Dopisi. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (DruStvene zadeve.) Tukajšnje gasilno društvo si je izvolilo to pomlad naslednje načelništvo: Alojzij Cagran je načelnik, Matija Cagran njega namestnik, Martin Pintarič je vodja plezavcev, Ferdinand Hrašovec namestnik, Martin Fekonja vodja brizgalničarjev, France Slana namestnik, g. Alojzij Majcen tajnik in France Strniša nadzornik gasilnega orodja. Pri shodu dne 14. maja predlagal je načelnika namestnik, da se opusti nemško, ter uvede slovensko povelje, pri čemur so se nekateri mrmraje odstranili, toda večina je ostala ter enoglasno odobrila in sprejela predlog. Vrli Jurjevfiani, le pogumno naprej! Saj Vas je že itak predolgo kazil madež nemške komande. Že dolgo je bilo treba kaj takega odpraviti, kar se je pa pod novim načelništvom sedaj zares zgodilo. Vam, zavedni možje in mladeniči jurjevški, pa kličemo: Pristopite k prenovljenemu društvu v obilnem številu, kojega geslo je: delovati Bogu v čast in bližnjemu v pomoč! Od Sv. Križa pri Mariboru. (Tužno ponesrečene spletkeproti občinskim volitvam). Dne 16. februarja imeli smo pri nas občinske volitve. Udeležba ni bila mnogobrojna, vendar pa smo dobili v novi občinski odbor prav dobre in čile moči, med temi župnika Fr. Kocpeka in našega rojaka dr. Pipuša, katera nam Bog ohrani še prav mnogo let, tako da smo lahko bili zadovoljni z izidom volitve. Ni pa bila tako zadovoljna z novim odborom naša nemško-politična strančica, katero je podpiral tudi privandranec Florijan Schauer, tisti Schauer, katerega so nam poslali Šentpeterčani pri Mariboru, in katerega smo jim pripravljeni takoj vrniti, ako bi se jim kedaj začelo po njem tožiti. A Schauer ni imel sam vajeti nasprotnega nam gibanja v rokah. Podpirala sta ga še nek drugi privandranec Kohlberger in pa p. d. Prtlak ali kakor se sam piše: Anton Schautzer. Ta je pri volitvi zavoljo tega, ker mu Schauer ni odborniškege glasa dal, za en glas propal. Proč s starim županom, proč s »farjem« in »dohtarjem« bil je bojni klic nam nasprotujoče stranke. Ker pa jim ni šlo po sreči, skrpali so pritožbo, nalovili nad 50 podpisov pri živih, a eden se je celo še mrtev podpisal. Pa glej ga spačka! Ker v postavnem roku ni bilo nobene pritožbe naprej, vrSila se je volitev župana v določnem času. Na pozneie došlo pritožbo se županu sicer ni bilo treba več ozirati, vendar pa je ta poslal ves volilni akt višjim oblastim, da se prepričajo o pravičnem zapisovanju volilnih glasov. Poprej že pa sta bila prisiljena zapisnikarja tožiti Prtlaka zaradi javnega obrekovanja. Kratek izid te dolge pravde je deloma razviden iz »Izjave« Ant. rfchautzer-ja na drugem mestu cenjenega »Slov. Gosp.«. Poleg tega plača Prtlak še 10 gld. kazni križanski šoli za učila in pa stroške, katere je g. dr. Pipuš podaril šoli v isti namen.. Slava g. dr. Pipušu! Ko bi gg. zapisnikarja kot tožitelja ne bila voljna, z lepa pogoditi se s Prtlakom, videl bi bil poslednji ves drugi, zanj osodepolni uspeh rovanja zoper zadnjo občinsko volitev pri Sv. Križu. Gosp. M. Elsniku pa, kateri že 22 leto nosi težko breme občinskih skrbi, želimo še mnogo lepih dni! Ormož. Dne 18. t. m. so prišli maturantje iz varaždinske gimnazije v naš kraj, v slavni, žal nemški Ormož, ter si ogledali okolico do Velikenedelje. Bilo jih je 19 nadepolnih krepkih mladeničev, ki bodo v kratkih dneh prestopili gimnazijski prag ter odšli vsak po svoiem nagnenju pripravljat se za svoj izvoljeni stan. V gostilni pri »Solncu« so obhajali svoj izlet. Povabili so tudi svoje čč. gg. profesorje, od katerih se jih je 7 vdeležilo izleta. Otroško ljubeznivo in z navdušeno zgovornostjo napivali so mladi gospodje drug za drugim pri banketu svojim učenikom, ter se zahvaljevali za nauke, trud in potrpežljivost pri njihovi vzgoji. Še lepše pa so odmevali krasni govori veleč. gg. profesorjev, s katerimi so odzdravljali kakor pravi očetje svojim učencem in v njih naglaševali, naj ostanejo vedno značajni, zvesti Bogu, sv. kat. cerkvi in mili svoji domovini. Obljubili so jim, da jih hočejo po prestani maturi s svojim profesorskim blagoslovom poslati med svet! Čestitam slavni starodavni varaždinski gimnaziji, ki ima take katoliške narodne može kot profesorje, še bolj pa čestitam mladeži in njih starišem, ki lehko z mirno vestjo izročajo svoje sine v roke takim izvrstnim in vestnim možem! Slava Cč. gg. profesorom, maturantom pa najboljšega vspeha pri zrelostnem izpitu! Na veselo svidenje zopet na slovenski zemlji! Štaiareo. Planina. Cenjeni gospod urednik! Morda ste že slišali kaj o občini Golobinjek! Ako ne, Vam hočem pa jaz nekoliko povedati: Občina Golobinjek je majhna občina pri Planini, pa ima veliko nasprotnikov. Nekdaj je bila res edinost v tej občini; ljudstvo je v občinski odbor prostovoljno volilo le tist^ može, kateri so delovali za blagor občine in narod. A sedaj je v tej občini začel znani planinski Schescherko mir kaliti. Dne 9. t. m. na dan volitve v občinski odbor je stala cela gruča ljudi pred Schescherkovo prodajalnico. Schescherko jim je tako dolgo prigovarjal, da so mu obljubili voliti ptujca, ki je nasprotnik našega naroda in vere. Schescherku se je pridružil še tukajšnii oskrbnik, mogočni (?) Schwaller. Tudi on ni varčeval z jezikom. Po dolgotrajnem prigovarjanju odšla je omenjena gospoda se svojimi privrženci proti občini Golobinjek, akoravno ni imel nobeden v tej občini pravice voliti in ne voljen biti. G. Schwaller je na volišču strogo nadzoroval svoje delavce, ter si zapisoval zveste in nezveste mu volilce. Nezveste je po volitvi, kakor čujemo, spodil iz dela. G. Schescherko je sicer imel neko pooblastilo, toda bilo je neveljavno, zato mu ni bilo dovoljeno voliti. Po vseh kotih so iskali volilce, še na Stratelna in Ocvirka niso pozabili. Pa vse skupaj jim ni nič pomagalo, propadli so in to najbrž za vselej. G. Schescherko in Schwaller sta bila po volitvi popolnoma pobita in poparjena. Njiju moč in upliv ne segata daleč. G. Schescherko je v svoji sveti iezi obljubil, da bo za spomin na svoj sijajen propad v Golobinjaku ustanovil »Schulverein«. Strašno! Po dokončani volitvi so se Schescherkovi privrženci kar razškropili, kajti sram jih je bilo, da so se dali tako na led speljati. Vsem vrlim slovenskim voliicem, kateri so nemčursko stranko v Golobinjeku tako neustrašeno zavrnili, pa kličemo >živijo«. Nova Štifta pri Gornjem gradu. Prav imajo tisti, ki trdijo, da naša društva naj ne skrbijo samo za zabavo, nego tudi za pouk ljudstva. Tudi naše društvo se strinja popolnoma s tem mnenjem, a vendar se mu dne 14. t. m. to ni posrečilo. G. potovalni učitelj Jelovšek je bil pravočasno naprošen in je tudi obljubil omenjenega dne priti predavat tukajsem o živinoreji, a nepričakovane ovire so ga na ta dan zadržale in obljubil je gotovo priti na dan 1. junija popoldan ob treh v tukajšnjo Solo, kamor se najvljudneje vabijo priti takrat vsi domačini in tujci v prav obilnem številu. Navzlic omenjenemu zadržku se je obnesel vendar drugi del, namreč veselica, tukajšnjim razmeram primerno, v občno zadovoljnost obiskovalcev. Ob 7 uri otvori g. predsednik Ivan Kelc veselico s prisrčnim pozdravom na navzočnike in trikratnim živio-klicem na našega presvetlega cesarja — mučenika, na kar se je zasvirala cesarska pesem. Na to se je vršil šaljivi srečolov z mnogimi, vmes tudi prav originelnimi dobitki. Med prosto zabavo so nas očarali gg. pevci društva »Lire« iz Kamnika večkrat s prav divnim petjem; slišati je bilo tudi več prav navduševalnih pozdravov in napitnic. Pozno v noč smo se razšli z obljubami, da se pri jednakih prilikah vidimo zopet tu ali tam, zdravi in veseli! Da se je pa veselica onbesla tako izborno, — vsled česar je tudi g. blagajničar zadovoljen — imamo največ zahvaliti gg. iz Kamnika in Gornjega grada. Prisrčna iim bodi zahvala, ter na zopetno veselo svidenje!