatske liste. Rezultat je bil naslednji: Gospodarska stranka (združeni SDS in SKS) je dobila 210 glasov (12 odbornikov); Neodvisna kmetijska stranka (sestavljena samo iz treh vasi) 54 glasov (3 odbornike); Kmetska zveza (oficijelna klerikalna lista) 180 glasov (10 odbornikov).
Raka je zopet pokazala, da je napredna. Tukajšnji klerikalci, ki so bili še od 11. septembra
Tudi sedanje učiteljstvo se je izkazalo kot vreden naslednik prejšnjih kulturnih pionirjev v tem kraju. Posebno hvale vredno je, da duhovništva učiteljstva ne ovira, temveč ga podpira. To mora le roditi lepe uspehe.
Jubilant slavnostnega dneva je bil zaradi svojega dolgotrajnega in neumornega delovanja aa tukajšnji šoli nadvse priljubljeni g. Ivan B a r I ei nadučitelj v pokoju, 861eten starček s svojimi nekdanjimi učenci, že tudi osivelimi možaki, ki je tvoril pravo atrakcijo dneva.
Ob 9. se je vršila slavnostna seja krajnega šolskega odbora, ki jo je otvoril predsednik g. Anton Pezdirc iz Gradaca. Po otvoritvi seje je takoj predal besedo sedanjemu šolskemu upravitelju g. Matku Ljubiču, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem g. Ivana Barleta, njegova sinova kanonika g. Janka in šolskega upravitelja v Metliki g. Konrada, oblastnega šolskega nadzornika g. Engelberta Gangla, dolgoletno učiteljico gospo Megušarjevo, prejšnjega okrajnega
šolskega nadzornika gosp. Lukežiča, sedanjega okrajnega šolskega nadzornika g. Vizjaka ter ministra n. r. g. dr. Županiča.
Po pozdravu je predlagal za častnega predsednika g. Engelberta Gangla, kar je zbor tudi soglasno sprejel. Častni predsednik g. Gangl je cot belokranjski rojak toplo pozdravil vse navzoče ter na kratko orisal veliko delo dosedanjega učiteljstva šole. Njegovemu pozdravu je sledil govor okrajnega šolskega nadzornika g. Vizjaka, ki je pojasnil zahtevo po razvoju osnovne šole v pravcu sedanjega modernega časa. Pri slučajnostih je izročil g. Julij Mazelle, župan iz Gradaca, g. Ivanu Barletu kot svojemu nekdanjemu učitelju spominsko knjigo s podpisi vseh učencev in učenk, ki še žive. Starček jo je ginjen sprejel ter izjavil, da bo ta knjiga šla z njim v grob.
Po zaključku slavnostnega zborovanja se je vršila proslava pred samo šolo. Kot prvi govornik je nastopil sedanji upravitelj g. Matko Lju-»č in govoril o pomenu šole, obenem pa na tratko podal zgodovino podzemeljske šole. Za njim je dobil besedo g. Julij Mazelle in omenjal zaslužno delovanje učiteljstva na tej šoli, zahva-jeval se je učiteljstvu za njegovo dosedanje delo n ga pozval, naj tudi vnaprej deluje v prid šoli n narodu. G. Smuk, župan občine Podzemelj, je zročil g. Ivanu Barletu diplomo častnega članstva občine Podzemelj. G. Štrucelj, župan iz jribelj, je pozdravil zborovalce z željo, da se uresničijo vse izrečene besede predgovornikov.
V imenu prosvetnega oddelka je imel daljši govor g. Engelbert Gangl. V njem je poudarjal zvezo med šolo in domom, učiteljstvom in starši ter mladino, obenem pa skupno izobraževalno delo v korist naroda, države in domovine. Svoj govor je zaključil z vzklikom kralju Aleksandru.
Vse ljudstvo se je zatem napotilo na pokopališče, da se na grobu zahvali tudi umrlemu učitelju Rihardu Megušarju. Tu je opetovano govoril g. Gangl. Vršila se je še služba božja, ki jo je opjravil ob asistenci duhovščine bivši učenec podzemeljske šole, sedaj kanonik v Zagrebu g. Janko Barle.
Popoldne je bila v novi šoli akademija z zelo pestrim in lepim sporedom, ki je krasno uspela, s čimer je bila proslava zaključena in se je prijela prosta zabava pri Lužerju.
Ob zaključku pripominjamo, da so take proslave najučinkovitejše zbliževalno sredstvo za sodelovanje med šolo in domom. Vsem jubilantom naše iskrene čestitke, a vsem bivšim učencem in učenkam podzemeljske, gradaške in gri-belske občine kakor tudi učiteljstvu našo zahvalo za tako lepo prirejeno proslavo.
X Prva pomlajevalna operacija na Dunaju Dunaj je doživel velik dogodek. V zdravilišču «Hera» je bila po znanem načinu pomlajevalnega zdravnika Rusa Voronova izvedena prva pomlajevalna operacija, in sicer na dveh bolnikih v starosti 66 in 70 let. Operacijo je izvedel dr. Ema-nuel Schleier, ki je pri profesorju Voronovu študiral pomlajevalne operacije. Ob priliki operacije so se v zdravilišču «Hera» zbrali odlični znanstveniki, učenjaki in zdravniki, da prisostvujejo izrednemu poskusu. Kakor znano je treba v svrho pomlajevanja prenesti opičje žleze na človeka in v ta namen je bil določen mlad pavian (vrsta opic), katerega je dr. Voronov poklonil svojemu tovarišu. Paviana so iz kletke pregnali v lesen zaboj, ki so ga popolnoma zaprli in onemogočili dovod zraka. Skozi malo luknjico so v zaboj vbrizgali kloroformov eter. Pavian se je sicer
%mmmho(i
86
upiral plinu in je držal šapo na odprtini, toda plini so ga kmalu omamili in končno se je opica zleknila v kotu in zaspala. Nato so jo prenesli na poseben operacijski stol in ji odvzeli žleze. Te žleze so bile prenešene na oba bolnika. Operacija je trajala približno dve in pol ure. Dr. Schleier je izjavil, da sta oba bolnika operacijo dobro prestala. Seveda se bo dal vpliv prenosa žlez ugotoviti šele v prihodnjih dneh. Operacija se je izvedla brez vsakih težkoč, bolnika nista trpela nikakih bolečin. Tudi pavian, kateremu so vzeli žleze? se počuti dobro. Opica se je kmalu po operaciji zbudila iz omotice in je bila skoro tako živahna kakor poprej.
X Mehiški razbojniki zopet napadli vlak. Mehiški razbojniki še vedno uganjajo svojo strahovlado. Ni še pozabljen strahovit razbojniški napad na potniški vlak, pri katerem je bilo pod vodstvom treh katoliških duhovnikov na strašen način umorjenih okoli 200 potnikov, že poročajo o novem drznem roparskem napadu. Te dni so roparji sredi Mehike napadli vlak in ga popolnoma oplenili. Položili so na progo dve bombi, ki sta eksplodirali in prisilili strojevodjo, da je vlak ustavil. Pri napadu je bilo osem potnikov ubitih, a več ranjenih. Tolovaji so odnesli 50.000 dolarjev. V vlaku so se tudi vozili sorodniki predsednika Callesa, ki so pa srečno odnesli pete.
X Pogrebci so prišli a mrliča ni Wlo. Na gra-škem pokopališču se je zbralo te dni lepo število pogrebcev iz Hausmannstattena, da izkaže zadnjo čast priljubljeni gospe Schutzovi. Pogrebci so 'čakali in čakali, a voza z mrličem, ne duhovnika in ne edinega sina pokojnice ni bilo od nikoder. Po dolgem čakanju so se obrnili do pokopališčne uprave, kjer so zvedeli v svoje veliko začudenje, da pogreb sploh ni bil napovedan. Na potu domov so po daljšem razmotrivanju prišli do zaključka, da jih je sleparsko potegnil za nos mladi sin gospe Schiitzove. Ta je namreč pred nekaj dnevi obiskal vse svoje sorodnike ter tožil, da mu je mati na smrt bolna. Dan pozneje je prišel naznanit, da je mati umrla in je ob tej priliki vsakega naprosil za večje ali manjše posojilo za pogreb. Ko so mu vsi dali, je vse lepo povabil na pogreb in izginil. Drznega sleparja so sedaj zaprli, mati, sicer ces že v letih, pa nima drugih težav, kakor žalost nad pokvarjenim sinom.
X Stroi, ki dela na besede. Iz Ncw Yorka poročajo o čudni iznajdbi ameriške tehnike. Neko podjetje je baje sestavilo zanimivega mehaničnega moža, ki uboga na posamezne človeške glasove in zna na povelje odpirati vrata, prižigati luč in pometati sobo. Vest prihaja iz Amerike in je zato ameriška ali po naše neverjetna.
X Uživanje jeter proti slabokrvnosti. Slabokrvnost je zelo razširjena bolezen, ki se pojavlja v raznih oblikah. Veliko zlo, ki ga povzroča slabokrvnost, je slaba odpornost nasproti drugim boleznim. Za zdravljenje se uporabljajo različna sredstva, kakor ribje olje, arzenik, železni preparati in drugo. Povsem nov način zdravljenja je uvedel v naše zdravilstvo dunajski zdravnik dr. Pal, namreč zdravljenje slabokrvnosti z uživanjem jetrne hrane, oziroma izvlečka iz jeter. Povsod se je pokazalo, da ima to
zdravilo nenavadno zadovoljiv uspeh. Slabokrvni uživajo kar največ telečjih ali govejih je« ter, in sicer pečene. Priporoča se, da sne za težjo slabokrvnostjo bolna oseba vsak dan vsaj 300 gramov jeter. Zelo verjetno je, da se bi mnogim ta hrana kmalu pristudila, če bi jo uživali dan za dnem v taki količini. Na dunajskih zdraviliščih si pomagajo tako, da jo prirejajo na razne načine.
X Samomorilni poskus stoletne starke. V mestu Arad na Madžarskem se je lOOletna starka Barbara Boltz naveličala življenja. Pred dnevi, ko ni bilo nikogar doma, se je praznično oblekla,; postavila na vsako stran svoje postelje po eno gorečo svečo, legla v postelj, katero je posula z rožami in si prerezala žile na rokah. Roki je nato prekrižala na prsih. K sreči se je vrnil medtem domov eden njenih sorodnikov. Prestrašen je opazil starko med rožami in prižganimi svečami v mlaki krvi. Pozval je hitro zdravnika, ki je ugotovil, da je starka še živa. Prepeljali so jo takoj v bolnico. V pismu, ki ga je napisala pred samomorom, je starka navedla, da se je naveličala življenja in da noče biti več kamen spodtike med sorodniki, ki so morali skrbeti za njo.
ŽENSKI VESTNIK
Makaroni s paradižniki. Makarone zlomiš, vi lahko osoljeni vodi dobro četrtinko ure kuhaš, odcediš in poliješ s precejšnjo količino mrzle vode. Nato jih dobro otreseš in deneš v vročo! mast ter primešaš pasirane, gosto kuhane paradižnike. Pusti dušiti in potresi gotovo jed pcj okusu z zribanim trdim sirom.
Kolač za zdravje. Dobro premešaj 8 deka-gramov sirovega masla (ali kakšne druge masti) z 10 dkg sladkorja, 2 rumenjakoma, 1 celim jajcem, 36 dekagrami moke, 1 pecivnim praškom in s toliko količino mleka (ali tudi vode), kolikor je potrebno za gladko testo. Nato primešaj 3 de« kagrame rozin in malo zribanih limonovih lupin. Peci zelo počasi v primerni posodi,,ki je dobro namazana z mastjo!	_
Listnica uredništva
Velike Lašče. Dopis po tiskovnem zakonu zelo nevaren za Vas, ker je mnogo preoster.
Vinogradniška tata. Notica pod tem naslovom nima nikjer označenega kraja, kje se je tatvina dogodila. Tudi sicer je notica nejasna.
Dobrepolje. Nemogoče, ker je proti zakonu. Stranice pri Konjicah. Proti tiskovnemu za-konu.
Gornje Skopice. Dopis izročimo tajništvu SDS, ki Vam bo odgovorilo.	j
\ZA SMEH IN KRATEK ČAs\
Žena (v m^n
ukradli svdi,<xl j Mož: «'iV ' ! kakor jaz; . :
Siromak mož.
iii): «Ubogi tigri, ki so jir t.-r jih zaprli v kletko!»
" ->- iki pa vendarle še , .;] j vsaj razsajati...»
DOMOVINA
Stran 12
Dober svet.
Nameščenec: «Gospod ravnatelj, prosil bi vas za povišanje plače. Imam pet otrok, a šesti je na potu.»
Ravnatelj: «Da, da! Pametno pa bi bilo, če bi pokazali več prizadevanja v uradu, kakor ' doma ...»
Njegovo orodje.
Jetničar: Kaj še čakate? Kazen ste prestali in ! pojdite!«
Odpuščeni jetnik: «Da, da, toda s čim naj se preživljam, če mi n'e vrnete orodja za izvrševanje mojega poklica?«
Jetničar: «Kakšno orodje?«
Odpuščeni jetnik: «No, moje vlomilsko orodje...»
Zahvalna izjava.
G. drju. I. R a h 1 e j e v u
Beograd e
Kosovska ulica 43.
Spoštovani gospod doktor! Tudi jaz se Vam moram zahvaliti. V poletju sem naročil za mojo ženo dve steklenici Vašega zdravila, katero ji je tolike pomagalo, da je v enem mesecu popolnoma ozdravela. Razen tega tudi za Draginjo Dakmav-je,- Marka Ctriča, Nikolo Markova, Djurašica, katerim je vsem pomagalo. To je moje sedmo pismo.
Stapar (Bačka), 12. avgusta 1926.
Nenad Brkič.
Zdravilo ..RADIO BALSAMIKA" izdelu/e, oro-daia in razpošilja oo povzetja laboratorij RADIO BALSAMIKA" dr/a. I. Rahlejeva v Beogradu, Ko' sovska ulica 43.	o	2tt2
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 PTUJ, Slovenski trg aei
Dva siromaka
izredno ni'.ki ceni direktno it tovarniškega skladišča 8 dni na ogSed. Gramofoni od 345 Din, violine od 95 Din, b rmonikeod85 Din dalj.-. Citre, gitare. mandoline, tamburice, pihala itd. Velik kata.og zastonj! Zahtevajte ga tai:oi od tv. skladišča
MEiNEL 9N HEROLD
tovarna glasbil in gramofonov, M H RIB 0 R ŠT 104
za prestopno leto 1928.,
ki ima 366 dni.
,, VELIKA PRATI KA." je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od nalili pradedov najbolj vpoštevan in ie še danes najbolj obračan.
Letošnja obširna izdaia se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
,/VELIKA PRATIKA'- je naiboljši in najcenejSi družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri	251
]. Blasnika nasledkih, 'S Uobllana, Breg 12.
Matevž: «Zakaj ne greš več zvečer ven?»
Matija: «Zabranil mi je zdravnik uživanje vsakega alkohola. No, saj se tudi ti držiš vedno doma. Zakaj pa?»
Matevž (ki ima hudo ženo): «Meni pa je domači zdravnik skril suknjo ...»
Nima prav.
Sprevodnik: «Gospodična, psa ne smete vzeti s seboj v kupe!«
Gospodična: «Pa saj to ni pes, temveč je psica!»
Dunaj prej in sedaj.
Bilo je na Dunaju leta 1913. v času Jadranske razstave.
Tedaj so se pripeljali trije gospodje pred hotel Miiller. Prvi je bil iz Prage, drugi iz Budimpešte in tretji iz Zagreba.
«Iz province«, je rekel omalovažujoče vratar.
Na dunajski jesenski velesejm 1927. so se oni gospodje zopet pripeljali pred isti hotel. Prvi gospod iz Prage, drugi iz Budimpešte in tretji iz Zagreba.
«Inozemci,» je spoštljivo zašepetal vratar.
«D i e Muškete«.
Pri sodišču.
BOLrti UA P JUCIH!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi
Umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom
prehranjevanja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal le 10.000 izvodov zastonj, zato pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov:
6E0RG FULSffER — Seplin-Heuholln,
Ringbalmstrasse Nr. 24. Abt. 881 263
v Murski Soboti (Prekmurje)
Zvezna ulica 222
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči računi po
brez vsakega odbitka
Večji znesek z daljšo odpovedno dobo po dogovoru.
Poštni čekovni račun Stev. 12.628
Najboljši in najlepši nakup blaga, jesenskega in zimskega za ženske in moške obleke ter drugih
p	8 ~ nri PF9NIKII'
neveste in ženini, pri nakupu bališča.	III I g 11 11 g ■ 11\ |
POZOR šivilje, krojači! Zahtevajte vzorce! Ml ■ I ** ■■VI	* W
--—-
Priča (popolnoma plešasta): «Gospod sod-rtdfc, lasje so mi vstajali pokoncu, ko sem gledal jrse to.»
Sodnik (strogo): «Opozarjam vas, da ste pri-pegli...»
.Jriala za konzorcij .Domovine, Adolf Rib nI k ar.	Urejuje Vlad. K a pu s.	Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.