List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu pošlim: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. • polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opramittve v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mal* ling-ovo. Vse pofiiljatve naj se frankujejo. \ Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se \ sprejemajo. Plača se za^navaduo vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat 15 soldov.
Mnenje poljskega katoliškega učenjaka o Rusih in Poljakik.
('Izv. dopis.)
Pisatelj teh vrstic je bil svoje dni velik čestitelj vseslovanstva ter je v obče še dandenašnji. Ptuji časniki razpravljajo slovansko vprašanje posebno onò junaške Bosne in Hercegovine ne ravno v prid Slovanov, teh vbogih mnogostoletnih trpinov pod neusmiljenim polomescem preroka Ma-hometa. Tembolj pa se nam je ozirati na skupnost slovansko, t. j. saj z onimi, s kterimi smo v naj bližje j zvezi, t. j. s Hrvati in Srbi, kteri nas ob meji potujčevanja varujejo. Gotovo največa nesreča za Slovanstvo je, da jih je dobre tri četrtinke pravoslavne vere, kar je bilo tudi vzrok, da, ko so Jugoslovani, Srbi in Bulgari odpadli od Rima, so se po svojih maloučenih popih pogreznili v nesrečno r&zkolništvo. Zato tudi niso mogli o dobi podjarmljenja okoli 1300—1500 po Kr* nobene zdatne pomoči od žapadnib katoličanov proti Osmanom pričakovati. Ko bi bili Jugoslovani ostali v zvezi z Rimom, bi bili po značaju istega časa dobivali tudi zdatno pomoč proti Turkom, pa njih vodjem je bolj vga-jalo geslo : rajše zveza s Turki kot katoliškim Rimom ! Sad tega nesrečnega raz-kolništva v veri je neprenesljivo robstvo, ktero žuli že nad 400 let vboge kristjane in jih bode še na dalje, dokler se že vse trohnelo turško carstvo ne razruši. Da pa katoliško slovensko ljudstvo močno simpa-tizuje z sedajnimi, večidel razkolniškimi vporniki, ter jim zdatne pomoči pošilja, to je veselo slišati, ker spričuje, da med njimi
1 LISTEK.
MATEVŽ HLADNIK.*)
(Življenjepisne črtice.)
Rojen je bil Matevž Hladnik dne 30. avgusta 1806. v Trebčah,**) vasici, ki šteje samo devet hiš, četrt ure od Čmovrha. Zató se je rajni tudi navadno podpisoval na svojih sostav-kih „Trebški“ ali „Trcbčanin.M
Starši njegovi so bili : Hladnik Valentin rojen 5. febr. 1786, poročen 25. majnika 1803. z Marjeto ali Meto Cigole-tovko. Mati, rojeua 11. julija 1783, mujeuže 4. marèa 1818 umrla, tadaj, ko je naš Matevž imel še le dvanajst let. Bila pa je mati njegova bolj tiha, pobožna žena,
*) Ta sestavek leta 1865 spisan, namenjen je bil za »Drobtinice", ker pa takrat ni mogel na svetlo, zato podamo tu važnejše dogodke iz obširnega rokopisa.
**) V sostavku, ki ga v rokopisu hranim, in ima naslov „Trebče ali Trepče?" pravi : Trebče so majhne; iz Trebč do Cmovrha jo komej četrt ure ; v Trebčah je le devet hiš."
in nami se tolikanj v tej njih stiski ne pov-darja razlika v veri, ker med njimi se pogreša večidel le zveza z Rimom. Med njimi in nami ni ravno trdnega zida, marveč le palčevina nas loči, med tem, ko loči katoličane in protestante vseli baž močen zid tsled krivoverstva poslednjih. Poleg te nesreče, da nismo Slovani edini v veri, prihaja še ta, da razkolniki, kjer so v moči, šiloma tirajo katoličane v razkolništvo, kakor vidimo to na Ruskem-Poljskem. Da krvoločni Turki kristjane na vsak mogočen način zatirajo, temu se ni čuditi, ker jim isti koran tako veleva, ali da razkol niški Rusi nesrečne Poljake svoje sorodne brate, posebno od 1831. leta sem, (hočem reči njih vlada) na tak grozoviten način njih vero in narodnost zatirajo, to je silno. Te dni sem prišel po naključbi v dotiko z nekim poljskim profesorjem prava, ki je skoz Gorico v Florenco zarad zdravja potoval. On je doma iz Ruske-Poljske blizo Varšave, pa v službi na poljski univerzi v Kr. po
imenu L.......cz. Ta mi je pripovedoval
reči, ktere bi se neverjetne dozdevale, ako bi jih časniki ne potrdili, kako namreč Rusi vero in narodnost Poljakom šiloma ropajo. Katoliške cerkve izdajajo razkol-niškim popom, in če ne gre to z lepo. pomaga pa knutna sila.
________ (Konec prih.)
DOPISI.
Čepovan, 15. novembra. Še le tri leta je preteklo, kar se je pri nas začela redna šola, pa uže je očividen njeni sad.
ki je svoje otroke znala lepo učiti in vaditi v pobožnosti, tako da Matevžek tudi potem v svojih letih, do poslednjega dneva svojega življenja je ni mogel nikoli pozabiti. Priča temu je sonet „Na grobu matere", ki se tako le glasi:
Tu zdolj, pod komej zn ato še gomilo,
Trohniš mi, ljuba mat’ ! prezgodaj vzeta ; Prešlč so štirkrat desetére leta,
Pa še te ni sercé mi pozabilo !
Koljkràt že o misli se mi okó solziio:
Kak bila si za blagor moj uneta;
Ti b’ia si mali — Bog ti plati, Meta!
O de bi mnogo tacih mater bilo!
V keršanski reji otrok zaklade prave Si jim spravljala v doto, varno uime,
Ki sreče edino prave je rodnica.
Kaj vsa modrost je vaša, učene glave ?
Do serca tak ne gre, se ga ne prime : Pobožna mati je naj bolji učnica!
In večkrat je pravil, da je velik dolžnik svoji materi za pobožnost in nježno občutljivost za vse Božje in sveto, ki mu jo je bila v mlado srce zasadila. — Oče njegov, Valentin ali Ba-lantin, kakor mu na domu sploh pravijo^ je bil
Mladež jc dobila veselje do učenja, i tudi stariši sprevidajo, da otroci ne hodijo v šolo po prazen nič, ter je vedno raji pošiljajo. Ni pa še zadosti, da se otroci v šoli kaj nauče, pa šolo zapustivši tudi odlože vse bukve ; treba, da tudi poznejše radi vzamejo bukve v roko, terse uče kaj koristnega. To dobro vede, si je naš marljivi učitelj mnogo prizadjal za ustanovitev šolske knjižnice, da bi mladiui, ko šoli od rase, še dajala dušne hrane.
Letos, ob začetku četrtega šolskega leta šteje šolska knjižnica uže blizo 100 vezkov raznega berila, kar je gotovo prav dosti za tako mlado šolo v revnem gorskem kraji. Tudi je šola prav dobro oskrbljena z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki.
Zato pa se mora dati javna zahvala blagorodnemu gospodu okrajnemu šolskemu nad* zorniku Fr. Vodopivec-u, ki ni samo skrbel za učne pripomočke, ampak je tudi za našo šolsko knjižnico nam blagovoljno pridobil od slavnega e, k. okrajnega šolskega sveta vse dosedanje knjige družbe sv. Mohora. Ravno tako javno Zahvalo izreka g. Štef Šuligoju, sinu tukajšuega posestnika i trgovca, da je omenjeni knjižnici podaril nad 30 vezkov razuih knjig
krajni šolski ivet,
I
Iz Krasa gorenjega, io. nov. Delo pri
isterski železnici vrlo napreduje ; že so postavili šine po mnogih krajih v Istri a tudi na Krasu, zdaj je 60 mož vojakov pioniijev v Rodiku, ki opravljajo to delo. Prav je, da se v'mirnem Času vojaki vporabljajo za gradjenje. pri železnicah. K letu meseca avgusta bo neki že blapon derketal iz Divače v Polo. Bomo videli.
•
Po mnogih krajih v Istri in po Krasu je
pa mož dokaj zgovoren in veseljak, pa vselej pošten, in po njem je menda tudi Matevž podedoval tisto svojo znano zgovornost, in posebno rabavljivost, ki ga je v celem življenji noter do začlnje ure vedno spremljevala in odlikovala. Toda pustimo, uaj sam od tega govori. V začetem, ne dovršenem sostavku „Moj življeno-pis" pravi takó le:
Krajnska vas Čeruiverh nad Idrijo me je rodila V sélici Trebče, četert ure od cerkvene vasi, Leta osemnajst sto in šest me Matevža kerstila, Klical doma se Hladnik, ptuje parni Hladnik veli. Kakor deleč spomiu mi sega v detinske leta, Molit’ učila me mat’, póznat’ učila Boga.
Vse pa tak jasno, seréno učila preblaga je Meta, De se od luči je luč, serčice vnel’ od serca. Nikdar ni mali »Matevžk" pred kósil, južnal,
večerjal,
Dokler ni vsega po verst’ zmolil, kar bil je uččn. Duša napasi se pred, potem se bo živež odmerjal Tudi za lačno telò! — bil potem redjedeljeu. Tak je, Kmetica le, učila z besedo, z izgledam, Tako pa seme tud ne pada na jalove tla.
V drugem enakem poskusu svoje autogra-


■
|gg

D5k4 zavratna bolezen angina, ali r ji Še pravijo doktorji difteritis. Hudo je v Hodikn, kjer je od 20. septembra do„ vmrlo 21 otrok, med temi več ko polovici i učenk za Šolo sposobnih. V euej hiši je 5 vrni lo a v dveh po 4, tako da je v treh družinah 13 otrok vmrlo. Ljndje so poskušali in drugo, pa nič nij pomagalo. Neki so pravili gorkota stori dobro, drugi nasprotno trdijo, da mrzlota ozdravi. Mnogo teh otrok nij nsàciènlc "okolf gila okleniKT*nogo jim je tudi V noge prestopila. Kaj res nij zdravila za tako bolezen?
r ' Sole nimamo še, pa se tudi ne bi smela « držati dokler ne zgine grlena bol. Učiteljev po-


"V,
maajkuje, kakor duhovnov. Ker je Šel prejšnji Udi učitelj A. Klanjšček na Štajersko v Ljuto-I mer, se je služba učiteljska v Rodiku razpisala, pa najeden se nij oglasil. Sedaj je že polovica novembra, pa ny ,nič slišati, kaj misli storiti c. k. okrajno šolsko svetovalstvo v Sežani. Isto takp je popustil učitelj na Barki iVatovljah res službo popotnega učitelja, pa to mesto de razpisano, a ljudje nič kaj ne marajo za svetne učitelje, povsod bi raji videli duhovuike v šoli. Tudi naši novi škofje priporočajo srčno duhovnikom šolo, pa ti se ne morejo zavzimati njo, dokler tam. pred škotskimi vratini na atavljajo predloge, ki hočejo še v onih odpraviti duhovnike iz šol, kjer so do najbolj uspešno delali na pr. na Tirolskem , 5 ; V kaplaniji Klanškej (Klanc, dehantija Domito) so tatje pri sakristiji vdrli v cerkev pre-.. faklo saboto (13. t. m.) ter odnesli kar je bilo kaj vrednega, sreberno žlico za krst, iv. olja, dva svečnika, ves kinč podobe ložje, ves vosek, kar so ga v cerkvi do-biU. Pa so menda bili kakšni domači, ker vendar se niso predrznih vlomiti tabernakel i vzeti altera ciborij, k%ti drugod se sliši, da v cerk-'*■ oajpred vzamejo dragocenost v tabernaklu. se siniluj!
r 0	J .	-■	v _ ;	■	:
Iz Cerkljanskega 4. nov.-(Dal m a-
tinova biblija — stop,niški marmor —rud ni k i —* c e s t e.) — Kot otrok sem če-
1*"*mm*M ■ *	■— . SJ.J
.■■■Bjiff»-im
nam'
Uje, ki pa tudi ni dodelan, piše od svojega

r«r«- r?-**

& S
UP
’ -Ši«.
•Òitti*
Oče m’je bil Balantin, veseljak, pa poštena dušica, Mati pa» Meta vsa bolj resna, pobožna je b’la.
In v sonetu, kteremu je naslov »Kaj ?“ takó-le piše :
Mbj oča bister um, al’ mati blaga Sercé je blaženo v svoj dar dobila;
-Sii

Vesela v njem živost, poštenost draga,— Al’v nji pobožnost živa se svetila.
Darove te sta, mesti druj’ga blaga,
Za doto v mé po kervi zaplodila ; Vedrost očetova m’je luč in snaga, Pobožnost materna — vodnica bila.*)
Tako, kar meni misli, djanj vodilo,
Bilo m’je tudi za početja tuje —
V presojevanji cene njih — merilo.
Po tem zaslugi vnema slavo pela,
Kar b’lo nerodno, napčno, al* še huje,
Tem’ graja je zaslužena groniela.
(Dalje prih.)
: i < » t
•** i*-*
m*
*) »Pa lastna hvala", pravijo, «smerdi";
Se vé, če djanj e je ne potenti !
Kdor um iinaš, po tem, kar pišem, sodi, To pórok ti resnice ali hvaste bodi.
stokrat slišal pripovedovati o nekih »starih» mašnih bukvah", ki so kot velika posebnost i znamenitost pò Cirknem ihkulirale. Pozneje sem se. spomenil teh knjig i prišedši iz Goriških šol na počitnice, sem radoveden po njih popraševal. Mislil sem si, da vplenim kak čarodejen „Ka-
* «• t	*
lamon“ — a še bolje sem se začudil videč, da sem našel dragocen ostanek naše protestalitovske slovstvene dobe Dalmatinovo biblijo.
Knjiga sicer ni imela naslova, tudi ne o-nih interesantnih predgovorov na Kranjske stanove i Slovence, predgovorov „čez vso sveto biblio i čez stari testament", niti »regištrau — ali po jeziku, obliki i slikah sem spoznal prvi del Dalmatinove biblije. Na nekaterih mestih je knjiga pomanjkljiva in ima onde papir vložen, morda je hotel lastnik zgubljene liste prepisati — vendar ima biblija še veliko veljavo- i vrednost.
Dalmatin Jurij je bil protestno to vsk pre-dikant na Kranjskem, rojen v Krškem, v jezi-koznanji jako učen mož i je „aus dem Bruncn-quellen der Origiualspracken4 prestavil vse sveto pismo prvič v slov. jezik.
Naslov se glasi : Biblia, tu je vse svetu Pismu, Stariga inu Noviga testamenta slovenska tolmazheua skusi JURIA Dalmatina. Bibel, das ist, die ganze heilige Schrift windisch. Gedruckt in der Churftirstlieh sachsischea Stadi Wittem-berg, durch Hans kraffts Erben, Anno MDLXXXIIII Obsegala je dva zvezka, prvi sega do »visoke pejsni" (inkluzivno), drugi začenja pa s preroki. Ta, prva slovenska biblija, ki se je v Witteni-bergu pod Dalmatinovim i Bohoričevim nadzorstvom od 28. maja 1583. do novega leta 1584. tiskala, in okoli 8000 gld. veljala, je gotovo zelo zanimiv ostanek iz protestautovske dobe slov. slovstva. Tudi se je še v nmogih iztisih ohranila, akoravno so ob času antireformacije katoličani vničevali i žgali; katoliški duhovni, ki niso imeli druzega sv. pisma, so smeli s škofovim dovoljenjem tudi to biblijo rabiti. Posebno zanimiva je knjiga gledé jezika, v katerem je Dalmatin Trubarja daleč presegel. Zatoraj moramo skrbeti, da se taki književni ostanki našega slovstva shranijo i obvarujejo. V cerkljanskih hribih sta bila nekedaj oba zvezka, enega smo našli, drugi pa morda tiči v kaki gorski
bajti. Slišal sem, da ga ima nek krojač blizo
*
Melec. Dobro bi bilo, da bi rodoljubi pozvedeli še po tem (drugem) delu, ga kmetskim rokam oteli i v kako knjižnico poslali, kder bi bil na boljšem mesti.
Sedaj imamo na Goriškem dve Dalmatinovi bibliji, eno je darovala ajdovska čitalnica gira-nazijalni knjižnici, cerkljansko dobi pa semeniška knjižnica v Gorici,
Malokrat se čita v časnikih o naši tihi dolinici — zatorej hočem tukaj njene znamenitosti i novosti zapisati. Narrabo mirabilia tua!
v
V Stopniku ob Idrijci pod Sebreljami je baje bogata zaloga znanega stopniškega marmorja. Ta zares krasni natomi mozaik je, kakor sem slišal, unicum v Evropi. Marmor je lepo i mno-gobarvast, ima v sebi pet polužlahtnih kamenov (Halbedelsteine), v dnu pa je temnozeleni' serpentin kot vezalna snov. Ako se bode dal kamen obdelavati i likati, pride v kupčijo i pod-vzetniki, ki so marmorjevo zaiogo prevzeli, si bodo po tem takem iz naših gor lepe novce
v
skovali ! Skoda, da nam morajo naše zaklade tujci odkriti ino vzdigniti ! No vkljub temu voščimo podvzetnikom srečo, ker bodo pusto Tre-buško grapo vsaj z obrtnijo i trgovino oživeli.
Ravno tako branijo mejni, griči okoli Qer-
v
knega razne nule, v griči Škofije imenovanem so pred 3—4 leti kopali baker —• a podVzctniki so falirali, iz katerih vzrokov—ne vem. Pod Labnjami v nekem drugem griči so baje tudi kopali srebro (?), kar spričuje še sedaj stoječa jama, v kateri zopet kopljejo i rudo iščejo. Ako je ruda v teh rudnikih bogata, kar bi se moralo pa znanstveno preiskati, bi gotovo cerkljanska dolina oživela i cvetoča obrtnija bi gotovo toliko mladih ljudij doma zadi žavala, da jim ne bo trelia več po Stajqrskem, Koroškem iti Ogrskem kruha iskati. >
Cesta iz Cerknega v Idrijo je bajé sprejeta med skladovne ceste i prihodnjo spomlad se bo začela delati. Ta cesta bo za cerkljanski okraj prevnžna i zelo koristna, ker bode vezala Cirk-neimt najbliže mestice. Tako bode nekdaj tako zaprta i zanemarjena cerkljanska dolina na vses štiri strani odprta i dobro speljane ceste bodo pospeševale gmoten napredek. Prijazno belo Cerkuo ! Kako bodeš ppnosno, ko se bo v tvojih gorah srebro i druga ruda kopala, ko bo krasno barvan, stQpniški marmor po svetu slovel ! Ob zeleni Idrijci bo žvižgal urenhlapOn, daleč prišli turist bo začudeno gledal lepe v blagostanji živeče kraje, cveteče fabrike i rokodelnicc, živahno kupčijo i promet — a to so le prazne domišlije mladega Cerkljpna I
Iz Ria da ianeir», 21: sept. 1875.*) — (P i sin o o. Se r a fi n a Madona do s v o-jega brata.) — »Mudim se tukej le malo dni in ker imam veliko opraviti; Ti zamorem le malo pisati. Kot misijonski vodja* imam svoje središče globoko v obširnem gojždu. Z Božjo pomočjo pod obrambo preblažene Marije Device, naše Gospe, in s podpòro Brazilske vlade doseglo se je toliko, da se nadejamo postaviti tutcej v kratkem veliko faro, cesarska vlada pa namerava zidati tukaj prostorno in lepo cerkev, 80 čevljev široko in 150 dolgo. Okolica je prav prijetna, lepa in zdrava, in zemlja rodovitna. Sedaj imamo sicer majhno, pa lepb kapelo, pri kateri imam vsako nèdeljo in praznik službo božjo, kakor je pri nas na Slov. Goriškem v navadi: keršanski nauk, šolo, poduk v delu itd.
Sc nam ostajajo drugi grozovitni divjaki ; naša ljuba Gospa nain bo pomagala tudi le-te pridobiti. Dvakrat že me je Bog rešil *iz njih rok. Njih veliko sto sem krstil, spovedal, poročil, delu privadil; Udi Pizdfcavim Te, vse pri-jatle in znauce in ostanem v naglici Tvoj brat.u
•m n ***			' *•	1*	»	*4; < .	,. ■
k	k 'ÌA. «*.		6 .	■lì. ■ ■	: 4	i •:
Ogled.#
Avstrija. Iz državnega zbora je važna novica, da so se Poljaki iti državno-pravna stranka združili in c. kr. minister-stvu oddali posebno interpelacijo. V nji vprašajo, ali ima vlada voljo take postave zbornici predložiti, po kterih se bo poseb-
*) Ker bo znance in prijatelje oč. Serafina Madona, iz reda čč. op. kapucinarjev, zanimalo, kaj zvedeti o ujem, po kojem že leto in dan tje in sèm poprašujejo, podamo jim tukej odlomek iz vpisma do njegovega brata v. č. g. fajmoštra v Sempasn. — Iz odlomka bodo bralci nekoliko razumeli položaj in delo misijonarjev v Braziliji, kojili Vodja je o. Serafin.
Ako želi kteri njegovih prijatlov mu pisati, je njegov napis : Fr. Seraphin Madon, missionario apost. Capuc. nel Borgo (Aldeamento) Indiano iu Philad elp hia do Mu cu ry.
Brazil. 4- Ur.
no mala obrtnost in kupčija povzdignila. Vlada še rii odgovorila. Med podpisi je tudi tukajšni poslanec prof. Vaiassi, od tako zvanih »mladih* ni ne enega.
Grocholsky, ki je imenovano interpelacijo s grofom II o h e n w a r t o m prvi podpisal, šel je domov in v Lvovu so inu univerzitetni slušatelji in meščani napravili sijajno bakljado, pri kteroj priliki je pov-darjal, da hoče po nastopljeni poti stanovitno hoditi. — Govori se za gotovo, da postane ,Potočki cesarjev namestnik v Galiciji.
V ogrskem državnem zboru je na dnevnem redu obravnava proračuna za 1. 18.16. Protivladna stranka raste od dne do dne. Ni sicer misliti, da bi se ministrom želja ne spolnila, to je, da bi zbornica proračuna ne sprejela, vendar se vedno bolj. odkrivajo raue ip povdarjajo zdravila, s kojimi se morejo zaceliti.
Zunanje države. „Pro nihilo* — za nič je naslov knjižici, ki je prišla pred kratkem v Cirihu na svitlo in obsega pred-povest pravde Arnimove. Knjiga, dokazuje, da knez Bismark je grofa Arninia za nič pripravil ob službo in da je pravda izvirala le iz hudega črtenja. Bismark se je bal, da ga grof Arnim misli spodriniti, da bi prišel na njegovo mesto, zato se je hotel nevarnega tekmeca na vsak način znebiti. *
' Bavarski kralj noče sprejeti ptfpe-ievégh poslanca in rim je odgovoril, naj odda svoja pisma državnemu ministru Pfretz-schner-m -t- Francoska zbornica še o-bravnava volilno postavo; —- Iz Špan j s k-ega se poročajo' nektere manjše zmage Karlistov. — Iz jugoslovanskega bojišča je došlo te dni prav veselo naznanilo, da so vstajniki sijajno zmagali. Najprej so bili vstajniki prid povelništvom Trifke premagani, poveljnik, njegov oče in več vstašev je padlo. Za to zgubo so sc limalo odškodovali. 11. novembra je bil osodepolen dan za Turke. L. Ločica je bil poveljnik čete* ki je napadla pri Mu-ratovcu združeno turško vojsko okolo 5Ó00 mož, ki je šla trdnjavo Gor a n s k o preživet.. Vstajnikov je bilo » okplo 4000. Bitka je trajala do 12. nov., ta dan pa so Turki popolnoma v nerédù'v Gačko bežali. Vstajniki” so zaplenili ves živež, ki je bil za Goransko in Niksič namenjen, 30Ò puškin bO šotorov. Turki so zgubili 1300 mož, ** mrtvih in ranjenih in vstaši so v tabor seboj vzeli 500 turških glav. Zarad te slavne zmage je navdušenost med vstaši nepopisijiva. 13. so bile zopet manjši bitke in Turki so bili zopet tepeni.
Razne vesti.
Na Slapu je pretečeno saboto se vrgel v Idrijo nek 70 leten mož iz Cepovana.
Revež je še pravi čas občutil, da je voda premrzla za kopanje, terse prijel za vrbovo vejo, dokler ga niso potegnili na suho. Njegovo obujanje je naj več zakrivilo zanikerno življenje; pa upanje je, da spozna svojo nespamet, ter sveto leto porabi v svoj prid.
— Iz Trsta se nam poroča, da je politično društvo »Edinost* pri zadnjem občnem «boru sklenilo izvoliti poseben* odsek treh udov,
ki se bo dogovarjal z goriškimi rodoljubi zastran porazumljenja. To z veliko zadovoljnostjo objavimo, trdno sc nadejaj«.», da bodo dogovori tako sc zvršili, da nastane na vsem Primorskem c n a velika narodna družba vseh primorskih Slovencev, ki bo krepko delala vse za vero in domovino !
— Nesreča na F rane-Jožefovi železnici,
ktera ni ravno v naj boljšem imenu, zgodila se je 4, nov. ob eni uri in 15 minut po noči. Z
Dunaja proti Eger-ju odhajajoč vlak imel je 128 popotnikov brez osobja na mašini in pri pošti. Ravno je prišel vlak do tako imenovanega Ste-gersbacherskega mosta, ki je 11 metrov visok. Vsi popotniki so večji del spali, ko je strašen ropot in vdarec zbudi. Vlak se je prebrnil čez jez, mašina in 13 voz čez most v prepad, le trije vozovi, ker so se verige potrgale, ostali so na poti. Strašen jok in stok jc nastal. Kar jih je bilo na mašini in na prvem vozu ravno tako pii pošti in še veliko drugih ljudi, je bilo pokopanih pod podrtijo razbitih vozov. Ker je bila temna noč, ne ve se prav, kaj je vzrok strašne nesreče. Nekteri trdijo, da je hudobna roka žeblje in drugo železje odstranila, drugi pa menijo, da jc nemarnost delalcev kriva, ki so nez-gotovljeno delo pustili in nesrečo provzočili. Preiskava bo istino spravila na beli dan.
Pogreb vseh, ki so po tej nesreči življenje zgubili, bil je 7. popoludne in velika množica ljudstva iz okolice» in od drugod prišlili se je vdeležila. Mrtvih je vseh 0, močno ranjenih deset, manj poškodovanih pa veliko.
— Duhovnom prhnemo pa potrebna knjiga. V zadnjem listu je dopisnik „od levega brega Soče* med drugem omenil, da duhovščini dostikrat manjka dobrega „okusatf in da jc želeti, da bi se temu na kak način pomagalo. Že nekaj časa prebiram knjigo, ki nosi naslov: „Die Kunst im Dienste der Kirche. Ein Handbuch fftr Freunde der kirchlichen Kunst von G. J a-k ob, Landshut 1870, zweite umgearbeitetc Auf-lage* Verlag der Jos. Thomann’sthen Buch-handlung.*
Ta knjiga je tako izvrstno pisano, da za-more iz nje vsakdo pridobiti si najpotrebnejših znanosti, kar se tiče cerkvene umetnosti. Vrh tega ima še dvajset litografimi)ih listov z raznimi podobami, ki so v tekstu dobro popi-sanei
Knjiga je razdeljena v tri poglavja. Prvi obsega: 1. stavbeni načrt, 2. stavbeni slog (styl) a. starokrščanski, b. romanski, c. go-tiški in d. tako imenovani renesanski slog; 3. stavbena iz de lj ava. D r u g j. obsega cerkveno skulpturo in slikarijo 1. podlaga (razne podobe), 2. cerkvena skulptura a. zgodovinski pregled, b. razna skulptiirna dela v presbiteri, v cerkvi in zunaj cerkve, c. praktične opazke. 3. Cerkveno slikarstvo a. zgodovinski pregled, b. posamezne vrste slikarij, c. praktične opazke.
Tretji oddelek govori o cerkveni poeziji in muziki : 1 stališče cerkveni poeziji, določila o cerkveni muziki. 2. Zgodovinski pregled razvijanja cerkvene poezije in muzike in sicer rt. cerkvena poezija* b. cerkvena muzika. 3. Praktični navodi.
Razun druzega silno mikavnega, podučljive-ga in koristnega gradiva v imenovani knjigi o-menjamo samo ugovorov proti c e r k veni muziki, kterih našteje 15: Tu je tako jasno dokazano: prvič kako obotni so vsi taki ugovori iu izgovori, drugič pa tudi kako se da
pomagati. Ta zadnji oddelek Še enkrat prav gorko priporočimo. Preobširno bi bilo o vsaki reči le kaj malega povedati — spisati bi trebilo cedo knjižico — reči pa se sme, da je pisatelj Jakob s to knjigo močno vstrcgel ukaželjni duhovščini, kajti tvarino je razdelil, kakor umetnost ti rja, poleg tega pa je zgodovino tako dobro vpletel, da bralec meni, da je poleg kristjanov, ki v kalakombah opravljajo službo božjo, ki zidajo prve bazilike, ki stavijo prelepe gotiške božje krame. Kdor bi pa želel še kaj več o cerkveni umetnosti brati, ima naštetih toliko virov, da zatnore svojo željo popolnoma spolniti.
Knjiga stane vezana v pol usnje z marmornatim obrezkom na dom nekaj soldov čez štir goldinarje; ako jo kedo želi kupiti, naj se pismeno ali ustmeno do našega uredništva obrne. Žal mu ne bode.
Domače stvari.
(Zadnjo Štev. „Gla$À-a) je slavna policija obdržala, zarad tega p. n. naročniki številke dobili niso. Policiji so bili všeč trije članki: Vvodni članek »dvojna mera*, kos »ogleda* in krajši sostavek »Poljaki*. Enake članke so prinesli nekonfiscirani listi na Dunaji : Vaterland, Reform, v Pragi: Politik, v Gorici: Eco.
(Spremembe učiteljev) — G. Jož. Hrovatin iz Gorjanskega v Nabrežin. — G. Jak. Jei-šček iz Brestovice v Gorjansko. — G. Audr. Starc iz Mavhinj v Št. Polaj. — G. Ivin Slu ga iz Avberj a v Brestovico. — G. Fr. Z ak r a j š č e k z Nabrežine v Mavhinje. — G. Matija Leban je postal 2. učitelj v Sežani. — G. Jož. Trampuž je potrjen v Kostanjevici. — G. Blaž Se-deVčič iz Žabelj pride v Šempas. — G. Oton Die iz Bilj v Žablje. — G. Jernej Rajar iz Lokavca v Bilje. — G. Anton Cargo iz Alture v Istri v Lokavcc. — G. Matevž Lapanja z Barke v Medano.
V Komnu sc je vstauovilo mesto učiteljice, ki je tukaj zelò potrebna, ker dvema učiteljema je preobilno otrok. —
Gospodična Zupančič je imenovana učiteljica trorazredne mešane šole v Bovcu.
(Nemške pridige.) — Prvi teden adventa t. j. od 1—8. dec. bodo, kakor je bilo že nazuan-jeno, v farni cerkvi sv. Ignacija, duhovue vaje, ktere bota vodila toliko priljubljena častita mis-jonarja P. Tomazetič v slovenskem iu furlanskem jeziku, P. Kos pa ravno tiste dni ob 11. uri v nemškem jezika. To naznanjamo vže danes, da se o pravem času med meščani zvé, da bo tudi za tiste zmed njib, ki govoré in umejo le nemški, ali hočejo nemške govore poslušati, prav dobro preskrbljeno s primernimi govori, za ktere je porok ime misjonarjevo.
(Za hercegovinske vdove in siwte) darujejo: S. Prvačine A. Z. 1 gl. — A. G. 1 gl. — Z. R i h e n b e rg a župnik-dekan A. Brezavšček 2 gl. — S. Gregorčič 2 gl. — V cerkvi nabrana milovščina 29 gl. 13 sl. — Fara Šmarje 82 gl. 5G sl.
— Iz Cerovega: Vikar Štef. Marinič 3 gl. — Ant. Prinčič 1 gl. — Jož. Brigoutič 1 gl. — Marija Lorincon 1 gl. — Martin Klinec 50 sl. V cerkvi nabranih 11 gl. 70 sl.— Iz Št. Viške gore G. Tomaž Rutar f. 1 - N.Feltrili f. 1 - J. Laharner s. GO - T. Božič s. GO - J. Klemenčič s. 70 - J. Feltrin s. 50 - Katra Feltrili s. 50 - M. Pirih s. 40 - M. Grabelj s. 40 - Ant. Pervanje s. 50 - A. Pirih s. 40 - A. Pervanje
§. 40 - J. Velikonja s. 40 - J. Pirih s. 50 - F. Vogrič s. 40 - M. Vogrič s. 50 - J. Ozebek s, ,30 - Neža Makuc s. 30 - J. Lahamer s. 30 -M. Makuc b. 30 * M. Ozebek s. 30 - T. Pirih 8. 30 - J. Makuc 8. 30 - A. Lipuščik s. 30 -M. Pervanje s. 30 - J. Lahajner s. 30 - F. Lahur-ner 8. 25 - M. Božič s. 24 - J. Lahamer - F. Lapauja - Jera Lapanja - P. Trušuovic - Marija Črv - J. Lapanja - A. Pirih - J. Pirih - Marjana Trušnovic - M. Leban - Vid Erjavec - Št. Lahar-ner - Terezija Kofol - F. Ozebek - J. Ozebek -J. Crv - M. Kobal - M. Lukman - J. Lukman
-	Marija Štrukelj - Marija Fratnik - Marija Feltrili - M. Feltri» - Marjana Pirih - J. Leban -J. Krivec - M. Vogrič - Marija Lapanja - M. Calti - J. Seljak - Marija Pirih - F. Jeklin -J. Kobal - J. Kobal - J. Čufar - M. Fratnik -J. Pirih - F. Lipuščik - M. Lipušček - M. Crv
-	J. Vogrič - J. Logar - M. Biček - M. Crv -J. Crv - J. Makuc - L. Božič vsak po 20 sold T. Pirih s. 15 - J. Gruden s. 16 - B. Erjavec 8. 14 - Urša Šuligoj s. 11 - J. Feltrili s. 12 -Apolonija Kuštrin s. 15 - B. Feltrili s. 13 - J. Lapanja - Jera Pirih - Marjana Palmin - A. Lukman - M. Crv - Marjana Pirih - A. Kobal - M. Makuc - J. Rejc - J. Božič - M. Petruša - A. Lapanja - Lucija Respet - Neža Kobal - Marija Jakulin - Urša Lipuščik - Terezija Feltrili - Marija Lahamer - B. Feltrin - Marijana Seljak -Neža Erjavec - J. Pirih - J. Štraus - J. Biček
-	F. Makuc - J. Velikonja - J. Čufar - M. Božič - J. Makuc - F. Kuštrin - J. Grahelj - J. Kuštrin - A. Krivec - J. Krivec - T. Kumar -Ana Lipuščik - T. Kikelj - M. Črv - Marijana Crv vsak po 10 soldov. - Dingi 40 s. - Skup 27 gl. 30 s.
Dosedaj nabrane darove 270 gl. smo'odposlali po pošti v Zagreb g. F. Hopperger-u, kanoniku in predniku milosrčnih sester, ki je po „Daniciu nabrane darove oddal generalu M o 11 i n a r y-u, Id po očetovo skrbi za pribegle hercegovince in jun tudi od avstrijske vlade dodeljeno podporo deli. Kadar dobimo odgovor, ga priobčimo v izvirniku. — Došel je ravnokar pa za danes prepozno. — Ur.
(Krasno darilo.) Kakor je znano, obhajal je meseca oktobra solnograški knezo - nadškof kardinal Tarnoczy petindvajsetletnico svojega višega pastirovauja. Škofje njegove provincije 80 mu prišli osebno srečo voščit, ob enem pa prinesli krasno darilo-k e 1 i h v znamnje visokega spoštovanja in češčenja. „D e r Kirchen-8chmucku, ki izhaja v Gradcu, prinesel je v svoji zadnji številki 11. podobo in popis krasnega dela. Narisal je kelih v tako imenovanem renesanskem slogu direktor Avgust O r t w e i n, izdelal pa ga je Janez H a h n v Gradec. Kelih je 31 in pol centim. (11" 11'") visok, iz srebra, bogato pozlačen in s pravimi kamni okinčan. Na podnožji so štirji angelji, ki držijo v vsaki roki 1 grb škofov darovateljev. Na okrog pa je napis : ^Eminentissimo ante quinque lustra electo
Card. Metrop.Maximiliano Jos. de Tarnoczv
«
calicem offer. calicem salutis imprecantur Principes Episcopi suffragaci : Benedictus Tridentinus, Vincentius Brixinensis, Valentine Gurcensis, Jacobus Maxim. Lavantinus, Joannes Bapt. Sec-coviensis, — Episcopi Auxiliares : Joannes Nep. Amberg, Joannes della Bona
Die XXIV. Octobris MDCCCLXXV.
(Cesar dobrotnik.) V pretečenem letu je
daroval cesar iz lastnega premoženja za navadne stalne potrebe 834.000, za zidanje in popravljanje cerkev, Šol, javnih zavodov 212.000, za povzdigo umetnosti in učenosti 143.000 gl. Vsega skup tedaj 1,572.000 gld.
(Kardinal knezo-mdŠhof Solnograški Tar-noeti, ki je bil kmalu po slovesnosti petindvajsetletnice od mrtuda zadet, je toliko ozdravil, da je že nekaj časa zunaj postelje biti zamogel. Zdravnika, ki sta vedno pri njem, izdajata vsaki dan sporočila, iz kterih se kaže upanje, da kar-diual kolikor toliko še ozdravi.
Umrli od 28. okt. do 10. novembra.
Judita Kauz 10 m. osepnice. — Peter Zit-toni 9. m. croup. —Bernard Deganut 35 1. vrat. bol. — Jurij Vovk 39 1. plučniča. — Jožef Li-povšček 10 m.božjast. — Marija Černič 4 1. angina. — Jožef Podbeišič 82. 1. starost. — Jožef Viola 58 1. oslabljenje močgan. — Tereza Godi-ua 72 1. za rakom. — Andrej Pavletič 3. 1. angina. — France Pušič 8 dni, božjasL —. Klementina Boštjančič 1 m. božjast. — Ana Mark 65 1. jetika. — Karolina Prinčič 80 1. starost. — Maria Grauner 2 1. 6. m. vodenica. —Jožef Černič 4 1. angina.
Poslano. *)
Razglasilo se je po porednih osebeh, da sem jez faliral in presipal vše svoje premoženje na ime svoje žene in svojega sina.
Ker je to obrekovanje škodljivo moji česti in mojemu blagru, sem primorana, imenovati tukaj javno vse oUe, ki so to vest razširili, grde lažnjivcc in obrekovalce in povabljam ob enem vse tiste, ki bi imeli kaj tirjati pri meni, naj se oglasijo pri h. c. k. notarju, d.r Dellabonu v Gorici, pri katerem sem v ta namen depositimi zadostno vrednost in pri tam gospodu bo vsakdo, za vsakih 100 gold. opravičene tirjatve dobil 110 gold. — Tisti pa, ki prinese in pokaže - prav istemu gospodu kako moje dolžno pismo, dobi 500 gold. v dar in prav toliko dobi vsak tisti, ki dokaže, da sem jez prepisal svoje premoženje na ime svojega sina ali svoje žene.
Strado 10 novembra 1875.
France Pauletič mp. mlinar in posestnik.
V Uredništvo nij odgovorno ne za obliko ne za zadržaj.
Duhovnom na znaiyc.
Vsi obrazci za krstne, poročilne in knjige za mrtve, krstni, poročni, in listi za oklice, za cerkvene ra-■ čune, spovedni in obhajilni listki in I vse kar sem spada, dobiva se v la-I tinskem, slovenskem, italijanskem I in nemškem jeziku po POSEBNO 1 ZNIŽANI CENI v uradni ji knezo-I nadškofij skega ordinarij ata v Gorici.
énuunM.
Vodstvo goriške zastavljavnice, ustanovljene po grofu Jožefu Thurn-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni dražbi dne 9. decem. 1875 in po tem iste še nerešene zastave, ki so bile II. četrt leta 1874 (to je: mesca julija, avg. in septembra 1874) zastavljene.
V Gorici dne 10. nor. 1875.
Vodja:
I. Kumar.
NB. Častita duhovščina se prosi, da bi blagovolila ljudstvu v cerkvi objaviti to dražbo.
(3®
3
«iDU
ČUK»
ase
(mu
V pojasnenje	§fg
bralcem navajamo nekatero glasove o
____
pravem	t[j®j
m
g Wilhelmovem g
protiartritičnem protirevmatičnem	©jpj
krt	čaj«. <£
Tu so:	'
Dr. Rust je rekel v javni akup- ©® ščini o njem: Wilhclmov kriči- ©80 stujoči. čaj zasluži ime narodne- Ì0J 8a zdravila, ker daja na tisuče ©!iy W spričeval o dobrem vspehn pri ©fo revmatičnih in gihtičnih bole- ®0 znih.— Ta Čaj je zdravilo, po kte-rem bogati ravno tako kakor revni ©£y rad seže, in gotove pomoči priča- ©h kuje, zdravilo, koje naj vela vniši zdrà-vniki iz prepričanja priporočajo. — ©b j® Pisal v »Medicini- ©Iv vH® sche Woclienschrift“ (1871): #0 „Wilhelmov kričistujoči čaj je ©|IU ® po medicinskih pravilih prav @lti ©Ji dobro narejena zmes takih ra- ©O stljin, ki iniajo specifičen vpljiv na ©i; * kožne bolezni, kadar se vsied raz- ©S) dražene ali odstranjene harmonije med elektriciteto zraka in kože bo- ©b j® lečiue čutijo, ki so dostikrat uestr-® pljive."— Dvorni svétnik in pro-fesor Oppolzcr je rekel v bolni-W ànici pri postelji gihtičnega : Wil- ©b j*® hclmov kričistujoči čaj zasluži (2©
--------m— ’ vi«, seje o vspehu —
«M? Svarilno pred ponarejanjem in tm
sleparijo;
1 J ’	(pl;
tffUP Pravi Wilhelm o v antiartritični anti- ciTMU ttfflMp revmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva žiflift dilfflj *e *z Prve Mednarodne fabrikacije Wil-
helmovega antiartritičnega antirevmati- 08 čnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen ®uy ©V Pri Dunaj i ali v mojih po časnikih navede-gptftj nih zalogah.	—
©V Zavitek, v 8 obrokov razdeljen.
©fe po predpisu zdravnika pripravljen, s podu-
gg	1 *,d-p08ebej “ m
g	m
Viilly t i r e v m a t i č n i čaj dobiva v Gorici ©Sir CÌIw pri A. Franzoni-u lekarju, v Korminu pri rffj® difftj Hermes Codolini-u v Trstu pri Jakob Sa-
m ravalla-i-	m
=9
Lastnik, izdavatelj in odgovorni nrednik : KAROL KOOLJANCIf!. — Tiskar ; MATTJNfi v