26. AVG. 1965 • -pm TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ ¿4 IP ft 1 M#. Program dela samoupravnih organov podjetja Iskra Na zadnji seji upravnega odbora podjetja je bil obravnavan tudi predlog programa dela samouprav-. nih organov podjetja. Samoupravni organi podjetja prejšnje mandatne dobe so že sprejeli tak program in se je delo razvijalo v okviru tega programa. Tako so tudi samoupravni organi podjetja sedanjega sklica pristopili k obravnavi programa dela, katerega je pripravil sindikalni odbor podjetja?" Vsekakor je program dela Važna smernica, .y katerem okviru se potem odvija delo samoupravnih organov pbdjetja in ki nakazuje kakšna naj bo poslovna, politika samoupravnih organov za enoletno- obdobje, Program, ki ga je predložil upravnemu odboru sindikalni odbor’ podjetja vsebuje še določeno nerešeno problematiko programa organov samouprav-. 1 jan ja pretekle mandatne dobe'in pa tudi nove probleme, katere bodo morali obravnavati samoupravni' organi sedanjega sklica. Tako vsebuje predlog programa kakšna naj bo osnovna snier rehalaffsa^gospodarskega plana za leto 1965 in skrb predvsem tovarn in enot skupnih služb za realizacijo naših notranjih sanacijskih ukrepov. Proti odgovornim osebam, ki na področju» teh ukrepov, naloge ne bi izvrševali, naj se ostro postopa, četudi s kaznovanjem. Na\drugi strani pa naj se tistim, ki bi učili- ’ kovito uspeli izvršiti ukrepe, podeli ustrezna nagrada. Nadalje se predlaga revizija' našega investicijskega programa, ki naj dobi realno okvirno sposobnost vračanja anuitet, investicije pa naj se vlagajo v tiste enote, ki bodo najhitreje lahko vloženi kapital Vračale. Medsebojne odnose- med enotami znotraj podjetjav je ’ treba postaviti na ekonomsko ošhovo, zlasti pa škrbeti ¿a odpravo poslovnih „izgub v posameznih enotah. Poostri naj se finančna disciplina, stalno pa je treba skrbeti za znižanje neproduktivnih stroškov. Izdela naj se dolgoročni program izvozne orientacije podjetja ,prav tako pa naj bo sistem delitve OD v podjetju stalni predmet | obravnave in dopolnjevanja. Skrbeti je treba za dosledno uveljavitev naše notranje zakonodaje ter, prilagoditi naše notranje predpise Obstoječim Spremenjenim zakonitim predpisom, nova organizacija podjetja pa naj sloni na kvalitetnih strokovnih in principielnih rešitvah enostavnejše: organizacije dela. Vpelje naj se, sistematično dopolnilno izobraževanje vodilnih delavcev tovarn, in enot skupnih služb podjetja, izdela naj se načrt za notranjo rast podjetja, točno razmejijo pristojnosti med skjipnhpi službami prijetja in službami tovarn in izdela nov ključ pokrivanja stroškov skupnih služb, ker se- . dan ji ne odgovarja. Pri sestavi gospodarskih planov naj bo izhodišče zlasti tržišče, tako jlomači trg, ' kot' izvoz, obratna .sredstva, - nabava materiala, kapaciteta ter osnove ža delitev čistega dohodka. Na koncu predlog programa poudarja da le dosledna izvedba-tega programa, pri: čemer naj bodo rešitve . v okviru tega programa strokovne in principielne, daje pogoje za-rešitev iz težke gospodarske situacije, v kateri se podjetje nahaja. r Program bo predložen v dokončno odobritev delavskemu svetu podjetja. P. G. ■BH SIPSS IIHH ly H ■ - j fail Kolektiv Iskrine tovarne elektromotorjev v Železnikih je v sredo 18. avgusta proslavil pomemben dogodek, saj je pred kratkim odposlal v New York, ZDA, milijonti elektronu». torček in s tem dosegel izvoz v vrednosti 2 milijona dolarjev. Na prisrčni svečanosti sta bila med gosti navzoča tudi generalni konzul ZDA g. Karel Ewald Sommerlatle in g. Aleksander Sharenov, lastnik firme Empire Mashins oziroma kupec elektromotorčkov, ki js v svojem nagovoru laskavo ocenil, proizvodne uspehe svojega jugoslovanskega kooperanta iij zagotovil pbglabljanje sodelovanja tudi v prihodnje Praznovanje v Železnikih Minuli teden so proslavili v tovarni elektromotorjev napore, ki so vodili do da-v Železnikih pomemben proizvodni in izvozni uspeh. Za - našnjega zavidnega gospodar-ameriškega naročnika Aleksandra Šharenowa, lastnika skegä iti hkrati izvoznega : firme Empire Machines Inc. iz Mineole v New Yorku so uspeha. Komaj : nekaj več izdelali za dva milijona dplarjev elektromotorjev. Dogodek kot pet let je minilo, kar se so svečano proslavili in povabili k tej slovesnosti tudi je pričelo to naše tako, plod» ameriškega uvoznika) generalnega konzula ZDA v Zagrebu no sodelovanje. Spočetka Karla Ewalda Sommerlatla, predstavnike občine Škofja rahlo medsebojno nezaupanja Loka na čelu s predsednikom skupščine Milanom Osovni- se je hitro razblinilo spričo karjem in predstavnike našega podjetja. j vaše! takojšnje pripravljeno* s ti da. nam s svojimi, strd- Qb skromno okrašenem - Vt imenu podjetja je nato kovnimi nasveti in sodobnimi improviziranem odru so isc spregovoril generalni direk- Tehnološkimi prijetni izpod-zbrali dglavci tovarne, ki so. tor Dušan Horjak in -dejal:| nite vrzel, ki smo jo takrat to pot prenehali z delom že- Ob našem lepem gospodar- bridko občutili ob pomanj-ob >13. in povabljeni gostje, ¿kem uspehu, ko proslavlja- kanju specializiranega stro-Za uvod in dobro razpolože- rrio dvomliijonto dolarsko Jž- kovnega kadra. Tudi iskrena nje jev zapel »Koroški oktet« vpziho vrednost mikroelektro- pomoč _v materialu, ki sta dve pesmi, nato pa je stopil “motorjev, doVolite gospod nam jo nudili, je bila v kri-na oder predsednik UO to- Siiarenow, da se z nekaj' tičiiih dneh več kot dobro-varne' Rafko Eržen, pözdra- skromnimi besedami ozrem došla. vil; -poimensko prpminentne na prehojeno razvojno pot in ' (Dalje ha 5. strani) goste in med drugim povedal naslednje- : .j -Naša tovarna slavi te dni lep proizvodni jubilej. V ZDA" je izvozila že za- dva1 milijona dolarjev malih, elekromdtor-jev Spočetka dokaj skromen Delavski svet podjetja je večati produktivnost jn zviša-lzvož - v vrednosti 30.000 'do- na eni svojih, 'zadnjih sej' ti rentabilnost poslovanja larjev smo tako hitro pove--sprejel načrt, po katerem naj podjetja, p : šali., da je dosegel lani že bi v' bhžnji prihodnosti'pod- Povečana prodaja je odvis* skoraj poi milijona dolarjev. jetju uspelo urediti svoj po- na od kvalitete izdelkov, pm-V letošnjem lotu pa je bil-ložaj tako finančno kot tudi pravljenosti in kapacitet tr-izvbzše večji, že v prvem materialno. žišča ter kvalitetnega dela polletju smo .presegli celotni Naloge so torej: ' Prodajno-servisne organizaci- ian-skoletni izvoz m bomo—proizvodnji preskrbeti re- je. do konca leta sodeč po se- , ‘produkcijski material Zmanjšanje zalog na razre- danji dinamiki, dosegli vr.ed- —podjetju preskrbeti 'žado- dilr'3, 5 in 6 je odvisna od nost približno .800.000 dolar- sti. finančnih sredstev. prizadevanj, tako tovarn kot jev. Delež izvoza na vsakega Kako? tudi PSO, v prvi vrsti pa od zaposlenega bo tako v naši a) S povečano prodajo, iz- pravilnega in realnega plaini- tovami- dvakrat večji od re- delkov in naprav na doma-u^nja na všeh nivojih, publiškega ’’ povprečja. Kot čem in tujem tržišču, Znižanje režijskih stroškov, izvozniki smo. ena izmed red- ’ b) z zmanjšanjem zalog ma- to ’ zelo obsežno a-najmanj kih jugoslovanskih tovarn, teriala (razred 3) polizdelkov obdelano področje, .je odvis* ki ¿rno .se uveljavili na naj- (razred 5) in izdelkov (raz- -no od mnogih faktorjev, r zahtevnejšem tržišču — ZDA red 6) - prvi vrati pa od same orga- in le skromnosti, prizadevno- c) z znižanjem režijskihuiizacije poslovanja, ki v da» sti, odrekanju in vztrajnosti gtroškov. v-. nem trenutku zahteva toliko naših delavcev se imamo za- Z eno besedo: ob čimbolj in tolika, delovnih mest, z ra* hvaliti za ta izvozni uspeh. ekonomičnem poslovanju po- (Dalje na 5. strani) Imate predlog? Obvestilo Nekaj misli o bodočnosti „ISKRE“ Obveščamo vse člane hoiektva ISKRA, da imajo v času .od ■ 1'8 1965 do 30. 9.,1965 pri nakftpu izdelkov šhofce pptTOšnje kot sp radijski sprejemniki, gramofon^ TV. stabilizatorji, televizijski Sprejem niki, vehtjiatorii in aparati Hi gospodinjstvo poseben popust. Cefte so razvidne iz-ftaVftdene tabe:e: Naziv izdelka . . M^oprolajria cena Cena s popust. Rh Spre j. »Triglav« Dtluke 90.090 78.947 Ra sprej. »Opatija4« Deluxe 66.000 57.895 Ra sprej. »Portorhž« 54.600 47.895 Ra sprej. »Vesna« Deluxe 36.600 26.84Ž Ra sprej. »Bled« Deluxe 30.000 26.316 Ra špirej. >>&čd« deluxe avto 32.280 28.617 Ra sprej. »Tivoli 63« ’ 53.860 47.263 Ra sprej. »Triglav 62« 83.940 731631 Avto sprej. »Taia« 56.400 50290 Glasbeni avtomat »Ljubljana« 234.000 204.750 tV sprej. TP-522 automatil? 228 008 . 218.880 TV sprej. TP-522/UHF. 258.000 247.680 TV stabilizator 25.560 22.660 Gramofon »Emona« GK-14 portable - ,r Gmirnofon »Efttoha« ‘CK-16 23.490 20.747 audio ^aMčfofe ,40.800 36.170 standard 19200 17.020 Gramofon »Emona« GK-6 Deluxe GS-aftiofon »Emona« GK-11 21.ÖÖ0 18.42»" Vikend Gramofon »Emona« GK-IO 21.960 I9.283 Kfcnlk 21.960 19263 Gramofon »Emona« GK-13 audio 38.400 33:684 Loščiinik parketa GP-5 82.800 76.964 Vdrrtilathr VE-5 . 9.360 S.190 Ventilator Vfe-6 6.960 /5.090 Mlkser MI-5 28.200 24.000 člani kolektiva lahko navedene izdelke osebno dvignejo v Iskrini prodajalni, Ljubljana, Titova 19, aa podlagi Iskrine izkaznice, ki jo vsak prejme ob zaposlitvi j Iskri. Pripominjamo, da je hakUp navedenih izdelkov možen le proti takojšnjemu plačilu v gotovini ali ■ čekom. ISKRA KRANJ prodajno servisna organiz. prodajni sektor V našem podjetju vsak dan več govor£mo> kakšna naj bo ISKRA v bodoče. Posebno danes je to vprašanje toliko bolj aktualnp, ker že lahko izbiramo najustreznejšo obliko bodoče ISKRE z ozirom na novi temeljni zakon o podjetjih. Odgovorne Mraicoime sluz-be in komisije v podjetju že piritiraVljajo ustftezne analize in problematike1, ki bodo služile kot podlaga široki diskhsiji v samoupravnih organih; in kolektivih tOVari». Le-li Sicer že 'nekaj časa razpravljajo, kako bi bilo najboljše urediti našo bodočnost. Uvodoma čutim potrebo, veliki s medsebojni, razdalji, da poudarim, kar je sicer tovarne pa. so tehnološko' več-vsem že znano, da izhaja zä- ali ničto j stoftoiitojftS:, žrhzlič-kdn o podjetjih tako, kot vsi no iieodvisno proizvodnjo-in ostali iž načel naše ustave predstavljajo zaključno celö-ih, da" je kot tak mstherjen to. Tako obliko ždružeVanja, izkljdčno k uspešnejšemu kot ; jo predvideva prva va-razvojti našega gospodarstva.:, nanta je primerna Je za Zato ta aäkoii daljnosežno manjša: podjetja z dvema predvideista razne variante ali trami tovarnami, krajevjfto organizacije podjetij z name- v neposredni bližini-, v med-nom, da sami kolektivi izbe- eebojni proizvodnji, ddvišno-rejo fiajprikladnejšo organi- sti, z ‘ manjšim številom, za-zäcijsko obliko, 's_ katero bo- poslenih itd. Mislim, da je ta-do prilagodili sVojo fehftič- ka oblika zdmževanjii efna iz-no zmogljivost, strukturo med najnižjih oblik Integra-proižvodnje itd. Temeljni zä- cije: . kan o podjefijh predvideva' Druga varianta pa ‘govori o dye_;_temeljiti varianti Pfgafti- t. z. združenem podjetju, ki zasije podjetij-. -J- • je vsekakor po Organizacijski Trya ‘ govori o enotnem vsebini in oblikovno prirner-podjetju, ki ima v svojem nejša za našo I SKRO. sestavu tovarne ali obrate; Naš časopis ISKRA omenja Tem so 'določene «nekatere v- sestavku »Obrisi : jutrišnje pravice in dojžftbsti, kot n. ISKRE« štiri mačice, po kapi’, sklepanje pogodb v ime- terih lahko izberemo 'svoj jii-nh podjetja, samostojni ob- trišnji dan. Ne fern pOdroib-racun in ¡ samostojno . delitev no navajal vsebine 'vseh 'štirih dohodka itd., vendar izključi- inačic in njihove dobre teh öd, če šd te pravice ih jddlž- felaibe strani. Omejiti še želim mosti določene s statutom, samp na to, da bom skušal Seveda ,v kolikor statut tega odgovoriti, kakšna naj . bo ne določa töVärnam ali pa ISKRA, da bo napredovala da predvidi samo del teh p'ra- v vsakem pogledu, gospodar-vic in dolžnosti, lahko govo- sko in samodpravljalskd. rimo" potem ‘o več ali manj Pfvenstvend Inorain potida-xenträlizirajiih pravicah ih riti," da jelpredpdgdj ža gcspo-dolžnostih. Mislim, da/ taka danski napredek, popolno varianta ne odgovarja za' uveljavljanje Kmkmpravhih naše podjetje, saj je -ISKRA pravic delovnih kblektitov in sestavljena iz yec'rriovaim jr njihovo' razpolaganje z'mate-. , nalho bazo ter rž- dobrinami, . ■ ki jih ustvarjajo. Uveljavlja- nje‘'Samoupravljanja pa mora nastopiti od članov delovnih organizacij navžgdr ih ne obratno. če povzamemo po članku -i . . ¿•-■•J. ■ v g /r»Obrisi,- jutrišnje/ ISKRE«. V zvezi s sanacijskim na- v tem smislu, da se ugotovi, potrebnih količinah in v zah- opis prve inačic združenega črtam podjetja mora tovar- kateri material bo še potre- tevanih rokih, je treba od- phdjbtja, smatram, da je ta na predvsem znižati zaloge beti in g aje treba držati na prodati po dnevnih cenah, ji najnaprednejša Oblika inte, razreda 3 in 5 in poslovne skladišču,, kateri material ni Nabavita služba Sidra po- pracije ki jo predvideva za-•teoške (materialne m režij- več uporaben za potrebe to- sredovati pri dobaviteljih, da kon.' Zakaj? Posamezne orga-*“*) za procent, ki je pred- vame in ga je mogoče odpro- bomo material prejemali po nizacije, ki tvorijo združeno X AgÄte kateri material sploh ustreznejši dinamiki M s tem podjetje ho shmöstdjne phav-, nu podjetja. Poleg tega mo- m Vec uporaben m ga je tre- preprečili dobavo prevelikih ne osebe, samostojno delijo ra tovarna s proizvodnjo ko- bä razvrednotiti na odpadno količin, ki 'daljšo dobo bte-njukturnih izdelkov in z vrecfcost in ga kot takega od- menijo' Obratna sredstva tO-zmanjšanjem proizvodnje ne- prodati. .. vame »dočdh izdelkov doprinesti Analiza je že Tv teku in je »voj delež k znižam ju zalog bilo v prvi fazi pregledanih Iž „Elektromehanike“ ^ " Odločnrukrepi za znižanje zalog materiala dohodek, samostojno poravnavajo obveznosti do družbe, samostojno: razpolagajo s skladi, samostojno sklepajo pogodbe, imajo samiostoj-' ne ŽirO račune itd. Fo- * ’vezariofet . takega združenega-podjetij,-je Vidina v- tern, da razne -obveznosti do .drugih.-, partnerjev krij e organizacija ' samo, če le-ta- opravičeno te ga ne more, poravna, te obveznosti podjetje, če pa podjetje tbga ne zmore, teče po-’ -ravnava iz sredstev drugih organizacij v-okviPu podjetj a Pokrivanje eventualnih jzguih teče trn enak način kot rečeno, iz rezerv skladov. S tem \. ‘je zajarfčeha 'povezanost med oigahfeacijamj. ar do svoje, mere ■ je tudi poudarjena . mSdseib oljna Odvisnost • med -organizacijami, kj enakopravno dhjejo in prejemajo pm®* moč ter tako rešujejo even-'fueline slabe ihomiSnite v po-, 'elovaftju ' le iftčd 'Seboj. O neporavnavamju obveznosti -iin o izgubah bi govorili kasneje. Prav tako je zelo zanimivo'' in za primer ISKRE povsem sprejemljivo, da se mora proizvodnja eestaviuh jpr|'anj-hacij s prej prbdvifeninii-..S0[r nicfetojnimi pravtcanii, gibati 1 v okviru gospoidhrsikfeiga. plana združenega podjetja. Vendar mora biti ta plan izraz zmogljivoisti , in Volje posamezne organizacije, odnosno / kolektivov, seveda oh iipošte/;, vanju občedružbeniih potreb.. S . teirh menim, da sp 'ostale ihačibe hiainj napredne ih iie-odgovarjajo; stopnji žaVešti ' kolektivov ISKRE in tehnični -zmogljivosti ter proizvodnji posameznih . tovarn odnosno' celotna, ISKRE. Vsekakor torej, če spreje- -mamb pivo inačico, bi bilo Združeno podjetje prav tako tesnejše notranje povezano, čeprav hi organizacije bile samostojne pravne osebe. Tako se ne morem strinjati, da ta inačica ne zagotavlja zadostne povezave v ISKRI. Saj je skupni gospodarski plah temelj 'in pogoj medsebojne povezave poleg določ3 o pokrivanju izgub in medsebojnih obveznosti. Po mojem je ISKRA prerasla vso tri ostale inačice. (Nadaljevanje na 8. strani) gotovih izdelkov na skladi- .3719 pozicij od skupno 8580 -ča pso. mm i Znižanje zalog bo Delovne enote in obrati ki imajo v okviru nedovršene 660 PS0‘ pozicij, ostali dvfe fari pa mo- .^^¿^citel^^maffri^Ialn Znižanje zalog bo pripo- rata biti zaključeni do kon--moglo predvsem k izboljša- ca avgusta. Predloge za raz- J njn likvidnosti podjetja, po- vrednotenje bo potrjeval die- Sn^^ ekhdilči ralre^ 3 leg tega pa bo vplivalo tudi lavski svet tovarne. centralna skladišča razreda 3, na znižanje proizvodnih stre- škov m b tem na izbedjšanje letne inventure hedokončaine JH| faiančnega rezuimta tovarne, proi^odnje mrirajo plamke jREPRODUKCIJSKl be obratov korigirati plan MATERIAL , . iansiranja serij sestavnih de- Tovarna mora do konča le- lov v skladu s potrebami po ta v primerjavi s stanjem planu za II.polletje in tla 3B.:4.65. znižati zaloge razre- osnovi rezultatov tudi reba- džr-3 z& 450 mflijpnov din. Ta- lamsirati plan nabave mate- -1, ko je DS sklenil, da mora riala. Material, ki je na zalogi posamezna,ek % gospodarsko planiški sektor za daljšo dobo in.za katere- odgovorne^ nsnavne žttalfeirati vse pozicije, M se ga dobimo zagotovilo nabav- skupine- pa piorajo iiriTPeu, tršo gibale dlje kot 6 mese- ne službe podjetja, oa ga bh-*“? ;5?. b Skupaj podjetje 4,828.906 S,837.951 . 79,5 SEDEMMESEČNA PROIZVODNJA Tovarna Slan v 000 Izpolnitev Elektromehamka 10,379.643 7,907.403 76,2 . Elementi 3.966.685 3,618.675 91,2 Avtomatika 2,983.862 2,952.587. 99,0 RA-špre .jemniki , 2,389.782 / 2,553.419 1,633.258 68,3 Aparati 1,981.147 77,8 j\vtpizdplki 4,614.870 4.080.348 88,4 Elektromotorji 1,250.131 1,968.420 86,9 Napyayg 632.40,0 622.300 č 98,4 Elektronika 1,039.292 833.122 80,2 Kondenzatorji 1,314.094 1,115.974 , 84,9 Instrumenti 8,6.7.817 845.245 97,4 Polprevadniki • 9.62141 322.445 85,5 U^m^nikl 828.196. 681.070 82,2 Mikron ill.ltjČ 223.790 : S.it Skupaj nodjetje 34,173.731 28,385.784 83,1 Razočaranje ali presenečenje ol polletnem obračunu „Elektromehanike“ BSim Nadaljevanje polemike! Kaj menijo samoupravni organi o Zadnje čase ^amoupravnl organi posameznih kolektivov ; čedalje več govorijo o tem, naj bi aplikativni raZvoj priključil; to/yaynam- Urednistyo je na to vprašanje ¿¡obilo od predsednikov DS z^pijnive odgovore, ki jih v celoti posredujemo našim bralcem. DS »AVTOEI.KKTRIKA« . Prednosti take razmejitve NOVA GORICA N dela bi. bile v večji elastič- Iz razprave o delitvi dela—nosti in ekspeditivnosti izmed ŽZA in tovarno) sledi., da-vajanja konstrukcijskih spre-se delo jekočega razvoja pre- memb , iti l izbpljšav v tekoči nese v pristojnosti" tovarno, proizvodnji- Za takp ukrepe Posebno je to važnoza tovar- imamo danes prekomerne, np v Novi Gorioi, zaradi ve- stroške za potovanja, za tele-like oddaljenosti od ZZA. ionske razgovore, ypljkp č% Po našem konceptuv«aj bi sovne izgube in s tem znatno oddelek za zasledovanje ’ te- škodo v pwSizvadaji, ki terja kp|e pl»|zva&je opravljal hitrih rešitev-, n^lpdinja dela. V caspvni stislji delamo ce- mepabe m izboljšave pp H'Waj®ehn%j‘«TO ■to|S’- M ^'re4ni pr01Z‘ j|| ppznati. 2. Tipske preizkuse, in pre- Strokovni delavci v tovar-ižkuse trajnosti lzidelkpv na ni' bi ^pridobili nove kompe-■ napravah in y explpataciji.;'', tepce in seveda tudi večjo . V ta nqm'en bi bilo potreb- odgovompst . za kvaliteto iz-np takoj prenesli o/riginplno- delkp/v, s tem bi njihovo, rae-dpkuthenjacijo izdplkpv red-' sto y kplejttivu bife ' jagnejg1 ne proizvodnje v tovarno, za določpno, kar bi bilo y’veliko nove pa čitn je zaključena pomoč pri nadaljnjem kadro-pbšskusna proizvodnja novo- vanju in uveljavitvi visoko .razvitega izdelka. . ■: strokovnih kadrpy. Za -nekatere je bil negativni rezultat ob polletju razočaranje, za drugp presenečenje. Da, za nekatere ni bilo niy eno, niti drugo,.marveč logična ' ugotovitev, kot posledica neustreznega odvijanja poslovnih dphodkpv V zpflhjbin. času. Že ob priliki obravnave . zaključnega računa za 1. l ite smo opozorili na sušna leta, ki jih’ bomo morali prebroditi, in na vztrajna prizadevanja za gospodarsko konsolidacijo. Raz-marer od nekdaj, spi se histver no. spremenile in gospodar- tekočem razvoju DS TOVARNE kpnp^m’zXtprjev — SEMIČ jenje "dobiva vse tiste originalne oblike, i ki izvirajo iz h^čnpjsti e^pnpinihe. To' ipo-'ra\ biti izhodišče, za ocenjevanje MHgjpfi in regulacijo po^tovnlh Qdhpsoy y:'izogib kažejo tudi y, o|špr^in1orj.ih izvršitve: plana p.6jzypdxijp, celotnega d^pdka, negpicgneane proizvodnje itd. Žgtp ne, kaže stvari ob. r^lavOpnju zadolžitev I precenjevati', j 'ob priliki izvajanja pa. podcenjevati in počasno reagirati na 'pčitna odstopanja od normalnega o,dyij;an.ja poslovnih dogodkov. če hočemo 9ispevati, bo-. mo morali z enotno zainteresiranostjo regulirati ' gospodarske odnose tako, da bomo, vsa sredstva uporabljali in . obračah v prid večje finalne .proizvodnje, in donosnosti (rentabilnosti). Poglejmo si sedaj nekaj značilnih podatkov ter’'odgovorov, ki nam jih nudi polletni obračun: I Proizvodnja' gotovih izdelkov ni tekla po planu, če s. proizvodnjo primerjamo šo nekatere drugpjppdatke, potem vidimo očitna medsebojna nesorazmerja. Primerjava e izdelkna na I. plan podjet-a in sicer: 4 izvršitev plana proizvodnje '’ V'sj i - 39,3 % izvršitev plana izplačanih OD 45 »/„ izvršitev plana vkalknliranih stroškov z vkalk. O.D - : , .48 % izvršitev piani poslovnih stroškov: j , • švkaikulicani. stroški breg OD) ~ 50 % čeprav v naši tovayni še nismo imeli razvoja, so ,sa-inoupravni organi iri vodstvo, tovarno mnenja, da ho slej ko ji rej nujno organizirati del razvoja v tovarni, ki bi skrbel za tekočo prp,izyodnjp. Njegpva naloga bi bi!p izpo-ppb0eyp(i gftjiklp v prpizv6,d-nji,, jstpfa^p pp pj iporal Op,0ratiynp Rediti--^ptrfbarp tržišča, ter uvajati gebistyepg spremembe na &bf§f8JPpili pj"” liklih. Osvajati bimoral puhi artikle, za katere ni potrebno dolgotrajno, razvpjpo> dplo. in raziskave, i kpnfere|nq izdelava prtildPV PP. vžpfcih hi podobno. V primeru priključitve ' potrebuj eiho okoli 5—8 ljudi, S pptrefonimi prgglpri in opremo razpolagamo. • PRIPIS UREDNIŠTVA: S tem smo polemiko samoupravnih organov tovarn o tekočem razvoju zaključili, pričakujemo pa odgovor ZZA, ki ga bomo v celoti objavili. \ , 2. Celotni dohodek pravda-. -ko;. Mi bil zadovojlnvo dosežen. Nanj sicer vpliva stanje terjatev do ricuipcey; Toda to ne bi ^thšlo yglivati np 'plačapo .realizacijo SriiKo, ‘da’bi pri pribliznoi" enaljd kpiličinski proizvodnji dosegli: samo 83 odst.’ celotnega dohodka iz istega gfctdplijp v lanskem lotu. 31 ‘ I y. P "Iz obračuna celotnega dohodka izhaja Važna ugotovitev, da izvira ea. 40 % izkazanega celotnega dohodka od opravljenega dela v preteklem letu, kar je -potrebno upoštevati . pri ocenjevanj u doseženih poslovnih rezultatov. Doseženi celotni dohodek je le za 5,2 % v.ečji od. onega v 1. polletju preteklega leta in dosega le 27,3 % letnega plana v primerjavi z 31,8 % v istem razdobju preteklega leta. Razlog temu. je izključno y izredno visokem stanju neplačane realizacije, ki še je v primerjavi s 30. 6. pre-t.^lggg lgta ppyečala kar za 6;'5-krat ,v prjmerjavi 's i. 1. i965 pia 'ža l41,7 %. "* STROŠKI -y Podatki p i nastalih ^trpškib v i. polletju, nam, y prjmer-, javi s plahiranimi kažejo he-ugodno fdifette 'J.enip- je raglpg po enj štifani '.to,’ dk je Bil prvotni, plan stroškov zaradi omejitve finančnih, sredstev za razyoj s gtoani ustanpvl-telja pavšglnh zmgnjšan za 10 %, po drum" štrgni pa smo šele proti kunčji 1- polletja 'vp'Sj£ui plafoniranje stroškov ¡in sprožili akcijo 'za njihovo zniževanje. Tako bodo ev. rezultati te usmeritve prišli do izraza šele v 2. polletju. Podatki kažejo, da se iz- delavni - sttpški še . dobro ujemajo š planom, da pa režijski', stroški znatno .prekoračujejo predvidene Okvire. Qd režijskih strpškpv so v najvepji meri vplivale na njihpvo prekoračitev naslednje skupine: .'Režuški material in vokvif, rp t^a nairiecftije postavke: Stroški električne 'energije, odpiši drobnega ' inventarja, material za popravila, "pisarniške potrebščine, pomožni material za izdelavo, material za razmnoževanje ,'in strokovna literatura; ■Režijske storitveni v okviru teh popravila opreme " in zgra.db, PTT broški (telefon), stroški denarnega in plačil^ iieg§. prompta,“ najemnine, potni jtroškf in režijska ha-fcavljena dela; -Razni režijski stroški in v okviru teh obresti od kreditov, 1 zavarovalnine, investicijsko vzdrževanje ter stroški ža izobraževanje strokovnih, kadrov; Iz navedenega torej Sledp da je šjsrajru pas, da storimo vsg 'mpzpgi' ukrepe, da' omeji-‘?jnp ifrpške > na predyid®pi pbjj seg Prt" tem nam mora biti v.'orientacijo . predvsem JgJpg haina ‘pKpškg • štgyilk§,. §|g| jg jpri-tako špgtpficni dBJ"S% nos,ti zelo težko ' precizno in detajlnglplaiiirati pošamezne Vrste strdškbv. ' rGhcjdek; Po podatkih je bil pri do-seženem eeldtnem "dohodku z indeksom 105,2 dosežen dohodek z indeksom 121,1, kise je razdelil takci, \ da sij sredstva za sklade dosegla indeks 82,4,. §fedstya za osebne dphbriK0 Ra indeks 127,8. Ta razkorak med gibanji elri^ menfov dpnodka pa je Ig v pi:imerjayi s 1. ppllgtiem jtftt* teklega letal 'm’edterfir ko je v primerjavi s planom,za ,te- utrni im umnemu ui ijuiutuuiju tovarni električnih aparatov Tajto se belijo v soncu zadružne hišice, ki jih gradijo člani kranjskega kolektiva na Klancu v Kranju 11 Pisma naših bralcev POMANJKLJIVOSTI IN SKRITE REZERVE Tov. urednik! Kakor gotovo veste, je kranjska tovarna po požaru postavila novo livarno. No, reči moram, da je stavba vsekakor večja in boljša oz. je ne moremo primerjati s staro. Nekaj pa mi ni všeč tn ne zamerite mi, če bom odkrito povedal nekaj misli, ki pa niso le moje. Takrat, ko so livarno gradili, livarjev m nihče vprašal o notranji ureditvi prostora, ventilaciji ipd. Zdaj, ko smo to govost dodobra preizkusila, pa lahko povemo, (brez laži ali natolcevanja!) naslednje pomanjkljivosti:' slabo zračenje (skoraj bi dejal, da je bilo v stari livarni boljše), ni omar za. orodje, ni delovnih miz in garderob. Druga pomanjkljivost pa je v temr, da nimamo utečenega, | trajnega dela. Sem mnenja, da bi oddelek za kooperacije, mislinj, da je to v GPS, moral najti dodatno delo, če-ga je za kranjsko tovarno premalo. Slišal sem, da bi lahko delali za »Saturnus« in »Telo«!? — Ne vem zakaj še čakamo? Menim, da bi se te rezerve dale,koristno uporabiti, saj imamo strojne kapacitete, , ki so izkoriščene komaj 70%. Pa pravimo, da smo v finančnih težavah, take prilike pa zanemarjamo, in to zdaj, v času,,ko je vskk dinar dragocen. Kaj menite’, tov. urednik, ■bi se dalo na te ugotovitve kaj pametnega odgovoriti. Vam pošiljam naslov, 'zaradi, »ljubega miru v hiši«,, pa me podpišite’ kar »Kranjski Janez«. Pripomba uredništva: Dragi »Kranjski Janez«, hvala ža zanimiv' dopis,’ Kot vidite,’ je podpis tak, da im ▼. »hiši mir«,, čeprav uredništvo ni; , istega,mnenja. V takozvanem -»hišnem miru« ni napredka in tudi ne dela. Mnogo bolje je da je hiša nekoliko prevetrena. Saj sami. vidite kako je, ko nimate urejene ventilacije. Vaše pismo jasno kaže na" nekatere pomanjkljivosti in predvsem na .skrite rezer- ve. Upamo, da nam bosta do izida naslednje številke na to pismo odgovorila šef proizvodnega sektorja in vodja odd. za kooperacije pri- GPS y Kranju. | POZDRAV IZ SARAJEVA Tov. urednik! J . Uredništvu se zahvaljujem za redno -pošiljanje časopisa »Iskra«, ki ga prav radi prebiram. saj me močno' povezuje, z. »Iskro« oz. ZZA, kjer sem bil pred odhodom k yo-jakom-zaposlen. tj i Lep pozdrav, vam* in vs«n sodelavcem v ZZA. Štefan Ofietič . V. P. 4079/18 V. E. 5 Sarajeva Hvala za pozdrave! Na vprašanje, ki ste ga postavili, je naša pravna služba odgovorila: Prekinitve ni! Takoj, ko pridete domov, je treba skleniti delovno razmerje. Lep pozdrav! Uredništvo Mladina predstavlja v .vseh tovarnah podjetja - »Iskra« kar precejšen sestavni deL njenega kadra. V interesu tako, samoupravnih, organov kot celotnega kolektiva je, da je mladina strokovno čim-bplj. usposobljena in v svesti si svojih nalog in. dolžnosti. Prav mladinska^ organizacija mora biti, v vsakeni % delovnem , kolektivu tista šila, Jki si . prizadeva,. zainteresirati mladino, v Čim večji meri’ za gospodarsko problematiko, za vzroke uspehov in neuspehov celotnega, poslovanja v delovni organizaciji. - : Kljub temu, da je v. naši tovarni zaposleno. 246 mladih proizvajalcev, je bilo delo mladinske organizacije v začetku letošnjega leta dokaj skromno. Vzrok - takšnemu stanju je bila predvsem neaktivnost im nezainteresiranost sekretariata mladinske organizacije. Tako se je mladina začetkom letošnjega leta udeležila le tekmovanja za dvig produktivnosti, ki pa je bilo za vse tovarne v okviru podjetja obvezno in ga zato ne moremo smatrati kot njeno samostojno akcijo. Zaradi takega ' stanja v mladinski organizaciji tovarne se je nujno pokazala potreba po j nekaterih spremembah kadra v njenem sekretariatu. Po teh'spremembah je bila že v marcu sklicana prva proizvodna konferenca. Udeleženci. so . bili seznanjeni s sestavo in potekom ■ gospodarskega plana, obravnavali so pozitivne in,negativne strašni: 42-urnega delavnika, proizvodno problematiko, fluktua-'cijo kadra in kolektivni do-• pust. torej najbolj* aktualne. ■ probleme^v- tovarni/ / Mladinska organizacija.'je ob dnčvu žena 8. marcu organizirala . proslavo, za katero je pripravila lep kulturni program z recitacijami in pevskimi -točkami' "Istega meseca je organizirala tudi ekskurzijo v tovarno' kondenza- torjev Semič-ob' udeležbi 39. mladincev; in mladink, ki so ši ogledali tovarno, imeli razgovor z mladinci in konč-! no obiskali še spomenike'na-J rodnposvobodilne borbe/ V marcu je mladina , uredila; tudi park in zasadila drevesca krog tovarne. Za1 to akcii: jo je porabila 57 prostovoljnih ur in s tem mnogo pripomogla k prijetnejšemu zunanjemu izgledu tovarne. , V aprilu je sekretariat mladinske organizacije pripravili razgovor z vodji sa-; moupravnih organov, ki je bil* za vse navzoče zelo koristen. saj je dal precej napotkov za nadaljnje 'delo mladinske’ organizacije, nakazal pa je obenem možnosti' za, reševanje problemov, na katere naleti/ mladina 'pri: vsakdanjem delu-^Za 1. maj j je organizirala mladinska organizacija proslavo za delovni kolektiv. Z izbranim programom, ki je vseboval recitacije in odlomke Iz del naših pesnikov in pisateljev in ki so ga izvedili sami člani: naše tovarne, je mladina dostojno počastila praznik delovnega -ljudstva. V ¡maju so bile končane tudi priprave za realizacijo naše do sedaj največje mladinske akcije »Tribuna mladih«, V prvem ; delu tri-\ bune naj bi bilo, izvedeno g predavanje z dvema temama: »Pdtovanje maršala Tita« in,»Razvoj tovarne električnih aparatov«, med tekmovanjem pa. bi izvajali pevske tn recitatorske . točke. Žal, ta »Tribuna« ni- bila uresničena zaradi prevelikih: finančnih stroškov. Po' seda-. njem predvidevanju bo akcija izvedena oktobra ali novembra, saj je večji del finančnih sredstev že odobren. Poslednje ..udejstvovanje mladine je bilo \ izpolnjevanje sindikalnih izkaznic, ki so ga izvedli člani sekretariata v 34 prbstovoHiriih utah. Mladinska organizacija v (Nadaljev. ha 6. strani) koče ieto dejanska delitev ugodnejša od planirane. Pri 27,3 % doseženega planirane-, ga letnega celotnega dohodka znaša doseženi dohodek 28,6 odstotka letnega plana, skladi 74,4 %, osebni dohodki pa le 26,8 %• Podobno sliko dajejo tudi podatki o strpkturi celptnega dohodka glede na elemente dohodka. Ti kažejo v primerjavi s planom večji delež dohodka, Ki se' je v celoti prelil na sklade, poleg tega pa se je v njihovo korist zmanjšal tudi delež, osebnih dohodkov. Končna oecna delitve dohodka je lahko samo pozitivna, saj se je: — povečal dohodek — povečal odstopljeni prispevek1 iz dohodka za sklade *— povečal (absolutno in relativno) delež sredstev čistega dohodka za sklade. OSEBNI DOHODEK V prvem .polletju tekočega leta je bilo izplačano za 885,996.535 din osebnih dohodkov, kar znaša 50,6 % letnega plana. Neto izplačil? so znašala,493,872.387 din ali povprečno 65.999 din -.mesečno na zaposlenega, kar je 21,7 % več kot v 1. polletju preteklega leta oz. 9,10% več kot povprečno v preteklem letu. .Struktura povprečnega oseb- nega dohodka je bila. nasled- n ja: . 1. poli. 1964 1. poli. 1965 delo' 88,8 9s;T OD za nadurno delo 6,8 5,5 OD za preseg norme 1,0 ; ®7 ostala izplačil^ 3,4 0,1 Podatki kažejo, da se zmanjšuje pomen vseh oblik osebnih dohodkov, razen za redno delo, saj so te znašale še v preteklem letu-kar 19,6 odstotka od osebnih dohodkov za redno delo ,v prvem polletju preteklega leta je znašal njihov , delež 12,5 %, medtem ko je v letoišnjem letu le še'6,8 %. . OBRATNA SREDSTVA Preteklo poletje je potekalo v znamenju nenehne nelikvidnosti, čemur je bil razlog povečanje zalog materiala, nedokončanih nalog in izdelkov na eni strani, ter povečanje terjatev ,do kupcev na drugi strani. ■' Obseg tega povečanja v 1. polletju je razviden iz naslednje primerjave: Oblika sredstev Stanje 30. 6. 65 . Indeks (1.1:65=100) Zaloge materiala 103,3 Nedokončane ■ naloge §s 140,6 Zaloge izdelkov -121,9 Akontacije dobaviteljem 108,3 Terjatve ' do kupcev 140,4 Skupaj 135,3 Tako ogromen.porast vezanosti sredstev ni_ bil in tudi ni mogel biti spremljan z enakim povečanjem rednih virov obratnih sredstev, saj s,e le-ti niso dosti povečali (poslovni sklad). Tako .se je največji del porasta vezanih obratnih sredstev, financiral Iz nenamenskih sredstev (neplačane družbene obveznosti, osebni dohodki zaposlenih, drugi skladi zavoda) ter iz sredstev odstopljenega pri- spevka .iz dohodka -ki srted- . štev 'skladov, ustvarjenih in’ obračunanih v tekočem letu.\ Zgoraj izkazana vezanost sredstev je pri sedanjem stanju razpoložljivih obratnih sredstvih pevzdržria. ’ Rešitev problema je možna le; če nam Iskra kot glavm .dolžnik poravna vsaj glavni del svojih obveznosti in če uspemo bistveno \ zmanjšati zaloge materiala in nedokončanih nalog. v POVZETEK IN SKLEPI Iz navedenega lahko povzamemo naslednje ugotovitve in sklepe. - j 1. Polletni plan realizacije jet bil izpeljan le s 93,3 %, kar je povzročil le sektor III; ki tega plana ni dosegel niti s 50%. Svet DE tega- sektorja bi naj predložil predloge in rokovnik za ureditev pro- hlpmAv lri cn fomil SfiktOTJU Praznovanje v Železnikih (Nadaljevanje s 1. strani) Ko zdaj pregledujemo seštevek naših, medsebojnih poslov, ne moremo prek ugotovitve, da se je začetna letna proizvodnja tovarne v petah letih podešetorila in , hkrati dosegla tudi mednarodno 'raven kvalitete. Danes so Železniki v Izmed vseh 14 tovarn ' najbolj tehnološko urejena tovarna s specifično /in velikdserijsfco 'proizvodnjo t?r strokovnjaki — razvijalci, ki so zmožni konstruirati, kakršenkoli elektromotor s posebnimi karakteristikami. Začetni vložek v obliki strokovne* pomoči se zdaj/ .lepo obrestuje in daje utečeno proizvodnjo, ki si jo v najbolj optimističnem vzdušiu, m$j v tako kratkem obdobju nismo nadejali, če. pride-' nemo še vaše budno spremljanje proizvodnje7 in vse-' stransko konzultiran j e brez kakršnih koli.-pOsiovnib konfliktov, rezultira sodelovanje 'na medsebojnem spoštovanju,. prilaga janju razlik - in .utrjevanju doseženega .tako - da rotfno lahko »trdimo, da_ so naši medsebojni stiki ma--Ione idealni in -vsekakor tudi trajni. V današnjem ‘ nemirnetn svetu pa ima to naše gospo-darsko sodelovanje. — čeprav, zavzema v svetovnem merilu malenkosten obseg’ — tudi svoj; političen , ponn^era. Tradi-cionalno _ prijateljstvo, irted našimi, narodi ih ameriškim' se s tem še bolj poglablja .in hkrati daje »veta! zgled medsebojnega' razumevanja ob upoštevanju'' ideoloških razlik, ki pa niso-' riikaka ovira-. za širjenje in poglabljanje stikov- tuidi na drugih področjih hašfcga in ameriškega gospodarstva. V tem smislu si želimo še več medsebojnih stikov in poslovnega sodelovanja kot naš skromni, a ; prisrčni prispevek k zbliževanju narodov. Dovolite mi, gospod Shg- renow, da se vam v imenu vsega- kolektiva podjetja »Iskra« in v svojem imenu prisrčno zahy alim za vaše iskreno sodelovanje in pomoč ter vam v znak priznanja- poklanjamo skromno spominsko dafilo — album s fotografijami. , V temf trenutku ’je pristopil tudi direktor tovarne Franc 'šifrer in izročil gostu milijonti elektromotor, ki ga je tovarna pred nedavnim izdelala.' Gospod Sharenow, Vidno ginjeni ob prisrčnem sprejemu, se je V angleškem jeziku Zahvalil za vso, pozornost in' med , drugim še pristavil: ’ V časti mi je, da-sem danes prisoten pri tej . slovesnosti, v kateri proslavljate pomemben uspeh vašega delarTn prizadevnosti Zlasti sem Zadovoljen,* da ste dosegli zastavljeni- cilj., pri .katerem sem tudi jaz sodeloval z majhnim deležem. Marsikateri -ameriški delavec bi vam zavidal za tako sodobno in moderno tovarno, ki leži v prelepi: dolini, katere okolica se lahko- primerja samo še s tistimi na razglednicah. ,Ob 7~ razgovor .h z vašimi pfedstávnik: j sem ugotovil, da so zadovoljni s sedanjim izvozom, vendar | ne -še povsem- Jako od- mene kot od vaš pričakujejo, da se bo obseg’ proizvodnje oz. prodaje še povečal. In prav je tako. Z večjo proizvodnjo se bo - vaša -življenjska. raven dvignila -hkrat pa bo trgovina posredovala ., še. boljše • poznavanje itj razumevanje med mojimi sonarodnjaki -in Jugoslovani. Danes praznujemo izvóz v vrednosti dveh milijonov dolarjev in- milijon ameriških domov ima gospodinjske aparate, ir katerih so vgrajeni naši - elektromotorji.?.. To je-lep uspeh, kakršnega si želi resda, vsaka - tuja tovarna? G. Aleksander Sharenow, lastnik podjetja Empire Mashins Inc. Mineola — New York, ZDA, odjemalec Iskrinih elektromotorčkov, v razgovoru z našim generalnim direktorjem Dušanom Horjakom,' ki se je v uvodnih besedah Zahvalil g. Sharenowu za zasluge pri premagovanju začetnih težav Imate predlog? (Nadaljevanje s 1, strani) cionalizacijo administrativnega ,poslov'anja pa bi se vsekakor dalo občutno zmanjšati režijske tet roške. Tudi predetoječa 1 reorganizacija Uprave podjetja bo vsekakor prinesla večje zn žanje stroškov; ker je-ta zahteva tudi eden izmed razlogov (čeprav ne edini) za samo reorganizacijo. . Ker jo od izpolnitve posameznih nabavnih, proizvodnih, . prodajnih, / finančnih, razvojnih ter- naših skupnih nalog odvisno, kako in kaj bo z Iskro, kako bo z nami in z vsakim posebej — bi bilo prav, da kaj več izvemo o naših konkretnih nalogah' In sicer: kakšne' in -kolikšne : so naloge in kako jih izpolnjujemo' po enotah in kot podjetje v celoti. Planske" in dejanske (kontrolne) podatke ne hi kazalo skrivati,. če hočemo mobilizirati celoteif ko-Iekt:\\za dosego maksimalnih . deiovnih rezultatov ?na -vseh področjih, ki so nam več-kot lžvljenjeko potrebni.. Prepričan sem, da." boste s £-roj*o_ prizadevnostjo v. "V-, slednjih .mesecih do. koneš leta posegli še. lepši uspeh, tako-da bomo ob mojem naslednjem obisku spet, praznovali. 8 Vse' -govore, tako. v angleščino kot slovenščino,.je prevajalšef ^prevajalskega centra propagandne službe- Zdravko Markošek. Ob koncu je koroški oktet zapel še dve. pesmi in zaključil . s* tem slovesnost.. . Po-membjjemu dogodku so' prisostvovali novinarji važnejših dnevnih listov in vseh , treh gospodarskih Časopisov v držami. Nekaj kadrov med proslavo pa je. posnela tudi RTV Ljubljana in jih prikazala-še isti večer na TV obzorniku. Marjan Kralj Za prva prispevka v tej smeri -smemo smatrati prispevek pod naslovom -»Prenehajmo s tako prakso« v 31. številki našega glasila, v tej številki pa prispevek »Kako gctspbdarimo«. Oba prispevka na splošno obravnavata problematiko zalog surovin, (razred 3), zelo* zanimivo pa bi bilo kaj več zvede-tvo proble-mih nekončane proizvodnje (razred 5) o zalogah normalnega orodja, o zalogah , gotovih,...izdelkov. iti o problemih zasedenosti;. proizvodnih ka- < pacitet. -Vabimo vse,, ki žele v te j smeri sodelovati, tudi prek časopisa, da pošljejo uredništvu časopisa, »Iskra« Kranj, Tavčarjeva' 43; svoje prispevke. Prav tako vabimo tudi Društvo ekonomistov. Iskre ha tesno sodelovanje. I. S. onemogočili izpolnitev plana. 2. Na poslovni rezultat je močno vplivalo dejstvo, da le znašala, plačana realizacija komaj 42,&% od realizg-dje po izdanih računih. 2- Opaziti je pozitiven premik, v strukturi realizacije v *°rist razvojnih storitev, ven-oar postaja to dejstvo spričo ■Pomanjkanja finančnih sred-hov V'podjetju ža razvojno nejavnost manj ugodno, GIC** ,16 Ja to, da ni mogoče krat-°ročno v večji meri prila-Bajati kapacitet zavoda raz--Položljivim in naglo se ^prekinjajočim (večinoma s sme-^manjšanja) sredstvom v Pndjetju, je nujno potrebno kakršenkoli primeren na-i*n Poskrbeti za nadomestile '(padlih sredstev. To pa večinoma mogoče le s pre-nherjanjem na storitveno .J?/*1 ost,- ki ne terja znat-Inh materialnih dobav ali večje vezanosti obrdtnih sredstev. 4. Doseženi. celotni dphodek je sicer za 5,2'% večji od doseženega v 1 polletju preteklega leta, a je dosegel le 27,3 % letnega plana.' Razlog je izključeno le izredno visoko stanje neplačane realizacije. 5. _ Tekoči stroški so v 1. polletju' za 6,8 % večji od polletnega plana in že dosegajo 53,7 % letnega plana: Na prekoračitev. so1 najbolj vplivali režijski stroški. Prekoračitev plana stroškov- izkažujemo deloma' zaradi tega, ker v 1. polletju praktično še nismo izvedli nobenih - resnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Glede na že sprejele sklepe TJO naj vodje sektorjev in sveti DE padajo poročilo o ukrepih: ki so jih že ali še bodo uvedli za zmanjšanje stroškov. 6. Stroški v plačani realizaciji (89,9) zaostajajo za' porastom celotnega dohodka (105,2) kar bi pomenilo povečanje rentabilnosti, če se ne bi ustrezno povečali tudi osebni dohodki (127,8) tako, da stroški in osebni dohodki skupaj dosegajo' indeks rasti celotnega dohodka. Vendar je že to, da ga pri sicer normalno večjih povprečnih osebnih dohodkih, , ne prekoračujejo, pozitivno. Izkazani premik od 'manjših poslbvnih stroškov na večje osebne dohodke,” indicira Spremembo strukture storitev. 7. Zaradi manjših poslovnih stroškov (89,9) je bil dosežen Sorazmerno -večji dohodek (121.1). ki se je razdelil tako, da dosegajo sredstva 'za sklade že 74,4 % letnega plana, medtem ko --znašajo sredstva za osebne dohodke le 26,8 % letnega plana, kar je, pozitivno, 'ker se skladi močneje povečujejo kot osebni dohodki. 8. Izplačani osebni dohodki v 1. polletju dosegajo 50,6 % letnega plana, kar je izpod nivoja dejanskih stroškov v primerjavi s planom (53,7 %).. Povprečni osebni dohodki so za. .21,7 % večji od izplačanih v 1. polletju 1964 oz, za 9,1 % več kot v celem letu 1964. V primerjavi s Splošnim- porastom GD je izkazani % znat-ino izpod povprečja. V strukturi osebnih dohodkov . čedalje bolj prevladujejo OD za redno delo,, medtem ko se manjšajo izplačila za'nadur-nb delo, preseg norme in poslovni uspeh. Razlog t emuje v omejevanju nadurnega dela ter v »zamrznjenju« OD po priporočilu samoupravnih organov največ na- nivoju 100%. Doseženi' osebni dohodki na podlagi obračuna po pla- čani. realizaciji presegajmo, za 10,4'% vkalkuliraine v plačani, realizaciji (oz ll % junijske osnove). Presežek osebnih dohodkov še'uporabi za izplačilo regresa v skladu s sklepom DS. To izplačilo za S-III se zadrži, dokler ne odpravi izgube in doseže predpisane razlike v realizaciji. Z upoštevanjem kriterijev za merjenje poslovnega uspeha. sektorjev bi bilo potrebno vsem sektorjem, z izjemo S-IV, delavnice in S VII ter VIII, zaradi premajhne hitrosti obračanja sredstev/, in, zaradi prevelikih zalog nedokončanih nalog zmanjšati ^vrednost točke od 1,00 na 0,98. Po kriteriju dosežene razlike v realizaciji se zmanjša''vrednost točke le S-III im to na 0,95, po kriteriju doseženi poslovni uspeh; pa se ta poveča -všeng sektorjem za 0,11. Z upoštevanjem rezul- O delu mladinske organizacije v tovarni električnih aparatov (Nadaljevanje s 4. stran!) naši tovarni ima tudi svoje la nujnost, da še čim več mladih ljudi aktivno vključi , . ... t. , j v tirešnieevanje-nalogmn' za- posebne dejavnost. Tako de- htev- fci p^tavljajo Spre- luje v njenem okviru tudi menjene potrebe in možnosti Počitniška družina. Njena v našem gospodarskem ih-natega je prirejanje izletov, družbenem življenju, leži pred ekskurzij, organiziranje leto-, mladinsko organizacijo .še vanj Njeno delo v letošnjem večja in zahtevnejša nalogi letu ni preveč • aktivno, zato kot do5lei- Mladinski aktiv v ni preveč bo potrebno v času raziskati vzroke in stanje pópfavití. V sklopu mladinske 'organizacije so organizirane tudi kadrovska, go-spodarska¡ društvena in ideo najkrajšem: 7saki deJ°Jm organizaciji se bo moral se neprimerno bolj. kot do sedaj skupno z os ta Ilmi .proizvajalci prizadevati k povečanju produktivnosti in znižanju stroškov, ter.. odpravi vseh nepravilnosti m loška kom sija katerih delo nediscipline Postati bo m*> ral eden od najzavednejših činitei jev. v delovni organ iza-ajbkibo stalno stremel po-, maksimalni odpravi za dosego skupaega cilja. . m M. L. Dopisujte v Iskro! je v letošnjčm letu prav tako pomarijk! jivo. Prepričani pa, sijio da še' bo stanjd popra-' vilo, ker jc mladinska organizacija ’ določila ' , program dela, s katerim gef razmejila .tudi. delo posameznih komisij. . Ta- program je predvidel za mesec julij predavaj# o gospodarstvu podieija »Iskra« in, ¡.ekskurzijo. 'Zaradi letnih dopustov je bil pro--grarh ža ta mesec preložen na poznejši čas. Za avgust je določeno predavanje in izlet.v kraj, ki je znan po dogč.dkih iz narodnoosvobodilne borbe, kjer bo na licu mesta razgovor z batci o njihovih doživetjih med vejila. V septembru bo lahko ustvarimo, če proizvodna konferenca, kadrovska komisija pa naj bi se pripravljala'na letno konferenco. Oktobra bo gospodarska' komisija organizirala posvet mladih proizvajalcev, sledilo bo predavanje o OZN, izvedena pa bo tudi ekskurzija. Kot že rečeno, bo organizirana v. oktobru ali noyeni-aru »Tribuna middjh' g V Selcah sem bit letoaj prvič na dopustu ih sicer ob kohort jitšlija. iskrašj; ,gp--stujejo tam pri Počitniškem domu ©bč sindikalnega svèta Ljubljana center. Sta-š hovanja so raztresena po vsem naselju, hrana pa je v Domu. Za človeka, ki se želi v miru naužili sonca, so Selce veljale kot zelo primeren kraj. Vendar imajo- sedaj žeto močan motoriziran promet. Večinonja se vozi v nižji prestavi in sicia. zaradi ovinkov, ozkih Vtisi iz SELC poti in klancev. To pa povzroča posebno ponoči zelo prijeten hrup. Avtobusne A.ve-. ze sp Ugodne, posebno'proti Gorenjski, tako da ob tem časovnem užitku skoraj pozabiš, da se pelješ, v odsluženi škatli.. .Sicer pa si lahka privoščiš kombinacijo: vlak do Reke, ladja do, Crikvenice in še ;tJn kilometre avtobusom. ‘ Ko* se torej pricijaz-iš do Selc, te sprejme, prijazno osebje Počitniškega dff-ml, Üpiâvhik întâ'V sezoni če*/ glava dela in.se ;v njegovTmaoi družijo spiski z blagajniškim prbjčihkOtn in denarjem, pa kuponi za kopanje in podobno.. Hranit (ohčulljlVa stvar!) je bila zelo okusna, - vendar enolična. Če smo ¿že bili obsojeni na krompir, potem bi morda lahko .pripravili različne izvedbe tega ap tiktš^.Č^tfČk Ibt ga bil potem, laže po? spravil in ga ne bi,, toliko motil nekam ' 'dvomljivo opran jedilni pribor. Vendar lačen po jedi ni bi) nihče in se čudim, čemu so bile vse skodelice za-,* kavo do-mala ogiedáné? Mórula so. še v Crikvenid diabil© celo ribe, Če bi jih enkrat v tednu vrg’4 na naše migg, bi dobro delo, že za-to, k©e smo bjlt rg, morju in to priča-kujaš. Í SiánoVát ’s'érh prižeto prijažni druži-ni.„Sicer so tam vsi prijazni — posebno še v sezoni b Cena’ dnevne oskrbe 1550 dinarjev- je žeto ugodna. Seveda, če ne računaš na to, da stane- na primer v »hojelu? Slaven pollitrska steklenica pwa 400 din, in, pij tem- ugibaš aM jp -tov pivo. ali kaj grdo’ rečenega... Q čevapčičih za 850- din pa ni, da bi'govoril Š Tudi tujcev je ysg. polno (čitaj- Ne®-cev) Nekam potiho sprašujejo,, čemu tale podražitev, čegrhv vedo, da s.o letos tetnu-ustrezno. dobili več dinarjev- za njihovo valuto , g Nisem opazil’ nekdanjega petoliza;il/y naših natakarjev, do teh tujcev, pa kas. tereni smo do, nedavna tako. Udrihali, Sicer pa je sedaj vprašanje kdo je, na našem Jadranu tujec in kdo domačin/-Tisti, ki že- nekaj let letuje na Jadranu ih ki ima za nekaj let vnaprej, rezerviran pro stor prav - gotovo, ni tujec, domačin ga tudi ne,,- . * . . tč Skratka, naš Jadran" je po dolgem m počez., zaseden Z mednarodno vsebino bi, tij. Sicer pa že dvojezični napisi (» tujini, nemškim jezikom na' prvem -mestu) govore o tem. In kakšna je slana vodka? Ta pa je je vedno'kristalno čista in modra kot neteči FRANCE DOPUSTNIK Razočaranje ali presenečenje... (Nadaljevanje s 3 strani) • varno še nekatera-gibanja in-3. Popolnejše mnenje si jih med seboj primerjamo, upošte- n. pr.: Občni zbor aktiva ZB v Novi Gorici Novogoriški kolektiv Iskre. Po .izvolitvi organov občne? št.oje ifcnes. že- preko 7QQ d©- ga zboFa, sé jé razvila Živah- lavcev, mod katerimi je kar- na razprava, predvpem o ure- 87 člabov Zveze borcev, Z jahju dokumentov, o priztp" ozirom, na tako Štovilo' bor- nju dvojne oziroma egojne cev v kolektivu je bila pri delovne dobe, 9 vprašani»! sindikalni podružnici Imeno- medsebojnih odnosov, o ste vana 7 članska komisija. novanjoki problematiki ter- o O , delu te komisije «o se Pravicah'in do*nostil borcev, borci 'pogovorili na občnem Borši gpv nadaljnjih r§^ zboru aktiya 7.li, 14. 8, 19^5. kritično ocenili dela Na toto zboru je ppleg 62 stajo komisije, ker s tak« zelo zaposlenost (zápostenih), da merja, marveč, je zadnji čas. navzočih članov bil navzoč delom niso bili zadovoljni, obširno dejav- pa so previsoki stroški in za- da ; odločno in z ustreznimi tudi predsednik komisije ZB saj komisija razen-' dveh toge. Za boljšob-vskladitev. ngčmi; pristopamo k akcijam podjetja ISKRA Miro-TMihp- ¡ai6j0v in maloštevilnih sej ni M izvršitev polletnega plana proizvodnje — izvršitev polletnega plana gibanja zapo-slenih jfc gibanje produktivnega del. čaSa" — gibanje osnovnih sredstev, po nabavni vrednosti primerjano ha začetno stanje i—gibanje zalog materiala .primerjano na začetno, stanje' ' — gibanje nedokončane'proizvodnje pri-. merjano ha začetno stanje 74,9 % 99,7 % . 90 % 101,8 »4 104,"T% 107,8: za no- . I .. vember pa je predvidena let- Iz podatkov je razvidno, da drobno razlagali vzrgsov, na' konferenca. Program je imamo za večjo proizvodnjo pogojev in odvisnosti, v ®aie-dbvolj pester in zanimiv, da zadosjOno Opremljenost in rih se pojavljajo taka tožbo omogočil mladini raznoliko "in noSt. V sprejemajo / današnjih dneh, ko še opaženih nesorazmerij je. bi- ža- izboljšanje ugotojdjehega vec, direktor tovarne Anton narociila za svoje članstvo ti-_ rejemajd novi ukrepi V go lo že mnogo pisanega iti go- stanja' Oziroma materialnega Seljak- ih sekretar jtovarne; , . ^ borcev gd spodarstvu, ko se je pokaza- vorjenega. Zato ne bomo po- položaja tovarne. • •- M. P. Ludvik Jelinčič. - njih pričakoval Vse premalo • . narejenega gffilg zdravstvenih pregledov, pre- tatov po vseh kriterijih pri- 10,5 % od juinijskih osnov. Pri' izrabi delovnega čaša večala za 3,9%, vse močneje mestitgv id ng. urejanji» w pada posameznim sektorjem Vezava OD na gibanje stro- g^de na to ali je bii-uporab- Pa so semovečaii odiplsRob-' kumenjtov. V svojih razpra.- haslednja vrednost točke za škorv po tem predlogu je v ;ie„ ¡„Mavo ali režiio ni r!>čun amortizacije), tako da vah so ugotovjli, da niša principu pozitivna, zdi še pa, bistvenih premikov Spre- se je seifanja vradnost osnov- dov-Plj informiram o meh •■•".V da .lestvica na izračun odbit- »lStvenm premikov. Spre,, ,redstev naorei zmami- pravicah, ki jih imajo že z IV. kiv ne ustreza. Poleg tega membe,Ti so nastale, so po- ^aja ^zlika med poveča- sarpo zakonodajo, zato je bh 1,11 Pa postaja pri ptefoniranju slediea več' plačanih praanP va- m t to skloni eno da se orgaplS' izplačil na nivo do 109% Pro- , I iBsta S i« njem aktivnih osnovnih sred- to sklonjeno, oa «J, ZZA blemationo vsako menilo, ki kc>v »n prehoda na skrajšan», ste\f in obračunano amort:- rJ kratek seminar,. ’ 1,09 predvideva samo sankcije, tj. delovni čas Zaradi te- začijo se je prelila v Obratna Predsed.ni-k komisije ZB, odbitke pa tudi. pribitke. ga se je V manjši meri sredstva. podjetja ISKRE je v evop_ vsa število zaposlenih se je od' povečal neproduktivni delov- ■ Vezana obratna gredstvp so razpravi kripčno ocgtnil d.b agge komisiji, PPhuhi1* ki stojijo pred no»'0*' jUttij: , Sakton I II, ITI. Vred. t.: 1,09 1,09 1,09 Del. VI. VIT. VIII. U'. 1,IL ¿09 1,11 1,11 1,09 Ker se po sklopu DS . ^ .... | sredstva uporabijo zá izpla-. ieta otIajMo çuo rpgresa liti .ñósti tócke. Izplačilo regreea 'bo pri naslednjem obračunu ítoltófjá 1964. Povprečno šte- s zn-ni čas, v okviru.toga. pa eo se V PriihiWavi. s stanjem no regresa, m mogoče• izvr- ,....... „ . . , . 4 " ' L , --o-, - „IV : ;- „ 7. o/vott iti izkazanega obračuna vred, aje 5e y®dn° za \se zmanjšale vse tiste oblike, na začdtku lelg ffbolj pove- to^Tri^rier dal na- Ibšti točke Izplačilo regresa L5 % večje od stanja konec na katere srno lahko vplivali čftla (-35,3 %), njihovo kritje voljeno «HH . xr«. stimuliranjem prisotnosti pa je predvsem v angažiranih ®fltke za nadaljnje del0- žinanjšalo Uspeh pozitivnih vilo zaposlenih, jé zâ 2,8 % na delu. Opaziti je tudi virih. Probjem obratnih sred- kazal je uspehe dela sčktogov^ ih povečalo minus večje od planiranega in za' zmanjšanje deleža nadurnega štev zavoda je postal tajso tovarn^Ob Poncif jc"eH nai • n’ Iñl° J0 .Iîoa^n -2'1 “/» v°čje od planiranega dela, v okyíru tega pa nadur P°reč, da d» yeč rešitve btez ¡¿aeloVanje mod kP r.n, predlog o zadrzanjn sta4lja za konec leta^.1965. na Fežiji.' Predlaga se orae/radikalnih posegov. Zg raz- r t0iV^e;.,ja pPdjetiP Zarads nadaljnjega zmahjše-v ..^/ nadamega doia s po- je nujno doseči odborom Zh vanja števila zaposlenih ise je _____ j.. plačilo terjatev, ki Jih iOtoi,'čjmbo1jš§v: pnj ustrezni regresa ta ta sektor. Po predlogu, ki ga DS še fil kpréjeî, M 'ž&todi prhko- , HHlsJ! ... . - , , B|........ fačevanja stroškov morali P°trebno glede na izkušnje y posamezni sektorji vrniti I- polletju bolj usmeriti ná «Strežne zñgefcé preveč izpla- naravno fluktuacijo ,kot pa čanih OD, v povprečju pa Za na odpust. _ j. -/- j Predlaga te orne-s po sebiiim sklepom, kiribi dolo-. čil izjeme od to omejitve, anižati zaloge materiala in izveden« Vrednost aktivnih osnov- nedokončanih nalog, m h sredstev se je sicer po- Dr. Jože Gogala mo do podjetja, tar znatno p0 živahni razpravi so volitve nove. bile ko- misije. S. & Uredništvo našega glasila je s prispevki »Nalijmo si, čistega vina«, ki so bili pred kratkim oba j a vi jeni, praV-' zaprav odprlo stalno rubriko, v kateri bi naj razprav-* jjali kritično in konstruktivno p ndftih notranje gospodarskih problemih. To je še posebno važno in potrebno sedaj, ko smo pričeli' v okviru podjetja resno in 'energično zdraviti in odpravljati naše 'notranjo gospo-, darske slabosti in ko smo pričeli izvajati to isto1 akcijo v državnem merilu. Iz Gorice za Sij ¿j čaje finančno gbšpodarske-ga stanja naše;. podjetja, ki Naslanjajoč se na »Poročilo nabavne organizacije ža ■»fae-ieč julij 1965,« M obravnava ¿ed 'drugim, tudi zaloge in gibaenje materiala v IX trd-nfesScju 1965 je zanimivo ptegledatj, kako pravzaprav gospodarimo v našem podjetja z materialom ¿kjer imamo vloženih več obratovalnih sredstev. Osnovna ugotovitev je gotovo ta, da smo v 'drugem tromesečju letošnjega leta gospodarili z zalogami materialov slabo, saj Smo dopustili, da nam : je porastla zaloga materiala na ‘razredu 3,- za 510 milijonov dinarjev. V zalogi materiala -smo imeli v (toiru podjetja vezanih ob koncu II. tromesečja za preko pol'milijarde ‘dinarjev več Obratovalnih sredstev, kot ¡pa na zadetku II. tromesečja. Nabavna organizacija je objavila v-svojem julijskem po-ročilu naslednje rezultate: ti v Začetno stanje materiala ¡na r.3 na'dan 1. 4.65 7,235,612.000 din. Prispelo v ji. tromesečju materiala na r.3,5,408,385.000 din. Porabljeno v II. tromesečju materiala ž r.3 4,897,878.000 dih. ; Zaloga materiala 'na r. 3 na dan 30. 6. 65 7,746,118.000 din, Niso vse naše tovanae krive ta negativno gospodarsko bilanco v II. tromesečju na področju zaloge materiala, fet haših tovarn je š siste-. matičnim prizadevanjem obratno Zmanjšalo zalogo- materiala. Žal so bila prizadeva- nja teh tovarji žamah, keiso pOrastle zaloge materiala v osmih tovarii&h 'za toliko, da Še je sumarna bilanca poslabšala Za več kot pol milijarde dinaijevr>. ", V nadaljevanju bomo razčlenili materialno gospodarsko situacijo po 'posameznih tovarnah. Vse to sr namenom^ da bi ae'-prieeli organi upravljanja v posameznih tovarnah intenzivno ukvarjati z vprašanjem sredstev, ki jih imajo Vezana v -zalogah materiala. ©a bi bila slika bbjektiv-nej ša, - bomo v. .prikazu ilu-striraK'poleg potrošnje materiala še izvršitev proizvodnega pjkjia, ob pTOletjuj Takib. kombinijTann pfiirierjava pp-datkOy 'in rezultatov dokazuje do neke mere, da ni bilo v vseh naših tovarnah krivo le pomanjkanj e ieprddukci jske-ga materiala za slabo polletno izvršitev proizvodnega plana. Seveda pa tega ne smemo pospešiti in zaključiti, da s'o imele vse tiste tovarne, ki so prekoračevale z ¿gospodarskim -planom določeni normativ zaloge materiala, vedno na razpolago tudi potrebni asorti-•man, ki šele omogoča finali-zaOijo proizvodnje. V prikazovanju stanja po posameznih tovarnah, smo le ■razvrstili v dve-grupi. Najprej smo zajeli t ovarne, ki ' so povečale v II. tromesečju zaloge materiala in prekoračujejo z gospodarskim planoip. •določeni normativ. V dhigi grupi pa so tovarne, ki so znižale svoje materialne zaloge in dosegle na razredu 3 stabje, ki je izpod določenega . normativa. Na Í5. seji upravnega- 'Od- Načrt za sanaci jo in ozdrav- ^eia X tovaiTii avtoeiektrič - n ih izdelkov v Novi Gorici, so člani -obravnavali p roble-. mfc, ki ¡ so V -zvezi g sanacijo ■so ga sprejeli ;. samoupravni Iskre -Po' daljši razpravi so organi podjetja, zahteva od pripravili niz zadolžitev z na-vseh naših tovarn, da zniža- roehorrr, da se odpravijo db-jo zalogo materiala na raz- sedanje pomanjkljivosti .-in redu 3 na nivo normativa, utrdijo, odnosi mod posamez- Mekafefe naše tovarne so do- ni™“ ^ rioiji j V _ « - Tako je zadolžen vodja fi- kazale, da je možno brez ne- nanônega sektorja/.da do-20. Varnosti, da bi z znizahjçni septembra predloži UO po zaloge materiala ogrozili iz-.. vsem nove kalkulacije lastnih Vrše vanj e proizvodnega pM- cen za+vše .izdelke! ter ,ri£b atija in da je naloga izvedljiva ; ne stopnje, ki jih -daj.ejo po-V teh tovarnah je došeženi samezni-m kupcem. Prav tako uspeh nedvomno subjektivna mora fîn‘an?rfi sfclčtbr do pii-zasluga kolektiva In odgovor-. <1 WmÊmM mh. -Prav tako -je pa verjetno g¡¡gg| ÍGBpoaatóke2a pia-iskati subjektivnih vzrokov za Pa z instrumenti, predvideni-zvišanje zaloge in prekoračit:- mi za nbvo gospodarsko reve nominativasv, tistiii Do 25. septenibra pa: nah, ki so si v drugem tro- niara iista •služba predložiti me seč j a to • dovolile.- ^ .rebalans gosppdarskega plana -za ’leto 1965. Slika gospodarjenja je ;raz- Vodja gosppd.arsko^téhmc-vidna 'iz ?spodnje tabele, oes- -neg? sdktorja mora skrbeti no pa naj «i ^ustvarijo bralci iza l'e'álizaci j.o ' zman^sanj'a zs-sami • ‘log, urediti dobavo nujnega Pletenje kit (žične oblike) V obratu ÂTôî y Krauju ra O ’C 'tí ¿J M ' 03 . o O ó :zs,rid Napfave Ljtibljan Elekti m'éh'ai Kranj Avtóe trika tí > ■o Z- S'gJB -jž-a-iB «Bin « m .oH £ P ¿2'L? ¡mm «S a _ c *i » Çj JS N. ro rv rr mm P-i &É=+ 'ki ; •id. -O v3 StP «% i d d i-m -d MSI -. Pi d ~êf -NJh mm. ■ 'O m K¿ W ;gB a ° _ J3 jo *• 2 gospodarskim planom ddiočeni normativ zalog :.juat. po , vrednosti ?• Stanje galog 1.4.65 y pri-' fflerjavi z normativom V il. tromesečju paneli Material v -primerjavi-' z normativom ^ VII. Irnmesečju-porabije-no materiala-v primerjavi z ‘normativom . '• materiala-ha "dan •■65 v primerjavi . z normativom g Zalog ^ se'je povečala (-h) Zhianjsala (—j nad zHčct- no stanje (v sto¡mllij. dinj ■ iovarna je had (+) ■ ož.' (—j normativom * (v sto "inilij.-flih j ■ * jjričseGih je tovarna j.. ■Vnjsila 'ietol -.pijan' .j - Šl ' firijlejni plan % 100 100 100 100 100 100 100' 100 IOÔ; 100 ’100 100 % 95 174 91 236 91 150 109 59 94 j 100 ' 133 . 70 % ,8b 121 87 90 80 88 135 103 71 ' 50 ' - 70' 28 % 74 ; 99 „ 71 *49 53 61 121 .71 - „ 90 i, 1 54 106 . 44'. %' 102 196 107 276 118 176 125 . 91 74: 97 •97 I 54 -fl’44 +143 + 52 .- +1?1 - + 53 +120 + -88 + 157 ' —133 —15 . ¿1-72 .—31 I-j-41 +620 ‘+ 231.. -+5-68 + '35 ' +344 + 139 —.15 ■ —175, . — 9- 61. —90 ; % 40,7 1 39;8 ' 44,0 1 20,7 35,6 41,4 33,3 36;o 50,3 46,6 39,3 -56,6 % . '21,3 1 -79,7 87,8 41,3 71,3 82,8 66,6 ‘12A 100,3' 193,0 113,1! " materiaja," skrbpt-i za odprodajo odvisSih zalog, db najkaa-meje 15. 8. pa mejra urediti rdelo .planske službe, predvsem pa planiranje zasedbe stroj-nih kapacitet. Prav tako ■mora ureditj..planiranje re- , ¡promaterikla v skladu z zahtevami nabavne organizacije. . Vodja proizvodnega selktor? ja je zadolžen za Kealizgcijo mesečnih, proizvodnih jprogra-m©V.: in ha pri tem ne‘ bodo preseženi stroški normativov . materiala . ter proizvodne režije. Vodja tehničnega sektorja mora skrijeta za kvaliteten ¡prevzem: ■dhkumefftatij.e: za nove 'izdelke od.K5ČA, za pravilnost vseh zadevnih po- : ...godb, pravočasno 'osvaianjej novih izdelkov, ¡./.popoln ;eva-■n j e, izdelkov v prblzvodn i; ker izdelkov V proizimidnj'; ter tehnioloških positopOkv, Prav taho je zadolžen, da ima proizvodnja pravočasno, pa razpolago vso potrebno 'dokumentacijo 'orodij, ki so po— trebna za. aktiviranje novih strojev. ' Vodja drganizacijeko-ka-drovškega sektorja mora škp-b^ti za.’ izvrševanje vseh na-og organizacije, ki so sedaj ■’ teku, da služba za osebne ohodke izdela do konca dk-dbra predlog sLimulatijimega ’agrajevaiijjai 'in .predlog za. ferenčiacijo -faktorja sti.mu-i igjje, jn da takoj, ko bo izr' : e'a.n plan proizvodnje za le-o- 1966, izdela in predloži • plan kadrpv. Vodja tehnične kontrole je zadolžen, da se dosledno iz-'••aja organizacijske predpise, d še nanašajo na delo kom-role, da vodi evidenco o izletu, da .podvzame -in pred-aga ukrepe za .zmanjšanje izmeta, .da vodi evidenco o re-'riamaciijahr.zahteva pefiodič-.na poročila .servisne službe •in ¡o tem poroča direktorju. Vodja vzdrževanja mora /skrbeti -za redpo . .vzdrževanje -strojev in.-orodij ter planira ¡generalni remont strojev. Kakor vidimo, je upravni 'odbor tovarne >v Novi Gorici dokaj jasno postavil zahteve .do tistih, ki so odgovorni za ¡nemoten potek proizvodnje. Cie pa vzamemo v poš tev dgj* stvo, da so take ah podobne -zadolžitve :že napisane takrat, ko "se komu določajo osebni dohodki, ki .so občutno višji pri večji odgovornosti, tedaj se vprašamo, ali bodo te iza-doližtve - (brez ‘kakršnihkoli '■'sankcij)' našle -zadovoljivo -re- ' šitev. Kakor smo brali v zadnji .številki glasila, je T)S , Eloklromehanike - n -^¡Kranju sklenil, da' se iza vsak odstotek nižje proczvodnje-zmža OD rVodiinim’ za 1,5 odst,, V - sini-čaju presežka pa se 'V .ena- \ kem odstotku dvigne, dočim je UO v tovarni »Aparati« v. Ljubljani sklonil,-da -se znižajo ošepni dohodki vodilnemu M vodbtveneniiLi kadru, ¡čeme bo plan izpolnjen Morda, bi kazalo eno izmed,. vavjenl osvojiti tudi v -drugih tovarnah oz. ■ tudi služoah ■, ABC Odločni ukrepi za znižanje zalog materiala, ; (Nadaljevanje z 2. strani) okviru predpisanih normativov. Najkasneje do konca oktobra je treba v panogi telefonije vpeljati planiranje reprodukcijskega materiala s pomočjo mehanografije in v ta namen ' izdelati potrebno osnovno dokumentacijo (normative materiala in kosovnice) na karticah. položljivih sredstev. Hitrejša montaža naj se doseže predvsem s tem, da se z delom pri serijskih izdelkih ' praviloma ne začne prej, dokler ni na razpolago ves potrebni material in da se tudi za maloserijske izidelke improvizirajo montažne linije, ki bodo omogočile boi j šo izrabo delovnega časa in hitrejšo fina-lizacijo. / GOTOVI IZDELKI K. znižanju zalog gotovih NEDOVRŠENA PROIZVODNJA Tovarna mora do konca le- izdelkov v skladiščih PSO bo ta v primerjavi s stanjem 30~l°varn® pripomogla pred-aprila 1965 zniifeti zaloge raz- vsern z naslednjim: reda 5 za 300 milijonov din. — Začenši z mdsecem av-V ta namen je treba izvesti gustom bodo montaže posku-naslednje ukrepe: . šale doseči enakomernejši — Zaloge polizdelkov in se- dotok gotovih izdelkov v skla-stavnih delov v montažnih dišča PSO, predvsem pa bo-skladiščih in v posameznih do - skušale doseči, da bo delavnicah in montažah je dotok v,zadnjem dnevu v me treba znižati v skladu z nor-' seču manjši od dotoka v mativi po zadevni tabeli. Za, predhodnih treh: dnevih. S znižanje zalog so odgovorne tem bo omogočena pravočas-planske službe posameznih ha odprema blaga našim kup panog, ki morajo z natanč- cenj in nejšim lansiranjem skrbeti za vih izdelkov ob koncu me skladnejši dotok materiala v seča:. §■ montažna skladišča in pa _ Zaradi velikega povpra-. vodje delovnih enot, ki mo- ševanjži po dvdtarifnih štev-1 rajo ž'boljšo organizacijo de- cih bo tovarna Vložila vse na- ' la doseči hitrejše gibanje ne- pore, da se poveva njihova dovršene proizvodnje v svo- proizvodnja. Ker gre pri tem ji enoti. v glavnem za problem dvota- — Planske službe morajo rifnih števdčnikov, jih- mora Prijetni Izlet v naravo je bil združen z ogledom ozkometražnega filma o partizanskem slavju v Dražgošah in sicer v dvorani Doma kulture v Naklem. (Slika kaže udeležence pred vhodom v Dom). Film je posnel član kranjskega kolektiva tog. Alojz Žibert. Čeprav vreme na dah borca 4. julija letos udeležencem ni bilo naklonjeno, še manj pa fotoreporterjem, je film dokaj zanimiv in razgiban, hkrati pa veren odraz dobrega razpoloženja ž^žanle^zaOos^Boto^ ^ub muhavemu vremenu. Prav bi bilo, da bi film dobil še filmski zapis; ker bi bil s tem boij razumljiv tudi tistim, ki jih v Dražgošah ni bilo, hkrati pa bi pridobili na vrednosti kot dokument plodnega dela .aktiva ZB v letu 1965. Nekaj mislilo bodočnosti „ISKRE-' (Nadaljevanje 2 2. strani) Vsekakor se strinjam prodaje/nabave itd. Vse pa- »Obrisi jutrišnje ISKRE?, da z morajo poslovati ekonomsko, so se Sedaj, vršile le prve. yeč girati plan Iansiranja serij sestavnih delov in to delo zaključiti najkasneje do 21. avgusta. 1965. — Nabavna služba mora napeti; vse sile, da se nabavi v prvi vrsti material, ki je potreben za finalizacijo nedovršene ' proizvodnje, • ki že na podlagi podatkov iz poj- obrat mehanizmov v Lipnici mnenjem podkomisije za or- tp sc pravi, kolikor nudiš, to- ali manj splošne, orientacij- letne inventure m v skladu v naslednjih mesecih izdelati ganizacijo in ekonomiko, da !iko dobiš in s-tem črtati za sfe razprave, ki se bodo raz- a';iwhizvpdniin .planom kori- po zadevnem planu. Za izvr- mora nova organizacija zagč- VlSeiej razne ključe določeva- vijale in dopolnjevale- ko bo- šitev gornje naloge je odgo- toviti gospodarsko samostoj ^ia. štroškov za te službe, ki do znane razne analize in voren vodja. obratan moramo temu ' posvetiti problema ne bomo s končen/ solidarno ostale organizacije; vso pozornost. lizacijei in izboljšave, ki jih na zalogi in. (konto 361) je možno izvesti v okviru raz- ■drobni inventar v uporabi. Sedemmesečna primerjava proizvodnje Tovarne 1964 1965 S % Elektromehanika 7,696.426 7,907.403 102,7 Elementi 2,863.276 3,618.67$ 126,4 Avtomatika 4,242.000 | 2,952.587 108,1 RA-sprejeiUnik! 1 1,633.253 ' Aparati 1,724.554 1,981.147 114,9 Avtoizdelki 3,603.919 4,080.348 113,2 Elektromotorji 727.187 1,068.420 146,9 Naprave -670.399 622.300 ' 92,8 Elektronika 794.516 833,122 104,9 Kondenzatorji | 1,137.879 1,115.974 98,1 Instrumenti 644.828 845.245 131,1 Polprevodniki 646.503 . 822.445 127,2 Usmerniki 454.508 1 681.070 149,8 Mikron 112.133 223.790 199,6 Skupaj podjetje 25,318.128 28,385.784 112,1 tracijo finančnih sredstev v združenem podjetju, v kc-nekje v eni centrali ali v »n-o- likor neka organizacija, tega t ran ji banki«, ampak, kot je ne.bi mogla kriti. Združevanje bilo povedano, z medseboj- kot ga predlaga prva inačica,' nirn sodelo van jem zamlereši- pa povsem gotovo preprečuj e .ranih partnerjev— tovarn. Če integracijo zaradi ohranjeva-/ na krgjjko vse to resumiramo, nja slabih. Le ta inačica,, daje lahko sklepamo naslednje: Sestavne'' enote naj bi bile v vseh ozirih samostojne.. Združuje jih gospodarski plan podjetja, ki je odraz volje in zmogljivosti posameznih enot. Sredstva so last tistega, 'ki jih ustvarja. Finančne Križman Valter | CrA ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega očeta FRANCA KONČANA r se iskreno zahvaljujem sode- poroštvo, da bo vsaka enota, vsaka tovarna stoodstotno izkoriščala vse možnosti, da lavcem montaže relejev »> bo poslovala in delala renta- izkazano pozornost in poflar-bilno, plačevala svoje obvez- Jeno cvetje. r _ . nosti itd., kar bodo enako- Anica Trete pravni partnerji v tem zdru- ■*; podjetju pripravljeni ter ekonomske zadeve celot- pomagati neki enoti te, če nje- ISKRA — glasilo delovne-nega jjodjetja se rešujejo z rna slaba situacija ni plod ga kolektiva Iskra ..industrij* dogovori in pogodbami med brezbrižnosti, nedelavnosti za eiektromehaniko teleko tovarnami. ali podobno, -munikacije elektronike ® S tem odpade potreba po Jasno je, da hi motal sta-: avtomatiko — Urejuje ureasl ustanovtvi notranje banke, tut združenega podjetja iz7 škj odbor — Glavni uredtu»; uprava in skupne službe po- hajati' in urejati notranje Pavel Gantar — stanejo le koordinacijski or- odnose iz take organizacije urednik: Igor ■Slavec — j“": gani tovarn v perspektivnem združenega podjetja. Pravilno ja tedensko — Tisk in khsej ■ programiranju proizvodnje, je bilo ugotovljeno v članku -'»CP Gorenjski tisk« »»“J