lil

m
i mm»
Zlata hruška.
(Drugi del). *)
Ko so Radoveilec zopet od padca zave, mu je zala plesavka iz rok zginila in on leži pred srebrostenim in zlatarn kritini gradam. On si mane oči, se prijema za čelo in se debelo okrog ozira. To početje bi bil še dalje gnal, ko bi ne bili iz grajskih vrat štirji pritlikovei privihral in ga z besedami: Nov lov za gospo ! silovito napadli. Radovedec je bil korenjašk mož in zlo ga je mikalo pritlikavce s krepko pestjo odgnati. Pa besede lov za gospo ! ga tako potolažijo, da se brez overe pritlikavcam povezati in odpeljati da. Le to bi bil rad vedel, kakšni gospej bo služiti mogel. Ri bila stara, bi bile gotove sitnosti v službi, pa pogina se vender tudi tu ni bal; zakaj neover-žljivaresnica je, de lepota vsem dopade in de jo slasti stare gospe po vrednosti cenijo, de je pa on zares postaven možak bil, so mu pa zerkalaste, srebrosvitle stene pričale. Ri bila pa gospa mlada; o potem bi bila pa sužnost še sladka in še marsikdo drugi bi se ji bil z radovoljnostjo vklonil. To premislivši je jel Radovedec že ta in un naklep kovati, kako bi se oblastnici prikupil, ktero mu domišlija če dalje bolj živo v pervim cvetju mladosti pred oči stavlja. Zlo neprijetno se mu te misli raz-kade, ko ga pritlikavci namest v krasno izbo krasne gospe v konjsko stanico pripeljejo ter mu odkazavši, kaj mu je vsak dan storiti odidejo in vrata terdo za sabo zaklenejo. Kraj, v kterim je bil, sicer ni bil štali podoben: imel je ogiajen tlak,svitle stene, marmeljnove jasli in mehko, pirnato posteljo, pa nikdar za plačilo oblastnice viditi, je bila vender pre-grenka osoda, ki se je le sčasama pozabiti mogla. K sreči je imel Radovedec kratkočasno družino: tri konje, ki so tudi človeški jezik znali in zatorej po dokazu verjetnigaHerderja tudi um in pamet imeli. Ker jim ni bilo treba kakor ljudem za živež skerbeti, so imeli ti ču-dovitni žebci priložnost in čas se šc veliko veliko bolj izobražiti, kakor to človek zamore, tedej tudi Radovedec z veliko pazljivostjo njih po pol ure posluša.
*) Ki ni lanskiga časnika bral, mu v kratkim
pervi del povemo. Radovedec je mojrel zavolj svoje učenosti svoj staroljubni dom šišmiševo zapustiti in pride po mnogis poskusih si lačen žclodec nasititi, v deželo bolniga kralja, kte-rimu jo prorokovaeo, de ga le okus zlate hruške oteti zamore. Kralj obljubi prinesitelju ozdravila svojo hčer dati. Radovedec jo hoče dobiti in pleza sedem let v drevo verh pridši pa na klopici, ki je jondi, zaspi in pade v sladki sanji, de z zalo deklico pleše, v bližnje nebo. Vse dogodbe, ki tu slede, so tedaj v raznih krajih nad nebezam misliti.
(Dalje sledi.)
Cestopis.
(Dalje.)
Neka posebna skrivnost je v značaju i zgodovini slavenskoga naroda, da se pri njem mest-njanstvo (gradjanstvo, Biirgerthum) razviti ne more; ne samo pri Rusih, tudi pri ostalih slavenskih ljudstvih se nikder ne vidi krepko razvijanje gradjanstva. Ne Polaki ne Jugo-slovcni ga neso razvili, pri Čehih pak je grad-janstve od Nemcov osnovano, u čeških mestih še do danešnega dne večidel Nemci stanujo.
Duže kot pol stoletja si je ruska vlada prizadevala, gradjanstvo osnovati. Katarina II. je za Gradjansko vstavo ukaz dala v nemškem duhu, na nemško kopito! Moramo spoznati, da vsi ti ukazi so bili le nevgodno delo brez zaželjenoga konca, kteroga si je vlada obetala. Pri Rusih je močen duh pritovarše-vanja '). Nemški duh pridruževanja 2), na kterem je gradjanstvo utemeljeno, je narodnomu značaju Rusov zevsema. Duh pridruževanja je protiven narodnim običajem, družbinskim navadam raskoga ljudstva, mislim da se tudi ni-kol vkoreninil ne bode.
Rus je za vse spodoben i prebrisan. Rus lahkič med vsemi narodi ima naj več praklič-koga razuma si kak primeren stan izvoliti. Alj kar je Nemcu tako prirodjeno, nagnjenosti ljubezen do svojega stana, do svoje obrtnic, svojega rokodelstva; toga Rus neti ne pozna.
Pravi Nemec ljubi svoj stan, ga noče s ni-kakim drugim zameniti; svojej obertnii, kterej se je enkrat posvetil, ostane veren; opravlja svoje rokodelstvo z ljubeznjo, stanovitnostjo, nekakim ponosom , 011 išče svoje hvale u tem, da se v svojem delu do popolnosti izobrazi, ga veseli, če mu delo po sreči izide. On misli, da je po previdnosti k temu svojemu izvoljenoniu stanu poklican, da temu poklicu mora tudi zvest ostati.
Ne tako Rus; zvekšine odloči primerek, ktera med mnogimi sposobnostmi (ktere mladeneč ima) se naj pred naj izobrazi. Zemeljski gospod poišče med mladenči svojih rabov na veliko izvoljo, kteri bodi črevlar, kteri li kovač kteri li kuhar, kteri li pisar i. t. d. Skrbni vlastini 3) da dobrih rokodeleov dobijo, dajo tudi mladenče meštrom na 3, 4 do 8 letuuk. Polkovnik ukaže u svojem polku brez težke izvolitve: Toliko i toliko niomkov ima biti se-dlarov, toliko kovačev, ti imajo biti godci uni pisari u pisarnici!
Pa res to postanejo, ino sicer vsikdar ne-kakvo urnostjo i prebrisanostjo! Iz teh bivajo praviloma naj poštenii naj bolji rokodelci, delavci in umetniki, ker od zunajne oblasti pri-
') 1'ritovaršenje — associatio,
2)	Pridruženje -—• corporatio.
3)	Vlastin — Gutsherr.
morani potem pri svojej enkrat početi obertnii tudi ostanejo. Pri kronskih kmetih je prvi nagib za mladenča od starišev ali žlahte ali pak si sam izvoli kakšno delo. Se je mladeneč ka-kvoga rokodelstva sam lotil, ni misliti, da bi se v teistem do popolnosti izobrazil. Ljubezni ali povdanosti do svojega stana, do svojega rokodelstva nema nikake.
Je Rus postal bogat tergovec ali tovarnik, on vendar ne ljubi, ni natvezan na svoj stan, na svojo obrtnio. Ta mu je le pomoček obo-gateti. Priprosti mužik, kmet, je ljubezniv, iz srdca dober, ko brže pak si bogatstva pridobi, špekulant, trgovec postane, je popačen i velki lupež !
U vsih velikih mestih še vidiš lastovite podobe, lastovite .noše. Tudi v nemških mestih še naideš ljudi v deželnej noši, alj to so že redke iznimke! Mestni stanovniki so povsodi deželni obleč zavrgli, le seljani vbližnih ves-nicali so še v deželnej obleki ostali. V Moskvj*' so vsi stanovniki uižjih vrst tedaj do 9/10 še vnarodnej noši. Med temi vidiš čudne, vmes tudi odviše značajne podobe. Med temi je naj naj bolj lastovita podoba dvornikov. On je hišni hlapec i vratar. Dvornik je leto i zimo na dvorišču, pod uvoznimi vratami ali na cesti. Ima pazili na cesto, da se u lepej snagi obrane; ako li toga ne včini, gorje jemii njegov dober stric budočnik se nič ne šali! Žjulroma I zvečer ti nevtrudno pometa pred hišnim kapom ali na dvorišči, čegar neomenjen gospod on je. (Od dvorišča tudi ime dvornik.) On je srednik med hišnim gospodom i med najemniki. 4) On ima oskerbovati vse hišne popravke, dimnike preglodovati i. t. d. Na njega se varovčia 5) obrne u všem, kar najemnika zadene, je treba jim prebivališni list podpisati ali potrebuje kakvo drugo pismo od varovčie, vseli k dvorniku pribežijo. Večidel opravlajo to službo stari vojaki, pa tudi vsak kmet rad u njo stopi.
Naj bližnji stric dvornika je budočnik. Kakor je dvornik čuvar dvora, tako je budočnik čuvar ceste. Na oglu vsake imenitnie ulice je z desek zbila bajtica, stanišče budočnika. On je naj nižji služabnik varovčie, jemu je nad-zorničtvo ceste izročene. On ima paziti, da se cesta snažna obrane, ima vediti, kdo li u vsakej hiši stanuje, pri njem se ima vse zve-diti i. t. d. Praviloma stoji budočnik veličasten v popolnej brezdelavnosti pred svojej bajticoj naslonjen na svojo močno alebardo, ter pusti ljubo solnce sijati na šubu (kožuh) svojega široka herbta.
4)	Najemniki — Miethsleute, ki najemnino plačujejo od stanišča.
5)	Varovčia — policia.
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
št. 883i. Oznanilo, c«ooci
Ker je izvoljeni izvolitvi zaztopnika namestnika dolžnih v nekdanjem novomeškemu okrožju se odrekel, bo 10. novembra 1.1. nova volitev pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Novem mestu pod vodstvam tamošnjega gospoda okrajnega poglavarja.
Kar se s tem sploh naznani.
Ljubljana 27. septembra 1851.
št. 8705/1467. Oznanilo. (neocs
Od dovoljenih solskik inilodarov z razpisom visociga c. k. ministerstva bogočastja in uka od 17. oktobra 1849 št. 7133 za učence kirurgije iz Krajnskega, je ena stopnja z začetkom šolskega leta z 120 gold. spraznjena, ki se bo podelila iz učiliščnega krajnskega zaklada.
Tisti učenci, ki se zato oglasiti hočejo, imajo svoje prošnje s priloženim kerstnim listam, s pričbo ubožnošti, slovenskega jezika in z dobrim vspehom dokončanih obeh polovic poslednjega šolskega leta in sicer naj manj če-tertega gimnazialnega razreda, do 15. oktobra 1851 pri tem c. k. deželnem poglavarstvu vložiti.
C. k. deželno poglavarstvo Ljubljana 19. septembra 1851.
Vradni list st. 00.
s"«- Oznanilo dražlic. l«'-).«'«
V čelertek 9. oktobra t. I. dopoldne med 9. in 12. uro bo v vradni pisarnici v Litii na Savi postavljenega c. k. namestnika inženirja javna dražba v najem c. k. vodostavbeni zalogi vlastnega čez PrUsnikovi tok prevaževavnega poda na Savi in zraven prištetega kmetijskega gospodarstva. lv tej dražbi se po ukazu ča-stitega c. k. stavbenega vodstva od 30. pr. ni. št. 2625 vsi, ki imajo voljo to reč prevzeti, s tem pristavkom povabijo, da se zamorejo bolj natanjki pogoji tukaj vsak dan pregledati, in da je v primerleju, ako bi bi) eden ali drug zader-žan k dražbi priti, ali ustmeno ne hotel pri dražbi govoriti, njemu tudi prosto, pred za-četjem dražbe pismeno ponudbo na 10 kr. koliku in po pogojih sostavljcno vložiti.
Postavljena cena za eno leto znese 550 gold. — vendar pa je vsacemu prosto, tudi manj ponuditi.
C. k. ekspositura za stavbe na Savi.
Lilija 21. septembra 1851.
št. 9577.	Proglas,	(179.) C 2
Podpisano c. k. okrajno sodništvo s tem naznani, da je c. k. deželna sodnija v Ljubljani za prav spoznala, Matevža Kramarja iz Gub-
nišča za bebca naznaniti, zavolj česar mu je tukajšnja sodnija Martina Ogorelica iz ško-felca za varlia dala.
C. k. sodništvo ljubljanske okolice. Ljubljana 27. septembra 1851.
Heinricher s. r.
št. 2828. Oznanilo. (j78.) 3 .
Y7isoko c. k. višje vodstvo za občenje II. oddelk je z visocim razpisom od 7. t. m. št. 533/OP poštnej postaji v Ipavi dovolilo za priprego navkreber, obstoječo iz ravno toliko konj, kolikor se jih za vožnjo navadno rabi, proti Razdertem, pri vsih izrednih poštah in izrednih berzovožnjah, ježno in postilonsko zapitnino, za celo z enojno pošto odmerjeno daljavo pobirati.
Kar zadene cesarke vožnje ima ostati pri sedanjem omenjenju priprežniii odrajtvil zraj-tane na 5/s pošte.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 18. septembra 1851.
Hoffmann s. r.