http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si ........... Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2009 KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA COBISS 8 120090191,10 Poštnina plačana pri pošti 1295 Ivančna Gorica Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 P0P0LNAP0NUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino mm, i { jr Številka 10, Idpk 15,'december2009 " * , ¡V novo leto 201 O^ovim proracüñbm OBČINA IVANČNA GORICA in ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z JSKD OI IVANČNA GORICA vabita na SVEČANOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI S PODELITVIJO PRIZNANJ ŠPORTNIKOM OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2009 Prireditev bo v soboto, 26. decembra 2009, ob 16. uri v kulturnem domu Ivančna Gorica. _ SLAVNOSTNI GOVORNIK: Župan Občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret Vesele praznične dni in vse dobro v letu 2010 vam želijo župan, občinski svet in uredništvo Klasja! V PROGRAMU SODELUJEJO Zborallica - Mešani pevski zbor KD Stična Plesna skupina Spot Petra Prebanda Plesni par SŠ JJ Ivančna Gorica Otroška folklorna skupina KD Vidovo Šentvid pri Stični Stiski kvartet PREDSEDNIK ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ JOŽE KASTEUC ZUPAN OBČINE IVANČNA GORICA JERNEJLAMPRET IGNAC CUGELJ s.p. Stična 102, Ivančna Gorica tel./faks 01/7878 535 gsm: 041 757 055 RAZSTAVNI SALONI BTC Ljubljana/PTC Diamant, 2. nad., tel.: 01/54 76 526 SENČILA Tomaž Oven s,p, Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica • ZALUZIJE • ROLETE •TENDE • LAMELNE ZAVESE • PLISE ZAVESE GSM: 031/679-079 Tel./fax: 01/7878-266 ^ ZLATARSTVO TAPING jT CENTER ZOLNIR Ivančna Gorica Tel.: 01/78 78 572 Delovni čas: od 8. do 19. ure Ob sobota:; je prodajalna odprta od 8. do 12. ure. www.zlatarstvo-tadina.com TESNILA za HIDRAVLIKO in PNEVMATIKO ALTES d.o.o. PE Grosuplje Kolodvorska 11,1290 Grosuplje O-rlngt I manSete / posnemala / tesnilne vrvice I semerlngl I blažile! SERVIS HIDRAVLIČNIH IN PNEVMATSKIH CiUUrjROV tel: 040 302 324, fax: 01 787 8557 e-mail: info@altes.si 120090191,10 2 t1Ž< KLASJE | Ivančna Gorica, december 2009 Ohc ma iki Vse je tako, kot mora biti. Zahladilo je, sneg je na naših cestah, kar čas okoli božiča in novega leta naredi še bolj romantičen, za nekatere kot svetopisemsko izročilo in nostalgija, za druge pa kot bajeslovni čas s tem ali drugim radodarnim možem. Vse pa je lepo, če je čas, ki ga živimo, za vse enakopravno odmerjen. Lahko se zahvalimo številnim humanitarnim organizacijam, društvom in delovnim organizacijam, da so znali zbrati toliko sredstev in skupaj ob kulturnem programu nagradili najmlajše, še posebno tiste, ki jih je narava v mnogočem prikrajšala. Zahvaljujem se Rdečemu križu iz Ivančne Gorice in Ljudskim pevcem Studenček z gosti, ki so privabili nasmeh na lica gojencev varstveno-delavnega zavoda Želva. Se veliko takšnih prireditev je in bo sledilo po naši občini, od krajevnih do farnih običajev, na katerih so obdarjeni naši nadobudneži. Učijo se dobrote, ki jo bodo gotovo vračali, ko bodo odrasli. In tako se vse vrti. Vrtec, ki ga odpiramo, kaže na našo zakonsko in naravno obvezo, da je skrb za dobre vzgojne razmere tudi uresničevanje želja po nataliteti in ohranjanju naroda in življenja. To se nam bo čez čas vrnilo, ne z odmiranjem, temveč z rastjo prebivalstva tudi v naših lepih krajih. Potrebno je pripraviti razmere za optimističen pogled, saj prav ob novem letu mladim stiskamo roke v želji za številčnejše družine. Tudi stare razglednice izražajo prav to sporočilo, da se naj ob dobro rejenemu pujsku v prihodnje zbirajo številni otroci. Prav ta pujsek je nekdaj pomenil dobro življenje, danes pa si zaželimo, da bi vsi delavni ljudje lahko dobili primerno delo in primerno plačilo. Vemo, da je to iluzija, ob kateri moramo vztrajati in se tudi sami aktivno vključiti v družbeno dogajanje. Torej za prihodnje leto želim, da bi bilo zdravo. Da bi ob dobrem počutju in optimizmu tudi drugim vlivali dobro voljo, ki naj si sledi iz dneva do dneva vse leto. Smrečica naj bo starejšim v spomin na mlade prijetne dni, mlajšim pa vonj po sobivanju z zeleno naravo v prihodnosti. Zadiši naj v domačem ognjišču po maminih dobrotah, ob očetovem trdem pogledu in misli, da se je za življenje potrebno potruditi in vložiti veliko dela. Vse to pa lahko dobimo kar doma, ob svojih najbližjih. Po vsem tem pa naj bo še srečno leto 2010! Javni poziv_ za evidentiranje zainteresiranih oglaševalcem za zakup oglasnega prostora na naslovnici Časopisa Klasje v letu 2010 1. Zaradi težnje k enotni strukturi naslovnice v vseh številkah Klasja, ki izidejo v tekočem letu, je oglasni prostor na naslovnici omejen. Z oglaševalci se sklepajo pogodbe o celoletnem oglaševanju, predvidoma deset objav letno. Zakup prostora samo za posamezno številko ni možen. 2. Na voljo je naslednji oglasni prostor: - dimenzija 6 x 3 cm - štirje oglasi (cena: 63,02 evra + DDV) - dimenzija 9 x 6 cm - en oglas (cena: 122,10 evra + DDV) 3. Cena je določena po trenutno veljavnem ceniku. Ker gre za celoletno oglaševanje, se na zgoraj navedene cene upošteva maksimalen 30-od-stotni popust. 4. Pred oddajo oglasnega prostora za leto 2010 se izvede postopek evidentiranja potencialnih oglaševalcev na naslovnici. Če v danem roku ni izkazano zanimanje več oglaševalcev, kot je na voljo posameznih oglasov, se oglasni prostor zakupi po zgoraj navedenih cenah. V primeru večjega števila potencialnih oglaševalcev pa se začne postopek zbiranja ponudb, da se na ta način doseže potreben izbor. Izhodiščna cena oglasa je v tem primeru zgoraj navedena cena za posamezen oglas. 5. Rok za evidentiranje potencialnih oglaševalcev je 15. januar 2010. 6. Evidentiranje je lahko pisno na naslov Časopis Klasje, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica ali na elektronski naslov urednistvo@ klasje.net ali ustno po telefonu 781 21 30. 7. V primeru zbiranja ponudb bodo ponudniki o postopku oddaje ponudb in natančnem postopku izbire obveščeni pisno. 8. Postopek izbora oglaševalcev in sklenitev pogodb o celoletnem oglaševanju se izvede še pred izidom prve številke v letu 2010. 9. Vse informacije so možne na zgoraj navedenih kontaktnih naslovih oz. številkah. Uredništvo V novo leto 2010 z novim proračunom Uspešna proračunska razprava, pa tudi o odlagališču v Špaji dolini Občinski svet je 3. decembra na svoji 24. redni seji sprejemal proračun za leto 2010. Pred sprejemanjem osnutka odloka o proračunu so svetniki in svetnice najprej razpravljali o predlaganem rebalansu letošnjega proračuna. Dobro pripravljen osnutek novega proračuna in veliko političnega konsenza pa je pripeljalo do tega, da je po sprejetem osnutku ob koncu seje župan sklical novo sejo z edino točko dnevnega reda, torej končnim predlogom proračuna za leto 2010. Občina tako v novo leto vstopa z že sprejetim osnovnim dokumentom vsakega proračunskega leta. Kot na vsaki seji je bila tudi tokrat na začetku dnevnega reda točka vprašanja in predlogi, pod katero pa je o dogajanju v zvezi z deponijo Spaja dolina spregovoril tudi direktor JKP Grosuplje Tomaž Rigler. Skupaj z županom Jernejem Lampretom sta svetnikom in svetnicam pojasnila, v katero smer se je projekt reorganizacije naše deponije zasukal v času po zadnji seji občinskega sveta konec septembra. Glavni preobrat je bil v tem, da je projekt regionalne deponije Globoko v Trebnjem propadel, saj so potem, ko so bile izločene naša, dobrepolj-ska in grosupeljska občina, tudi nekatere notranjske občine odstopile od podpisa pogodbe. V vmesnem času je Ministrstvo za okolje in prostor ponovno opredelilo deponije v Sloveniji, ki imajo dovoljenje za nadaljnje obratovanje. Med desetimi takšnimi je tudi naša občina, ki mora sedaj do julija prihodnje leto urediti nekatere ključne stvari za dolgoročno delovanje. Nujna investicija je pokritje kom-postarne, s čimer bi se preprečilo širjenje smradu, ki je moteč za bližnjo okolico. Za izcedne odpadne vode pa bo potrebno zgraditi na sami deponiji tudi čistilno napravo. Dela na kom-postarni so že v teku, za načrtovana dela pa bodo sredstva zagotovljena tudi v proračunu vseh treh občin. V razpravi je Milan Jevnikar opozoril na to, da mora vodstvo komunale seznanjati okoliško prebivalstvo o poteku aktivnosti. Prav reševanje problematike, povezane s povečanim smradom, je eno tistih poglavij, ki jih je potrebno nujno razrešiti. Ker se ve, da se organski odpadki vozijo na predelavo v Spajo dolino tudi od drugod, ne pa tudi na odlaganje, je Jevnikarja- zanimalo, kaj to finančno pomeni za našo komunalo oz. občino in kakšen bi bil strošek, posredno tudi nas občanov, v kolikor bi naše organske odpadke morali odvažati na kompostiranje drugam. Direktor Rigler je ocenil, da se na deponiji letno predela približno 2.000 ton organskih odpadkov iz treh občin, ki odlagajo na deponiji. Če bi to vozili na predelavo Uredništvo sporoča Pred vami, dragi bralci, je zadnja letošnja številka Klasja. Na njeni naslovnici je pomotoma ostalo vabilo na otvoritev vrtca, saj je bil izid Klasja načrtovan pred otvoritvijo vrtca. Pomoto smo še uspeli obrazložiti s tem obvestilom. Kot običajno tudi letos zadnji številki prilagamo koledar, na katerem je krožišče v Ivančni Gorici - velika pridobitev za našo občino v minulem letu. Sicer pa sporočamo, da prihodnja številka Klasja izide že v januarju, uredništvo zbira prispevke do ponedeljka, 18. januarja 2010. drugam, bi nas to stalo okoli 160.000 evrov letno. Ob tem prihranku sredstev pa oddajanje kompostarne najemniku prinese komunali tudi letni prihodek do 150.000 evrov. Sedaj o nadaljnjih nujnih investicijah na deponiji ni praktično več dvoma, trenutno najbolj odprto vprašanje pa ostaja zagotavljanje zadostnega števila uporabnikov deponije, torej gospodinjstev, iz katerih se odpadki odlagajo v Spajo dolino. Za zadostitev minimalnega števila 55.000 prebivalcev, ki ga postavlja država za deponije regijskega ranga, in Spaja dolina naj bi to bila, se išče dogovor z občinami Ribnica, Loški Potok in Sodražica, ki jih pokriva ribniška komunala. V dogovorih in pogajanjih bo za občine ustanoviteljice Spaje doline važno tudi, kakšna bo cena za odlaganje ribniških odpadkov v Špaji dolini. Takšen razvoj deponije pa bo omogočal delovanje vsaj do leta 2015, potem namreč odlaganja odpadkov v takšnem obsegu ne bo več, saj se bodo ostanki odpadkov po ločenem zbiranju in predelavi morali voziti na sežiganje. Proračunu naproti Proračunska razprava se je začela s sprejemanjem rebalansa letošnjega proračuna. Zaradi povečanja prihodkov iz naslova dohodnine in finančne izravnave ter na drugi strani povečanja odhodkov na račun zlasti socialnih transferjev je bila potrebna prerazporeditev proračunskih sredstev za leto 2009. Razprava o rebalansu je pravzaprav potekala hkrati z razpravo o osnutku proračuna za prihodnje leto, ki so ga imeli svetniki in svetnice na mizah. Poudariti je potrebno, daje bil proračun predhodno obravnavan že na posameznih odborih občinskega sveta, torej na odboru za družbene dejavnosti, kmetijstvo, gospodarstvo in drugih. Tak način usklajevanja se je izkazal za dobro prakso, saj so svetniki in svetnice večino tistih najvažnejših projektov in področij proračuna že predhodno uskladili. V razpravi je najprej tekla beseda o sredstvih za gradnjo mrliške vežice v Šentvi- du. Sonja Maravič, Tatjana Zadel in Ignacij Kastelic so se zavzeli za povečanje sredstev iz planiranih 60.000 na vsaj 100.000 evrov. V razpravi je bila podana tudi argumentacija, da so se sredstva v preteklosti opredelila tudi za gradnjo vežice v Ambrusu in Ivančni Gorici. Konec koncev pa je povečanje sredstev bilo sprejeto tudi zaradi dejstva, da gre za projekt, ki dejansko zadeva kar štiri krajevne skupnosti, ki uporabljajo za pokop pokojnih krajanov šentviško pokopališče. Ob koncu proračunske razprave so bili sprejeti še nekateri drugi predlogi za dodatna sredstva, in sicer za obnovo zagraškega in ambruškega kulturnega doma in dodatno pomoč pri sofinanciranju dveh festivalov, ki se vsakoletno organizirata v naši občini, Festival Krka in Festival Stična. Kot že rečeno, je po koncu redne 24. seje župan v skladu s poslovnikom o delu občinskega sveta sklical novo 25. sejo, na kateri je bila edina točka dnevnega reda sprejemanje končnega predloga proračuna za leto 2010. Prihodki proračuna občine Ivančna Gorica za leto 2010 so načrtovani v višini I 1.517.235,00 evrov, odhodki pa v višini 14.037.534,75 evrov, od tega je kar 44,59 odstotkov oz. 6.259.917,12 evrov investicijskega značaja. Proračun občine Ivančna Gorica za leto 2010 je objavljen tudi na spletnih straneh občine Ivančna Gorica, na naslovu www.ivanc-na-gorica.si Na seji so svetniki in svetnice sprejeli še predlog o spremembah in dopolnitvah Lokacijskega načrta S3/c - Ko-jina, predlog odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje celotne občine in predlog odloka o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave v občini Ivančna Gorica. Matej Steh K o 1 o i O 11 Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor: Matej Steh - v. d. glavnega in odgovornega urednika Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran Simon Bregar - Šport Milena Vrhovec - Kmetijstvo Nataša Z. Erjavec - Gospodinjska stran Maja Ficko Sonja Maravič Gregor Štrubelj Lektoriranje: Simona Zvonar Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Z. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Kocman grafika, d. n. o. Časopis KLASJE izhaja v 5.400 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Obči ina 2009 december. Ivančna Gorica | KLASJE Pogovor z županom O prostorskem načrtu in proračunu občine Ivančne Gorice Z županom Jernejem Lampretom smo se pogovarjali o aktualnih temah - želeli smo namreč pojasnila o trenutnem položaju glede sprejemanja prostorskega načrta občine. Zanimalo nas je, pa nismo edini, zakaj celoten proces teče tako počasi. Prve vloge za spremembe v prostorskih aktih so občani vložili že leta 2004. Veliko občanov tudi zanima, kdaj bo prva javna razgrnitev sprememb prostorskih načrtov. V nadaljevanju sva spregovorila še o pred kratkim sprejetim proračunu občine za leto 2010. V zvezi s prostorsko problematiko se pojavljajo tudi špekulacije, da župan in občinski svet namerno zavajata občane in zavlačujejo postopke. Verjetno so v ozadju pritiskov tudi lastniki kapitala, ki želijo čim prej izpeljati dogovorjene posle oz. svoje poslovne zamisli na določenih zemljiščih. Lampret na vsa naša vprašanja v zvezi s prostorsko problematiko odgovarja: »Vse slovenske občine je nova zakonodaja spodbudila, da so pristopile k preoblikovanju prostorsko-urbanistič-nih aktov. Občine so, tudi naša, na podlagi vlog občanov in institucij ter drugih zainteresiranih javnosti vložile na pristojna ministrstva predloge za spremembe namembnosti zemljišč. Vzrok za velike zamude pri izdaji urbanističnih aktov prve razgrnitve so v tem, da smo te vloge oddale vse slovenske občine skoraj hkrati in jih državne institucije zaradi velikega navala ne zmorejo obravnavati v razumnih rokih. Do danes še nobena slovenska občina ni uspela v celoti rešiti te problematike. Pa vendar se tudi pri nas premika. V sredini januarja se pripravljajo po posameznih krajevnih skupnostih prve razgrnitve bodočega občinskega prostorskega načrta s strokovnimi smernicami.« Občina Ivančna Gorica že od letošnjega marca pričakuje z državne strani akt s smernicami glede sprememb prostorskih načrtov. Medtem se je zgodilo še nekaj, povezano z našo zgodbo - država pripravlja spremembo zakonodaje glede postopkov sprejemanja prostorskih načrtov. V tem trenutku še nihče ne ve, kaj bo prinesla, govori pa se, da naj bi se določeni postopki poenostavili oz. bi naj ne bi bili več v pristojnosti države, pač pa se bodo prenesli v odločanje na občinsko raven. Občine naj bi potem ustrezna ministrstva naprošale le še za mnenja glede odločitev in določitev strokovnih smernic, ki naj bi jih po novem sprejemale občine same. Kot rečeno, v tem trenutku še nihče ne ve, kaj bo nova zakonodaja prinesla, je pa jasno, da se je država lotila spremembe zakonodaje ravno zaradi pospešitve postopkov. »Zato je neodgovorno obtoževati občino, da dela prepočasi in da so postopki predolgi. Se posebej pa je nesprejemljivo obtoževati občinske svetnike, ker je imel občinski svet omejene pristojnosti in možnosti vpogleda v akte, ki so v pripravi izven občinske uprave v okviru pripravljavcev, strokovnih institucij, kot sta podjetji Acer in Struktura,« odgovarja Lampret na očitke o krivdi občine. »V tem trenutku imamo za več kot 30.000 prebivalcev zazidljivih parcel, kar pomeni, da za nadaljnjo širitev gradbenih parcel niti ni pravega razloga. In končni cilj vsega tega je, da čim prej pridemo do končnega planskega akta, to je podrobnih prostorskih načrtov. Če se bo to zgodilo do jeseni prihodnje leto, bomo lahko vsi zelo zadovoljniše dodaja župan. Iz zgoraj zapisanega lahko povzamemo, da se bomo od sredine januarja dalje zainteresirani občani na javnih razgrnitvah v večjih občinskih krajih lahko na neformalen način seznanili z informacijami glede postopkov sprememb zazidalnih načrtov. »Zelo sem ponosen, ker se še noben proračun do sedaj ni sprejel tako soglasno kot proračun za leto 2010.« Po županovih besedah je najpomembnejše to, da prihaja občina v novo proračunsko leto brez posebnih obremenitev, da je solventna in lahko načrtuje gibanje sredstev za izpolnitev proračuna. Zato se tudi investicije niso ustavile, saj je občina zmožna financirati načrtovano dolgoročno razvojno strategijo na področju šolstva, otroškega varstva in infrastrukturnih projektov. »V letu 2009 smo zgradili vrtec, načrtujemo gradnjo oz. adaptacijo osnovne šole Krka, kjer bomo pridobili prostor za otroško varstvo in podružnično osnovno šolo. V vrtcu bo prostora za 30 otrok, podružnična osnovna šola pa bo lahko sprejela med 70 do 80 otrok,« pojasni Lampret. Na področju komunalne infrastrukture načrtujemo izgradnjo kanalizacijskih vodov v okoliških vaseh Šentvida. Deponija Spaja dolina, v lasti treh občin, je pridobila dovoljenje za nadaljnje obratovanje, ob tem pa bo treba tehnično dopolniti deponijo z malo čistilno napravo za čiščenje odcednih voda in zgraditi nadkritje kompostarne. Za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev moramo zagotoviti, da bo deponija pokrivala najmanj 55.000 prebivalcev. V vsakem primeru bo deponija mesto, kjer se bodo odpadki odbirali, selekcionirali in nato odvažali na ustrezna mesta znotraj regije. Gre za regionalni program, zato je Lampretova želja, da bi se čim prej sprejel pokrajinski zakon. Reševanje ekološke problematike je namreč zdaj veliko finančno breme posameznih občin, ki ga vse težje financirajo. Tudi zdravstveni dom bo po selitvi vrtca v nove prostore pridobil dodatne prostore za splošno medicino. Vsak zdravnik bo tako imel svojo ordinacijo, v pritličju bo ambulanta za urgentno službo. S tem bodo veliko pridobili tako pacienti kot zdravstveno osebje. V proračunu nastopajo tudi postavke, ki so za našo občino specifične. Tako je precejšnja finančna postavka namenjena prevozu otrok v šolo ter vzdrževanju lokalnih poti in drugih javnih površin. Zupan je prepričan, da je proračun dobro razporejen na vseh 12 krajevnih skupnosti. Zanimalo nas je še, kako je v proračunu zajet razvoj obrti in podjetništva. Po Lampretovih besedah je temeljna naloga občine na področju gospodarskega razvoja zagotoviti ustrezen zazidalni načrt, pripravo prostora in poskrbeti za infrastrukturo. Poleg industrijske cone ob železnici se odpira druga zazidalna cona pod cerkvijo. V načrtu sta izgradnji mrliških vežic v Šentvidu in na Muljavi. Na cestni infrastrukturi se bo moralo kaj zgoditi pri obnovi ceste Bič-lvančna Gorica, v načrtu je izgradnja obvoznice mimo stadiona z nadvozom nad železniško progo ter naprej mimo Marofa do osnovne šole Stična. Na ministrstvu za promet je načrt potrjen, oviro za njegovo realizacijo pa predstavlja vse večja luknja v državnem proračunu. »Občina je usmerjena v javne potrebe in javni interes. Deluje v smeri strukturnih rešitev v prihodnosti, zagotoviti mora optimalne kapacitete vrtcev, šol, prometnih povezav, kanalizacijskih in vodovodnih inštalacij ter zagotoviti ustrezne kapacitete za prihodnji prometni tok ter logistiko ljudi in blaga. Prišli smo do optimalne ciljne naravnanosti proračuna, kar potrjujejo tudi komentarji svetnikov in vse strankarske opcije. Zelo sem ponosen, ker se še noben proračun do sedaj ni sprejel tako soglasno kot proračun za leto 2010,« je pogovor zaključil župan Jernej Lampret. Franc Fritz Murgelj OBVESTILO NEFORMALNA JAVNA PREDSTAVITEV DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE IVANČNA GORICA Obveščamo vas, da Občina Ivančna Gorica organizira neformalno javno predstavitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica (OPN). Skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je v postopku priprave OPN predvidena javna razgrnitev dopolnjenega osnutka. Čeprav zakon tega ne zahteva, se je Občina Ivančna Gorica zaradi dolgotrajnosti postopka in kompleksnosti predlaganih sprememb odločila, da javnost vključi v postopek tudi neformalno, že v zgodnejši fazi, ko rešitve še niso dokončno dorečene. S tem bosta omogočena večja vključenost javnosti in možnost njenega vpliva na vsebino dokumenta, ki določa nadaljnji prostorski razvoj občine. Neformalna javna predstavitev OPN Ivančna Gorica bo potekala v času od 15. januarja 2010 do 15. februarja 2010. Občinski prostorski načrt bo razgrnjen: 1. v Ivančni Gorici (za KS Ivančna Gorica, KS Stična in KS Metnaj in tudi ostala območja občine) v preddverju sejne sobe Občine Ivančna Gorica -PC Zolnir, Sokolska ul. 5, vsak delovni dan od 8. do 18. ure; 2. v Šentvidu pri Stični (za KS Šentvid pri Stični, KS Temenica, KS Dob in KS Sobrače) v prostorih KS Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 65, vsak delovni dan od 7. do 19. ure; 3. v Višnji Gori (za KS Višnja Gora), v Mestni hiši, Mestni trg 21, vsak delovni dan od 8. do 17. ure; 4. na Muljavi' za KS Muljava in KS Krka), v preddverju kulturnega doma na Muljavi, Muljava 21, vsako sredo in petek od 15. do 19. ure; 5. v Zagradcu (za KS Zagradec in KS Ambrus), v prostorih kulturnega doma v Zagradcu, Zagradec 20, vsak petek in soboto od 15. do 18. ure. Gradivo bo na ogled tudi na spletni strani Občine Ivančna Gorica na naslovu: www.ivancna-gorica.si Neformalne javne predstavitve oz. obravnave dokumenta bodo potekale: - v Ivančni Gorici (za KS Ivančna Gorica, KS Stična, KS Metnaj), v četrtek, 21. 1. 2010, ob 17. uri v prostorih sejne sobe Občine Ivančna Gorica, Poslovni center Zolnir, Sokolska ul. 5; - v Šentvidu pri Stični (za KS Šentvid pri Stični, KS Temenica, KS Dob, KS Sobrače), v ponedeljek, 25. I. 2010, ob 17. uri v prostorih kulturnega doma v Šentvidu pri Stični, Šentvid pri Stični 70; - v Višnji Gori (za KS Višnja Gora) v četrtek, 28. 1. 2010, ob 17. uri v prostorih Mestne hiše, Mestni trg 21; - na Muljavi (za KS Muljava in KS Krka) v ponedeljek, I. 2. 2010, ob 17. uri v prostorih kulturnega doma na Muljavi, Muljava 21. - v Zagradcu (za KS Zagradec in KS Ambrus) v četrtek, 4. 2. 2010, ob 17. uri v prostorih kulturnega doma v Zagradcu, Zagradec 20. Na ogled gradiva pozivamo vse zainteresirane, predvsem pa: - lastnike zemljišč, ki so podali vlogo za spremembo namembnosti zemljišča do 11.7. 2006, da se seznanijo s predlaganimi spremembami namenske rabe zemljišč; - lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč, ker je v dopolnjenemu osnutku OPN skladno s priporočili nove prostorske zakonodaje nekaj za gradnjo neustreznih nezazidanih stavbnih zemljišč vrnjenih v primarno rabo, torej v kmetijsko oz. gozdno zemljišče; - lastnike zemljišč in objektov na vinogradniških območjih, ki naj s seboj prinesejo gradbeno dovoljenje za zidanice, zgrajene po letu 1967, za starejše objekte pa uporabno dovoljenje (tega lahko dobijo na upravni enoti); - lastnike objektov, ki so zgrajeni zunaj stavbnih zemljišč; ti naj za te objekte prinesejo veljavno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje za objekte, zgrajene pred letom 1967 (tega lahko dobijo na upravni enoti). V času neformalne javne predstavitve lahko vsi zainteresirani podate pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Ker gre za neformalno fazo postopa priprave OPN, ne bodo pripravljena pisna stališča do podanih pripomb in predlogov, pač pa bodo preučena in smiselno upoštevana v gradivu, ki bo predmet uradne javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila z javnimi obravnavami, kar sledi v nadaljevanju postopka priprave OPN. O tem boste pravočasno obveščeni, tako da boste lahko preverili, če so bile pripombe upoštevane in na kakšen način. 4 KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2009 Kult ura Novi prostori upravne enote tudi uradno odprti O občinskem proračunu za 2010 Upravna enota Grosuplje deluje v novih prostorih že od konca julija dalje, 23. novembra pa so bili novi prostori tudi uradno odprti. Prebivalci občine Ivančna Gorica imamo nemalokrat opravke na upravni enoti v Grosuplju. Ponavadi v pogovoru pravimo, da gremo v Grosuplje na občino, saj zlasti med starejšimi ta prizvok ostaja še iz preteklosti, ko smo res bili del občine Grosuplje in ko sta bili obe instituciji v isti stavbi v drevoredu na Kolodvorski. Že kar nekaj let je, kar se je grosupeljska občina selila v nove prostore, letos pa je bil dokončan tudi nov, sodoben upravno-poslovni objekt na Taborski cesti I, kamor se je upravna enota že preselila. Kot že rečeno, je delo v novih prostorih steklo že konec julija, že pred tem pa je v pritličju stavbe odprla novo, večnamensko dvorano Občina Grosuplje, saj stavba stoji na mestu nekdanjega družbenega doma. Od konca julija v stavbi delujejo tudi druge službe, ki so tu našle prostor za svoje delovanje. ki ministrstva, izvajalcev del in drugi so si nove prostore lahko tudi ogledali, ob tem pa uživali v razstavljenih likovnih in fotografskih delih članov in članic Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Vodstvo upravne enote si želi, da bi bili občani zaradi izboljšanih delovnih in prostorskih pogojev ob iskanju storitev upravne enote in stikih z javnimi uslužbenci čim bolj zadovoljni. Po besedah načelnice Gorčeve anketa o zadovoljstvu strank, izvedena v mesecu oktobru, to tudi že potrjuje. Matej Šteh Slavnostna otvoritev je bila 23. novembra, nove prostore pa sta s simboličnim prerezom traku uradno predali v uporabo državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Tina Ter-žan in načelnica Upravne enote Grosuplje Nevenka Goreč. Načrtovano je bilo, da bo otvoritvi prisostvovala ministrica Irma Pavlinič Krebs, ki pa je morala svoj obisk zaradi obveznosti v državnem zboru tik pred zdajci odpovedati. Ob otvoritvi sta poleg državne sekretarke spregovorila tudi načelnica Gorčeva in grosupeljski župan Janez Lesjak. Oba sta izrazila svoje zadovoljstvo, da je uspelo izpeljati projekt, ki se je intenzivno načrtoval od leta 2001 dalje, njegova realizacija pa je bila odvisna predvsem od državnih prioritet pri načrtovanju novih investicij. Tako je na vrsto prišla končno tudi UE Grosuplje, s tem pa tudi občani vseh treh občin, ki spadamo pod grosupeljsko upravno enoto. Na javnem razpisu ministrstva za javno upravo je bilo za Investitorja Izbrano podjetje Imos, d. d., od katerega bo država prostore, za potrebe upravne enote, geodetske uprave in kmetijsko-gozdarske in veterinarske inšpekcije odkupila po postopku najema s postopnim odkupom, v vrednosti 4,4 milijona evrov. Na otvoritvi so kulturni program sooblikovali Otroški pevki zbor OS Louisa Adamiča Grosuplje Adamčki, mali godalni orkester in solisti Glasbene šole Grosuplje, Enota Ivančna Gorica, ter tenorist Miloš Genorio, tudi sam nekdaj sodelavec kolektiva, ki deluje sedaj v novih prostorih. Številni gostje, med njimi tudi vsi župani iz območja UE Grosuplje, načelniki sosednjih upravnih enot, predstavni- Ko boste obiskali novo upravno enoto Pritličje je namenjeno upravno notranjim zadevam ter glavni in sprejemni pisarni - sprejem vlog, upravne overitve, blagajna, osebne izkaznice, potni listi, vozniška in prometna dovoljenja, matične zadeve, državljanstvo, tujci. V I. nadstropju boste lahko urejali zadeve s področja okolja in prostora -gradbena in uporabna dovoljenja, točka VEM. V II. nadstropju ima prostore načelnica UE, javni uslužbenci, ki opravljajo spremljajoče naloge (finance, kadri), urejanje zadev s področja kmetijstva, žrtev vojnega nasilja, vojnih veteranov in vojnih invalidov ter zadev s področja orožja in društev. VIII. nadstropju se nahaja pisarna Geodetske uprave Grosuplje, kmetijsko-gozdarska inšpekcija in veterinarska inšpekcija. Upravna enota Grosuplje na podlagi 40. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju (Uradni list RS št.85/09) z dne 30. 10. 2009 in v skladu z Navodilom za izvedbo legalizacije orožja, številka 216-112/2009 (1333-01) z dne 17. II. 2009, ki ga je izdala ministrica za notranje zadeve, izdaja naslednji JAVNI POZIV Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v času od 14. II. 2009 do 14. 2. 2010 na vlogo za legalizacijo orožja po zaključku postopka izdati ustrezna orožna listina, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja in da imetnik izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, številka 23/2005 - uradno prečiščeno besedilo in 85/2009), in sicer: - da je dopolnil 18 let, - da ni zadržkov javnega reda, - da je zanesljiv, - da ima opravljen zdravniški pregled, - da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Za osebe, ki že posedujejo veljavno orožno listino in želijo legalizirati posamezne kose orožja, se pri legalizaciji orožja šteje, da izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju. Orožja, ki ga želite legalizirati, ni potrebno prinašati na upravno enoto. Vlogo za legalizacijo orožja se do 14. 2. 2018 odda na sedežu upravne enote v Grosupljem, Taborska cesta I, vsak delavnik med poslovnim časom. Poda se na ustreznem obrazcu, ki je na voljo na internetu ali na upravni enoti. Upravna enota bo imetniku ilegalnega orožja o podani vlogi izdala posebno potrdilo, ki bo služilo kot dokaz o začetem postopku in imetniku omogočilo prenos orožja na pregled k puškarju. Pri izročitvi orožja, ki ga po Zakonu o orožju ni mogoče posedovati (vojaško, avtomatsko strelno orožje, eksplozivna sredstva in podobno), se zoper posestnike ne bodo izvajale sankcije, saj bodo z ravnanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja. Posebno opozorilo! Eksplozivnih sredstev - eksplozivov, bomb, min in podobnih eksplozivnih teles ne prinašajte na upravno enoto ali policijsko postajo, ampak o njem le obvestite enega od navedenih organov (policijo na tel. št. 113 ali upravno enoto na tel. št. 781 0917), ki bosta poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja. načelnica Nevenka Goreč, univ. dipl. prav. Občinski proračun je najpomembnejši akt, ki ga vsako leto sprejme občinski svet. V proračunu se odrazijo prioritetni cilji razvoja in življenja občine, povedano po domače, odloči se, kam bo šel denar. Takoj je potrebno povedati, da je za večino denarja že država zakonsko določila, kam bo šel, torej ima občinski svet pri razporejanju tega denarja »zvezane roke«. Gre predvsem za denar, namenjen izobraževanju in socialnemu varstvu. Jasno je, da kar ostane, je tako kot pri veliki večini družinskih proračunov premalo za številne želje in potrebe. Zelo zahtevno je to, kar ostane, razporediti tako, da se zadovolji visoke standarde našega življenja in hkrati najde sredstva za nove investicije v komunalno infrastrukturo in objekte. Velika večina občin je to zahtevno nalogo preprosto reševala.z zadolževanjem, kar je dvorezen meč. Zaradi odplačevanja obresti slej ko prej zmanjka denarja ne samo za nove projekte, temveč tudi za tekoče potrebe, zaradi česar so prizadete predvsem prihodnje generacije. Samo devet od več kot dvesto občin v Sloveniji ni zadolženih in ponosni smo lahko, da je Ivančna Gorica ena izmed teh devetih občin. Politika nezadolževanja občine, ki so jo v preteklosti uspešno vodili občinski sveti in župan Jernej Lampret, mora postati obveza za vse bodoče nosilce oblasti v naši občini tudi v prihodnje. Kljub nezadolževanju je naša občina v času samostojnosti od leta 1995 dosegla zavidljive rezultate. Kriteriji za uspešnost, ki jih postavljajo ugledne institucije, v primerjavi z drugimi občinami istega ranga kažejo na uspešen razvoj naše občine. Med drugim je leta 2006 revija Manager izbrala našo občino za najhitrejšo gospodarsko občino rastočo občino v rangu do 15 tisoč prebivalcev. V zadnjih dveh, treh letih na občinski proračun vplivata predvsem dve stvari, to sta čedalje strožja okolje-varstvena zakonodaja in priseljevanje. Oboje se seveda najbolj odraža tudi v proračunu za prihodnje leto. Izgradnja čistilnih naprav in krajevnih vodovodov je primarna naloga občine za zagotavljanje kvalitete življenja sedanji in prihodnjim generacijam, ki zelo veliko stane, vendar pa je za razliko od npr. nove ceste zelo malo opazna. Posebna zgodba je tudi CERO Špaja dolina, za katero se mora kljub negotovi usodi tudi v letu 2010 zagotoviti precej sredstev. Glede priseljevanja v našo občino pa je potrebno povedati, da je to botrovalo največji investiciji v tem mandatu, to je izgradnji otroškega vrtca na področju šolskega centra v Ivančni Gorici. Investicija, ki je »težka« krepko čez tri milijone evrov, bo letos končana, slovesno odprtje novega vrtca poteka ravno v teh dneh. Tudi v proračunu za leto 2010 je najvišja postavka namenjena področju izobraževanja, in sicer gradnji podružnične OS Krka je namenjenih 1,16 milijona evrov. Stanje cestne infrastrukture je zadeva, ki je za večino občanov najbolj pereča. Sredstva za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest v proračunu za 2010 znašajo preko milijona evrov in se povišujejo, pri čemer je potrebno opozoriti, da so glavne ceste v občini državne ceste, za katera mora sredstva zagotoviti država. Večino sredstev za novo krožišče pri Mercatorju, ki je stal blizu milijona evrov, je zagotovila država v času mandata prejšnje vlade, tudi obnovo ceste proti Žužemberku je financirala prejšnja vlada, zaradi česar je bilo v državnem zboru od nekaterih poslancev vladajočih strank slišati očitke, da je prejšnja vlada namenjala denar za ceste samo za občino Ivančno Gorico. Upajmo, da bo sedanja vlada kljub temu namenila kakšen evro tudi za kakšno državno cesto v naši občini. Da bi se to zgodilo, pa lahko veliko pripomorejo predstavniki tistih političnih strank iz naše občine, ki so vladajoče na državni ravni. Tudi izgradnja doma za upokojence je sedaj odvisna predvsem od volje in meril države, občina je namreč z nakupom zemljišča izpolnila osnovne pogoje za začetek gradnje. Bo pa morala naša občina v bližnji prihodnosti več pozornosti nameniti spodbujanju izgradnje optičnega omrežja, saj je kvaliteten dostop do interneta predpogoj za uspešen razvoj gospodarstva in kvaliteto bivanja občanov. Vseh, ki jih naš občinski proračun zadeva, ne morem navesti, bi pa za konec omenil delovanje društev, ki je v naši občini zelo bogato. Sredstva za pomoč za njihovo delovanje v proračunu za 2010 se kljub gospodarski krizi v naši državi za večino zvišujejo, medtem ko za N K Ivančna Gorica in RK SVIŠ ostajajo nespremenjena in so namenjena predvsem vzdrževanju nogometnega stadiona oziroma dvorane. Na koncu ne moremo mimo gospodarske krize v naši državi, saj bo ta zaradi manjših prihodkov v državni proračun in s tem posredno tudi v občinske proračune pomembno vplivala na načrtovane projekte oziroma izvedbo proračunov. Upajmo, da bo sedanja vlada končno le našla učinkovite odgovore nanjo, da se standard našega življenja vsaj za večino ne bo znižal in da bomo v prihodnosti lahko izvedli načrtovane projekte. Gregor Strubelj, občinski svetnik A G Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica želi vsem bralkam in bralcem Klasja, v prometu VARNO, sicer pa zdravo in zadovoljstva polno leto 2010. Stranke 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE 5 Z javne tribune V sredo, 16.12. 2009, je OO SDS Ivančna Gorica organiziral javno tribuno, ki je potekala v gostilni Pri Japu. Pred nabito polno dvorano so spregovorili visoki predstavniki Slovenske demokratske stranke. Podpredsednik SDS Zvone Cernač je izpostavil, da postaja jasno, da se je pred dobrim letom dni zgodila največja volilna prevara v samostojni Sloveniji - afera Patria. Ta afera se bo kmalu razjasnila, že zdaj pa je očitno, da je »veliki pok« delo domačih akterjev. Dotaknil se je gospodarske in socialne situacije v Sloveniji, ki je katastrofalna. Vlada se »hvali«, da bo uspeh, če bo čez leto dni 120.000 nezaposlenih, če bo gospodarski padec v višini - 8 % BDP spremenila v enoodstotno rast in če bo javni dolg (dolg vseh državljanov) zrasel v dveh letih iz 7 milijard evrov na »samo« 16 milijard evrov. Vlada in vladajoča koalicija skušata pozornost iz te gospodarsko-socialne katastrofe preusmeriti z zakoni, kot je družinski zakonik, kjer je jasno, da gre za odvračanje pozornosti od trenutnih razmer, ne pa da bi se vladajoči koaliciji to vprašanje zdelo pomembno. Ob pomanjkanju denarja za investicije, s katero bi se oživilo gospodarstvo, pa je popolnoma nerazumljivo, zakaj se ne samo zavira, ampak celo blokira črpanje sredstev EU? Zaradi blokiranja petega razpisa za črpanje sredstev EU je škode za preko 200 milijonov evrov. Na koncu pa je izpostavil, da Slovenija po 20 letih izgublja tisto, na čemer se je zgradila - svobodi, demokraciji in spoštovanju človekovih pravic. Predsednik države Danilo Turk je pokazal svoj pravi obraz - obraz oblastnika, ki ga mnenje ljudi ne zanima. Odlikovati nekdanjega šefa slovenske tajne politične policije oziroma Udbe Tomaža Ertla ob 20. obletnici demokratičnih sprememb je isto, kot če bi ob 20. obletnici zmage Solidarnosti na Poljskem tam odlikovali generala Jaruzelskega ali kot če bi nemški predsednik ob obletnici padca berlinskega zidu odlikoval nekdanjega šefa vzho-dnonemške tajne policije Stasi Egona Krenza. Nekdanja ministrica za zdravje in nova evropska poslanka Zofija Mazej Ku-kovič je razpravljala o podeželju. Povedala je, da aktualna politika o podeželju Slovenska demokratska stranka Slovenian Democratic Party SDS ne razmišlja in da gre vse spet nazaj v centralizacijo oziroma glavno mesto, od delovnih mest do izobraževalnih ustanov. Ne smemo se pustiti apatiji na nivoju vlade, ki se prenaša tudi na ljudi. Meni, da morajo biti tudi na podeželju ljudje izobraženi in da bi se moralo kaj narediti, da bi se mladi izobraženi ljudje vrnili iz mest, saj mora biti sodobna tehnologija ter tehnika tudi na kmetijah. Podeželje je polno priložnosti, od predelave zdrave hrane do turizma, za zgled pa so nam lahko Avstrija in Švica, kjer so znali možnosti podeželja lepo izkoristiti in kjer zato vidimo resnično lepo urejene in obdelane kmetije. Smer Slovenije je torej lahko tudi to, da smo dežela zdravja s pridelavo zdrave hrane in dežela visokokvalitetnega in nemasovnega turizma. Spregovorila je tudi o stanju v slovenskem zdravstvu in svojih ciljih, ki jih je kot ministrica želela doseči. Poslanec dr. Peter Verlič je govoril o ukinitvi cestnin in uvedbi vinjet. Z uvedbo vinjet je »padel« monopolni in zastareli ABC-sistem, ki je izbrancem prinašal izjemno lepe zaslužke, ki so bili zaradi monopola še toliko višji. Nova vlada je zastareli ABC-sistem za tovorna vozila zopet uvedla, zato izbranim zopet »lepo kaplja v žep«. Govoril je o podražitvi vinjet iz 55 evrov na 95 evrov, ki je po njegovem prepričanju nepotrebna, ker ni bilo razloga, da se je »pokleknilo« pred komisarjem EU Ta-janijem. Meni, da se prihodnja grožnja skriva v privatizaciji DARS-a, s katero bi se zopet uvedel zaprt cestninski sistem, ki bo izbrancem prinesel monopolne zaslužke, ljudem pa gnečo pred cestninskimi postajami. Dotaknil se je tudi gradnje velikih železniških in cestnih projektov, ki se ne izvajajo. Problem je, da ni prostorskih načrtov (vse leto ni bilo niti enega!), za kar je krivo ministrstvo za okolje. Na koncu je omenil tudi arbitražni sporazum s Hrvaško, zaradi katerega Slovenija lahko ne bo več imela dostopa do odprtega morja, cestne in železniške povezave do centralne Evrope pa bodo šle skozi Italijo in Avstrijo. Ugledni gostje so v nadaljevanju odgovarjali na vprašanja številnih udeležencev javne tribune. Ti so pokazali veliko zanimanje in poznavanje aktualnih političnih razmer tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Skupna ugotovitev je bila, da je SDS močna in dobro organizirana stranka z jasnimi cilji tako na državni ravni kot tudi v občini Ivančna Gorica. Gregor Strubelj, 00 SDS Ivančna Gorica Razmislimo skupaj V teh dneh je dve leti, odkar je v Ivančni Gorici zaživel OO DeSUS-a. V tem času smo postali že kar prepoznavni, saj je bilo vmes nekaj prijetnih srečanj, na katerih smo ugotovili, da se naše razmišljanje zelo ujema s potrebami časa in razmerami, v katerih živimo. To še posebej velja za upokojence, ki se sedaj morajo boriti za tisti denar, ki so ga vsa leta zaposlenosti vlagali v pokojninski sklad. In tudi za vse ostale. Bila je obljubljena demokracija, ki jo znamo ločiti od anarhije. Sanjali smo o lepi starosti, pa se srečujemo s tajku-ni, ki niso nič drugega kot v vato ovita buržoazija. Srečujemo se z ureditvijo in razmerjem, ki je še posebej znano starejšim ljudem, namreč delavec in kapitalist. Precej literature smo prebrali na temo predvojne gospodarske krize, ki se sedaj z modernim izrazom imenuje recesija. Zakonodaja, ki jo imamo, ni prijazna niti mladim družinam, ki se vse bolj otepajo z brezposelnostjo in premajhnimi osebnimi dohodki, in ni prijazna upokojenim, ki s »podarjenimi denarčki« komajda še životarijo. Za to torej gre! Morda bomo pa s svojim glasom pripomogli, da bo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vendarle upošteval naše zahteve, predloge in želje. Zaslužena pokojnina vendar mora biti takšna, da človek starost dostojno preživi. Zdravstvena reforma naj se ne nagiba k zmanjševanju pravic zavarovancev, ampak naj le-tem ponudi kvalitetne storitve, ki jih bolan človek v danem trenutku potrebuje. Ob tem, ko je vlada hotela zamrzniti pokojnine, smo verjetno upokojenci začutili, da je stranka DeSUS edina, ki je dejansko zastopala naše interese. Pred nami je volilno leto. Verjetno se na naši lokalni ravni za naše ljudi da še marsikaj postoriti. Čim več nas bo pri tem, uspešnejši bomo! V dneh pred novim letom ponavadi razmišljamo o tem, kako smo leto preživeli. Ali je bilo več dobrega, morda pa več kaj drugega ... Ali je bila naša država letos bolj socialno naravnana? Razmislimo skupaj! Želim vam, da bi v prihodnjem letu živeli tako, kot si sami želite. Naj bo novo leto za vse srečno in božični prazniki za vse veseli! Občinski odbor DeSUS Milena Vrenčur Snežinke, gfej, spet ofxrog nas! (Po6efife drevje so, Hiše, poti do njih in ... mojo gaz. (Božič veselje njih žetja za nas. V o 6 Ce^cah sre6rnih veter vrtinci jih, mimo smrečic, na po[je - njih okras, vodi nas v srečen novofetni čas. Demokratična stranka upokojencev Slovenije Vesel božič in srečno novo leto Vam želi 00 DeSUS Ivančna Gorica Slovenska demokratska stranka Občinski odbor SDS Ivančna Gorica Bralkam in bralcem Klasja želimo vesele božične prazniki veliko sreče v prihajajočem Čestitke tudi ob dnevu sa iS m «SBM. Občinski odbor SDS Ivančn Spoštovani občani in občanke, želimo vam prijetne praznične dni in veliko zdravja, sreče ter osebnega zadovoljstva v letu 2010. Liberalna demokracija Slovenije i ! UDS Drage občanke in občani! V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Želimo vam vesele božične praznike, leto 2010 pa naj vas obdari s številnimi lepimi trenutki, z zdravjem, uspehom in osebnim zadovoljstvom. Občinski odbor SD Ivančna Gorica za .1 pc i srečno ^^^ OO Ivančna Gori Vabilo na 3. zbor članic in članov ter simpatizerjev Občinskega odbora Zares - nova politika Ivančna Gorica, ki bo v sredo, 13. januarja 2010, ob 19. uri v prostorih OO Zares Ivančna Gorica, Sokolska 12 v Ivančni Gorici. OO Zares - nova politika Ivančna Gorica KLASJE I Ivančna Gorica, december 2009 □HfcjEI] POGODBENIK N.Si Nova Sioveni/cs Krščanska Hutiska stranka Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno dobrih trenutkov. Vesel božič in srečno novo leto 2010. Občinski odbor N. Si Ivančna Gorica Za poklic peka me je navdušilo srce Matjaž Škufca se še dobro spominja svojega nastopa v oddaji Mavrica, ki jo je vodil Sašo Hribar. Pri predstavitvi mesta se je takrat predstavila tudi Pekarna Grosuplje. »Nikoli ne bom pozabil gospoda, ki je iz pekarne pripeljal v oddajo na ogled več vrst pekovskega peciva. najbolj mi je ostalo v spominu ročno izdelano pleteno srce. takrat sem obiskoval peti razred osnovne šole in odločil sem se, da postanem pek,« se spominja z vidnim navdušenjem. »Po končani osnovni šoli sem prvič obiskal Pekarno Grosuplje. Zaprosil sem za štipendijo, ki so mi jo brez težav odobrili,« nam zaupa. Že med počitnicami, vikendi in med celotno prakso se je Matjaž v Pekarni Grosuplje spoznaval z delom peka iti pridobil veliko izkušenj. Zadnji, tretji letnik poklicnega izobraževanja na Srednji agroživilski šoli v Ljubljani je tudi zaradi ljubezni do pekovskega dela opravil z odliko. V šali pove, da se je tako uspešno znebil nadležnega opravljanja zaključnih izpitov. Nato je opravil še dva letnika in pridobil izobrazbo živilskega tehnika. Letos je končal šolanje in se redno zaposlil v Pekarni Grosuplje, kjer opravlja zahtevnejša pekovska dela. Taka, ki seveda zahtevajo znanje in občutek. »Kar sem zaslužil, sem porabil tako, da sem v prostem času opravil vozniški izpit A, B in C kategorije,« še pove podjetni Matjaž, ki 60 let Mercater ima rad jeklene konjičke. S pridobitvijo štipendije in z neutrudnim delom si je že kot mladenič omogočil finančno neodvisnost in brezskrbno šolanje. »V Pekarni Grosuplje mi kruha nikoli ni manjkalo, denarja pa tudi ne,« doda med smehom dvajsetletni Matjaž. 'Pekarna ßrosupije Narejeno z ljubeznijo Matjaž Škufca, živilski tehnik- in mladi pek v Pekami Grosuplje Foto: R. Šabec Ročno izdelano pleteno srce je Matjaža spodbudilo k odločitvi za poklic peka Foto: D. Arrigler Prednovoletno srečanje članov in simpatizerjev OO N-Si Ivančna Gorica Občinski odbor Nove Slovenije (N.Si) je 12. 12. 2009 organiziral prednovoletno srečanje članov in simpatizerjev OO N. Si ivančna Gorica. Srečanja se je udeležilo veliko članov in simpatizerjev. Začeli smo s pozdravom in dobrodošlico predsednika OO N. Si Ivančna Gorica, druženje pa nadaljevali ob zvokih prijetnih melodij. S svojo navzočnostjo nas je počastil tudi nekdanji poslanec stranke Anton Kokalj. Druženje smo nadaljevali ob hrani in pijači ter ob nepogrešljivih zvokih harmonike in petju še dolgo v noč. Anton Černivec, predsednik 00 N.Si Ivančna Gorica Prodaja akumulatorjev VESNA in DYNAMIC FULMEN Popravilo in izdelava hidravličnih cevi Transport tovornih vozil Vesel božič in srečno novo leto 2010 Slovenska ljudska stranka V SVETU NESKONČNIH MOŽNOSTI VAM ŽELIMO, DA Bi SE VEDNO ODLOČILI ZA PRAVO. Vsem članom, simpatizerjem in vsem občanom občine Ivančna Gorica želimo, naj bodo v novem letu dnevi srečni in zdravi, poti uspešne in nasmehi zadovoljni. Vesel božič in srečno novo leto 2010. OO SLS IVANČNA GORICA AWWM1& °AffqiimM VBAMSMnV ¥0MÄMMEmiT¥O ÄAVSEK Ivančna Gorica tel.. 01/78 78 603. fax: 01/78 77 820,gsm: 041/613 551 www.avtotek.com Ivančna Gorica | KLASJE Gostišče na Krki vabi Zadnjih nekaj mesecev smo v Gabrovčcu ¡ahko le zvedavo pogledovali proti obnovljeni stavbi, na katero so novi lastniki na veliko zapisali, da gre za Gostišče na Krki. Radovedno smo se spraševali, ali že sprejema goste. Mnogi smo želeli biti prvi, ki bi vstopili v novi kulinarični hram in delili svoje mnenje o dobrotah, prijaznosti in ambientu nove gostilne z drugimi. Gospodarstvo 2009 Lamasovih dvajset let Družba za računalniški inženiring, Lamas, beleži v decembru že 20. obletnico delovanja. Ustanovil jo je leta 1989 Marko Lavrih kot logično nadaljevanje njegove poslovne dejavnosti v času študija, ko je razvijal in tržil lastno programsko rešitev za vodenje računovodstva, ki jo je začel razvijati leta 1985. V prvih letih so bile temeljne dejavnosti družbe razvoj, prodaja in vzdrževanje aplikacije za računovodstvo in materialno poslovanje. Leta 1996 seje družbi pridružil partner Tomaž Simčič, z njim pa je družba Lamas vstopila tudi na trg ponudnikov strojne računalniške opreme in vzdrževanje le-te. V tem obdobju je družba Lamas zamenjala tri lokacije. Danes deluje v lastnih prostorih v poslovnem centru Žolnir na Sokolski ulici, kamor so se preselili pred štirimi leti. Glavne dejavnosti Lamasa so predvsem prodaja in vzdrževanje strojne opreme, svetovanje, implementacija in vzdrževanje informacijskih rešitev, kot so npr. mrežni podatkovni in aplikacijski strežniki, sistemi za arhiviranje in varnostno kopiranje, postavljanje varnostnih protivirusnih, protisme-tnih, protivohunskih in drugih rešitev ter požarnih zidov. Omenjene rešitve temeljijo na preizkušenih in večkrat preverjenih Microsoftovih orodjih. Rezultati njihovega svetovanja in izvedenih projektov se odražajo v konsolidaciji informacijske opreme pri naročnikih, virtualizaciji strežniških okolij, vzpostavitvah sodelovanja ter optimizaciji tiskalniških opravil. Z bolj preprostimi besedami povedano: gre za to, da svojim strankam svetujejo in izvedejo glede na poslovne informacijske potrebe, število računalnikov in načrtovane kratkoročne poslovne strategije takšne rešitve, da se uporabi optimalno število strežnikov, tiskalnikov, strežniških in drugih namenskih programov. To za stranke pomeni nižje nakupne stroške, nižje stroške vzdrževanja, nižje stroške tiskanja dokumentov, čim manj možnosti za izpad računalniških sistemov in ne nazadnje manjšo porabo električne energije, manjše segrevanje ozračja ... Tudi prihodki podjetja so po besedah Marka Lavriha skoraj enakomerno porazdeljeni med prodajo fizičnim osebam, manjšim in srednjim podjetjem, tretjino prihodkov pa ustvarijo s prodajo večjim sistemom, kot so različne javne in državne institucije ter večje gospodarske družbe. Za svoje podjetje in zaposlene, na katere je zelo ponosen, Lavrih pravi, da »smo zelo prilagodljivi, dobro strokovno podkovani in znamo svetovati optimalne in cenovno različne rešitve. Tudi naš delovni čas je precej fleksibilen, saj poskušamo našim strankam zagotoviti čim krajše odzivne čase.« Za zagotavljanje kratkih odzivnih časov in čim krajših izpadov informacijskih sistemov, ki za nekatere pomeni izpad celotnega poslova- nja, Lamas s pomembnejšimi strankami sklene vzdrževalne pogodbe, s katerimi si zagotovijo prednostno obravnavo. Tudi njihova računovodska aplikacija odraža zgornje besede, saj je vsem uporabnikom skupne le 60 odstotkov programske kode, vsa ostala koda je prilagojena poslovanju strank. Zanimalo nas je še, kako informacijsko razvita so podjetja v naši občini. Tomaž Simčič situacijo slikovito, na pol v šali, pojasni takole: »Idealno bi bilo, če bi bil odnos vseh direktorjev in lastnikov do informatike premo sorazmeren njihovemu odnosu do avtomobilov. Če bi si vsi pustili svetovati, bi z racionalizacijo pri sistemih za upravljanje pretoka podatkov in informacij, strežniškimi sodelovalnimi orodji in optimizacijo tiskalniških rešitev lahko privarčevali veliko sredstev.« Na vprašanje, kako je cenjeno njihovo znanje in delo, pa odgovarja, da »je od vseh storitev, ki zahtevajo visoko specializirana znanja in stalno dodatno izobraževanje, njihova bran-ža ena najmanj cenjenih.« Zanimalo nas je tudi, katere so najpogostejše napake, ki jih odpravljajo v njihovem servisnem centru. »Pri fizičnih osebah so glavni vzrok nede-lovanja računalnikov nenadna sesutja operacijskega sistema. Iz tega izvira tudi veliko slabe volje, saj ljudje ne vedo, da npr. Microsoft in drugi proizvajalci za svojo programsko opremo ne nudijo nobene garancije. Zato so te storitve, kljub temu da gre za računalnik v garanciji, plačljive. Drug velik vzrok za odpoved računalnikov so prenapetostni sunki v električnem omrežju in udari strel. Pri podjetjih in doma je veliko izpadov povezanih z odsotnostjo ali pomanjkljivo varnostno programsko opremo ter neodgovornim obnašanjem na svetovnem spletu. Če bi vsi v podjetjih uporabljali računalnike le za poslovno rabo in uporabljali zgolj namenske poslovne programe, bi bilo število izpadov praktično nično,« pojasnjuje Lavrih. Oba partnerja družbe Lamas smo še prosili, naj nam zaupata najbolj zanimive in smešne prigode, ki so se jima pripetile. Opisala sta primer, ko je na servis prišel računalnik, ki naj bi »žrl« diskete, tiste velike, tanke in mehke. Ko so odprli računalnik, je bilo v notranjosti resnično več kot 10 disket, ugotovili pa so tudi, kako so prišle noter. Nekdo jih je vtikal v ravno prav široko horizontalno režo med zgornjo in spodnjo disketno enoto. Bilo je tudi nemalo primerov, ko so na njihovo željo, naj stranke prinesejo računalnik na servis, ker po telefonu ni bilo mogoče odpraviti napake, na servis prinesli le tipkovnico ali samo monitor. Nekateri so imeli nenavadne želje, npr. ena od strank, ki je kupila nov monitor, je prosila, če bi bili tako prijazni in bi iz starega monitorja prenesli podatke na novega. Ni naš namen, da bi se v zadnjem delu tega članku rogali zaradi nerodnosti ali nepoučenosti drugih. Bolj želimo pokazati, da nas je informatika prehitela nepripravljene in da za nekatere predstavlja računalnik nujno zlo. Po drugi strani pa se tudi že vsi spoznamo na računalništvo in informatiko ter ne pustimo, da nam v težavah svetujejo in pomagajo pravi strokovnjaki. Strinjam se tudi z obema sogovornikoma, da je informacijsko znanje podcenjeno. Franc Fritz Murgelj srt* No, konec meseca novembra pa smo otvoritev le dočakali. Sprejel nas je nam vsem dobro znani novi gospodar Gostišča na Krki, Lojze Kovačič iz Storovja. Z ženo Jožefo sta se leta 2005 odločila kupiti in prenoviti obstoječo gostilno, zgrajeno leta 1972, in v njej ustvariti domačno gostilniško okolje, kakršno sta ustvarila že v njuni prvi gostilni v Storovju. V zgornjem nadstropju sta uredila tri sobe s kopalnicami in apartma za oskrbnika. Gostišče na Krki upravlja Jožefa Kovačič. Odločitev za nakup in investiranje v novo gostilno Lojze Kovačič pojasnjuje: »Za tiste čase je bila ponudba za odkup obstoječe gostilne s 3.600 kvadratnimi metri parkirnih površin cenovno sprejemljiva. Pritegnila naju je lokacija, prijaznost sosedov in bližnjih vaščanov ter njihove želje, da bi imeli v neposredni bližini gostilno s ponudbo, kot jo imava v Storovju.« Gostišče na Krki v dopoldanskem času ponuja dve vrsti malic, v popoldanskem pa so na voljo kosila in jedi po naročilu. Gospodarja skrbno spremljata povpraševanje prvih gostov, svoje ugotovitve pa sta strnila z besedami: »Od vseh jedi pripravimo sedaj največ rib in kalamarov, šele na tretjem mestu sta tradicionalni goveja juha in svinjska pečenka.« V prenovljenih prostorih lahko organizirata tudi poslovna kosila za do 20 oseb. Lojze in Jožefa za večje zaključene družbe, željne dobre hrane in prijazne postrežbe, že načrtujeta prizidek gostilne, ki bo lahko sprejel 100 gostov. Dodajata, da je povpraševanja v tem trenutku dovolj. Posebej pa sta želela, da zapišemo, da bi rada pohvalila sodelovanje z občinsko upravo občine Ivančna Gorica, prijaznost in pomoč pri pridobivanju soglasij in dovoljenj. Lojze Kovačič je na koncu najinega klepeta o novi gostilni in ustvarjanju njenega renomeja še dodal, da »je gostinski poklic zelo težak poklic, ki pušča malo prostega časa. Gostje imajo radi lepo urejeno gostilno, lepe pogrinjke ter okusno hrano. Vendar to ni dovolj. Ime in renome nove gostilne si bomo ustvarili sčasoma in to predvsem s prijaznostjo, lepim sprejemom in popolno pogostitvijo.« Franc Fritz Murgelj EKOFLAM Šentvid pri Stični OGREVALNA TEHNIKA ° TfejpOcsto® Irpalk® ° gteOsffOQ® (ksDomBfes] ° ©[bDûQwOfiBwB W0[?0 ©t3û@[?G10fi© 0 W©(U©W©Gü ° (£yg)EP®W(3IH[j® E-mail: ekoflam@volja.net GSM: 041 /626-146, Telefon: 01/7878 283 KLASJE | Ivančna Gorica, december 2009 Gospodarstvo m NVO Stičišče SRCA SLOVENIJE G E O S S Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno hnancira evropska unija Evropski socialni sklad 0,5 odstotka za NVO Podarite 0,5 % dohodnine nevladnim organizacijam in z donacijo omogočite, da bodo prispevale h kakovosti bivanja v naši družbi. ZAKAJ? Ker vas to nič ne stane in lahko s tem sami določite, komu boste namenili vaš denar. S tem nimate nobenega stroška, saj drugače teh 0,5 % pustite v državnem proračunu. KDO? Možnost donacije imate vsi, ki oddajate dohodninsko napoved. Če že plačujete dohodnino, jo namenite tistim, ki so vam pri srcu. KOMU? Odločite se lahko za največ pet organizacij, ki jim boste namenili skupno 0,5 % vaše dohodnine. Seznam upravičencev določi vlada na predlog Ministrstva za finance vsako leto do 31. julija za leto, za katero se namenja dohodnina. Seznam upravičencev je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 61 /09 in 75/09 in ga najdete na spletni - Klasična fizioterapija - Manualna f izioterapija - Nevrofizioterapija - Ročna limfna drenaža - Fizioterapija na domu Več na naši novi spletni strani www. fizioterapija - mediko .si Fizioterapija Mediko Višnja Gora 01 788 4631 Ljubljana 01 427 31 29 mobitel 040 627 915 Ker ste se odločili, da sebe postavite na prvo mesto! Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 strani regionalnega stičišča NVO Srca Slovenije. KAKO? To lahko storite kadar koli, na spletni strani, preko sistema eDavki ali pisno oziroma ustno na zapisnik pri davčnem organu. Obrazec in seznam boste našli na www.srce-me-povezu-je.si. Več informacij na info@srce-me-po-vezuje.si ali 059 927 619. Akademija NVO Akademija nevladnih organizacij pokriva aktualne vsebine in teme za dvig usposobljenosti članov in zaposlenih v nevladnih organizacijah. V okviru regionalnega stičišča nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije pripravljamo in izvajamo usposabljanja in izobraževanja za poveča- nje učinkovitosti in kakovosti delovanja nevladnih organizacij. Brezplačne delavnice so namenjene članom društev, zasebnih zavodov in ustanov. Z njimi si lahko nevladne organizacije pridobijo koristna znanja za svoje delovanje. Razpored delavnic najdete na spletni strani www.srce-me-pove-zuje.si. Napovedujemo 14. 1. 2010 delavnica RAČUNOVODSTVO ZA NVO Tudi vaša nevladna organizacija se lahko odloči za uporabo spletnega računovodskega programa miniMAX. Do konca leta lahko brez obveznosti preizkusite delovanje programa. V okviru stičišča bo potekalo brezplačno usposabljanje za njegovo uporabo. Dodatne informacije in prijava: info@ srce-me-povezuje.si, 040 365 850. KOT PRVI DAN V LETU UPANJE IN SKRIVNOST JE ZRNO, KI BO ENKRAT VZKLILO. NAJ SIJE SONCE. NAJ BO LETO PLODNO. Vesel božič in srečno novo leto 2010 iskreno želimo vsem članom, sodelavcem, strankam, poslovnim partnerjem in občanom. Veseli bomo vaših obiskov v vseh naših trgovinah in na upravi tudi v prihajajočem letu. Kmetijska zadruga Stična KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1.-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilljana Štepic). Naložba v vašo prihodnost ' Mfty ¡orci'.n:.'.'/ EVKX5KAliNUA Delo sticisca v leto 2009 Društvo Geoss se je s pomočjo Centra za razvoj Litija prijavilo na razpis Ministrstva za javno upravo. Društvo je bilo s prijavo uspešno in postalo je eno od 10 regionalnih stičišč v Sloveniji. Februarja 2009 se je vzpostavilo delovanje pisarne NVO v Litiji in izobraževalnega središča na Vačah. Prvo leto delovanja stičišča je bilo namenjeno osnovnemu usposabljanju društev, ki so v stičišču prepoznala pomoč pri izvajanju svojih programov. Pristopne izjave je podpisalo 87 nevladnih organizacij iz Osrednjeslovenske regije. Te tudi večinoma uporabljajo brezplačne storitve stičišča. Vtem času smo organizirali deset delavnic, ki so bile zelo dobro obiskane. Ena od nalog stičišča je tudi ureditev računovodske funkcije čim več nevladnim organizacijam. Do sedaj uporablja spletni računovodski program pet NVO-jev. V okviru projekta smo 16 organizacijam izdelali njihove spletne strani, ki so jim sedaj v pomoč pri prepoznavnosti delovanja. Nevladnim organizacijam nudimo tudi brezplačno svetovanje s področja prava in računovodstva. Pridobivanje sredstev za izvedbo projektov NVO je naslednja aktivnost stičišča. Nekaterim smo pomagali prijaviti projekte na razpise za razvoj podeželja - na LAS, za eno društvo smo uspešno pridobili en večji triletni evropski projekt. V naslednjem letu bomo to dejavnost še okrepili. Poslanstvo stičišča je, da usposobi čim več NVO-jev za prevzemanje nalog v katerem koli resorju (kultura, razvoj, šport, sociala, izobraževanje) in vzpostavi pogoje za čim več zaposlitev. Tako smo na javna dela prijavili 8 delovnih mest v različnih društvih v Osrednjeslovenski regiji. Tisti, ki bodo prvič zaposlovali, bodo na stičišču deležni pomoči glede kadrovskih in drugih novih momentov, ki jih prinese zaposlenec. Tudi v letu 2010 bomo nadaljevali z našimi aktivnostmi, ki bodo v pomoč nevladnim organizacijam v regiji. Tjaša Baje POOBLAŠČENI SERVIS GASILNIKOV Janez Borštnik k.d. Stranska pot l/l c, 1290 Grosuplje tel.: 01/788 25 30, fax: 01/788 25 31 net: www.gasilni.com GSM: 041/744 86« Delavnica: Višnja Gora ? - POOBLAŠČEN SERVIS GASILNIH APARATOV - MERITVE IN PREGLED HIDRANTNIH OMREŽIJ - TRGOVINA Z GASILNO OPREMO - TEHNIČNO SVETOVANJE Vesel božič in srečno novo leto 2010 Kar je bilo, je bilo in za nazaj spremen ilo se ne bo. Pa naj je bilo dobro ali slabo. Kaj nam novo leto prineslo bo, napo ve lahko le malokdo. Res pa je, da sreče, zdravja in miru si želimo prav vsi. Tudi moja želja je, da vam vse to leto 2010 obilo podari SREČNO f 041 744-026 In hvala za zaupanje. Kmetijstvo 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE Preglednica: rezultati žetve silažnih hibridov in analize silažne mase na kmetiji Kavšek, Radohova vas, september 2009 tip tal: ilovnata setev: 10. 4. 2009 žetev: 25. 9. 2009 Pridelava koruze na območju občine Ivančna Gorica Poskusi koruznih hibridov semenarske hiše Agrosaat v letu 2009 Pridelava koruze na našem območju obsega po statističnih podatkih skoraj 40 odstotkov njivskih površin. Obseg pridelave se je zaradi uvedbe obveznega kolobarja in pojava karantenskega škodljivca (koruznega hrošča) nekoliko zmanjšal. Dodatna nihanja v obsegu pridelave koruze pa bodo zagotovo posledica trga, neenakomerni vzponi in padci cen. Za naše razmere je torej smiselno pridelek doma po-krmiti živini in tako ustvariti dodano vrednost. Koruza še vedno predstavlja vodilno energetsko krmo za živali kot silaža ali kot močna krma oz. šrot in je tako nepogrešljiva v vsakem hlevu. V letošnjem letu smo v podjetju Agrosaat na območju občine Ivančna Gorica izvedli tri makro poskuse različnih koruznih hibridov in zrelostnih FAO razredov. Poskusi so bili izvedeni na treh lokacijah; v Radohovi vasi na kmetiji Marka Kavška, v Ivančni Gorici na kmetiji Tomaža Kralja in v Vrhpolju na kmetiji Anite Hren. Na kmetiji Kavšek in Kralj poskusi za sila-žo in na kmetiji Hren poskus za zrnje. Letošnje razmere so bile zaradi velike količine padavin v zgodnjem poletnem času nadvse ugodne za optimalno rast. Kot že vrsto let opozarjamo, se je tudi letos obrestovala zgodnja setev. Ugodne vremenske razmere v začetku aprila (optimalno osušena in ogreta tla) so ugodno vplivale na hiter in enakomeren vznik koruze. Med najpomembnejše dejavnike zagotovo sodi optimalen sklop posevka, ki nam ob žetvi zagotavlja želeno število rastlin na kvadratni meter in maksimalen pridelek. V Radohovi vasi smo posejali 10 različnih koruznih hibridov. Poskus so sestavljali hibridi iz pozne FAO 300 skupine in srednje 400 FAO skupine. Osnovni namen tovrstnih poskusov je primerjati nove hibride s standardi oz. aktualnimi tržnimi hibridi. Kot standarde smo postavili uveljavljene hibride, SAXXOO, LG 23.72, TA-RANIS in LG 33.30. Ti štirje hibridi v območju osrednje Slovenije, Gorenjske in Dolenjske predstavljajo vodilni delež v prodaji semenske koruze. Od novih hibridov pa so se na omenjeni lokaciji izvrstno izkazali naslednji hibridi: LG 33.95, DKC 4888, DKC 4860, BURTON, ROXY in drugi. Ob žetvi izmerjene površine vsake sorte smo pridelek stehtali in odvzeli vzorec za analizo sušine in kakovosti posameznega hibrida. Površine za hibrid FAO SS% pridelek sveže mase v kg/ha pridelek suhe snovi kg/ha LG 33.95 380 47,8 57.320 27.399 DKC 4888 400 44,5 59.579 26.513 SAXXOO 390 44,1 62.493 27.559 BURTON 390 39,2 68.908 27.012 PHILEAXX 410 42.6 60.082 25.595 DKC 4860 360 38.6 58.761 22.682 LG 23.72 385 43,1 62.51 1 26.942 ROXXY 400 38,3 66.396 25.430 TARANIS 320 45,6 58.616 26.729 LG 33.30 300 43,8 60.377 26.445 povprečje: 42,4 60.431 25.586 Več informacij: GOSPODARJEV PRIROČNIK 2010 ali www.agrosaat.si tehtanje vzorca so se gibale od 200 pa do 250 kvadratnih metrov. Analizo kakovosti, suhe snovi in vsebnosti hranil pa opravi kmetijski inštitut. Povprečni pridelek sveže mase, preračunane na hektar površine, je znašal 60.431 kilogramov. Povprečna sušina vzorcev je bila 42,4-odstotna oziroma 25.586 kg suhe snovi na hektar. Na pridelek suhe snovi vplivata odstotek zrnja v skupni masi in zrelost rastline. Po analizah in izračunih smo ugotovili, da vsi hibridi v aktualnih pridelovalnih razmerah dosegajo velike in predvsem kakovostne pridelke silažne mase. Visoki in kvalitetni pridelki energije pomenijo dobro osnovno krmo za cenejšo prirejo mesa in mleka, ki so pod stalnim pritiskom trga in nižanja cen. S tovrstnimi predstavitvami želimo kmetovalcem pomagati pri izbiri pravega hibrida koruze za določen namen in rabo. Andrej Vencelj, Agrosaat OBVESTILO REJCEM ŽIVINE Kmetijska zadruga Stična obvešča vse rejce živine, da za KZ Stična živino odkupuje Martin Ovčar, ki je dosegljiv na številki 041 653 415. Živino odkupujemo po konkurenčnih cenah, obveščamo pa vas tudi, da smo skrajšali plačilni rok, in sicer članom od decembra dalje izplačujemo po 35 dneh, nečlanom pa po 45 dneh. Kmetijska zadruga Stična ARTIŽAVAS 1 12§S ŠENTVID PRI STIČNI E-maii astlalc. i , HhhhHMMHMMmMIHH^HI OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Naj skrivnost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj pozitivne misli svetlijo jutro kot zarja, naj sreča šepeta neizpeto melodijo o prijateljstvu. Vsem občanom, donatorjem, prostovoljcem in krvodajalcem se zahvaljujemo za mnoga dobra dejanja v iztekajočem se letu ter voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2010! Kmetijska zadruga Stična Kmetijsko tehnične trgovine: Železnina Zagradec (01 788 80 32) Železnina Radohova vas (01 788 76 28) Kmetijsko-vrtni center v Ivančni Gorici (01 788 76 24) NUDIJO MINERALNA GNOJILA »KUTINA« PO PREDSEZONSKIH CENAH! NPK 15-15-15 NPK 7-20-30 KAN 27% UREA 46 % VABLJENI TUDI V MERCATORJEVE FRANSIZNE TRGOVINE KMETIJSKE ZADRUGE STIČNA: - Delikatesa Ivančna Gorica (01 788 76 20) - SP trgovina Muljava (01 788 76 35) - SP trgovina Zagradec (01 788 80 30) in - SP trgovina Radohova vas (01 788 76 26) . TURISTIČNA KMETIJA J FAJDIGA IZ TEMENICE se zahvaljuje vsem cenjenim gostom za zaupanje in obiske v odhajajočem letu, obenem pa vam želi lepe božične praznike, novo leto pa naj bo z zdravjem, srečo in uspehi odeto! /Avtokleparstvo-prevozi vozil CflR-0-UN€R ZHJ C & Co. d.n.o. Ivančna Gorica, Ul. Ferda Vesela 8 Tel.: 01/ 7869 816, fax:01/7869 817, gsm: 041/ 713 193 • AVTOKLEPARSTVO • AVTOLIČARSTVO • AVTOVLEKA POŠKODOVANIH IN LAŽJE GRADBENE • SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV • VARJENJE PLASTIKE • NADOMESTNO VOZILO múñala Načrt odvoza komunalnih In nevarnih odpadkov v letu 2010 v občini Ivančna Gorica S®i@ü© zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike. Ponedeljek: naselje Ivančna Gorica, Malo Hudo, Stranska vas, Vrhpolje in Zgornja Draga ter Polževska planota - območje vikendov Torek: KS Krka, KS Ambrus, KS Zagradec ter naselja Skrjanče, Mleščevo, Mrzlo Polje, Malo in Veliko Črnelo, naselje Višnja Gora, Dedni Dol Sreda: KS Muljava, KS Dob, KS Temenica, KS Sobrače ter Radohova vas do križišča pri KZ ter Gorenja vas pri Muljavi, Peščenik, Spodnje Brezovo Četrtek: KS Radohova vas od križišča pri KZ proti Šentvidu, KS Šentvid okolica brez strnjenega dela naselja Šentvid, Petrušnja vas, Vir pri Stični, vsi bloki in šole v naselju Ivančna Gorica, okolica Višnje Gore, to so naselja Kriška vas, Nova vas, Pristava, Zavrtače Vrh nad Višnjo Goro, Gornje Brezovo, Leskovec, Sela, Kamno Brdo, Velika Dobrava, Podsmreka, Velike in Male Vrhe Petek: KS Metnaj, naselje Šentvid pri Stični, Pristavlja vas, Male in Velike Pece, Glogovica, Artiža vas, naselje Stična, Gaberje in M. Dobrava II. ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV Organske odpadke bomo ne glede na praznike v poletnem času odvažali enkrat na teden, v zimskem času enkrat na 14 dni. Ponedeljek: naselje Dob, Šentvid pri Stični, Stična in Vir pri Stični, Metnaj in Mekinje (prvi odvoz bo 4. 1. 2010) Sreda: naselje ivančna Gorica, Malo Hudo, Stranska vas, Muljava in Višnja Gora Petek: Krka, Krška vas, Znojile pri Krki Hi. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV Sreda: papir (tedenski odvoz) Četrtek: steklo (odvoz na 14 dni, s pričetkom 14. 1. 2010) Petek: embalaža (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Dopisnico iz leta 2009 lahko koristite se do 31. 12. 2009 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. jo dostavite na sedež JKP), po tem datumu ne bo več veljavna. V mesecu januarju 2010 boste po pošti prejeli novo dopisnico v enaki obliki in bo veljavna za leto 2010. Opozarjamo vas, da dopisnico shranite. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enak, kot smo ga izvajali v letu 2008 in 2009. VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) se bo izvajalo v soboto, 17. 4. 2010, po naslednjem vrstnem redu: I. skupina: AMBRUS - pred Kmetijsko zadrugo ZAGRADEC - pri šoli VELIKE LESE - pri cestni bazi KRKA - parkirišče Rebolj MULJAVA - pred družbenim domom MLEŠČEVO - pri ekološkem otoku HRASTOV DOL - sredi naselja DOB - na avtobusni postaji RADOHOVA VAS - na železniški postaji VRH NAD VIŠNJO GORO SI. skupina: SOBRAČE - pri gasilskem domu 7.30 do 8. ure 8.30 do 9. ure 9.15 do 9.45 ure 10. do 10.30 ure 10.45 do 11.30 ure 11.45 do 12.15 ure 12.45 do 13.15 ure 13.30 do 14. ure 14.15 do 14.45 ure 15.15 do 15.45 ure 7.30 do 7.45 ure TEMENICA-pri trgovini 8. do 8.30 ure ŠENTPAVEL- pri trgovini Agrograd 8.45 do 9.15 ure ŠENTVID PRI STIČNI - pri gasilskem domu 9.30 do 10. ure PETRUŠNA VAS - pri ekološkem otoku 10.15 do 10.30 ure METNAJ - pri gasilskem domu STIČNA - na glavni avtobusni postaji IVANČNA GORICA - Studenec pri avtobusni postaji IVANČNA GORICA-pri sta. blokih ob Lj. cesti STRANSKA VAS - pri ekološkem otoku (viadukt) VIŠINA GORA - na železniški postaji KRIŠKA VAS - pri gasilskem domu 10.45 do II. ure 11.15 do 12. ure 12.15 do 12.30 ure 12.45 do 13.15 ure 13.30 do 13.45 ure 14. do 14.30 ure 15. do 15.30 ure Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd, 2. hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd, 3. monitorji, televizorji, 4. mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik ...), telefoni, radijski sprejemniki ipd, 5. plinske sijalke: varčne žarnice ipd. Vil. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v poletnem času (16. 3. do 14. II.) od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, v zimskem času (15. II. do 15. 3.) od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je Center zaprt. Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času v Center brezplačno oddajo naslednje odpadke: - organske odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje (večja količina vej, leseno pohištvo in drugi izdelki iz lesa - večjega obsega), - ločeno zbrane odpadke (steklena embalaža, ravno steklo, papir in karton, mešana embalaža), ki se odložijo v 5 m3 zabojnike - zbirni center, - odpadno električno in elektronsko opremo v ustrezne zabojnike na ploščadi - zbirni center, - kosovne odpadke (kovine, les), ki se odložijo na ploščad za zbiranje odpadnih kovin ali 5 m3 zabojnik za zbiranje lesa, - do štiri avtomobilske gume na gospodinjstvo, - nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, zdravila, odpadna olja ipd.), ki se odložijo v poseben zabojnik za zbiranje nevarnih odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM sobota 10. 4. 2010 Ivančna Gorica - parkirišče pri zdravstvenem domu 8. do 10. ure sobota 10. 4. 2010 Šentvid pri Stični - parkirišče pri trgovini Blatnik 10.30 do12. ure sobota 10.4. 2010 Stična - parkirišče pri samostanu 12.30 do 14. ure sobota 10. 4. 2010 Muljava - parkirišče pred kulturnim domom 14.30 do 16. ure sobota 10. 4. 2010 Višnja Gora - parkirišče pri Cestnem podjetju 16.30 do 18. ure ponedeljek 12. 4. 2010 Ambrus - parkirišče pred družbenim domom 14. do 15.30 ure ponedeljek 12. 4. 2010 Zagradec - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16. do 17.30 ure ponedeljek 12. 4. 2010 Krka - parkirišče pri gostilni Nace 18. do 19.30 ure ESENSKI PREVZEM sobota 2. 10. 2010 Ivančna Gorica - parkirišče pri zdravstvenem domu 8. do 10. ure sobota 2. 10. 2010 Šentvid pri Stični - parkirišče pri trgovini Blatnik 10.30 do 12. ure sobota 2. 10. 2010 Stična - parkirišče pri samostanu 12.30 do 14. ure sobota 2. 10. 2010 Muljava - parkirišče pred kulturnim domom 14.30 do 16. ure sobota 2. 10. 2010 Višnja Gora - parkirišče pri Cestnem podjetju 16.30 do 18. ure ponedeljek 4. 10. 2010 Ambrus - parkirišče pred družbenim domom 14. do 15.30 ure ponedeljek 4. 10. 2010 Zagradec - parkirišče pri trgovini Kmetijski zadrugi 16. do 17.30 ure ponedeljek 4. 10. 2010 Krka - parkirišče pri gostilni Nace 18. do 19.30 ure Proti plačilu pa se v Center lahko oddajajo tudi: - mešani komurtalni odpadki, ki se odložijo na deponijo (nesortirani), - gradbeni odpadki, in sicer do 350 kg/dan, vendar ne več kot 5000 kg/leto/gospodinjstvo. Vse fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo odlaganje vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v Centru plačati. Za njih velja prepoved odlaganja gradbenih odpadkov. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali v lokalnem časopisu in po lokalnem radiu Zeleni val. VII. PRIKAZ ODLOŽENIH IN LOČENOZBRANIH ODPADKOV Izraženo v kg in velja za vse tri obgine: a) b) c) d) e) d) Odpadki, odloženi v deponijo Ločeno zbrani odpadki: kosovni odpadki: - kovine les nevarni odpadki OEEO (odpadna el. oprema) Odpadne avtom, gume ekološki otoki: ■ papir ■ steklo - embalaža organski odpadki: Skupaj zbrani odpadki: Ločeno zbrani odpadki skupaj: Odloženi odpadki v deponijo .akueaji % ločeno zbranih frakcij: 2003 11.836.706 43.140 0 10.596 0 91.220 12.880 0 152.740 12.647.582 810.876 11.836.706 6,41 2004 13.174.542 156.280 0 12.347 0 184.630 61.180 23.920 972.660 14.595.179 1.420.637 13.174.542 9,73 2005 12.352.330 171.860 0 8.292 0 386.480 142.600 81.620 1.429.940 14.573.122 2.220.792 12.352.330 15,24 2006 12.877.975 98.600 0 13.619 0 545.440 183.380 89.460 1.642.800 15.451.274 2.573.299 11.973.955 16,65 2007 14.050.845 79.790 0 16.575 12.940 0 639.040 217.180 114.690 1.704.870 16.835.930 2.785.085 14.050.845 16,54 2008 12.766.984 160.320 108.040 17.440 76.450 50.140 716.970 276.820 168.800 J.844.990 16.186.954 3.419.970 12.766.984 21,12 2009 10.714.056 210.000 176.770. 23.713 150.000 61.190 752.290 327.590 227.420 2.835.220 15.478.249 4.764.193 10.714.056 30,78 Za mesec december 2009 smo upoštevali enako količino odpadkov kot lansko leto za isti mesec. Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BO- ŽIČ IN SFtEČNO NOVO LETO 2010. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE Iz krajevnili skupnosti 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE Krajevna skupnost Ivančna Gorica Pregled minulega leta Pogled nazaj Ob zaključku leta je prav, da se ozremo nazaj in primerjamo zastavljene naloge z realiziranimi, razmislimo o vzrokih, zakaj določena dela in naloge niso bile opravljene, in si zastavimo plan za leto 2010. Razmere na finančnem trgu so pripeljale do tega, da so sredstva Občine Ivančna Gorica vsako leto manjša, želje krajanov pa vsako leto večje. Tudi v letu 2009 so bila občinska proračunska sredstva namenjena izboljšanju in posodobitvi infrastrukture krajevne skupnosti Ivančna Gorica, k samemu razvoju pa so veliko prispevali tudi krajani sami. Načrtovana je bila obnova javne razsvetljave v Ivančni Gorici, izgradnja nove razsvetljave proti naselju Malo Hudo ter popravilo mostu v vasi Mle-ščevo, ki pa jih ni bilo mogoče realizirati zaradi nastale finančne krize (čeprav plačujemo »od vsake hiše« za stavbno zemljišče). V naslednjem mandatu nujno potrebujemo v Ivančni Gorici nekaj občinskih svetnikov, ki bodo zastopali interese krajanov Ivančne Gorice. Svetu krajevne skupnosti Ivančna Gorica so bili krajani v veliko pomoč s svojo dobro voljo, pomočjo pri delih, polno mero potrpežljivosti, pa tudi s svojimi denarnimi sredstvi. Le tako smo lahko končali začeta dela. Dokončali smo širitev in asfaltiranje ceste v Malem Crnelem do meje s KS Muljava, urejena je odbojna ograja na mostovih v naselju Gorenja vas in kanalizacija za meteorne vode s ceste. V Ivančni Gorici je Ulica Juša Kozaka v celoti modernizirana, zamenjane so vodovode cevi, poškodovana kanalizacija je sanirana, zgrajena je zemeljska elektroinstalacija in s tem vse pripravljeno za postavitev stebrov za I JÉH| mm javno razsvetljavo. Končana je pre-plastitev asfalta na Ulici Juša Kozaka in Trubarjevi ulici. Ulica Na klancu je bila že letos delno popravljena, urejeno je bilo poškodovano vozišče in narejen jašek za meteorne vode. Narejena je odmera zemljišč na ulicah Pot v boršt in Na klancu, s tem pa smo pridobili pogoj za sanacijo teh dveh ulic v letu 2010. Trenutno se izvajajo dela na avtobusnem postajališču v Gorenji vasi, v Malem Crnelem na kanalizacijskem delu za odvodnjavanje meteornih voda z javne poti in postavitev žične ograje na cesti proti Polževem pri smetišču IMP-ja. Z izgradnjo te ograje Zima je že tu, zato KS Ivančna Gorica ob tej priložnosti obvešča vse krajane, da imamo pogodbo za pluženje krajevnih poti in opravljanje zimskih storitev s podjetjem Farma Stična, d. o. o., tako da se za vse morebitne nesporazume in vprašanja obrnite na pogodbenega partnerja - Farmo Stična, d. o. o. Vse krajane Ivančne Gorice obveščamo, da je možen prevzem vreče soli v trgovini Agrograd v Ivančni Gorici (namenjeno predvsem tistim krajanom, ki imajo stanovanjske objekte v višje ležečih predelih). Dvig je mogoč posamično z vpisom v vpisni dokument, ki je v omenjeni trgovini. V primeru, poledice v času ko je trgovina zaprta se sol lahko dvigne tudi pri garaži za sedežem občine oz. krajevne skupnosti. Vsem krajanom Ivančne Gorice Krajevna skupnost Ivančna Gorica želi vesele božične in novoletne praznike ter veliko uspehov v prihajajočem letu 2010. Božični mir naj ostaja v letu, naj zdravje, sreča in ljubezen zapolnijo naš skupni dom. Srečno in prijetno praznovanje ter veliko vsega dobrega v letu, ki prihaja. Društvo Invalidov Grosuplje Anica Perme Ema Boh Sladke sanje Po Šentvidu hodim gori, doli in se oziram naokoli. Glej, no glej jo, nova hiška, lepa hišica mrliška. Vidim tam zidove bele, to je dom za ostarele, če se v drugo stran ozrem, je dom kulture prenovljen. Nova cesta je široka od Cešnjic pa do Svetga Roka, pri tem svetniku pa se išče, kako urediti tam križišče. V Klasju pa je tak oglas, Šentvid že ni zaspana vas. Ko zjutraj je napočil dan, je bilo konec lepih sanj. T. Drab December je čas pričakovanj, toplih in prijetnih besed, poln radosti in veselja. Seveda pa je tudi čas, ko potegnemo črto za minulim letom, za dokončanimi ali nedokončanimi deli. Vzponi in padci; z veseljem se spominjamo doseženih ciljev, malo manj tistih, ki so nam nedosegljivi. Tako je tudi v naši krajevni skupnosti. KS Šentvid pri Stični ni majhna, razvejana je na vse strani z mnogimi vasmi in zaselki. Težko je ugoditi potrebam in željam vseh krajanov. Trudimo se s skupnimi močmi in po svojih zmožnostih in prav je, da si želimo lep kraj, kvalitetnejše bivanje in sožitje. naj bi onemogočili odlaganje odpadkov v omenjenem predelu. Za »lepši videz« centra Ivančne Gorica smo naredili fasado na garaži, ki je za stavbo KS Ivančna Gorica. Krožišče, vrtec, poslovilna vežica ... Vsekakor pa to ni vse, kar je naša krajevna skupnost pridobila v letošnjem letu. Izgradnja krožišča je bila bistvena za zmanjšanje nesreč in povečanje pretoka prometa. Krajevna skupnost in Občina Ivančna Gorica sta finančno pristopili k izgradnji poslovilnega objekta pri cerkvi svetega Jožefa. To je bil v letu 2009 velik finančni zalogaj, KS Ivančna Gorica pa je sofinancirala gradnjo z občinsko pomočjo v višini 75.000 evrov. Naslednje leto bo potrebno poravnati še preostali pogodbeni delež. Krajevna skupnost je tudi že prevzela strošek električne energije, niso pa še zagotovljena sredstva za nadstrešek. Ena največjih investicij v kraju pa je izgradnja vrtca pri šolskem centru, ki se zaključuje. Mali malčki se bodo iz starega vrtca preselili v začetku novega leta. Predsednik Sveta KS Ivančna Gorica Anton Kralj V preteklem letu je bilo v našem kraju veliko narejenega. Nekatera dela so v kraju lepo opazna, veliko pa je del, ki bodo zaživela šele v prihodnjih letih, pa je v pripravo le-teh vloženega veliko truda posameznikov in skupin. Že v začetku leta smo pričeli z vzpostavljanjem javne razsvetljave proti Petrušnji vasi in v Radohovi vasi, ki pa zaradi posebnih okoliščin še ne sveti. Trudimo se, da bi bil tudi ta del krajevne skupnosti v čim krajšem času razsvetljen. Trenutno potekajo dela za izgradnjo kanalizacije v Petrušnji vasi, zaradi recesije pa letos žal nismo uspeli preplastiti toliko cest, kot smo jih načrtovali, pač pa le najnujnejše. Opazna pa je tudi prenova našega kulturnega doma. V letošnjem letu smo ob občinski pomoči zamenjali vsa okna in vhodna vrata v kulturnem domu, prav tako pa se je tudi v notranjosti veliko postorilo, da je stavba sedaj bolj prijazna za uporabnike in tudi za obiskovalce. Veliko je prostovoljnih ur, prevoženih kilometrov, ki jih naredimo vsi člani sveta krajevne skupnosti za skupno dobro, pa je to skrito očem. Taka so tudi dela, ki so trenutno povezana z izgradnjo mrliške vežice. Idejni projekt je pripravljen, v pripravi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev pokopališča in poslovilnega objekta z mrliškima vežicama, v prihodnjem letu pa skupaj z občino načrtujemo začetek gradnje. S skupnimi močmi in ob podpori vas, dragi krajani, nam m i mi ■ bo zagotovo uspelo. Tako velika krajevna skupnost, kot je naša, zagotovo potrebuje dostojen poslovilni objekt za naše drage pokojne. Ob zaključku leta bi se radi zahvalili vsem krajanom in društvom iz naše krajevne skupnosti za uspešno sodelovanje ob raznih skupnih akcijah in pripravah na različne prireditve. Med njimi naj omenim le največjo prireditev, s katero se ponese ime Šentvid pri Stični daleč naokoli, tudi v tujino - Tabor slovenskih pevskih zborov, ki je v letošnjem letu praznoval svojo 40. obletnico. Tako glavni organizator - Kulturno društvo Tabor pevskih zborov, kakor tudi občina in krajevna skupnost, se vsem posameznikom in društvom iskreno zahvaljuje za nesebično pomoč pri organizaciji in izpeljavi tega velikega in zahtevnega projekta. To je le nekaj utrinkov in povzetkov opravljenih del, želimo pa si še nadaljnjega sodelovanja v prijetnem in prijateljskem ozračju. To je naš bivalni prostor, za katerega se je treba potruditi ter ga obogatiti. Vse to lahko naredimo s čistočo, kulturo, s krajani prijaznih besed, polnih novih idej in skupnih akcij ter interesov. Naj bodo zadnji decembrski dnevi še posebej radoživi in naj se novo leto začne s polno mero moči in skupnih interesov. Do zaključka naslednjega leta pa vam KS Šentvid pri Stični želi SREČNO! Svet KS Šentvid pri Stični predsednica Helena Hribar ftMt ' ^uefde- $m uešu, tnfele fei^e * ™?del: Vesna Rusec Žrebanje vstopnic: - Cona Bomax: 2 bona v vrednosti 50 evrov Palača sprostitve: 2 bona v vrednosti 50 evrov Sprostitveni in lepotni nasveti - 1. del Koža pozimi Negovanje kože je obvezno v vseh letnih časih, pozimi pa le-ta potrebuje še bolj izdatno nego kot v drugih letnih časih. Nizke temperature, veter, suh zrak in centralno gretje lahko povzročijo suho, srbečo, razpokano in razdraženo kožo ter ustnice. Eden glavnih razlogov za prezgodnje staranje kože je njena izsušenost, do katere pride zaradi zunanjih vplivov. Prav zato je pravilno vlaženje tako pomembno. Kožo na telesu boste pozimi najbolj razvajali z oljnimi pilingi za telo. Prav ti učinkovito odstranjujejo odmrle celice povrhnjice in kožo hranijo z vlažilnimi olji. Piling je priporočljivo uporabljati enkrat tedensko, tako koža ohrani lepoto in zdrav sijaj. Prav tako je potrebno kožo hraniti in vlažiti tudi s kremami za telo. Krema naj bo vlažilna in hranilna, da kožo nahra- ni površinsko in globinsko. To bo koži pomagalo, da bo odporna na mraz in veter v teh mrzlih zimskih dneh. Pranje rok in zadrževanje na hladnem zraku bosta prav tako Izsušila kožo na rokah. Zato je potrebno kupiti hranljivo in vlažilno kremo za roke, ki jo imate v torbici, da vam je na razpolago v vsakem trenutku. kraje ali v gore, pa faktor zaščite primerno zvišajte. Ne pozabite niti na ustnice, saj so še posebej nagnjene k izsuševanju -koža tam nima žlez, ki izločajo olja. Ne ližite ustnic, da bi jih navlažili, namesto tega uporabite balzam na osnovi petroleja ali čebeljega voska. Kožo na obrazu pozimi negujte z izdatno vlažilno in hranljivo kremo. Priporočljivi so tudi serumi za obraz, saj globinsko hranijo in vlažijo kožo. Ne pozabimo na pravilno čiščenje obraza s čistilnim mlekom in tonikom. Za popolno nego kože pa si vsaj enkrat mesečno vzemite čas in koži privoščite piling in hranljivo masko. Seveda pa ne smemo pozabiti na puder, ki kožo zaščiti pred mrazom in vetrom. O pravilni izbiri krem ter pudrov za obraz se posvetujte z vašo kozmetičarko. Pozimi ne smemo pozabiti na noge. Priporočljivo je uporabljati vlažilno kremo za noge. Za relaksacijo, kot tudi proti trdi koži, pa pridejo prav kopeli za noge z dodatkom soli za noge, piling za noge in pila za trdo kožo. Če to počnemo redno, se trde kože nabere manj, na ta način smo vedno pripravljeni za obisk zdravilišča, savne ali masaže, ki se bo tako prilegla v teh mrzlih dneh. Masaža telesa namreč spodbudi pretok krvi po telesu in s tem povzroči hitrejše in boljše obnavljanje kože, hkrati pa poskrbi tudi za naše dobro počutje. S tem namenom si le vzemimo čas tudi zase, da bomo sveži in sijoči vstopili v novo leto. Nina Lešek, kozmetičarka Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ŽEPI) Spoštovani občani in občanke občine Ivančna Gorica! Bližajo se božični in novoletni prazniki, z njimi pa tudi čas, ko je dovoljena raba pirotehničnih izdelkov. V ta namen bi vam Policija rada predstavila nekaj vsebin iz področne zakonodaje, ki ureja pogoje na področju proizvodnje in prometa eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov ter ne nazadnje nadzora nad izvajanjem zakona z namenom varovanja življenja in zdravja ljudi, premoženja ter zagotavljanja varstva okolja in javnega reda. Pirotehničnih izdelkov posamezne kategorije ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, ki so mlajše od: - 14 let za kategorijo I, - 16 let za kategorijo 2, - 18 let za kategorije PI in TI. Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije I in 2 je dovoljena tudi fizičnim osebam, mlajšim od 14 oziroma 16 let, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prodajalec sme od fizične osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje zgoraj navedenih pogojev, zahtevati, da predhodno izkaže svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije I, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije I, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije I, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Fizičnim osebam je prepovedana: - predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka; - uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih; - lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi; - preprodaja pirotehničnih izdelkov. V primeru kršitev zakona policist na kraju samem brez predhodne odločbe zaseže eksploziv ali pirotehnične izdelke pravni osebi, podjetniku ali fizični osebi ne glede na njihovo lastništvo! Poleg tega, da zaseže predmete, izreče tudi ustrezno globo za prekršek! NAJ ZABAVA NE POSTANE TRAVMA Policisti vsako leto znova obravnavamo množično uporabo eksplozivov in drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem ko je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino državljanov neprijetno in pomeni svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči idr.), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato prosimo vse, predvsem pa starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic. y Želim vam srečno, zdravo in varno novo leto 2010. Rudi GRUNBACHER Vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica plesna skupina MAESTRO ECO PILI BAND modna revija / eco predstava "T T'-p r-rxT, / 77 , r, r k r r J .. ■prn/" T7rrr/T 'r>rP/ " _jJZJ r r- JLK ,£j _r_ oblačila ANTMA-L oblikovalka Andromako Polona Novo mesto CONA BOMAX AFTER PARTY STIČNA TOČKA - BAR JAMA VIP ROOM FLIRT BAR Tuširajte se na kratko (ne več kot deset minut) in s toplo vodo. Predolge prhe z vročo vodo iz kože poberejo naravna olja. Po vsaki prhi kožo osušite in nanjo nanesite vlažilno kremo ali olje, kar »ujame« vlago v zunanjih slojih kože. Tudi čez dan je dobro na novo nanesti kremo ali olje. Poleg vlaženja kože navzven je zelo pomembno tudi vlaženje kože od znotraj. Za zdrav sijaj kože je potrebno piti dovolj vode ali zeliščnih čajev. Na dan naj bi v organizem vnesli vsaj dva litra tekočine. Mažite se s kremo za zaščito pred soncem. Pozimi nanašajte zaščitni faktor 15, če greste na dopust v tople Popust na vstopnice: - Vsi občani občine Ivančna Gorica ob nakupu štirih vstopnic prejmejo eno zastonj - Socialno šibkim podarimo do 50 vstopnic (Informacije: 051 325 302, andykokk@gmail.com) - Invalidi prost vstop v Solst vo 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE 19 Nagradili najboljše spise z naravoslovnega dne Praznični semenj na Osnovni šoli Ferda Vesela Leteti, Ceteti, v zraku živeti... V tem je radost sveta, svo6oden kot ptica si srecfi ne6a. Vsem članom, simpatizerjem in občanom naše občine želimo v novem letu vsak dan nekaj lepega in dobrega. Vesel božič in srečno novo leto 2010! Letalski klub Šentvid Naši bralci se gotovo spominjate, da smo spomladi poročali o dogajanju v Ivančni Gorici na letošnje gregorjevo. Sodelavec našega uredništva Leopold Sever je na ta simbolični pomladni dan pripravil v sodelovanju z OS Stična naravoslovni dan s pomenljivim naslovom Nazaj k naravi, k rastlinam. Sodelovali so učenci šestih razredov matične šole in podružnične šole v Višnji Gori, skupaj štirje razredi. 0 nalogah, ki so jih učenci opravili, in nagradah, ki so jih prejeli že na sam dan, smo že poročali. Šolarji pa so tisti dan dobili tudi posebno nalogo, katere rezultati so bili vidni šele nekaj mesecev po naravoslovnem dnevu. V šoli je namreč vsak od udeležencev naravoslovnega dne prejel bon za sadiko, ki so jo lahko dobili v vrtnem centru KZ Stična v Ivančni Gorici. Otroci so sadike posadili, jih vzgajali in opazovali njihovo rast, do konca šolskega leta pa napisali o tem spis. Obljubljena nagrada za najboljše avtorje je bilo odprtje varčevalnega računa za mladino pri Deželni banki Slovenije s položenimi 25 evri. Slovesna izročitev nagrad je potekala 1 I. decembra v prostorih šolske knjižnice. Komisija, ki so jo sestavljali direktorica KZ Stična Milena Vrhovec, vodja ljubljanske enote Deželne banke Slovenije Stane Zupančič, mentorice z OS Stična in seveda Leopold Sever, je ocenila, da so se pri pisanju najbolje odrezali in si s tem prislužili glavno nagrado naslednji učenci: iz matične šole Anita Košak, Klara No-grašek in Uroš Vidmar, iz PŠ Višnja Gora pa Ines Medved. Praktične nagrade Deželne banke Slovenije pa so si prislužili: iz matične šole Zala Bregar, Adriana Golub in Metka Kralj, iz PŠ Višnja Gora pa Eva Miklavčič, Maja Zavodnik in Neža Gnidovec. Prav vsi učenci pa so prejeli tudi božične zvezde, ki jih je prispevala KZ Stična. Zadovoljni, učenci in obrazi učiteljic skupaj z ravnateljem Marjanom Potokarjem pričajo, da si tudi na prihodnje gregorjevo morda lahko obetamo nov, podoben projekt. Po besedah g. Severja, dolgoletnega učitelja biologije na stiški osnovni šoli, je sodelovanje šole s krajem v marsičem pomembno, saj se otroci na ta način vključujejo v okolje, v katerem bodo večinoma v bodočnosti delali in živeli. Vsem nagrajencem še enkrat čestitke, vsem sodelujočim, posebno še pokroviteljema, KZ Stična in Deželni banki Slovenije, pa hvala za nagrade. Med nagrajenimi spisi smo izbrali dva, ki ju na tem mestu tudi objavljamo. Matej Steh Naša rodna zemlja Imeli smo naravoslovni dan in šli v Kme-tijsko-vrtni center v Ivančni Gorici. Bil je lep in sončen dan na Gregorjevo, 12. marca. Predavala nam je gospa s področja vrtnarjenja. Tu bile so razstave različnih izdelkov iz medu, knjižnica, kjer smo si ogledali knjige o vrtnarjenju, neki gospod pa je na ogled prinesel stare pripomočke, kot so: ralo, motika, plug ... Pri vsaki »razstavi« so nam povedali zanimive podatke, pri »stojnici« z medom smo morali narisati en izdelek, pri stojnici s kamni smo narisali poljuben kamen, ki je imel že po naravi določeno obliko, in ga domiselno poimenovali. Na koncu smo za narisani Veseli december v vrtcu Polžek Predstavniki šolske skupnosti smo se na začetku šolskega leta skupaj z mentoricama Vido Bregar Tomažič in Nejko Omahen odločili, da v mesecu decembru pripravimo praznični semenj. toplem zeliščnem čaju. S svojim nastopom in predstavo Zima je prima sta nas razveseljevala še Mojca in Kaličopko. Z očkom smo spoznali posebne sladke note, ki so nas popeljale v čudovit svet glasbene pravljice, ter se ob zvokih kitare Mare zavrteli v pravljični vlak. Navdušenje otrok je bilo veliko, saj zelo radi plešemo in pojemo. Vsem pošiljamo topel objem in veliko lepih trenutkov v prihodnjem letu 2010. Za otroke, vzgojiteljici Joži Potočnik in Simona Ozimek izdelek izžrebani dobili nagrade. Tam je bil tudi gospod Leopold Sever, ki nam je povedal dosti zanimivih reči. Na koncu smo bili deležni še predavanja gospoda z Deželne banke, pri kateri lahko dobimo nagrade. Sli smo nazaj v šolo in dobili kupončke za rastline, ki smo jih šli skupaj s starši iskat v kmetijsko-vrtni center. Čez nekaj dni smo imeli že skoraj vsi rastline. Jaz sem izbrala nadzemno kolerabo, ker je nisem še nikoli jedla. Nekaj dni sem tri sadike pustila v lončkih. Posadit sem jih šla na vrt za hišo. Enkrat na tri dni sem jih malo zalila, če pa je deževalo, pa čez naslednje tri dni. Po dveh mesecih je bila že zelo velika. Ko sem jo izpulila, sem jo oprala, narezala, še prej pa olupila. Z mami sva jo dali v juho, ki smo jo jedli v nedeljo. Bila je sladka in zelo okusna. Ravno v začetku oktobra smo v juhi skuhali tudi preostali dve. Vsem je bila juha zelo všeč, zato sva z mami sklenili, da bova kolerabo posadili tudi naslednje leto, a ne le tri, ampak vsaj dvajset sadik. Se moja stara mama, ki nima rada navadne kolerabe, ki jo doma sadimo že leta, je to kolerabo vzljubila in najbrž jo bomo morali skuhati še enkrat. Veselim se naslednje pomladi, da bom lahko posadila nadzemno kolerabo, kasneje pa jo bomo pojedli. Spoznala sem, da je prijetno skrbeti in biti odgovoren za rastlino. Iz tega sem se naučila veliko novega. Klara Nograšek, 7. b, učenka Osnovne šole Stična Mesec december je čas druženja, lepih misli in objemov. V našo družbo smo povabili Zigovo mamico Janjo Brčan ter Zalinega in Mašinega očka Marka Vozlja. Z mamico smo pekli sladke piškote, ki smo jih poimenovali sladke sanje, saj smo bili tik pred Miklavževim večerom. Na pomoč nam je priskočila kuharica Dragica pri peki in oblikovanju parkelj-nov. Vse te dobrote smo v deževnem Kot sem že rekla, plodovi še niso zrasli, ampak komaj čakam, da bodo, ker vem, da bodo zagotovo veliki in slastni. Ines Medved, 7. razred, učenka Osnovne šole Stična - Podružnične šole Višnja Gora decembrskem večeru skupaj s starši, v veselem in prijetnem vzdušju ob prižganih svečah tudi poskusili in se greli ob Brokoli V Kmetijski zadrugi sem si izbrala brokoli, zato ker ga imam zelo rada. Najprej sem na njivi izkopala jamico in notri zlila vodo. Potem sem položila v to jamico brokoli in zasula jamico. Vsak dan sem šla pogledat brokoli, kako raste in če ga je potrebno zaliti. Zalila sem ga, kadar je bilo potrebno (kadar je bila zemlja bolj suha). Brokoli je začel rasti in imel je vedno več listov. Posadila sem dva brokolija. Eden je rasel na soncu, drugi pa je bil bolj v senci. Tisti, kije bil na soncu, je bil večji od tistega, ki je bil v senci, zato, ker je tisti, kije bil v senci, imel manj svetlobe in je rasel počasneje kot tisti na soncu. Plodov žal nisem poskusila, ker še niso zrasli. Okoli brokolija je zrasel plevel, zato sem ga morala populiti. Odločila sem se, da brokolija ne bom gnojila in škropila z raznimi strupi, ker je zemlja že tako onesnažena. Brokoli je rasel približno en mesec. Zrasel je približno 20 do 30 centimetrov, tisti v senci pa 15 do 20 centimetrov. Prireditev, ki je bila v petek popoldne, 4. decembra, se je začela z uvodnim pozdravom in nagovorom ravnatelja Janeza Peterlina. Sledil je krajši kulturni program, ki so ga pripravili učenci pod mentorstvom učiteljice Nine Dolinar. Skozi igro in pripoved so nas popeljali v čas decembrskih dni in na zanimiv način predstavili izvor in značilnosti posameznih praznikov. Ob koncu uvodnega dela nas je s svojim obiskom presenetil še Miklavž in nas povabil na semenj, ki je potekal v šolski telovadnici. Tu so se obiskovalci lahko sprehodili med stojnicami, si ogledali in izbrali ročno izdelane novoletne izdelke ter voščilnice, ki smo jih pripravili učenci skupaj z mentorji. Za prijetno vzdušje so poskrbeli naši šolski harmonikarji, vsi navzoči pa so se lahko posladkali z okusnim pecivom in drugimi prigrizki. Praznični semenj je privabil veliko obiskovalcev, ki so bili nad prireditvijo in našimi izdelki navdušeni. Za vse njihove prispevke, ki jih bomo namenili šolskemu skladu, se iskreno zahvaljujemo. Eva Medved, 9. a, predsednica šolske skupnosti v KLASJE | Ivančna Gorica, december 2009 Šolstvo ' I ~ 1 ilistol Vrtec Pikapolonica na obisku pri gasilcih |me|j smo sladek in zdrav medeni zajtrk v vrtcu Sonček Člana čebelarskega društva Zagradec g. Zaletelj in g. Rošelj sta darovala 51 litrov medu za naše sončke. Z otroki smo naredili plakat na temo ČEBELA IN MED. Spoznali smo, zakaj je med koristen, katere vrste medu poznamo in za kaj vse ga lahko uporabljamo. V vrtcu smo si poleg medenega zajtrka naredili še medeni napitek in spekli piškotke -medenjake. Tudi likovno smo ustvarjali, izdelovali smo čebelice na tulcu, travnik s čebelami in se naučili pesmico Čebelica J. Bitenca. Z g. Zaleteljem smo se dogovorili za pomladanski obisk v njegovem čebelnjaku. Nataša Kovač, vzgojiteljica Za gostoljubno predstavitev se zahvaljujemo gasilcem, ki so si za nas vzeli čas ter nam obogatili dan v vrtcu. Vzgojiteljica, Tadeja Babic Medeni dan V mesecu novembru je v vseh slovenskih vrtcih potekala akcija slovenskih čebelarjev Uživajmo kakovostni slovenski med. V vse vrtce so čebelarji razdelili med, ki smo ga koristno porabili. Z otroki smo se pogovarjali, kako nastanejo čebelji pridelki, zakaj jih uporabljamo in kje jih dobimo. Pekli smo medenjake, pripravili medene napitke, poizkušali različne vrste medu, poslušali zgodbice in prepevali pesmice. V petek, 20. II. 2009, pa je bil v našem vrtcu prav poseben dan. Na medeni zajtrk smo povabili predstavnika čebelarjev g. Lojzeta Plan-tariča, župana občine Ivančne Gorica g. Jerneja Lampreta ter ravnateljico go. Branko Kovaček. Medeno smo se Imeli ves dan in uživali v pripravljenih dobrotah. Tatjana Zoreč, vzgojiteljica Mesec oktober je mesec požarne varnosti, zato smo v petek, 23. 10. 2009, obiskali PGD Ivančna Gorica na Malem Hudem. Prijazni gasilci so nam pripravili pravo presenečenje. V vrtec so nas prišli iskat z gasilskimi vozili ter nas odpeljali v gasilski dom. Predstavili so nam svoje delo in pokazali gasilsko opremo. Najbolj zanimiv del srečanja pa je bil prikaz gašenja gorečega računalnika in avtomobila. Otroci so se lahko tudi sami preizkusili v gašenju z vodo In peno. Na koncu obiska so nas presenetili s sladko pogostitvijo. »Ljudje, ki se dobro poznajo, so varni pred predsodki«« Gradimo prijateljstvo med občinama Ivančno Gorico in Hirschaid Prva svetovna vojna in nemški pora? November 1918 - Berlin - demonstracije vojaštva pred Branderburškimi vrati. Po padcu cesarstva Nemci v januarju 1919 na osnovi parlamentarnih volitev okličejo v Weimarju republiko. Vendar so že po vsej državi pod vplivom oktobrske revolucije nemiri, ki se po podpisu versajske pogodbe leta 1919 še okrepijo. Radikalni levičarji (spartakisti, ki jih vodita Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht in njim podobne skupine) žele republiko sovjetov po vzoru Sovjetske zveze, ostalo prebivalstvo pa republiko s parlamentarno demokracijo. Nemčiji grozi državljanska vojna. moči boljševiki, ki so bili manjšinska stranka, namreč nikoli ne bi mogli priti na oblast. Če bi se njihove zveze z Nemci še pravočasno razkrile, bi bili seveda obtoženi veleizdaje In temu primerno tudi sojeni in obsojeni, saj so »kolaborirali« s sovražniki lastne domovine. Lenin in boljševiki so to zvezo z Nemci zelo dobro prikrivali, ti pa sploh niso verjeli, da bi tako majhna stranka na dolgi rok oblast sploh lahko obdržala. Leta 1917 so zato pohiteli in v Brest Litovsku z vlado, ki jo je vodil Lenin, podpisali P OB R AT E N J E PARTNERSCHAFT Naj bo kakorkoli že, veliki evropski konflikt, ki ga Francozi imenujejo »la grande querre« (velika vojna), se je nezadržno bližal. Sarajevski atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda je sprožil prvo svetovno vojno, v kateri so prvič uporabljali bojna sredstva, ki jih je omogočil razvoj znanosti in tehnike: tanke, letala, bojne strupe, telefonske in brzojavne zveze, oklepna vozila ... V tej vojni se je Nemčija postavila ob bok Avstro-Ogrskl In Turčiji, vendar je kmalu ugotovila, še posebej po vstopu ZDA v vojno na evropskih tleh, da bodo sile osi ob tako močni antanti le stežka zmagale. Na kakšen način naj si torej Nemčija pribori mesto med zmagovalci? Nemci so zasnovali genialen načrt, ki se nam odkriva v nedavno odprtih nemških, ruskih In delno angleških arhivih. Iz vojnih operacij je bilo treba izločiti Rusijo, ki se je borila na strani antante. Za Nemčijo bi na ta način vojna potekala le na eni, zahodni fronti. Najprej so Nemci predvsem s pomočjo boljševlkov, z njihovo »mirovno, protivojno« propagando de-stabilizirali rusko armado. V popolni tajnosti so namreč omogočili vrnitev v Švici živečih ruskih revolucionarjev, med drugimi tudi Lenina, v domovino in jih ves čas izdatno finančno podpirali. Tako jim je uspelo zakuhati t. i. oktobrsko revolucijo In padec legalno izvoljene demokratične vlade. Brez nemške izdatne tajne finančne po- Avgust 1914 - vsesplošno navdušenje v Berlinu. Nemški rezervisti na poti na zahodno fronto. Weimar 1919 - prve poslanke v nemškem parlamentu. premirje. Določila mirovnega sporazuma so v glavnem diktirali Nemci, na ta način iz vojnih spopadov izločeno Rusijo pa so prepustili kaosu in državljanski vojni. Vse je šlo po načrtih, dokler se v rusko državljansko vojno niso vmešale sile antante. Oslabljeno Rusijo in njena sibirska bogastva so namreč Nemci nameravali izkoriščati in si tako ustvariti svoje »kolonialno področje«. Za Nemčijo se vojna ni dobro Iztekla. Prav nasprotno. Bila je med premaganci. Preskočiti med sile antante, kot je to uspelo sredi vojne Italiji, ni bilo enostavno. Račun se ni izšel in drugo nemško cesarstvo je propadlo. Pa ne le to. Po državi in po Evropi so se začela revolucionarna vrenja po vzoru oktobrske revolucije. Nemci so boljševlke podcenjevali in se niso zavedali, da so s finančno podporo Lenina in njegovih somišljenikov usodno zaznamovali Evropo dvajsetega stoletja. M. A. Ficko Gospodarska kriza 1922-23 resno zamaje temelje weimarske republike - policija nadzoruje prodajo kruha in masla. Domoznanska Janko Škrbinc (1841-1928) NADUČITEU IN ORGANIST V VIŠNJI GORI, SKLADATELJ IN DRUŠTVENI DELAVEC Janko Škrbinc se je rodil v kmečki družini 27. 5. 18411 v Stranjah pri Kamniku, očetu Matiji Škrbincu (Mathias Skerbinc) in materi Heleni, roj. Mortel, kot šesti od osmih otrok. V Kamniku je pri frančiškanih obiskoval osnovno šolo. Kasneje je nadaljeval šolanje na učiteljišču v Idriji. Za začetek je obiskoval dveletno pripravnico, kjer je bila glasba in z njo orgle in orglanje eden glavnih predmetov2. Zagotovo je dobil pri tamkajšnjem znanem učitelju Antonu Krašnarju izborno glasbeno izobrazbo. Učitelj je postal leta 1860. Nato je v raznih krajih, povsod po dve leti, služboval kot učitelj in organist, najprej v Kranjski Gori in nato v Preddvoru. Leta 1869 se je na Dunaju udeležil kmetijsko-gospodarskega tečaja. V Preddvoru si je našel življenjsko sopotnico Marijo Keržišnik (roj. 21.9. 1843). Poročila sta se v Preddvoru3 29. 1. 1866. Isto leto se jima je rodila edina hči Katarina. Družina se je še štirikrat selila. Najprej je služboval v Dolu pri Ljubljani, potem v Kamni Gorici, še enkrat v Preddvoru in nato že kot nadučitelj v Šentvidu pri Stični. Leta 1876 so prišli v Višnjo Goro, kjer se je družina ustalila. Janko si je tu pridobil velik ugled kot nadučitelj, organist in izjemno vsestranski javni delavec. Stanovali so v hiši nasproti farne cerkve sv. Tilna, z naslovom Peščenik 22, ki so ji rekli »šomoštrija«4. Hiša je bila sprva last šolskega sveta, leta 1907 pa jo je župnija odkupila za stanovanje organista Škrbinca. Zelo verjetno je, da so jo kupili nalašč za Skrbinca, ki je šel leta 191 I v pokoj kot nadučitelj in bi najbrž izgubil pravico stanovati v šolskem stanovanju. Po Škrbinčevi smrti je hiša ostala »orga-nistova«. Skrbinčev naslednik Jakob Čadež in njegov naslednik Avguštin Fabijan sta že stanovala v tej »organistovi hiši« nasproti farne cerkve, sedaj Zabjek 2, kjer sta danes dve učilnici za verouk in soba za pevske vaje cerkvenega zbora. Hči Katarina se je 6. 10. 1890 v Višnji Gori poročila s Petrom Gillyjem, sinom nekdanjega poštnega oficiala v Višnji Gori. Rodili so se jima rodili trije otroci: najstarejši Emil, ki je umrl kmalu po rojstvu, Alfonz (r. 5. 5. 1891) in Jožefa (r. II. 4. 1894). Nekaj časa so najverjetneje živeli v Višnji Gori5, nato pa se je družina preselila v Ljubljano. Kot prvi nadučitelj v Višnji Gori je Janko Škrbinc leta 1911 dočakal upokojitev, a le kot učitelj, organist je ostal tudi po upokojitvi vse do leta 1927, v Višnji Gori skoraj 52 let, sicer pa skupaj kar 65 let. V Višnji Gori je kot organist vodil godbo, cer- kveno petje in tudi komponiral. Pri petju ga je izdatno podpirala žena Marija, ki je bila odlična sopranistka. Za svoje petje je bila deležna celo posebne pohvale tedanjega knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča. Nekaj pa je bilo tudi kritike kaplana, drugih pevk in faranov, češ da po nepotrebnem in prepogosto igra »primadono«6, kar za cerkveno rabo in litur-gijo ni najbolj primerno. Janko Škrbinc je s svojim delom v Višnji Gori od leta 1876 do 1928, v dolgih 52 letih na koncu prejšnjega in začetku tega stoletja, ustvaril neizbrisen pečat na šolskem, splošnem družbenem in še posebej pevsko-kul-turnem področju, zato bi bilo njegovo delovanje vredno še tehtnejše obravnave, kot jo ponuja ta članek. Bil je res vsestranski in izjemno ustvarjalen družbeni delavec. Leta 1885 je bil med pobudniki in ustanovitelji prostovoljnega gasilskega društva. Leta 1894 je s poštnim uslužbencem in publicistom Petrom Gillyjem ustanovil še mestno godbo, ki jo je dolga leta tudi sam vodil. Idejo je gotovo dobil v Idriji, ki je v času njegovega šolanja tam že imela uveljavljeno godbo. V začetnih letih mu je bil pri godbi v veliko pomoč tudi kaplan Jožef Dostal (1872-1954), velik poznavalec in ljubitelj umetnosti, ki je bil v letih 1897 in 1898 župnijski upravitelj v Višnji Gori. Po Skrbinčevi upokojitvi sta godbo vodila kaplan Valentin Tome (I886-I970)7, ki je deloval v Višnji Gori od 1910 do 1920 in nadučitelj Mirko Dermolj8. Višnjanska godba je verjetno pod vodstvom kaplana Tomca ali nadučitelja Dermolja igrala v počastitev prihoda kralja Aleksandra I. v Slovenijo kmalu po prvi svetovni vojni. Zanesljivo je dobila to častno povabilo za udeležbo v sprevodu prav po Škrbinčevi zaslugi. nico. Pri takratnem liberalnem časopisu Jutro so se iz tega dogodka krepko ponorčevali, ker tudi sicer niso bili naklonjeni klerikalno usmerjenim kulturniškim skupinam. Da so bile zasluge in ugled Janka Škrbinca, ki je bil dolga leta tudi odbornik v mestni skupščini v Višnji Gori, res velike, priča tudi listina, s katero so mu leta 1923 ob njegovi 80-letni-ci rojstva združeni občinski odbori (skupno sedem: Višnja Gora, Leskovec, Žalna, Dedni Dol, Draga, Kriška vas in Polica) podelili listino častnega meščana in občana za 34 let učite-Ijevanja in 46 let vodenja cerkvenega petja in glasbe kot organista v Višnji Gori. Ta listina je zanimiva, ker so na njej navedeni vsi tedanji župani in vsi člani občinskih odborov, pa seveda tudi zato, ker so z njo Škrbinca pomladili za dve leti, tedaj je bil namreč star že 82 let9. Zanimivo je, da ni tega tedaj nihče opazil ali preveril, najbrž pa je bilo dokaj običajno, da ljudje niso imeli osebnih dokumentov v vsakdanji rabi in taka napaka ni bila nič posebnega. Sicer priletni gospod Janko očitno ni deloval staro. V cerkvi je še vedno rad izvajal poskočne viže na orglah, celo pri obredih. Bil je bil izjemno delaven in sposoben za svoja leta. Tako ga označuje tudi člankar v Slovencu, ki je nadrobno popisal slovesne dogodke ob tem slavju v Višnji Gori. Višnjegorski kaplan Valentin Tome ga je v nekem pismu dr. Josipu Mantuaniju, sicer deset let prej, označil kot enega najboljših tipov »aus uralten Zeiten«. In tudi on ga je že imel za dve leti mlajšega, saj leta 1914 piše, da je star 71 let. Godbeni odsek Slovenskega katoliškega društva v Višnji Gori 1913 V omenjenem sprevodu se je sicer dogodila manjša nevšečnost (napaka), da je bobnar na velikem bobnu, ki so ga peljali na manjšem vozičku na koncu orkestra, še nekajkrat krepko udaril po velikem bobnu, ko so vsi ostali na znak kapelnika kot odrezano zaključili korač- v-C. —---v—_ t w. . 's-iaJc" te. y ií1 f A*. -^^"tkAsi^,^ UiMln. Občinski odbori šolskega okoliša Višnja gora so povodom 80 letnice rojstva izvolili vcleccnjcncga gospoda Janko Škrbinca nadučitelja v p. v Višnji gori častnim meščanom oziroma občanom v znak hvaležnosti za zasluge, ki si jih je pridobil kol učitelj na šolskem polju v 34 tih letih in kot organist in pevovodja na polju cerkvcne glasbe v 46 tih letih. Mestni odbor Višnja gora, Občinski odbor leskoTcc, Občinski odbor talna, XMltlrf, J.M JM t* A^m* J.u, C~, Kí ^ AMiíl K.rlln Ctghf, )«>' Anin rri]«1«IJ. M»rtln liriku, AMi.l Omaki*. A*!*» Cr!™ra. front Onuki", 7->Jt, lian Rmrnor, J«M K^ovStk, mO, AUjllj P^lr, AioJliJ Tort, Občinski odbor Dedni dol, J.l.t ]»Mlt, Jalti Sl.plr, Jcr Občinski odbor Draga, d odbora Polica, »šolan v Občinski odbnr Kriika r. /z pisma V. Tomca Janko Škrbinc je umrl 31.3. 1928, slaba tri leta za svojo ženo Marijo (u. 14. 6. 1925), v častitljivi starosti 87 let, kot častni meščan Višnje Gore. Oba sta bila pokopana v Višnji Gori, žal pa je njun grob po opustitvi pokopališča ob farni cerkvi ostal neoznačen, ljudi, ki bi vedeli zanj, pa v Višnji Gori žal ni več. Janko Škrbinc se je uveljavil tudi kot skladatelj s preprostim, ljudsko domačim izrazom in ne preveč zahtevno harmonijo. Svoje zbirke ni izdal, so pa izhajale njegove skladbe v Cerkvenem glasbeniku in raznih zbirkah. Njegove izdane skladbe10 so: božični Glej, zvezdice božje za alt solo in mešani zbor (1883), Na stropu sinjega neba zvezda se zbor utrinja (1897), postna V vrtu tam na Oljski gori (1897), velikonočni Srce zapoj in Zveličar tvoj gre 'z groba (1893), mašna Spoznam in trdno verujem (1892), obhajilna Sicut cervus desiderat in Kot Počastitev ob 50-letnici učiteljevanja 1910 Janko Škrbinc (v prvi vrsti skrajno desni - povečano) na neki novi maši Listina o imenovanju Janka Skrbinca za častnega meščana Višnje Gore 1923 po mrzli studenčnici za dvoglasno petje (1896) ter Srčno bod' pozdravljena ti nedolžna množica, dvoglasna za prvoobhajance. Škrbinc je najverjetneje ustvaril tudi zelo znano ponarodelo pesem, nagrobnico Vigred se povrne, izdal pa je še eno nagrobnico Tihe misli na pokopališču. 0 avtorstvu ponarodele nagrobnice Vigred se povrne so dolga leta potekale živahne razprave v več člankih v Cerkvenem glasbeniku in drugih glasbenih revijah in publikacijah. Sam Škrbinc se je že leta 1863 ob njegovi priredbi te skladbe za moški zbor in tudi kasneje nedvoumno izjasnil, daje napev njegov. V razpravah o avtorstvu je po skladateljevi smrti sodelovala celo Škrbinčeva hči Katarina, ki je potrdila, da se spominja pesmi, ko so jo v njenem najzgodnejšem otroštvu peli doma v Preddvoru, kar naj bi potrjevalo očetovo avtorstvo. Po letu 1900, nekako do prve svetovne vojne, je Škrbinc izdal le še nekaj latinskih naslovov: graduale Haec dies (1905), T/mete Dominum (1912), Omnes da Saba venient (1913), introit Haec dies in latinsko mašo v C-duru Ecce sa-cerdoš magnus. Leta 1922 je Anton Grum v svoji zbirki Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene slovesnosti izdal dve Škrbinčevi skladbi: Zahvalna in Pri mrtvaškem odru. Veliko njegovih skladb je delno ali v celoti ohranjenih v rokopisih12, nekatere cele, druge le v fragmentih. Škrbinc je bil glasbenik starega kova, ki se ni resneje približal osrednji resni cerkveni glasbeni smeri. Njegove skladbe so zato sčasoma utonile v pozabo. Le redko katero njegovo skladbo najdemo v kasnejših zbirkah. Dve božični, ki prej nista bili omenjeni, Kaj se vam zdi, pastirci vi (1887) in Zveličar nam se je rodil (1897), sta izšli v zbirki 20 starejših božičnih pesmi, ki jo je leta 1929 izdal župnik Viktor Čadež v Mekinjah nad Kamnikom. Milan Jevnikar in Valentin Skubic 1 Rojstni datum je pogosto naveden napačno. Podatek je preverjen v Krstni knjigi Župnije Stranje v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani (NAL). 2 www.slowaymusic.com, Danilo Fajgelj (1841-1907) 3 Poročna knjiga župnije Preddvor, NAL 4 Status animarum župnije Višnja Gora od 1799 do 1914, NAL 5 Vpisani so v Status animarum župnije Višnja Gora, NAL 6 Zapiski iz župnije Višnja Gora v NAL 7 Zapis župnika Konrada Texterja (1864-1929) v nadškofijskem arhivu v Ljubljani 8 Priimek je povzet po ustnem izročilu in ni najdenega pisnega potrdila. 9 Rojen je bil 27. 5. 1841, rojstna knjiga župnije Stranje, NAL 10 Stanko Trobina, Slovenski cerkveni skladatelji, 1972, Obzorje Mb 11 Osebni arhiv M. Jevnikarja 12 Stanko Trobina, Slovenski cerkveni skladatelji Z22 KLASJE | Ivančna Gorica, december 2009 Kultura 10. mednarodni Festival Stična seje uspešno zaključil S koncertom Mandolinskega orkestra Mladinskega kulturnega centra Skopje ter z etno veselico skupine Kontrabant seje sklenil 10. mednarodni Festival Stična. Da je bil resnično »the best of«, pika na i vseh preteklih Festivalov Stična, kažejo zadovoljni obrazi gostov, med katerimi se nekateri vedno znova in znova vračajo na naše prireditve, nastopajoči, ki so letos dali vse od sebe, in organizatorji, ki tako vedo, da njihov trud ni bil zaman. V letošnjem izredno bogatem in kvalitetnem programu je bil prav vsak dogodek biser zase. Če jih izpostavim samo nekaj - že otvoritev Festivala Stična je popestril Stiski kvartet kot posebno darilo letošnji umetnici, Tini Rus, presenetila in popolnoma navdušila je skupina Ritem Funkcija, ki je s svojim bobnarskim beatom na igrišču v Stični pritegnila staro in mlado, še isti večer je skupina Terrafolk presenetila ne samo s svojo izredno glasbo, ampak tudi s tremi mladimi violinistkami, za povrh še domačinkami. Pričakovano je navdušila tudi domača rokovska skupina Freeway Machine, kavarniški večer pa je bil letos s komedijo Boruta Veselka in z evergreeni Aleša Ha-dalina in Jožija Saleja zopet vrhunec drugega vikenda 10. Festivala Stična. Posebej je treba izpostaviti tudi zadnji vikend, ko smo gostili skoraj štirideset Makedoncev - celoten Mandolinski orkester in gledališko skupino Teater 007, ki delujeta v okviru Mladinskega kulturnega centra Skopje. Kljub temu da so Murat & Jose ter tudi že preverjeno dobra skupina Kontrabant pripravili izjemna koncerta, je prisotnost Borut Veselko z gledališko komedijo Laži ampak pošteno - kavarniški večer naših gostov še dodatno popestrila vzdušje in resnično še polepšala že tako prijeten zaključek 10. Festivala Stična. Letos so bili izjemni tudi prav vsi potopisi, gledališke predstave in zopet odlične zamejske skupine ... A preveč je vsega, kar se je dogajalo in kar bi še lahko povedali. Tisto, kar pa želimo na koncu reči organizatorji, je HVALA. Hvala vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam Butalski policaj in Razbojnik Cefizelj otroška gledališka predstava pomagali in s tem dali možnost, da mladi v Stični pripravljamo Festival Stična, zlasti tistim, ki so z nami že vseh deset let. Hvala nastopajočim umetnikom, ki so sprejeli naše vabilo in razumeli položaj oz. zmožnosti Kulturnega društva Stična. Zahvala tudi Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki nam je tudi že deseto leto zapored prijazno odprl vrata, in pa Cistercijanski opatiji Stična, ki je prijazno sprejela vse naše goste iz tujine. Hvala tudi vsem simpatizerjem in prijateljem Festivala Stična ter ne nazadnje članom Kulturnega društva Stična - brez njihove požrtvovalnosti Festival Stična ne bi preživel, še manj pa dočakal svojo deseto inkarnacijo. Za konec želimo opozoriti še na to, da sta razstavi v galeriji Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki domuje v Cistercijanski opatiji Stična, na ogled do konca januarja. Za vse tiste pa, ki vas zanima, kako je bilo in kaj se bo v Kulturnem društvu Stična še dogajalo, pa si lahko ogledate fotogalerijo in veliko drugih podrobnosti na naši spletni strani: www.kd-sticna.si. Festival Stična je tako na koncu svojega adolescenčnega obdobja in z radoživostjo zre v prihodnost. V njegovo bližino se prebijajo sveži obrazi, na katerih sloni naslednja era. Vse to odpira vrata novim oblikam in vsebinam. Kljub temu da se za organizatorje festival še ni končal, pa z veseljem pričakujemo njegovo naslednjo utelešenje. Stiška zasedba Freeway Machine Makedonski Mandolinski orkester Nasvidenje torej na I I. mednarodnem Festivalu Stična! Maja Lampret, KD Stična Ob jubilejnem 10. stiškem festivalu Pogovor z Mikom Lampretom Festival Stična je letos praznoval prvi jubilej, torej okroglih 10 let, odkar obstaja. Že od jeseni leta 2000 vsako leto postreže z zanimivim kulturnim programom, ki privablja tako staro kot mlado. Da pa v relativno majhnem kraju že toliko časa živi ta dogodek takih razsežnosti, ki pokriva različna kulturna področja, pa so zaslužni zagnani in idej polni mladi stiški kulturniki. Nekaj jih je pri festivalu že od samega začetka. Njim se lahko zahvalimo, da festival sploh obstaja, saj je plod njihove lastne domišljije in idej. O začetkih, dogajanju v teh desetih letih in načrtih za prihodnost sem se pogovarjala s predsednikom KD Stična Mikom Lampretom, katerega ime največkrat povežemo s Festivalom Stična. Je namreč eden od njegovih ustanoviteljev, glavna gonilna sila, ki se že deset let trudi, da smo v Stični deležni pravih kulturnih poslastic. Vse se je torej začelo leta 2000, ko se je porodila ideja, da bi v Stični okrepili kulturno dogajanje, ga razširili, privabili nove člane, pritegnili mlade k različnim oblikam kulturne dejavnosti in v Stično pripeljali amaterske in poklicne umetnike tudi od drugod. To naj bi storili z več dni trajajočim dogodkom, ki bi združeval glasbo, gledališče in likovno umetnost. Torej za vsak okus in vsako starostno skupino nekaj. No, eden od razlogov pa je bil tudi, kot prizna Mik, da je imela takrat dvorana kulturnega doma Stična dotrajano streho, ki je bila potrebna popravila. S takim dogodkom naj bi torej pridobili del sredstev za popravilo le-te, a jim to takrat žal ni uspelo. I. festival so sicer končali brez izgube, a tudi brez kakršnegakoli dobička. Je pa njihovo prizadevanje oziroma opozarjanje na streho obrodilo sadove, tako da je lastnik, KS Stična z občinsko pomočjo v naslednjih letih stanje sanirala. Kot pravi Mik, so se I. festivala lotili preveč velikopotezno, saj so takrat med drugim povabili eno najbolj znanih slovenskih skupin, Siddharto. Društvo je namreč imelo nekaj zbranih sredstev, ki so si jih pridobili z dobrimi in množično obiskanimi gledališkimi predstavami in so bila osnova za organizacijo prvega festivala. Za uspešno utelešenje festivala pa so se zavedali, da so ključni sponzorji. Pri tem podvigu sta jim veliko poma- gala dva domačina, ki sta prisluhnila njihovim idejam in sta pokazala pot, kako se pride do sponzorjev ter sta posledično zelo zaslužna za obstoj festivala. To sta Anton Cilenšek in Jože Kovačič, ki sta pomagala pri zbiranju velikega dela finančnih sredstev za I. festival, kasneje tudi izven domačega okolja. Festival Stična pa od samega začetka tesno sodeluje tudi s stiškim samostanom, Muzejem krščanstva na Slovenskem, domačimi podjetniki ter obrtniki in lokalno skupnostjo. Začetniška trema je premagana Kljub temu, da so I. festival finančno težko pokrili, pa ustvarjalci niso obupali. Entuziazem, želja po učenju, druženju, zabavi, ustvarjanju nečesa novega, izziv narediti še kaj boljšega, večjega, drugačnega, vse to jih je gnalo naprej. In tako je sledil naslednje leto 2. Festival Stična, ki je bil sicer še slabše obiskan kot prvi, temu tretji, četrti, vse do desetega, ko se že lahko pohvalijo z zavidljivim obiskom in lepim številom zanimivih dogodkov s področja domače in tuje kulture. 7. Festival Stična je bil namreč prvi mednarodni, ko so k nam povabili kolege kulturnike iz Makedonije. To je bil velik projekt, saj so uspeli v Stično pripeljati 50 makedonskih umetnikov z različnih kulturnih področij ter veliko prebivalcev makedonske narodne manjšine v Sloveniji. Od takrat naprej festival sega tudi preko meja, išče nove povezave, poznanstva in prinaša na naše odre drugačne ritme, običaje, melodije. Tako so naslednje leto povabili kolege s Slovaške, na deveti festival ustvarjalce iz Italije. Letošnji, deseti pa je bil skupek najljubših in najbolj prepoznavnih imen preteklih festivalov, na katerih so sodelovali tudi kulturniki iz vseh treh prej naštetih tujih držav. Vse skupaj pa so zaokroževali umetniki, ki jih je festival že več let želel gostiti, pa tega zaradi različnih dejavnikov ni uspel. Mik pravi, da so se med njimi in kolegi iz tujine razvila trdna prijateljstva, prijetna sodelovanja ter da si kulturniki iz Stične s tem odpirajo mnogo vrat prek meja naše države. Pri tem posebej izpostavi Makedonijo, saj so bili že večkrat povabljeni tudi na njihove festivale, obeta pa se jim tudi mednarodna gledališka koprodukcija. Iz leta v leto pa se veča tudi število ustvarjalcev in tistih, ki pomagajo pri organizaciji Festivala Stična. Od prvotnih 5 gonilnih in še kakšnih 10 podpornih članov je danes številka narasla že na okoli 40 dejavnih ustvarjalcev. Nekaj je že starih mačkov na področju kulture v Stični, veliko pa je mladih, a zelo zagnanih članov Kulturnega društva Stična. Mik upa in verjame, da bodo ti v prihodnosti prevzeli organizacijo festivala in uspešno nadaljevali s tradicijo. Vse to pa počnejo iz ljubezni do kulture, želje po ustvarjanju in uresničevanju ter na podlagi dobre volje, saj od tega nimajo nobene materialne koristi. In kako v prihodnje? Na vprašanje, če že imajo ideje za v prihodnje, pa sem dobila odgovor, da še s prejšnjim festivalom niso popolnoma zaključili. Ko se zunanje festivalsko dogajanje konča, imajo organizatorji še veliko dela, da za festivalom »pospravijo«. Ideje vsekakor nabirajo vse leto, morda že dve leti prej, z intenzivnimi pripravami pa začnejo septembra, ko je večinoma program že znan. Takrat je potrebno poskrbeti za promocijo, marketinški načrt, logistični načrt, skratka dela je res ogromno. Zatorej si bodo sedaj, ko dokončno zaključijo z 10. festivalom, najprej malo oddahnili, a tudi pri tem ne bodo pustili, da se jim izmuzne kakšna dobra ideja za prihodnje leto. Nedvomno pa nas ne bodo razočarali. Kaj a Bahor 9 Kultura ' 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE 2 3 Konec vsakega leta potegnemo črto in pogledamo nazaj, kaj vse smo storili in dosegli. Tudi Godba Stična ni prav nič drugačna in zato vsako leto decembra organizirajo božično-novoletni koncert, na katerem člani in članice pokažejo, kaj vse so se naučili, in povejo, kaj so počeli v prejšnjem letu. XV. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT/ # * * V letu 2009 so bile godbenice in godbeniki iz Stične zelo dejavni. Meseca maja so organizirali koncert, znan pod imenom Gizmus (godba iz Stične mu-zicira), na katerega povabijo tudi druge glasbene sekcije, da se predstavijo ter skupaj odigrajo kakšno skladbo. Letos sta bila gosta Funkcija Ritm iz Grosuplja in Godba Dobrepolje. Da pa so lahko kvalitetno odigrali izbrane skladbe, so bile potrebne intenzivne vaje. Prve so imeli konec aprila kar v Stični, v gasilnem domu in njegovi okolici. Ker so intenzivne vaje zelo koristne in ker je decembra potrebno na božično-novoletnem koncertu dobro odigrati nove skladbe, so bile še ene take vaje nujno potrebne. Slednje so se odvijale v Beli krajini, kjer so posamezne sekcije vadile pod profesionalnim vodstvom. Vendar pa prej omenjena koncerta nista bila edina nastopa Godbe Stična v preteklem letu. Sodelovali so tudi na otvoritvah, ob občinskem prazniku, praznikih, posebnih dogodkih in podobno. Godbeniki in godbenice iz Stične pa so igrali tudi v tujini. Posebej pomembno je bilo mednarodno srečanje godbenih skupin v Doberdobu v Italiji, kjer so zaigrali poleg godb iz Italije,'Avstrije, Nemčije in Slovenije. Najbolj odmeven od vseh pa je bil zagotovo nastop v Nemčiji, v občini Hirschaid, ob 10. obletnici pobratenja z občino Ivančna Gorica. Tu so godbeniki imeli samostojen koncert, poleg tega pa so igrali na otvoritvi fotografske razstave, uradni proslavi ter tudi priložnostno in s tem ustvarjali vzdušje, ki je navdušilo prav vse. Letos pa se Godba Stična prav z veseljem pohvali tudi z lepim številom novih članov. Pridružili so se jim trije saksofonisti, en trobentač ter tri kla-rinetistke. Poleg tega da je zasedba številčnejša, to ni edina sprememba, ki jo v godbi lahko opazimo na prvi pogled. Godbenice in godbeniki so namreč dobili povsem nove rdeče srajce, ki jih je sponzoriralo podjetje PVC okna Cugelj iz Stične. Premier-no so se v njih predstavili ravno na 15. božično-novoletnem koncertu, ki je bil letos prvič izveden dvakrat. Tako je stiška godba zabavala vse dobre glasbe željne poslušalce v soboto, 12. decembra, in v nedeljo, 13. decembra. Zanimiv repertoar instrumentalne glasbe, izvedene pod taktirko ka-pelnika profesorja Vladimirja Skrleca, je do popolnega koncerta dopolnil še pevski vložek novoustanovljene- ga zbora Zborallica. Sveža zasedba fantov in deklet pod vodstvom Janje Omejec obstaja šele dva meseca. A ker vadijo z veliko zagnanostjo in trudom, lahko že stopijo na oder ter pokažejo, kaj znajo. Za godbenicami in godbeniki je torej še eno delavno, a lepo in veselo leto. Upajo, da so na božično-novoletnem koncertu vsaj delček te radosti uspeli pokazati in prenesti tudi na svoje poslušalce. Na tem mestu gre zahvala vsem sponzorjem, dobrotnikom in prijateljem stiške godbe. Vsi člani Godbe Stična obljubljajo, da se bodo še naprej trudili po svojih najboljših močeh, da bodo ustvarjali kvalitetno glasbo ter osrečevali svoje poslušalce. Vsem pa želijo vesele praznike ter obilo sreče in uspehov v prihajajočem letu. Kaja Bahor gosi: BORIS KOPITAR 1 nn Luč sveta ugledala nova knjiga Leopolda Severja Prazgodovinski svatje in mi 25. december ob 18. uri. Cerkev sv. Vida Šentvid pri Stilni V torek zvečer, 1. decembra, so bili zgornji knjižnični prostori v Ivančni Gorici za številne obiskovalce odločno premajhni. Mnogi občani in povabljeni gostje so prišli na predstavitev nove in morda doslej najpomembnejše knjige Leopolda Severja z vabljivim naslovom Prazgodovinski svatje in mi. LEOPOLT» SEVER PRAZGODOVINSKI SVATJE IN Ml Knjiga govori o tem, da so naši predniki živeli na teh naših tleh že davno pred prihodom južnih Slovanov v 6. stoletju, ki jih sicer uradno uveljavljena zgodovina prepoznava za naše neposredne prednike. Avtor je navdušenim poslušalcem tako zanimivo pripovedoval, razlagal in dokazoval svojo teorijo o naših daljnih prednikih, da je skoraj dve uri trajajoče druženje minilo, kot bi trenil. Zdelo se mi je skoraj nevarno, da bodo prisotni na srečanju toliko zvedeli o naši zgodovini, da jim branje knjige ne bo več potrebno. Knjigo, ki je bogato opremljena s številnimi fotografijami in grafikami, pa je vsekakor vredno prebrati. Za vse, ki jih zanima naš izvor in zgodovina predvsem našega ožjega območja, bo knjiga polna zanimivosti in pravih doživetij. Ob prebiranju se bralec večkrat zaloti pri misli, češ saj to pa Zaključek še enega delovnega leta za Godbo Stična Ovitek knjige. Avtor je za izhodišče svojega raziskovanja naše preteklosti vzel prizore z vaške situle. vem, o tem so mi pripovedovali stari starši, nikoli pa nisem razmišljal, zakaj se reče Gradišče, Hudo, Konjšček, kaj pomeni Tičnica, zakaj so na cerkvenih zvonikih prav na vrhu nameščene poleg križa tudi kovinske ptice in podobno. Skoraj vsi s kmečkega podeželja pa vemo, kaj je poprtnik, dvoglave pečene ptičke in drugo. Srečanje je minilo v nadvse prijetnem vzdušju, ki so ga poleg avtorja pomagali ustvariti tudi pevci Severjevega kvarteta, ki jih vodi Janez, avtorjev brat. Mili in ubrani toni, ki jih je z gosli uspel izvabiti mladi in nadebudni Matic Bavdek, so nas kar raznežili. Kot se spodobi za tako pomembno prireditev, kot je predstavitev nove knjige, sta avtorja in prisotne pozdravila tudi direktorica Knjižnice Grosuplje gospa Roža Kek ter naš župan Jernej Lam-pret. Piscu knjige Poldetu velja ob izidu knjige izreči vso pohvalo in čestitke, ker s svojim neutrudnim raziskovanjem odkriva tančice iz naše daljne preteklosti, hkrati pa s svojim delom ohranja in opozarja na nevarnost pozabe naših nekdanjih šeg in navad. Prepričan sem, da Leopold Sever pri svojem raziskovanju in popisovanju še ni rekel zadnje besede, saj take raziskave praktično niso nikoli končane. Mimogrede: že po izdaji knjige je Polde Sever izvedel v bližnji okolici za nove potrditve, ki jih opisuje in zagovarja v svoji knjigi. Ob priložnosti bom avtorja tudi jaz spomnil na dogodke in pričevanja iz mladih let. O njegovi izjemno zanimivi Severni strani v Klasju pa mogoče kaj več kdaj drugič. Pavel Groznik Z4 KLASJE | Ivančna Gorica, december 2009 Ta veseli dan kulture Kozlovska sodba v Višnji Gori odslej tudi v angleščini, francoščini in španščini - Kultura Letni koncert pevskih zborov KD Ambrus Leto je naokoli in v dvorani Kulturnega društva Ambrus se je v soboto, 21. novembra, ponovno prepevalo. Za popestritev koncerta so letos poskrbeli gostje - godalni kvartet Slovenske filharmonije, ki je s svojim igranjem navdušil ambruško občinstvo. V zabavni del koncertnega programa sta nas s kratkim skečem popeljala stara znanca ambruškega odra, Robert Hočevar kot gospod Bean in Sašo Tratar. Zopet sta na vrsto prišla mešani in moški zbor, tokrat z nekoliko bolj poskočnimi in veselimi pesmimi. Letni koncert je zaključil godalni kvartet, druženje s pevci pa se je nadaljevalo še dolgo po koncertu. Karmen Hrovat Vaščani Šentpavla vas vabimo na BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT, ki bo v cerkvi sv. Pavla v soboto, 26. 12. 2009, ob 18.00 uri. Nastopali bodo: Stiški kvartet Moški pevski zbor Prijatelji Tomaž Plahutnik, citrar Eva Medved, citrarka Naj vam sodelujoči na koncertu privabijo zvezdico v oči in en nasmeh več na vaš obraz. Prisrčno vabljeni! KNJIŽNICA IVANČNA GORICA Vsakoletni koncert ambruških pevskih zborov so tudi letos začeli člani domačega mešanega pevskega zbora pod vodstvom zborovodje Cirila Hočevarja. Pesmi Slovenska dežela In Slovenija, od kod lepote tvoje sta nakazali prvi sklop zborovskih pesmi, in sicer t. i. domovinski del, s katerim sta nadaljevala moški pevski zbor pa tudi otroški zbor, ki nas je popeljal Čez šuštarski most. Prav otroški pevski zbor se nam je na koncertu prvič predstavil pod novim vodstvom, ki sta ga prevzeli mladi pevki in glasbenici Tjaša Hočevar in Monika Hočevar. Enota Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure, ČET. od 9. do 14. ure, SOBOTA od 8. do 13. ure Odlomek iz nagrajene kratke zgodbe Maje Zaje -Kalar: Nos Včasih me seveda ima, da bi zlomila tisto bedno metlo in avtomatski voziček, ki je knjižnico stal pet, ne vem Nagrajenci literarnega natečaja v Sežani s Cirilom Zlobcem, med njimi tudi koliko že evrov. Da bi Marici zavpila Maja Zaje - Kalar, in jo z ilustracijami opremil Santiago Martin. Prisotne so na prireditvi pozdravili: župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, v imenu KS Višnja Gora njen predsednik Janko Zadel, predsednik Občinske turistične zveze Pavel Gro-znik in v imenu JSKD Ivančna Gorica Barbara Rigler. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili člani KUD Janez Cigler iz Višnje Gore. Prireditev je prijetno povezovala krajanka Janja Ambrožič. Prireditveni prostor je bil poln obiskovalcev, vzdušje pa prijetno in sproščeno. Ob slastnih prigrizkih, ki so jih pripravili gojenci VIZ Višnja Gora, so prisotni lahko kupili knjige in poklepetali z ilustratorji in prevajalcem. Vse skupaj pa je izzvenelo v bogat in prijeten kulturni večer, kakršnih si v Višnji Gori še želimo. Marija Pilko KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od ! 3. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Ivančna Gorica je v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica, Občinsko turistično zvezo Ivančna Gorica in Krajevno skupnostjo Višnja Gora na predvečer dneva kulture, 2. decembra, v prostorih Mestne hiše v Višnji Gori predstavil nove prevode in ilustracije humoreske Josipa Jurčiča KOZLOVSKASODBAVVIŠNJI GORI. V njej pisatelj na barvit in humorističen način rešuje zapletene medčloveške odnose. Zgodba ni značilna le za Višnjo Goro, pač pa se v njej lahko najdejo mesta in mesteca z vseh koncev sveta. Z veseljem jo prebirajo tako odrasli kot otroci, poleg tega so jo prevajali priznani prevajalci v svoj materni jezik, kar naredi zgodbo še prijetnejšo in jezikovno bogatejšo. K temu so prispevale tudi prijetne risbe priznanih umetnikov. V francoski jezik je zgodbo prevedel Florence Gacoin-Marks, ilustracije je narisala J ud ita Rajnar, v angleščino jo je prevedel Pa-trick Sunčan Stone, ilustriral Marjan Manček, v španščino pa jo je prevedel Avtor španskega prevoda in ilustracij Santiago Martin in zvijačnost Jagih bab vseh vrst ...In potem?... POTOPISNO PREDAVANJE PO LIBIJI bo 21. I. 2010 ob 19. uri. Po puščavi se bomo sprehodili s Slavkom Zaleteljem. URA PRAVLJIC s karikaturistom bo 28. I. 2010 ob 18. uri. Tokrat bodo otroci poslušali zgodbo Cesarjeva nova oblačila. Otroke prijavite teden prej na tel. št. 78 781 21. Število prijav je zaradi prostora omejeno. MAJA ZAJC - KALAR ZOPET NA LITERARNEM NEBU Sekcija za splošne knjižnice Slovenije je letos razpisala literarni natečaj z naslovom Kako diši moja knjižnica. Najboljše zgodbe so objavljene v istoimenski knjigi. Med 28 najboljših iz vse Slovenije se je letos zopet, po izboru strokovne komisije, uvrstila tudi Maja Zaje - Kalar. Maja živi v Veliki Loki pri Grosupljem, je profesorica angleščine in nemščine ter svetovalka na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Nagrajeni zgodbi je naslov Nos, pripoveduje pa o snažilki, ki pospravlja v knjižnici. Poleg čistila Ajax, žemlje iz Tuša, pljunka na čudežno krpo ... zavoha tudi knjige. takole čez mizo, naj vendar ne kvasi neumnosti, ko ljudem priporoča trivialnost, veste »pa gre lažje, če človek takole malo odklopi, kajne?« Neumnost najbolj smrdi! Resnično. Ja, ampak, če bi nekega lepega dne res vrgla tole metlo z ajmarjem vred skozi okno podstrešja in potisnila voziček po stopnicah navzdol in z njim vred svojo čistilsko navideznost ...In potem? Kaj potem? Kdo bi bila? Kaj bi bila? Zdaj sem, obstajam in brišem prah, pod katerim zaduham patino Fowlesovih žensk, smrad beznic Pariza, mraz sredi vročine Golega otoka Kmetijstvo 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija Tel.: 01 786 90 70, 051 675 238, Fax: 01 786 90 75, E-mail: oi.ivancna. gorica@jskd.si, www.kultura-ustvarjanje.si Napoved skladovih prireditev K udeležbi na naših območnih srečanjih in revijah so prijazno vabljena vsa kulturna društva, skupine in ustvarjalni posamezniki. Prijavnice za večino spomladanskih prireditev zbiramo do 31. januarja 2010! Razpisi in prijavnice so dostopne na naši spletni strani: www.kultura-ustvar-janje.si Strokovni ogledi odraslih gledaliških skupin - Linhartovo srečanje - Selektorski ogledi od 1. 12. 2009 do 15. 4. 2010. Prijave za selektorski ogled najkasneje do 15. januarja! Območna revija otroških plesnih skupin, I 1. 2. 2010, Dobrepolje Območna revija odraslih PZ in malih pevskih skupin I. del 25. 2. 2010, Grosuplje, 2. del 26. 2. 2010, Šentvid pri Stični in 3. del 27. 2. 2010, Dobrepolje Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov I. del 8. 3. 2010, Šentvid pri Stični in 2. del 9. 3. 2010, Dobrepolje Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin I. in 2. del, 25. in 26. 3. 2010, Grosuplje Območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, 9. 4. 2010, Dobrepolje Območno srečanje otroških folklornih skupin, 13. 4. 2010, Ivančna Gorica Območno srečanje mladinskih gledaliških skupin - Gledališke Vizije, 15. 4. 2010, Ljubljana Regijsko srečanje lutkovnih skupin Osrednje Slovenije I. del, 19. 4. 2010, Ivančna Gorica Regijska revija plesnih skupin Osrednje Slovenije, 18. 5. 2010, Grosuplje Državno tekmovanje pihalnih godb, 22. in 23. 5. 2010, Dobrepolje Območno srečanje otroških likovnikov v sodelovanju z Mestom na ulici in ZKD Grosuplje, 17. 6. 2010, Grosuplje Območno srečanje/razstava odraslih likovnikov na razpisano temo, 16. 9. 20I0 Območno srečanje literatov seniorjev, 21. 9. 2010, Dobrepolje Mavrična kultura za vse Festival mlade literature Urška 2010 Revija Mentor razpisuje literarni natečaj za Festival mlade literature Urška 2010. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Svojo še neobjavljeno literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila - morajo v treh izvodih pod šifro poslati do 10. januarja 2010 na naslov Revija Mentor, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »za festival Urška«. Vsi avtorji bodo povabljeni na enega od šestih regionalnih srečanj. Srečanja v obliki kratkih literarnih delavnic bodo potekala od februarja do maja, in sicer mladi literati ivanške izpostave sodelujejo na Vrhniki 24. februarja 2010 (za osrednjo Slovenijo). Do sedem izbranih avtorjev s teh srečanj se bo predstavilo na Festivalu mlade literature Urška oktobra 2010 v Slovenj Gradcu. Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na naslednjem festivalu oktobra 2011 v Slovenj Gradcu. Avtorji bodo kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi sto izvodov svoje knjige. Podrobnejše informacije: tel. (01) 241 05 00 ali (01) 241 05 16, e-poštadragica.breskvar@jskd.si ali na spletni strani www.jskd.si. poldanskem času, lutkovnih predstav itd. Višek večera je bil nastop vokalne glasbene skupine Perpetum Jazzile, ki je dodobra ogrela obiskovalce. SEKSTET KOMPLET NA REGIJSKEM TEKMOVANJU PEVSKIH ZASEDB OSREDNJE SLOVENIJE Regijsko tekmovanje izbranih pevskih zborov in malih pevskih skupin je potekalo konec novembra v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani. Iz ivanške izpostave so bila izbrana dekleta male pevske zasedbe Sekstet Komplet iz Vidma - Dobrepolja, ki so na koncertu nastopile kot prve. Mlade pevke so za svoj nastop prejele bronasto priznanje, in sicer z 68,7 točkami so bile najboljše med bronastimi priznanji. RAZSTAVA RISB, NASTALIH NA MALI LIKOVNI ŠOLI ZA OTROKE V avli kulturnega doma Grosuplje so na ogled številne risbe, nastale na Mali likovni šoli. Otvoritev razstave je potekala ob Ta veselem dnevu kulture, ki ga po vsej Sloveniji organizira ministrstvo za kulturo. V treh mesecih so na Mali likovni šoli pod vodstvom Judite Rajnar nastale številne risbe s svinčnikom. Otroci so se poglabljali v likovne osnove ustvarjanja s svinčnikom. Pomembno pa je predvsem, da so se poskušali izraziti le v risarski tehniki in v omejenem barvnem izrazu sivine svinčnika. Ustvarjalnost je tako dobila krila v domišljijskem izrazu skozi črte, njihovo moč ter komunikacijsko vrednost risarskega asketskega zapisa. Razstava je na ogled še do konca decembra. Judita in otroci na Mali šoli risanja MULTIMEDIJSKA PREDSTAVA SNEŽNA KRALJICA V IVAN-ŠKEM KULTURNEM DOMU V okviru ivanškega lutkovnega abonmaja se je v decembru predstavilo Gledališče Labirint z lutkovno predstavo Snežna kraljica. Tehnično zahtevna predstava je omogočila dih jemajočo predstavitev na več ravneh. Različni materiali, ki so jih animatorji uporabljali pri izvedbi, so začarali otroško publiko. Vsak posamezni vsebinski sklop je zaživel v svojem mediju. Prav tako je bil animirani film z zvokom izredno lepo vsebinsko vpet v samo izvedbo in je prepričljivo dopolnjeval lutkovni del. Čeprav je bila ivanška publika sestavljena iz različnih starostnih skupin, so vsi otroci odšli z bogatejšo gledališko izkušnjo. Veseli nas tudi, da je za dobrote, ki so ob koncu predstave navdušile vse prisotne, poskrbela trgovina Tuš iz Ivančne Gorice. Snežna kraljica PEVCI LJUDSKIH PESMI ZARJA USPEŠNO NASTOPILI V LAŠKEM Na državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je poteklo v novembru v Laškem, sta nastopili dve skupini ivanške izpostave, in sicer Pevci ljudskih pesmi Zarja iz Račne pod vodstvom Jožice Podržaj in družina Erčulj, ki jo vodita oče Alojz Erčulj in hči Ana Erčulj iz dobrepoljske doline. Letošnje leto je bilo namenjeno posrednim nosilcem ljudskega izročila. V naslednjem letu 2010 pa bodo ponovno na vrsti neposredni nosilci glasbenega izročila, ti. »naturščiki«. Z vremenarko Tanjo Cegnar Zarja v Laškem - Družina Erčulj ŠPANSKI BORCI - NOV KULTURNI CENTER SKLADOVE IZPOSTAVE LJUBLJANA V sredini novembra je potekala otvoritev novega kulturnega centra Španski borci v Mostah. Maraton s spremljevalnimi prireditvami je potekal 30 ur, na njem pa so se zvrstili številni dogodki, od likovnih delavnic za otroke v do- Po programu Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica smo v torek, 17. II. 2009, poslušali predavanje z naslovom Vpliv vremena in podnebja na zdravje - posredni in neposredni vplivi. Prijetno nasmejana in z dobro pripravljenim gradivom nas je po vrsti vremenskih vplivov popeljala predavateljica mag. Tanja Cegnar, ki jo poznamo kot napovedovalko vremena na RTV Slovenija. Poslušali smo jo z odprtimi usti in dobro napetimi ušesi. Razložila nam je o vplivih podnebja, naravnih nesrečah, vročinskem valu in toplotnih razmerah, kakovosti zraka, onesnaženju z ozonom, sevanju in še marsikaj zanimivega. Poslušali bi jo še dolgo, a njen čas je bil omejen. Bilo je odlično in takih predavanj si še želimo. Milena Zaletel Z26 KLASJE | Ivančna Gorica, december 2009 Kult ura GO KD Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica evropsko leto Likovni natečaj KAKO SE BOJUJEM PROTI »REVŠČINI«? za vizualno podobo skladovih kulturnih prireditev v letu 2010 Najbolj mrzim vlogo opazovalca, ki neprizadeto gleda ali ravna. Nikoli ne bi smeli samo gledati. Biti moramo priče: sodelovati moramo in nositi odgovornost. (Antoine de Saint-Exupéry, avtor Malega princa) Šolarji, dijaki, študenti, zaposleni, upokojenci -likovniki, fotografi, vizualni ustvarjalci, lepo vabljeni k sodelovanju in ustvarjanju na tematiko, ki jo bo v letu 2010 v svoji dejavnosti pokrival Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Naše dejavnosti lahko s svojim ustvarjalnim pristopom povežete z naslovno vsebino razpisa. Vaša dela bomo objavili na vabilih za prireditve: ples za mlade, folklora za otroke in odrasle, srečanje gledaliških otroških in odraslih ustvarjalcev, srečanje mladih literatov in Iiteratov seniorjev, otroški in odrasli ex tempore ter selekcijska razstava, vokalna in instrumentalna glasba, filmski festival kratkega filma - vse to in še več je diapazon dejavnosti, ki jih pokriva skladovo letno delovanje. LETO 2010 BO EVROPSKO LETO BOJA PROTI REVŠČINI IN SOCIALNI IZKLJUČENOSTI Sklad kot javna ustanova ne more mimo dejstev, ki pretresajo Svet v globalu in posameznika v njegovi konkretni izkušnji. Zato bomo prihajajoče leto skupaj z Evropsko unijo posvetili boju proti revščini in socialni izključenosti. Rdeča nit vseh naših prireditev bo tematizirala in problematlzirala tovrstne pereče probleme in jih predstavila na način vizualne pojavnosti. Revščina in socialna izključenost sta neposredni dejstvi številnih posameznikov in družin. Pred ustvarjanjem pomislite in razmišljajte o vprašanjih: Kaj pomeni, če obe dejstvi tematiziramo in jih ubesedimo? Na kakšen način jih lahko upodobimo ter problematizlramo, kako lahko rešitve vizua- liziramo? Kje odpiramo prostor za solidarnost? Kakšna je povezava med izobraženostjo in revščino? Kakšen je pomen knjige in zgodbe pri premagovanju revščine ter pri vzpostavljanju odgovornega odnosa do drugega? Kako lahko kulturno pojavljanje in dostopnost kulturnih dobrin pomagata pri ozavešča-nju o problemih, s katerimi se sooča družba in posamezni človek? Kako otroci med seboj zmanjšujejo občutek pomanjkanja? Kako k sodelovanju povabimo vse skupine, ki niso v središču našega druženja? Kako lahko posameznik pomaga nekomu, ki živi v revščini in je celo izključen (zaradi invalidnosti, drugačnosti, neznanja, pomanjkanja) iz vsakdanjega življenja? Skupaj z vašimi vizualnimi deli ne bomo rešili tega sveta (morda pa), omogočili pa bomo drugačno in bolj solidarno percepcijo konkretnega posameznika in družbe kot celote. Izbrani likovni ali fotografski izdelki bodo z avtorjevim imenom natisnjeni na skladovih vabilih ter plakatih za prireditev s področja, na katerega se avtorsko delo nanaša, npr. srečanje plesnih skupin, srečanje mladih literatov itd., v nakladi vsaj 300 izvodov. Prav tako bodo vsi izbrani izdelki objavljeni na spletni strani izpostave: www.kultura-ustvarjanje.si. Avtorji izbranih del bodo na zaključnem festivalu (predvidoma oktobra 2010 v Grosupljem) dobili simbolične nagrade, ki jih bo podarilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je koordinator projekta za področje Slovenije. Dodatna navodila: prispevki so lahko v poljubni risarski, slikarski, grafični tehniki ali v obliki fotografije ali stripa. Prispele izdelke po želji vrnemo. Natečaj je odprt od L 12. 2009 do 31. 1.2010. Prispevke z vašimi kontaktnimi podatki lahko pošljete na naslov: JSKD Ol Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, pošljete po elektronski pošti v obliki jpg ali pdf na naslov: oi.ivancna.gorica@jskd.si ali prinesete osebno v pisarno. Informacije: (0I) 786 90 70, 051 675 238 (Barbara in Simona) JSKD RS 01 Ivančna Gorica Nordijska hoja lahko tudi vsakodnevna rekreacija V torek, 24. novembra, se je 16 članov UTZO Ivančna Gorica odpravilo v Šmarješke Toplice, da bi se seznanili z načinom in učinki nordijske hoje. Najprej so se sprostili in ogreli s plavanjem v termalni vodi. V tem času se je iz meglenega jutra rodil lep jesen- ski dan, ki je bil kot naročen za trening nordijske hoje. Vaditelj je razdelil palice in zbranim pokazal, kako jih pravilno uporabijo. Podali so se na pohod po okolici Šmarjeških Toplic. Za nekatere je bilo to prvo srečanje z nordijsko hojo, drugi pa so jo že poznali. Vsi so uživali v gibanju in čudoviti naravi. Ker nordijska hoja krepi celo telo in je primerna za vse starosti, bo za marsikaterega člana UTZO postala del vsakodnevne rekreacije. J. Kovačič lect. december 2009 ob l9:0o v športni Novoletni gala operni koncert Janez Lotrič - tenor Anja Bukovec - violina Simfonični orkester z dirigentom Markom Hribernikom plesni ansambel FourKlor koreograf in plesalec Brane Potoean plesno baletna skupina TeGIBlo z mentorico Špelo Repar, KD Teater Grosuplje Občina Grosuplje, Zveza kulturnih društev Grosuplje, Zveza športnih organizacij Grosuplje Informacije: 01/786 40 28, www.kultura.si Predprodaja vstopnic-. Zveza kulturnih društev Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Ivančna Gorica 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE Na mladih Livar stoji Kmetijstvo- Košarkarji zaključili z jesenskim delom sezone Prvi del sezone v tretji košarkarski ligi je za nami. Po odigranih sedmih kolih jesenskega dela košarkarji Ivančne Gorice odhajajo na zimski premor. Izkupiček tega dela sezone so 3 zmage in 4 porazi. Ekipo je to obdobje pestilo veliko težav s poškodbami, saj v tem delu ni moglo igrati kar nekaj nosilcev igre (kape-tan Janez Erčulj, Andraž Ulčar, Aljaž Trontelj, Boštjan Pire in Rok Marolt), dva igralca pa sta se odločila, da bosta prenehala z aktivnim igranjem. Po uvodnem porazu proti ekipi Potočje Posav-je, o katerem smo pisali že v oktobrski številki, je sledilo gostovanje v Trzinu. Izredno izenačeno, na trenutke tudi grobo srečanje, se je odločilo v zadnjih sekundah tekme. Ivančani so štiri sekunde pred koncem srečanja povedli za točko. Trzin je odhitel v napad in ob nerazumljivo dosojeni namerni osebni napaki so igralci Trzina izvajali 2 prosta meta in za nagrado, zaradi namerne osebne napake, še žogo s strani. Izkupiček iz Trzina je bil poraz za 3 točke in dva poškodovana igralca, ki sta morala poiskati zdravstveno pomoč. V tretjem kolu je v goste prišla ekipa Ihana. Po odlični igri v obrambi, ki je nasprotnikom v celotni tekmi dovolila le 34 točk, je zmaga ostala doma. Kljub nekoliko manj učinkoviti igri v napadu so domači slavili z rezultatom 61:34. Sledilo je gostovanje v Velikih Laščah. Košarkarje je ponovno krasila odlična igra v obrambi, v prvem polčasu so Laščanom dovolili le 12 točk. Druga zaporedna zmaga z rezultatom 69:41 je bila pravi obliž na slabši začetek sezone. V soboto, 21. II. 2009, je v Ivančno Gorico prišla vodilna ekipa lige Krvavec Meteor iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je še brez poraza. Večji del tekme so domačini držali korak s Krvavcem in niso dopustili, da bi si gostje priigrali večjo razliko. Ob izredno uspešnem metu za tri točke gostov v zadnji četrtini in nekaj protinapadih so na koncu slavili z rezultatom 78:60. Rezultat ne prikazuje pravega razmerja moči na igrišču, saj je bila prednost Krvavca v drugi minuti zadnje četrtine samo 6 točk. Poraz ni bil tragičen, saj so košarkarji pokazali požrtvovalno igro, le met za tri točke jim ni šel ravno od rok. V predzadnjem kolu je na ivanški parket prišla ekipa Fenomeni iz Ljubljane. Domače košarkarje je izdalo zdravstveno stanje, zato je bila ekipa ob vseh poškodbah oslabljena še zaradi bolezni. Gostujoča ekipa je s kakovostno igro kljub veliki požrtvovalnosti domačih na igrišču uspela zmagati z visokim rezultatom 100:77. Uvodni del sezone so Ivančani zaključili z ble-stečo zmago v Novem mestu, kjer so gostovali pri ekipi Krka mladi oz. drugi ekipi Košarkarskega kluba Krka, katero krasi hitra igra in učinkovit napad. Ivančani so kljub slabi popotnici visokega domačega poraza iz prejšnjega kola strnili svoje vrste ter tekmo z odlično igro, tako v obrambi kot napadu, po podaljšku dobili z rezultatom 86:76. Prikazana igra in motivacija v ekipi je vsekakor odlična napoved za nadaljevanje sezone v letu 2010. Po zimskem premoru se sezona nadaljuje 16. januarja, ko bodo košarkarji gostovali v Krškem. Prva domača tekma pa sledi 23. januarja ob 19. uri v dvorani OS Stična, ko v goste prihaja Utrip Trzin. Uspešno delovanje kluba zagotavlja veliko dejavnikov, zato velja zahvala vsem udeleženim, predvsem trenerju Tomažu Smoletu ter igralcem, ki s kakovostnimi treningi dokazujejo, da je začrtana pot prava, seveda pa tudi vsem sponzorjem: Imos, Gamo, Čuk mobil, Dnevni bar Glorija, Unimedis, Flirt bar, Elektro Ljubljana, Smartcom in Radio Zeleni val. Nobene ekipe pa ni brez navijačev, zato hvala tudi vam za športno navijanje in obisk na tekmah. Košarkarski kiub Ivančna Gorica vam želi vesele božične praznike ter sreče, zdravja ter uspeha polno leto 2010! KK Ivančna Gorica Simon Kastelic Jesenski del nogometnih tekmovanj se je končal. Ivanški klub se je uvrstil na predzadnje, deveto mesto druge lige in dosegel nesrečnih 13 točk. Zapisano drugače: kar sedem porazov, z minimalno razliko v golih, štirje remiji in tri zmage. Zvone Magič, trener članov, je poudaril, da je mesto na lestvici povsem realno, saj gre za zelo mlado ekipo, ki ji primanjkuje izkušenj. Igralci so namreč stari od 18 in 24 let, zato od njih nekaj časa še ne moremo pričakovati vrhunskih rezultatov. Meni tudi, da bo prihod treh ali štirih novih igralcev prinesel nekaj svežega vetra in optimizma v ekipo. Zelo ga tudi moti dejstvo, da primanjkuje okoliških igralcev, s čimer se kaže nezanimanje za okroglo usnje v domačih logih. »Druga liga je sicer zelo veliko breme za klub in potrebna bi bila manjša finančna pomoč ob nakupu nekaj kvalitetnih igralcev. A kljub temu se je klub zavestno odločil, da bo v boj poslal mlajše igralce,« še dodaja trener. Čeprav je sezona za letos končana, pa bodo aktivnosti potekale še ves veseli december. Za to so poskrbeli organi kluba, ki so poiskali primerne prostore za trening tudi v zimskem času. SVIŠ obvlada Tudi za mlajše generacije je dobro poskrbljeno. Sicer pa se zdi, da Livarjev podmladek dosega boljše rezultate kot člani. Kadeti in mladinci zasedajo drugo mesto v medobčinski ligi in so resni kandidati za napredovanje v drugo državno nogometno ligo. Tudi igralci mlajših selekcij (U-6, U-8, U-10 in U-14) so zelo aktivni. 13. decembra so se namreč udeležili dvoranskega turnirja na Ptuju. Najbolje pa so se odrezali dečki do 6 let, saj so dosegli 3. mesto. Tudi Ivančanom do 8. leta ne kaže slabo; v svoji ligi so na prvem mestu. Trener dečkov U-6 Janez Vodenšek je povedal nekaj besed o trenutnem stanju nogometa v občini: »Opažamo vedno večjo kakovost mladih igralcev, kar se je lepo pokazalo na turnirju na Ptuju. Največji napredek v nogometu je zagotovo v Šentvidu, saj že nekaj let sodelujemo z osnovno šolo Ferda Vesela. To je edina okoliška šola, ki je privolila v sodelovanje pri različnih aktivnostih. Upam tudi, da se bo našim aktivnostim pridružila še kakšna šola.« Torej Livar dela veliko z mladimi, njihovi načrti pa so še v povojih. Kljub temu pa upamo, da se bodo Ivančani kmalu vrnili v vsej svoji veličini. Barbara Meglen ¿PaCača Sprostitve m ^ ^ kozmetični salon PON-TOR: 13 -20h k SRE - PET: 9-20h nahajamo se v stavbi za LEKARNO v Ivančni Gorici 051 627427 ali 01/7869257 akcija 11.01.-15.01.2010 OSNOVNA PEDIKURA 15€ *VKUUČUJE: pregled in svetovanje,namakanje nog v kopeli, piling, striženje in oblikovanje nohtov, odstranjevanje obnohtne kožice, odstranjevanje trde kože, kremo, masažo nog. www.palaca-sprostitve.si Vabimo vas, da obiščete tudi našo spletno trgovino. POTRUDILI SE BOMO,DA VAM BO V NAŠEM KRALJESTVU LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA LEPO. Kljub temu da je zasedba ivanškega rokometnega kluba zelo pomlajena in spremenjena, se je v jesenskem delu tekmovanja odrezala več kot odlično. Varovanci Gorazda Potočnika so po I I. kolu pristali na odličnem 3. mestu. Na vrhu je sicer novomeška Krka, ki ni oddala niti točke. V prvem delu so vijolični zmagali kar sedemkrat. Nekajkrat tudi izredno prepričljivo, na primer proti Izoli, kjer so slavili s kar 10 goli razlike. Trikrat pa so pred tekmecem klonili. Zadnjič se je to zgodilo na tekmi proti Šmartnemu v poslednjem jesenskem srečanju oziroma derbiju vrha. »Gre za ekipo, ki ima prvoligaške ambicije. Sicer pa smo s to tekmo dokazali, da se nam ni treba bati nobenega nasprotnika, kajti razlika v golih ni bila velika,« pravi o omenjeni tekmi Gorazd Potočnik, trener SVIŠ-a. Sicer pa trener poudarja predvsem dejstvo, da gre za mlado ekipo, ki pa igra na visokem nivoju. »Nekateri igralci me presenečajo iz igre v igro,« še pove optimistični, a skromni trener, ki napoveduje: »Med odmorom bomo še veliko delali na kondiciji in izboljšavi tehnike. Želimo še malce dvigniti raven igre.« Vijolični so znani predvsem po dobri obrambi, ki jih je v zadnjem času kar nekajkrat reševala iz zagate. Spomladanski del sezone se bo začel 6. 2., SVIŠ pa tedaj gostuje v Sevnici. Ko govorimo o visokih zmagah, pa ne moremo mimo mladinske ekipe, ki že vse leto navdušuje v državnem prvenstvu. Kadeti, varovanci Romana Tratarja, pa so v zadnjem, I I. kolu premagali Kočevje. Trener s pomočjo Nikole Radiča dela veliko predvsem na tehniki. Podobne rezultate kot kadeti dosegajo tudi starejši dečki B-kategorije. Tudi z najmlajšimi ekipami smo lahko zadovoljni, igralci A-kategorije so zabeležili dve novi zmagi. Malo slabše pa se je godilo v kategoriji B, izgubili so zadnjo tekmo proti Ribnici. LESTVICA I. B-lige po jesenskem delu: 1. KRKA 22 2. ŠMARTNO 99 HERZ FACTOR BANKA 18 3. SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE 15 4. CELJE PIVOVARNA LAŠKO B 13 5. SEVNICA 12 6. AJDOVŠČINA 12 7. GROSUPLJE 10 8. ALPLES ŽELEZNIKI 9 9. GRČA KOČEVJE 9 10. RADEČE-MIK CELJE 5 I I. ISTRABENZ PLINI IZOLA 5 12. MOŠKANJCI - GORIŠNICA 2 Barbara Meglen ■iv^irsini ■■■ii^^irH^r ins- mm P O T O IC mm mmm\wm*w?. mm z avtodeli m ¡ABU 1SÍHS9I äP 2DP ivo novo P.E. Potokar d.o.o. Juša Kozaka I, Ivančna Gorica 4M Tel.: 059 046 902 www.palaca-sprostitve.si, e-mail : salon@palaca.s¡ v Sport POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Srednješolska tekmovanja Ivanški dijaki in dijakinje letos nezaustavljivi nastopil s svojimi tremi sovrstniki iz društva, v kategoriji najšibkejših motorjev MX 50 jun. Pod samimi stopničkami so sezono končali Jan Hribar (MX 65 jun), Staš Goričar (MX 125 R2) in Stane Pečjak (MX veterani 45). Trojna prireditev tudi v letu 2010 V Klasju smo že poročali tudi o letošnjih organizacijskih uspehih AMD Šentvid pri Stični. Ob priliki podelitve priznanj najboljšim voznikom letošnjega pokalnega prvenstva Slovenije pa je društvo prejelo tudi priznanje AMZS za najbolje organizirano dirko pokalnega prvenstva v letošnji sezoni. Seveda je letos posebej izstopala zgodovinska dirka za evropsko prvenstvo. Očitno je bilo dobro delo domačih organizatorjev pravilno ocenjeno, saj je evropska motociklistična zveza zaupala Šentvidu organizacijo evropskega prvenstva za kategorijo EMX Open tudi prihodnje leto. Dirka bo 29. in 30. maja 2010. Poleg mednarodne preizkušnje pa bo jeseni 5. septembra na sporedu še dirka pokalnega prvenstva in 10. oktobra finalna dirka državnega prvenstva. Matej Šteh Naši občani uspešni tudi v supermotu in med štirikolesniki Omenimo še dosežke nekaterih naših občanov, ki sicer nimajo matičnega društva v naši občini. Voznik supermota Rok Mihelčič je bil letos ponovno član slovenske reprezentance na svetovnem pokalu narodov. Na tekmovanju, kjer se ob koncu vsake sezone pomerijo ekipe posameznih držav, je bil eden izmed trojice v slovenski reprezentanci, ki je v Bolgariji v začetku oktobra osvojila 6. mesto. Mihelčič sicer ni mogel povsem sproščeno zastopati slovenskih barv, saj je nastopil s poškodovano roko. Poškodbo je staknil na kvalifikacijah. Se pa lahko letos pohvali z naslovom državnega podprvaka kategorije Open. Med vse bolj uveljavljeno motociklistično panogo pa sodijo dirke štirikole-snikov. Letos sta bili v Sloveniji dve dirki, ki sta šteli za pokalno prvenstvo, naslov najboljšega pa si je privozil naš občan Tadej Koščak. Koščak je bil konec septembra tudi član slovenske reprezentance, ki je prvič nastopila na evropskem pokalu narodov. Skupaj s sotekmovalcema je osvojil 13. mesto. Oktobra je bil v Bolgariji Tadej Koščak (prvi z leve) 3. na mednarodni dirki vzhodnoevropskega prvenstva, imenovanega ATV Challenge Cup 2009. 2. GIMNAZIJA NOVO MESTO 3. SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ 4. ŠC NOVO MESTO - SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA Nekaj dni kasneje so na področnem tekmovanju v Krškem nastopili še naši dijaki rokometaši. Kot se za lanske državne pod-prvake spodobi, so opravili z vso konkurenco in postali dolenjski prvaki. Zmagali so že v svoji predtekmovalni skupini, nato pa še v polfinalu in finalu. Rezultati zaključnih tekem: POLFINALE ŠC NM - SEŠTG : STR. GIMNAZIJA KRŠKO 10 : 9 (3:4) SŠ IVANČNA GORICA : SŠ ČRNOMELJ 16 : I I (8:4) FINALE SŠ IVANČNA GORICA : ŠC NM - SEŠTG 17 : 16 (8:9) VRSTNI RED PODROČNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA DIJAKE 1. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 2. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 3. ŠOLSKI CENTER KRŠKO - SEVNICA - STROKOVNA GIMNAZIJA KRŠKO 4. SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ 5.-7. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA 5.-7. GIMNAZIJA BREŽICE 5.-7. GIMNAZIJA KOČEVJE Za našo šolo so na področnem tekmovanju igrali: čepe od leve: Miha Štrus, Miha Zarabec, Robi Glavan, Amel Ajkič, Jan Trun-kelj, Matej Maver. Od leve stojijo: Enej Butkovec, Anže Ratajec, Klemen Sašek, Miha Slapničar, Matej Potokar, Andraž Zapotnik in Blaž Zavodnik. Ekipo je vodil profesor športne vzgoje Edvard Vrenčur. Prvi dve ekipi s področnega tekmovanja sta se uvrstili v državno četrtfinale, ki je tudi že bilo odigrano sredi decembra pri nas v Ivančni Gorici. Poleg že omenjenih ekip sta se tekmovanja udeležili še 3. in I. ekipa po moči iz Ljubljane. To sta bili Srednja upravna in administrativna šola ter Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije. Zopet se je pokazalo, da se trenutno na Dolenjskem igra boljši rokomet kot v Ljubljani, saj sta se v državno polfinale med najboljših 8 ekip v Sloveniji uvrstili obe dolenjski ekipi. Iskrene čestitke seveda še posebej našim dijakom. Na tekmovanju so za našo šolo nastopili vsi fantje, ki so na fotografiji, razen obolelega Anžeta Ratajca, zato pa je ekipo dopolnil Jaka Skubic. Rezultata odločilnih tekem za napredovanje: SEŠTG NM. : SUAŠ LJ. I9:I2 SŠ JJ IV GORICA : ŠC PET LJ. 29 : 26 Simon Bregar AMD Šentvid pri Stični Ob koncu sezone 2009 Dijaki in dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice letos na športnem področju resnično blestijo. Praktično na vseh tekmovanjih, ki se jih udeležijo, dosegajo odlične rezultate. Tako so novembra na dolenjskem področnem tekmovanju v ugledni konkurenci zmagali še v košarki (dijakinje) in rokometu (dijaki) ter se pridružili uspehom, ki so jih letos že dosegli v nogometu, atletiki in odbojki na mivki. Najprej o dekletih. Le-te so prvič nastopile na področnem tekmovanju v košarki in že prvo leto prepričljivo zmagale. Dosegle so tri res prepričljive zmage proti Gimnaziji Novo mesto z rezultatom 36:25, proti Srednji zdravstveni in kemijski šoli Novo mesto z rezultatom 47:12 in nazadnje še proti SŠ Črnomelj z neverjetnih 43:2. Poleg prve strelke ekipe in tekmovanja Janže Dolinšek so igrale še Anja Rozman, Urška Koželj, Petra Krištof, Rebeka Omahen, Eva Mušič in Eva Planinšek. Ekipo je vodil profesor športne vzgoje Franci Pajk. VRSTNI RED PODROČNEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA DIJAKINJE I. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA Ob koncu tekmovalne sezone nastopi tudi čas za ocene dosežkov in podelitve priznanj najuspešnejšim športnikom. Tudi motokrosisti so sredi oktobra sklenili svojo sezono, v minulem mesecu pa je nacionalna pa-nožna zveza za moto šport, AMZS, podelila priznanja za državno in pokalno prvenstvo Slovenije. Veseli nas, da med prejemniki priznanj najdemo tudi motokrosiste AMD Šentvid pri Stični. Ekipni naslov državnih pod-prvakov in pokalnih prvakov govori o vrednosti njihovih uspehov. Poleg ekipnih uvrstitev pa so posebnega pomena tudi tiste med posamezniki. Rezultatsko je potrebno izpostaviti tri voznike, ki se lahko pohvalijo z naslovom državnega podprvaka in pokalnega prvaka, seveda vsak v svoji kategoriji. To so Jan Pancar (MX 65 jun), Luka Kutnar (MX 85) in Damjan Smrekar (MX Open). Poleg njih velja v državnem prvenstvu omeniti še naslednje visoke končne uvrstitve: Igor Pancar 3. mesto (MX Veterani), Aljaž Lampret 4. mesto (MX 85), Borut Koščak 6. mesto (MX Open) ter Rok Virant I l. mesto in Klemen Porenta 12. mesto (oba MX 125). Najštevilčnejše je pokalno prvenstvo Že vseh 10 let organiziranja dirk slovenskega pokalnega prvenstva v mo-tokrosu je za to tekmovanje veliko zanimanja tudi med šentviškimi motokrosisti. Že omenjena trojica Pancar J., Kutnar in Smrekar si je privozi-la naslov prvaka, Smrekar že sedmič v svoji karieri. Poleg njih je na vrhu svoje kategorije končal še Peter Šile (MX Open R2), naslov prvaka pa je le za točko zgrešil Igor Pancar med veterani do 45 let. S končnim tretjim mestom se lahko pohvalijo že omenjena Lampret in Koščak ter Branko Kavšek med veterani nad 45 let. Do tretjega mesta pa je uspelo priti tudi Matevžu Robeku, ki je letos prvič Državni podprvak in pokalni prvak Luka Kutnar ter tretjeuvrščeni Aljaž Lampret (MX85) Damjan Smrekar državni podprvak in pokalni prvak (MX Open) v Sport vo 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE 29 Občinska liga in medobčinsko prvenstvo v košarki - trojke Kremenčkovim letos ni para na severozahodu Dolenjske Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki Klasja, je po rednem delu občinske lige v košarki - trojke I. mesto osvojila ekipa Kremenčkovi iz Stične. Tudi po tekmah končnice se vrstni red ekip v ligi skoraj ni spremenil, v vrhu pa prav nič. Velikih presenečenj ni bilo, nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo, je osvojeno 3. mesto novincev v ligi - ekipe Fotoni - Bar na postaji, nekoliko razočarali pa so igralci ekipe Tornado, ki so bili tudi že medobčinski prvaki, a so imeli za to tudi objektivne razloge. Rezultati tekem končnice za leto 2009: Polfinalni tekmi: Kremenčkovi : SDS Iv. Gorica Prince pub : Fotoni - Bar na post. za 5. mesto: Tim Bar : Bomax za 3. mesto: Fotoni - Bar na postaji : SDS Iv. Gorica za I. mesto: Kremenčkovi : Prince pub 36 : 25 35 : 31 35 : 25 35 : 23 36:20 Končni vrstni red občinske lige po odigrani končnici za leto 2009: 1. Kremenčkovi 5. Tim bar 2. Prince pub 6. Bomax 3. Fotoni - Bar na postaji 7. Tornado 4. SDS Ivančna Gorica Za prvouvrščeni ekipi, ki sta se udeležili medobčinskega tekmovanja, so Igrali: Kremenčkovi: Janez, Matic in Žiga Erčulj, Tomaž Smole, Mladen Bralič Novak in Marko Grabljevec. Na medobčinskem prvenstvu zaradi tega, ker sta registrirana igralca v tekmovanjih KZS, nista smela igrati Matic in Žiga Erčulj. Prince pub: Uroš Kristan, Mišo Stojanovič, Simon Boljte, Enej Terglav, Rok Marolt in Boštjan Kastelic. Iz istih razlogov kot pri Kremenčkovih na medobčinskem prvenstvu nista smela igrati kapetan Uroš Kristan in Simon Boljte, Rok Marolt pa ni igral zaradi poškodbe. 29. novembra smo v Ivančni Gorici gostili še medobčinsko prvenstvo občin Škofljica, Videm -Do-brepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Tekmovalo je 8 ekip, torej po dve najboljši Iz vseh štirih občin. Ekipa Kremenčkovi je v predtekmovalni skupini A osvojila I. mesto, ekipa Prince pub pa v skupini B 4. mesto in se ni uvrstila v zaključne boje. Rezultati finalnih tekem: Za I. mesto: Kremenčkovi : Šentjurski velemojstri 36 : 33 Za 3. mesto: Bar Fortuna Cikava : ŠKPG Cmrlji 35 : 17 Končni vrstni red medobčinskega prvenstva za leto 2009: 1. Kremenčkovi (Ivančna Gorica) 2. Šentjurski velemojstri (Grosuplje) 3. Bar Fortuna Cikava (Grosuplje) 4. ŠKPG Čmrlji (Škofljica) 5. ŠD Zagorica (Videm - Dobrepolje) 6. Koma 750 (Videm - Dobrepolje) 7. Prince pub (Ivančna Gorica) 8. ŠKPG Troti (Škofljica) Kremenčkovi iz Stične so tako naši občini ponovno priigrali naslov medobčinskega prvaka. Simon Bregar ¿Pataca Sprostitve kozmetični salon PON-TOR: 13 - 20h SRE - PET: 9-20h [|nahajamo se v stavbi za LEKARNO v Ivančni Gorici 051 627427 ali 01/7869257 akcija 18.01.-22.01.2010 KLASIČNA MASAŽA HRBTA (30 min) 15€ www.palaca-sprostitve.si, e-mail : salon@palaca.si Z mednarodnega nogometnega turnirja Ptuj 2009 Mladi nogometaši nogometne šole iz Ivančne Gorice, ki deluje v okviru NK Ivančna Gorica, so se 13. 12. 2009 udeležili mednarodnega turnirja na Ptuju in osvojili 3. mesto med desetimi ekipami do 6 let. Rezultati: NK Rudar Velenje : NK Ivančna Gorica 0:6 NK Celje NK Drava NK Dravinja NK Mura NK Simer NK Ivančna Gorica 1:2 NK Ivančna Gorica 2:4 NK Ivančna Gorica 1:4 NK Ivančna Gorica 1:0 NK Ivančna Gorica 1:0 Vrstni red: 1. NK Mura 2. NK Simer 3. NK Ivančna Gorica Vabimo mlade nogometaše letnika 2003 in mlajše, da se nam pridružijo na treningih ob ponedeljkih od 16. ure do 17.30 ure in ob sredah od 15. ure do 17. ure v telovadnici osnovne šole Ferda Vesela v Šentvidu. Informacije: 03 I 523 230. Janez Vodenšek 2. Smaragdni turnir Tolmin 2009 igralkam ŽNK Ivančna Gorica Dekleta ŽNK Ivančna Gorica so sodelovale na 2. Smaragdnem turnirju v Tolminu, kije potekal 5. decembra 2009. Na turnirju so sodelovale naslednje ekipe: ŽNK Izola, ŽNKTrimke, ŽNK Brinje, ŽNK Gorjanke, ŽNKJevnica, ŽNK Tolmin, ŽNKTrimke, ŽNK Ivančna Gorica. Ekipe so bile razdeljene na dve skupini. V skupini z ŽNK Ivančna Gorica so igrale še ŽNK Izola ŽNKTrimke in ŽNK Gorjanke. Rezultati v tej skupini: ŽNK Gorjanke : ŽNK Izola 1:2 ŽNK Trlmke : ŽNK Ivančna Gorica 0:2 ŽNK Trimke : ŽNK Gorjanke 1:2 ŽNK Izola : ŽNK Ivančna Gorica 1:4 ŽNK Gorjanke : ŽNK Ivančna Gorica I: I Vrstni red v tej skupini: I. ŽNK Ivančna Gorica, 2. ŽNK Izola, 3. ŽNK Gorjanke in 4. ŽNKTrimke. V drugi skupini so zmagale dekleta iz ŽNKJevnica, druge so bile ŽNK Brinje. Za tretje mesto so igrale ŽNK Brinje : ŽNK Izola, rezultat je bil 4:0. V finalu sta se srečali ekipi ŽNK Ivančna Gorica in prvoligaška ekipa, ki je v prvi ligi na tretjem mestu in je bila tudi favorit na tem turnirju. Po odlični igri so igralke ŽNK Ivančna Gorica poskrbele za presenečenje turnirja in premagale igralke ŽNKJevnica z rezultatom 3:1. Igralke ŽNK Ivančna Gorica so pokazale kvalitetno igro in napovedale, da se bodo jeseni 2010 vključile v I. slovensko ligo. Igralke so si tudi zadale cilj, da pridobijo sponzorja, ki jim bo omogočil nemoteno igranje v I. slovenski nogometni ligi. Ob tej priložnosti želijo dekleta vsem športnikom in občanom Ivančne Gorice srečno novo leto 2010! Janez Vodenšek KLASJE | Ivančna Gorica, december 2009 7. dan aerobike V Ivančni Gorici seje 28. novembra odvijal dogodek, kot ga na Dolenjskem še ni bilo. V organizaciji podjetja Fit manija je potekal 7. dan aerobike, na katerega smo povabili gostujoče inštruktorje z res zanimivimi oblikami vadb. Štiridesetim navdušenkam »v« ♦ ,. ♦ nad aerobiko so bile od 16. ure popoldne dalje na voljo tri zaporedne vadbene ure. vse višje in are v Sport Janko skače Lepota ni naključje Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga Nudimo: Nega obraza z uporabo vrhunske profesionalne kozmetike MATIS Anticelulitni in shujševaini programi Masaža, pedikura, manikira, depilacija make up in še in še 100% NARAVNA KOZMETIKA S0THYS ^eTICN/ sAi ^ HM * Helena Miranda Helena Miranda Maček s.p. Stari trg 22, 1294 Višnja Gora Telefon: 01 7884 348 Mobitel: 041 966 113 E-mail: HelenalVliranda@siol.net VABLJENI NA POSVET IN OBISK Preizkušene metode, uporaba vrhunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa izkušnje pridobljene z usposabljanjem v tujini in Sloveniji ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate in dolgoročni učinek, ki ne bo ostal neopazen. Dosežite popolno telo z aparaturo, ki vsebuje stimulacijo mišic, infrardečo luč in ultrazvok. Vesel božič in srečno novo leto 2010! NOVO! WWW.fltmanija.Si 041 / 234 - 925 Fit manija Tina Koželj s.p. NOVO !!!! pričetek tečajev že 4 „januarja : - ORIENTALSKI - TREBUŠNI PLES : Ivančna Gorica (OŠ,plesna dvorana): pon 20,30-21.45h - AEROBIKA na MULJAVI r pon 20h & sre 19h PRIJAVE zbiramo preko maila ali telefona! NOVO! AEROBIKA j OŠ Višnja Gora : tor & čet 18.30h OŠ Veliki Gaber : pon 18.30H & sre 20h SŠ Ivančna Gorica : tor 20.30H & čet 20h OŠ Šentvid (avla) : pon & čet 20h (*napredna) Vsem našim članom voščimo SREČNO 2010! PILATES : OŠ Veliki Gaber : sre 19h OŠ Višnja Gora : tor 17.30h Grosuplje : sre 9.30h SIMPL AEROBIKA (začetna, lažji koraki) OŠ Šentvid : pon 18.45h Ivančna Gorica (OŠ): sre 20.30H Vpisi k vadbam potekajo skozi celo leto! Betežni in težki deževni dnevi so nas šlosarčke še dodatno spodbujali, da je res že skrajni čas za otvoritev smučarske sezone. Kot vedno aktivni, zagnani in dobre volje smo se zadnjo soboto v letošnjem novembru podali na smučarsko pot. Naše enodnevno smučarsko potovanje nas je zapeljalo na ledenik Molltaler Gletscher, ki je odlikovan s koroškim pečatom kakovosti smučarskih prog. Na ledeniku, kjer smo se sprostili in si nabrali veliko nove energije, smučanje poteka vse od sredine junija pa vse do sredine maja. Med potjo proti ledeniku nismo bili čisto prepričani, ali se nas bo vreme usmililo. Kasneje pa se je izkazalo, da smo izbrali fantastičen dan. Smučali smo ves dan, seveda s krajšimi postanki za malico in kosilo. Dan je minil v dobrem in bolj ali manj nasmejanem smučarskem duhu. Slosarčki se posebej zahvaljujemo družbi Doleks, d. o. o., ki nam je pomagala izpeljati to smučanje. Jože Rozina, član 10 ŠD Slosarček Konec septembra letos je naš občan Janko Rošelj sodeloval na tekmovanjih v smučarskih skokih IMC SGP (International Masters Championship Sommer Grand Prix), ki so potekala v Einsiedelnu v Švici. Med skakalci veterani se je za to tekmovanje uveljavilo ime »poletno svetovno prvenstvo veteranov v smučarskih skokih«. Sodelovalo je nekaj nad 50 tekmovalcev iz 9 držav, med njimi 6 iz Slovenije. Janko je nastopil na skakalnicah velikosti 28 in 50 m in na obeh osvojil odlično 3. mesto in s tem bronasti medalji v kategoriji 45-50 let. Tudi sicer je bila slovenska odprava zelo uspešna. Na 50-metrski skakalnici je v kategoriji 40-45 let zlato osvojil Krištof Gašpirc, bron pa Peter Slatnar. Na 28-metrski skakalnici pa so v različnih starostnih kategorijah prejeli medalje še Stanislav Sel in Milan Potočnik (zlati) in Sašo Kurent (srebro). Kot zanimivost je potrebno omeniti, da je bil najstarejši udeleženec 76-letni Richard Diess iz Avstrije (rojen leta 1933), ki je nastopil na skakalnicah velikosti 50 in 77 m, kar je res občudovanja vreden dosežek. Sicer se je skakalo na skakalnicah velikosti 28, 50, 77 in 117 m. Vsak udeleženec je lahko tekmoval na največ dveh različno velikih skakalnicah. Janku želim še veliko užitkov v letenju in čimmanj poškodb. Simon Bregar Šlosarčki na smučanju Že takoj v prvi uri je veliko telovadnico v ivanški srednji šoli dodobra ogrela Azra z zumba aerobiko - svetovnim hitom v zadnjih letih in absolutno letošnjo novostjo v Sloveniji, ki s svojim latino temperamentom ne pusti ravnodušnega nikogar, ki ga vsaj malo mikajo plesni ritmi (samba, jive, bollywood). Sledila je ura salsa aerobike pod vodstvom najbolj znanega slovenskega salserja Matjaža Brinovca, ki vodi delavnice salse in kongrese tako doma kot v tujini, marsikdo pa se ga še najbolj spomni iz oddaje Spet doma - Zvezde plešejo. Ob izvrstni glasbi, ki je še dodatno motivirala vsakogar, je vadeče popeljal do atraktivne koreografije, njihove elegantne gibe pa so iskreno občudovali tudi prisotni gledalci. Za zaključek je sledil še izziv - vi-sokointenzivna attack aerobika, ki vam ne da dihati vse do konca, začinjena s sklecami za res čvrsto oblikovanje telesa. Energični inštruktor Dejan je držal skoraj divji tempo vso uro, udeleženke njegove vadbe pa so mu nič manj zagnano sledile - pravi užitek jih je bilo gledati v akciji. Se posebej sem ponosna na vse svoje punce, ki so tako neumorno vztrajale na celotnem dogodku in odšle domov še bolj polne energije in zadovoljno nasmejane, kar je najboljši dokaz uspešnega treninga. Poleg zvestih strank, ki vadijo z menoj že vrsto let, so se dogodka udeležile celo aerobičarke iz drugih koncev Slovenije, saj dober glas seže v deveto vas oziroma v tem primeru vse do Ljubljane, Celja in Novega Mesta. Gre za dogodek, kakršni se sicer v še večjem obsegu odvijajo le v največjih slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor). V naših krajih pa kljub zelo aktivnemu športnemu razvoju na številnih področjih ta veja športnega udejstvovanja še nekaj let nazaj ni bila tako razvita kakor drugod. Pravzaprav je čisto preveč zapostavljena, zato se pri nas trudimo zadeve vsaj malo spremeniti in ljudem resnično pokazati, kako zelo lahko kakovost življenja še izboljšajo z rednim udeleževanjem pri aerobiki in drugih vadbah. Dan aerobike je bil pri tem res prava pika na i. Veliko zanimanje, predvsem pa iskreno navdušenje udeleženih pričata o tem, da je dogodek pustil pečat in ga je vsekakor vredno ponoviti. Nadaljevanje sledi ... Se vidimo spomladi prihodnje leto! Tina Koželj v Sport 2009 december, Ivančna Gorica KLASJE SItarstvo na Slovenskem Sitarstvo je stara slovenska obrt, ki se je od 17. stoletja naprej razvila predvsem na Gorenjskem. V začetku so sita izdelovali iz žime, dobljene iz konjskih repov, ki so jo predhodno skrbno očistili in obdelali. Posebej so obdelovali žimo in jo pletli v različno goste mreže, lesene obode za sita pa so Gorenjci kupovali od suhorobar-jev iz Ribniške doline. Za popestritev same mreže sita so žimo pogosto pred pletenjem obarvali z različnimi barvami. Znano je, da vsaka skrbna gospodinja moko in druge praškaste žitne izdelke še danes neposredno pred uporabo skrbno preseje, da se odstranijo različni strdki v moki ali različni tuji predmeti. Mreže sit, tkane v različnih gostotah, lahko služijo tudi kot nekakšni filtri za ločitev najbolj drobnih delcev od bolj grobih tudi za druge materiale, ne samo za moko (za pra-škasta zdravila na primer ali preseja-vanje peska in drugih gradbenih materialov). Pri sejanju moke pred peko piškotov ali kruha, pa tudi sicer v gospodinjstvu, je nastal znan slovenski ugankarski rek: »Trese se in trepeta pa kupček pod seboj ima. Kaj je to?« Pri sejanju gospodinje sito z rokami stresajo in ga spretno sukajo, tako da se pod sitom nabira kupček drobno presejane moke. _ jjfgj P, I -. I — ( z MT ;r 3K À J*^""* ^-'fri^.. ™ S- t JP 11 ... .: Slika sit različnih velikosti iz Tehničnega muzeja v gradu Bistra pri Borovnici. Na Gorenjskem so v i 7. stoletju, še posebno pa v 18. in 19. stoletju, nastali pravi podjetniki (imeli so celo svoj ceh od leta 1865 dalje s sedežem v Kranju), ki so odkupovali žimo in jo pripravljali za pletenje mrež. Mreže so potem izdelovali njihovi kooperanti, ki so na domu pletli, nato pa so mreže ponovno vračali svojemu podjetniku, da je izdelal in prodajal sita različnih velikosti in propustnosti mreže. Po podatkih iz Enciklopedije Slovenije je bilo na Gorenjskem v začetku 18. stoletja 80 sitarskih podjetnikov, ki so zaposlovali okrog 300 nesamostojnih pletilcev mrež. Ko je bila obrt v 19. stoletju najbolj razširjena, se je s sitarsko obrtjo preživljalo okrog 2000 ljudi na Gorenjskem. V začetku 20. stoletja pa je začelo sitarstvo naglo upadati, prvič zaradi zastarele obrtniške tehnologije izdelave sit, predvsem pa tudi zaradi upadanja konjereje in pomanjkanja žime. Zimo so nadomestili drugi, cenejši materiali, sprva žičnate mreže, pozneje pa najlonske mreže, ki so se po kvaliteti še najbolj približale žimnatim mrežam za sita. V času največjega razcveta je sitarstvo na Gorenjskem presegalo domače potrebe po sitih, tako da so Obrtniška priprava žime in ročno pletenje Borovnici). sita izvažali tudi izven Evrope. Kako podjetni so že od nekdaj bili Slovenci. Leta 1952 pa so vztrajale v izdelovanju sit v Sloveniji samo še štiri sitarice. Omejili smo se samo na izdelovanje sit na Gorenjskem, kjer je bila ta obrt najbolj razvita. Verjetno so sita izdelovali tudi drugod po Sloveniji, na primer ribniški suhorobarji, vendar so le-ti sita, izdelana na Gorenjskem, predvsem prodajali, ker je sitarski ceh v Kranju ščitil gorenjske sitarje pred hujšo konkurenco. Ribničani so izdelovali predvsem rešeta (priprave za grobo presejavanje žita, ne moke) in rete (rejte), katerih mreža pa je bila pletena iz grobega protja in so služile za grobo odstranjevanje mrež za sita (Tehnični muzej v Bistri pri slame in ostankov klasja od žitnega zrnja, preden je šlo to v dokončno prečiščevanje v pajkel (naprava za močno prepihavanje žita s pomočjo lesene vetrnice), kjer so se dokončno odstranile vse pleve in se je v vreče vsipalo čisto žitno zrnje. To danes opravijo obenem z žetvijo in mlatvijo žitaric kombajni, zato rešeta, rejte in pajkle danes vidite lahko samo še po muzejih. Valentin Skubic Uporabljeni viri: 1. Enciklopedija Slovenije, štev. 11, str. 87. 2. Kobe-Arzenšek: Sitarstvo na Gorenjskem, Ljubljana /967. 3. Kobe-Arzenšek: Sitarstvo med obema svetovnima vojnama v luči novih izdelkov, Kranjski zbornik /975. IStel v r( ¿ce Jo Če na uo?ič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. Božična smrekica ali novoletna jelka? Že dolgo skozi zgodovino si lepšamo božične in novoletne praznike z božičnimi smrekicami oziroma novoletnimi jelkami. Kako pa razlikujemo jelko in smreko? Ločita se lahko že od daleč, in sicer po obliki krošnje. Smreka ima stožčasto krošnjo z lepim vrhom, jelka pa ima piramidast ali valjast vrh. Stara stebla imajo vrh nekako raven in na pogled se zdi, kot da imajo vrh odrezan. Pri obeh pa so veje razporejene v vretenasto obliko, vendar so pri smreki sabljasto zavite proti vrhu, pri jelki pa so skoraj ravne. Vendar vam ti podatki pri nakupu dreves ne bodo v veliko pomoč, ker se prodajajo v glavnem mlade rastline, pri katerih te razlike niso tako jasno izražene. Pri nakupu ste lahko pozorni na iglice, ki so pri jelki razporejene v obliki zob glavnika in so ploščate, na zgornji strani so temno zelene barve, na spodnji strani pa imajo dve beli progi. kot tista, ki so vzgojena v drevesnicah ali drugih namenskih površinah na območju Republike Slovenije, morajo biti pri prevozu in prodaji vidno označena s tako imenovanimi plombami v obliki nalepk, ki jih izda Zavod za gozdove Slovenije. Na plombi je napisana letnica in gozdnogospodarsko območje, v katerem je bilo drevesce pridobljeno. Recikliranje božičnega drevesca NI potrebno, da naše naravno božično drevesce žalostno konča ob košu za smeti. Gojeno drevo lahko ob koncu praznovanja novega leta koristno uporabimo v domačem ribniku kot zatočišče za ribe. Z njim lahko zajezimo manjše erozije v bližnjem gozdu ali ob jezeru. Uporabimo ga lahko na domačem vrtu, v obliki sekancev, z njimi posujemo potke ali pa zavarujemo rastline pred zmrzaljo. Božično drevesce s koreninsko grudo? Sajenje božičnega drevesa spomladi, ko se zemlja ogreje, je odlična zapuščina našemu okolju. Že po nekaj letih bomo imeli doma živ spomin na pretekli božič. Sajenje božičnega drevesca v bližini našega doma je pomembna odločitev, ki ima veliko koristi. Poleti si zagotovimo prijetno senco v družbi drevesa, pozimi pa nas bo drevo varovalo pred mrzlimi vetrovi. Posajeno drevo nam bo v zameno dajalo čist zrak. Že 30 dreves bistveno prispeva k znižanju količine onesnaževanja okolja s količino C02-ja, ki ga proizvedemo na letnem nivoju v našem domu in ob uporabi enega avtomobila. Korenine dreves preprečujejo tudi nastanek erozije, tako se rodovitna zemlja ne izpira v potoke, reke. Z zasaditvijo preprečujemo nastanek zemeljskih plazov in poplav. S sajenjem dreves se aktivno vključujemo v boj proti globalnemu segrevanju. Vesele praznične dni vam želi Irena Ihan Naravno ali umetno? Mnogi iz ekoloških razlogov kupijo umetna, plastična praznična drevesca. Lepo so oblikovana in lahko jih uporabimo večkrat, imamo mirno vest, da nismo prizadeli gozda. Vendar tudi plastična drevesca ekološko niso ravno neoporečna, ne pri izdelavi, še manj pa, ko jih zavržemo, kajti slej ko prej se tudi umetna drevesca pokvarijo in izgubijo lepo obliko ali pa se jih naveličamo. Poleg tega nimajo tako lepega vonja kot naravna drevesca in s svojo plastiko nikakor niso simbol življenja, ki ga želimo za praznike imeti v domovih. Glede tega so vsekakor boljša naravna drevesca. Vsa okrasna drevesca domačih drevesnih vrst, tako tista, ki so pridobljena v gozdu, Ciabatto Tudi vam prija doma pečen, hrustljav dišeč kruh? Poleg tatarskega biftka lahko hitro in enostavno spečemo pravo italijansko specialiteto - ciabatto. Sestavine: Predtesto: 10 g svežega kvasa, 2 dl mlačne vode, 35 dag bele krušne moke Testo: 15 g kvasa, 4 dl mlačne vode, 60 ml mlačnega mleka, 50 dag bele moke, 2 žlički soli, 50 ml olivnega olja Priprava: V vodi raztopimo kvas, nato v to mešanico vmešamo predpripravljeno testo, ki je vzhajalo 15 ur. Nato dodamo mleko ter počasi vmešavamo moko. Zmes (ki je precej tekoča) gnetemo vsaj 15 minut. Potem vanjo vmešamo še olivno olje in sol. Pokrijemo z naoljeno folijo in naj vzhaja v toplem prostoru 2 uri. Na pomokanem papirju za peko oblikujemo tri podolgovate ciabatte, ki jih ponovno pustimo vzhajati pol ure. Potresemo jih z moko in pečemo slabe pol stopinjah. ,5 ure na 220 Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec a s ir a n Prazniki so pred vrati. V tipičen božični jedilnik Slovencev spada med predjedmi juha z maslenimi zdrobovimi žličniki ali rezanci ter hren s smetano ali jabolki. Kot glavno jed naj bi pogosteje izbirali svinjsko pečenko, reberca, postrvi, pražen krompir, riž z zelenjavo ter praženo kislo zelje. Med sladicami pa naj bi še vedno kraljevala potica. Najpomembnejši de! božiča so danes seveda slaščice. Od drobnega peciva do kolačev In tort, vsi na obraz prikličejo nasmehe in prostor obogatijo s svojim začinjenim vonjem. Včasih so ljudje lahko uživali le v koščku kruha in suhem sadju, danes pa si ne predstavljamo božiča brez slastnih potic z različnimi nadevi. Če ponavadi delamo rozinovo ali orehovo, letos poskusimo makovo, špehovko, skutino ali krompirjevo. Namesto navadne moke uporabimo rožičevo moko ali pa jo uporabimo za nadev. Prav božično nas bo razvajal božični sadni kruh. To je sočen kruh, v katerem najdemo same dobrote, od kandiranega sadja do začimb. Tradicionalisti bodo postregli s staro slovensko jedjo - božično torto. Če želimo bogato večerjo zaključiti nekoliko drugače, za sladico ponudimo pečena jabolka. Zadostila bodo željo po sladkem, ne bomo pa želodcev obremenili z biskvitom. Naj b® okusnih jedi poln december dober uvod v prihodnje leto, ki bo prineslo še več čarovnij okusov in prijetnih trenutkov! Želim vam vesele in srečne praznike! i r' HHjHHB H §.,./ 1 ¿F, i HHr * * ¡HE^Pr J - £ iMSŠC * "'fin: 1 ¡2" -- M B> t- r ^ 1 . k Severna stran Srnin kare z brusnično omako Sestavine: 600 g srninega kareja brez kosti, lOOgpancete, I hruška, sok 1/2 limone, 2 žlici orehovih jedrc, 2 žlici olivnega olja, 2 žlici dijonske gorčice, sol, poprova mešanica Priprava: Meso operemo pod tekočo hladno vodo in ga zbrišemo do suhega. Nato ga natremo z mešanico soli in poprove mešanice. Pečico segrejemo na 180 °C. Panceto narežemo na zelo tanke rezine. V ponvi segrejemo olivno olje, na katerem meso po vseh straneh na hitro opečemo.Opečeno meso premažemo z gorčico, potem pa ga za 5 do 7 minut potisnemo v segreto pečico, da se gorčica zapeče. Pečeno meso vzamemo iz pečice. Pokrijemo ga z alu folijo in pustimo stati 5 minut. Hruško razpolovimo, razpeškamo in narežemo na tanke krhije. Te pokapljamo z limoninim sokom in na hitro opečemo na malo olja. Tanko narezano panceto v suhi ponvi hrustljavo opečemo. Toplo meso narežemo na tanke rezine. Priložimo narezano meso ter dodamo opečeno hruško in panceto ter orehe. Srna s hruškami, orehi in brusnično omako je posrečena kombinacija številnih sestavin. Brusnice (največkrat kot marmelada ali kompot) so skoraj nepogrešljiv dodatek k divjačini; priporočljivo jih je dodati tudi omaki, v kateri dušimo meso (npr. govedino) »po divjačinsko«. Topla brusnična omaka se čudovito poda k vsem vrstam pečenk, čeprav ta kombinacija v naših krajih ni posebno znana. Cimetove paličice Sestavine: 200 g pšenične bele moke, 150 g lešnikov, 250 g sladkorja, 3 jajca, I čajna žlička cimeta, 30 g masla Priprava: V posodo stresemo moko, dodamo sesekljane lešnike, sladkor, jajca, cimet in maslo. Vse skupaj zgnetemo v gladko testo. Testo razvaljamo in položimo na pekač, ki smo ga namazali z maslom. Za 30 minut ga damo na hladno. Pečemo ga 20 min na 200 °C. Priprava glazure: V posodi zmešamo sladkor in sok I in pol limone. Segrejemo in prelijemo po pečenem testu. Ko se glazura strdi in ohladi, testo narežemo na paličice. Rožičeva potica Marsikdo ne pozna rožičeve moke, a je nadvse uporabna in bolj zdrava od bele, rafinirane. Včasih je bila bolj priljubljena, saj so si jo lahko privoščili tudi v revnejših gospodinjstvih. Rožičeva moka je tako dobila status hrane revežev, o čemer je pisal že rimski pesnik Horacij. Iz dolgih strokov rožiča meljejo moko, stroke pa lahko uživate tudi presne. Zrel strok bo temno rjav, brez zelenih lis in izjemno sladek. Sestavine: Testo: 600 g moke, 40 g kvasa, I jajce, 2 rumenjaka, 50 g masla, 50 g sladkorja, 250 ml mleka, drobtine, limonina lupina, ščepec soli Rožičev nadev: 1/2 kg rožičev, mleko, 1/2 kg medu, limonina lupina, klinčki, cimet, 1/2 kg drobno narezanih fig, 14 dag sladkorja Priprava: Moko stresemo v skledo, jo pokrijemo in postavimo na toplo. Medtem zdrobimo kvas, mu prilijemo dve žlici mlačnega mleka, dodamo dve žlici moke in žličko sladkorja. Zmešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem penasto zmešamo maslo, dve jajci in sladkor. Mleko rahlo pogrejemo in ko je mlačno, ga osolimo in mu dodamo nastrgano limonino lupino ter penasto umešana jajca s sladkorjem in maslom. Iz pogrete moke, vzhajanega kvasa in mlečne mešanice zamesimo ne pregosto testo in ga stepamo tako dolgo, da se loči od sklede in kuhalnice. Pokrijemo ga s prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja. Za nadev rožiče kuhamo v mleku in jim dodamo med, nastrgano limonino lupino, klinčke, cimet, fige in sladkor. Vre naj 5 minut, nato odstavimo. Počakamo, da se vse skupaj ohladi. Ko testo toliko naraste, da se njegov obseg podvoji, ga razvaljamo za prst na debelo. Namažemo ga z nadevom, tesno zvijemo v zvitek in položimo v po-maščen in z drobtinami potresen model. Postavimo ga na toplo, da še enkrat vzhaja. Potem potico premažemo s stepenim jajcem in postavimo v ogreto pečico. Pečemo jo približno uro. Ko je pečena, jo takoj zvrnemo iz modela, da ne postane vlažna in da skorja ne odstopi. KLASJE | Ivančna Gorica, december 2009 Po čem pa pri vas diši v božičnem času? Domači tatarski biftek Sestavine: 1/2 kg govejega fileja, 2 žlički soli, I žlička popra, I žlička rdeče sladke paprike, ščep kumine, I žlička sesekljanega peteršilja, I šalotka. I res majhna čebula, 3 kom. file sardine (iz konzerve), ! žlička kaper, I žlička gorčice, 2 stroka česna, I pekoči feferon, 2 kisli kumarici, I rumenjak, 2 žlički majoneze, 2 žlički masla Priprava: Goveji file drobno zmeljemo na stroj ali pa naj ga zmeljejo 2- do 3-krat na fino v mesnici. Posebej damo v multipraktik vse ostale sestavine, ki jih še prej malce nasekljamo z nožem, potem pa še v multipraktiku. Za tem počasi dodajamo mleto meso in počasi gnetemo, da se enakomerno premeša. Iz multipraktika damo biftek v skledo in še enkrat dobro premešamo z rokami. Za vsaj eno uro ga damo hladit v hladilnik, preden postrežemo. Posebej opečemo toast, ga premažemo z maslom in nato z biftekom. Najboljši biftek za silvestrovo bomo naredili sami, doma. Aromatična topla pijača Za ljubitelje toplih aromatičnih zimskih pijač Sestavine: 700 ml vode, 10 suhih sliv, 4 suha jabolka, 4 suhe marelice, 70 g svetlih rozin, 70 g temnih rozin, 80 g kandiranega ananasa, 30 g kandirane pomarančne lupinice, 750 ml porta, 3 cimetove paličice, 2 žlički klinčkov, 50 g mandeljnov, 100 g rjavega sladkorja, I vanilijev sladkor Priprava: V večji posodi zmešajte vodo in posušeno sadje. Premešajte, pokrijte in pustite stati okrog eno uro. Dodajte port, cimet, klinčke, mandeljne, sladkor in vanilijev sladkor. Kuhajte 5 do 10 minut. Ohladite in precedite. Napitek postrezite v primernih kozarcih. Vanje razporedite tudi kuhano sadje. Svinjska ribica s suhimi slivami v mrežici na rdečem zelju Sestavine: 2 srednji svinjski ribici, pol zavitka suhih sliv, I svinjska mrežica, 4 klinčki, sveži rožmarin, 1/2 limone, I korenček, ci-metova skorja. Priprava: Svinjske ribice ločimo od kožic, na sredini ribic naredimo vdolbino in vanjo nadevamo suhe slive, namočene v raztepe-nem jajcu. V mrežico zavijemo z začimbami vred nadevani ribici. Prelijemo jih z vrelo maščobo in jo za krajši čas postavimo v vročo pečico. Pečeno narežemo, jo damo na ogrete krožnike, obložimo pa jih z mlinci in rdečim zeljem. Kuhane mlince prelijemo z zaseko. Zalivale 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE 3 3 Nikoli nisi klonila pod težo bremen, rekla si, da vse ima svoj namen, da nič ni res težko, dokazovala si nam dan za dnem. Tvoja vztrajnost in pogum, tudi ko drugače reče razum, sta nam včeraj in danes vodilo, veliko nas bo to s seboj nosilo. Dala si nam največ, kar si lahko, pustila, da si sami svojo pot izberemo. V naših srcih vedno tvoj plamen gori, v naših srcih vedno živela boš ti. ZAHVALA Malo pred njenim 87. rojstnim dnem smo se morali posloviti od naše drage mame, babice in prababice ROZALIJE PERKO Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Hvala delavcem DSO Grosuplje, ki ste tako lepo skrbeli zanjo in ji pomagali premagovati ovire, ki ji jih je postavilo življenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala moškemu pevskemu zboru iz Ambrusa za čutno odpete žalostinke, gospodu župniku Urošu Svarcu za lep pogrebni obred in sv. mašo ter Perparjevim za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Sinovi Tone, Jože in Janez z družinami Ločitev od dragih težko nas zadene, je težja še bolj, kadar smrt nam jih vzame. Učitelj, življenje, nas bridko uči: »Brez solz in trpljenja nihče ne živi!« A vendar se vredno nazaj je ozreti, življenje je vredno bilo preživeti. Odhoda najdražjih ni moč preboleti in v sebi resnici ne da se verjeti. Celo ko resnica na dlani leži, jo ves čas zanikamo, ker nas boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in stare mame ANE KOZINC iz Krške vasi 9, Krka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, krajanom za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete mase in cerkev. Zahvaljujemo se osebju DSO Grosuplje za skrbno in čutečo nego v času njene bolezni. Iskrena hvala župniku g. Marku Burgerju za obiske na domu, molitve in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za čuteče zapete pesmi ob njenem slovesu. Zahvaljujemo se govornici društva upokojencev in g. Miru Svetinu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala gasilcem PGD Krka in sosednjih gasilskih društev, predstavnikom KS in drugih društev, ki ste jo častno pospremili na njeni poti slovesa, trobentaču za Tišino ter pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni življenjski poti, ji poklonili čas, nasmeh, toplo besedo, ji tako ali drugače polepšali njen vsakdan in jo v tako velikem številu spremljali tudi na njeni poti slovesa. Žalujoči vsi njeni Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, ostale so sledi povsod, sad dela tvojih pridnih rok ZAHVALA V 76. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil ANTON CEGLAR po domače Ruštov ata iz Gorenjega Brezovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, za cerkev, sveče in cvetje ter molili na domu. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Ivančna Gorica ter osebnemu zdravniku g. dr. Janezu Zupančiču, ki so skrbeli za njegovo zdravje. Zahvaljujemo se gospodu župniku g. Boštjanu Modicu za lep pogrebni obred, ganljive besede ob slovesu ter obiske na domu. Zahvala tudi gospodu župniku g. Jožetu Kastelicu za prisotnost na pogrebu in molitve. Hvala tudi govornikoma g. Pavlu Grozniku in ge. Vidi Dremelj za ganljive besede ob slovesu. Hvala cerkvenim pevcem in pevcem s Police za lepo zapete pesmi. Hvala tudi pogrebnikom - vaščanom za lepo pogrebno slovo. Se enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči žena Antonija in sin Matija z družino Življenje celo si garal. Skromen in trpeč za vedno si odšel. Clej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je resnično dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Ostali so spomini nate, oči, sledi tvojih pridnih rok povsod, bolečina: za teboj velika je praznina. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, pogrešamo te, med nami si... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in ata ALOJZA KASTEUCA reševalca v pokoju z Muljave 8 b Najlepše se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku Tonetu Pahuljetu in gospodu župniku Marku Burgerju, Gasilskemu društvu Muljava, sodelujočim članom Gasilskega društva Hrastov Dol in Krka ter pogrebnemu zavodu Perpar za lepo pogrebno svečanost. Hvala pevcem za ganljivo zapete pesmi. Za iskrene besede slovesa najlepša hvala govornikom: Milanu Bregarju, Igorju Adamiču in Alojzu Sraju. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom ter vsem drugim, ki ste nam stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Z ljubeznijo - vsi domači Je deklica zala na svet prijokala, ljubezen odkrila in se je hitro nauži/a. Zdaj večje tu ni, med angelci spi. Skupaj z njimi dol nas gleda, s pišem vetra lica boža, s sončnim žarkom solze naše briše in s spominom lepim nasmeh nam riše. ZAHVALA Zaspala je najina deklica JERCA HROVAT iz Ambrusa Iskreno se zahvaljujeva vsem dobrim ljudem okoli naju za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Lepa hvala domačim pevcem, Moniki za čudovito glasbo, pogrebnemu zavodu Perpar in še posebno gospodu župniku za tople besede. Hvala vsem, ki Vam ni vseeno in ki ste in nama še vedno stojite ob strani. Ne želiva pozabiti, želiva le lep spomin ohraniti. Mamica in očka ZAHVALA BOGDAN TRSTENJAK Ko morava sprejeti, da očita ni več, nama ni lahko. Zato se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem, sodelavcem in znancem zahvaljujeva za vse dobro, kar ste storili za naju in za Bogdana. Hvala. Vid in Vlasta Zabučale gore, zašumeli lesi, oj, mladost ti moja, kam odšla si, kje si? ZAHVALA Poslovil se je naš dragi mož, ati in ata ALOJZIJ HOČEVAR po domače Krančanov Lojz iz Potoka pri Muljavi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsak obisk in spodbudno besedo v času njegove bolezni. Hvala zdravnici Tonji Gomzi Hrabar in drugemu osebju ZD Ivančna Gorica. Hvala vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, tolažil-nimi besedami, z molitvijo, darovanim cvetjem, svečami, drugimi darovi in raznovrstno pomočjo pomagali v težkih trenutkih slovesa. Posebno se zahvaljujemo župnikoma g. Tonetu in g. Marku za vso tolažbo, molitev na domu, za vse lepe misli na poslovilnem obredu. Zahvaljujemo se gasilcem PGD Muljava, obema govornikoma, vsem pevcem, organistu, pogrebnemu zavodu Perpar in vsem drugim, ki ste s svojo prisotnostjo na pogrebni svečanosti počastili njegov spomin. Vsi njegovi Hvala ti za dragoceni čas, ki preživeli smo ga s teboj. Delo tvojih rok za vedno bo okoli nas, ti pa delček nas odnesel si s seboj. ZAHVALA V 79. letu starosti je v večnost odšel dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat FRANC CELESTIN KASTELIC po domače Ihanov Franci iz Šentvida Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste molili zanj, ki ste ga prišli pokropit, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Lovski družini Šentvid, lovski godbi in vsem članom zelene bratovščine, ki ste mu ob slovesu izkazali lovsko čast. Hvala gospodu župniku Grebencu, pevcem, govorcem iz vrst lovcev, društva upokojencev in njegove rojstne podružnice Dob. Predvsem pa hvala vsem, ki ste cenili njegovo dobroto, delo in ste ga imeli radi. Upamo, da ga boste skupaj z nami ohranili v svojih srcih in spominu. Žalujoči vsi njegovi Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Sto/ prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti. ZAHVALA V 50. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, sin in brat JOŽEF SELAN (22. 2. 1959-31.8. 2009) iz Šentpavla 17 Iz dna srca se zahvaljujem bratu Jožetu z družino, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za maše in cerkev in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga kropili, molili zanj in ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Lepa hvala gospodu Petku za molitve, gospodu župniku Grebencu za pogrebni obred, gospodu Petku in gospodu Plutu za somaševanje in poslovilne besede. Najlepša hvala PGD Dob za poslovilni govor, trobentaču za zaigrano Tišino, pevcem za zapete žalostinke in pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Joži, hčerki Urša in Karmen, mama Marija, sestra Marinka z družino ter drugo sorodstvo Pet let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN ■NOVO: VZDRŽEVANJE VRTOV IN POKOPALIŠČ NOVI NAGROBNI SPOMENIKI KLESANJE IN OBNOVA ČRK STANKO PERPAR, Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 www.kamles.si __-■■-. ■-■_________ V tihi bolečini ostaja spomin na 7. december 2004, ko je prenehalo biti tvoje plemenito srce, dragi mož, atek, dedek, pradedek in tast JOŽE TRNOVŠEK iz Podboršta 9, Šentvid pri Stični Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite od njegovem grobu in mu prižgete svečo. Zelo te pogrešamo: žena Rezka, hčerke Vera, Joži, Olga in Marija, sinova Ivan in Milan z družinami Kratkočasnik XRAlXOCASNiK AVTOR MARKO BOKALIČ STROJNI ELEMENT, KI SE PRI AVTOMOBILU UPRAVLJA Z LEVO NOGO ALENKA TETIČ-KOVIČ PREDNIKI MADŽAROV DELOVA PRILOGA JB TORKIH MOČNO POŽELENJE RAZMNOŽEVALNA TVORBA PLOD VINSKE TRTE RAZDALJA, KI JO DOSEŽE STREL SMUČAR. CENTER NA POHORJU REZEK PASJI GLAS TELOVADEC ŠTUKEU VODITELJICA TV DNEVNIKA (MANICA) IZRAELSKI PARLAMENT NIZKA OKRASNA RASTLINA Z DROBN. CVETI PODALJŠEK OJESA PETER ČEFERIN PISEC POVESTI JARA GOSPODA (JANKO) TRNATO DREVO Z BEUMI CVETI LIVADA SRBSKO MOŠKO IME NAJVEČJA NA VZHOD TEKOČA ŠPANSKA REKA BARIJEV MINERAL, TEŽEC PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE VIŠINA GLADINE SLIVOV NASAD STAR IZRAZ ZA ILOVICO HRV. OTOK PO KRALJU DAREJU IMENOVAN ZLATNIK ZAPOREDNI ČRKI OKONČINA SOVJI SAMEC NEKDANJI MARIBOR. ŠPORTNI NOVINAR (FRANČEK) IME DVEH VASI NA GORIČKEM ŽITARICA ZA NAŠE NARODNE JEDI PLAZEČ SE OTROK, KI ŠE NE HODI VITAL AHAČIČ PREBIVALKA LAZ ZNAK ZA ELEMENT RADIJ BEDARIJA, TRAPARDA ZNAK ZA SKANDU NASTAJA-NJE RJE NOVOLETNO OKRASNO DREVO BASKOVSKA ORGA-NIZACUA SVETLOBA OD SVETILA MESO Z GLAVE ŽIVALI GORA V KARAVANKAH S POTOČKO ZUALKO LADJA ARGO-NAVTOV NEKDANJI NIZOZ. TENISAČ (TOM) IME DVEH PRITOKOV RENA, IZ AVSTRIJE IN FRANCIJE BALETNIK OTRIN MLAJŠI NOVINAR ŽERDIN RIMSKI POZDRAV EDVARD KOCBEK RIMSKA 4 TV NOVI- TV VODI-NARKA TEUICA AŠČIČ ŽNIDARŠIČ GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKALIČ Lahka križanka s pesniško začimbo Kaj je naša naloga? Rešiti križanko in v osenčenem navpičnem stolpcu prebrati geslo. Le-to se nanaša na obliko brade (bradice) pri moških, ki spominja na neko domačo žival. Imenovanje je bilo nekoč zelo razširjeno, danes pa ga slišimo bolj poredko. Tovrstno'kosmato lepoto pogosto vidimo pri peklenščkih (par-keljnlh). Če bi se kaj zalomilo, je tu še pesem pomočnica. Vodoravno: I. kokošji glas, 2. posledica mraza na rastlinah, 3. prenehanje spomina, 4. vzklik v puntarski pesmi (... za staro pravdo zdaj bo drajna ...), 5. pastirsko glasbilo, 6. ljudski izraz za neokusno (smešno) obnašanje, 7. alkoholna pijača iz koščičastega sadja, 8. okrašen, 9. eksperimenti. O O Z B P B H J H E O v S C F A J S A K C K Pesem pomočnica Moški svet obliko išče za obrazno si strnišče. Enim je košata brada vrh lepote in naslada. DrugI spet imajo radi, da so stalno golobradi. Najdemo pa tudi take, ki puste le nekaj dlake. Te tako si urede, kot živali »me ke ke«. K V I 1. Miklavž je slovenska inačica za: a) Nikodema b) Nikolaja c) Nikiforja 2. Koliko seskov ima koza? 3. Za kaj se v našem bajeslovju uporablja metla? a) za pometanje b) za dvoboj c) za prevoz 4. Dokončajte pregovor: »Noč ima svojo... « 5. Od kod ime Muljava? a) po vodnih nanosih b) po tamkajšnji mulariji c) po nekdanji reji mul 6. Poiščite najmanjšo mero: a) ščepec b) prgišče c) zagrabek 7. Iz črk t, r in i lahko sestavimo Rešitve poiščite nekje v okolici! tri besede. Zapišite tisto, ki je najmanj ugledna. 8. Med naštetimi literati označi tistega, ki ni Josip. a) Stritar b) Tavčar c) Jurčič 9. S kom so klopi biološko sorodni? a) z žuželkami b) s pajki c) s pijavkami 10. Kaj je na podobi? 5. Oče: »Pozno je že, spat bo treba. Prav bi bilo, da bi se tudi Metkin fant že poslovil.« Mama: »Pusti ju še malo skupaj. Spomni se, kaj sva počela midva, ko sva bila mlada.« Oče: »O hudiča, na to sem pa čisto pozabil. Takoj ga bom spodil!« 6. Marička bi zelo rada dobila sestrico, zato je stalno nad mamo. »Bi bil ^ lahko tudi bratec?« ob neki priliki vpraša mama. »No prav, kar bo prej,« se Sales, uicb ievdalaMančka- Vajenec: »Mojster, boste tej ženski naredili ribiške škornje?« Mojster: »Cepec, kako moreš priti do tako neumne misli?« Vajenec: »Ker ste ji jemali mero tako visoko nad koleni!« — ka(uyt/ kaeetes 1. Tone je znancu postavil naslednjo uganko: »Midva z ženo sva skupaj stara osemdeset let. Kaj misliš, koliko let odpade na ženo in koliko name?« »Če je tako, kot slišim o razmerah v vaši hiši, bi rekel, da ženi pripada osmica, tebi pa ničla,« se namuzne znanec. 2. Človek pride k psihiatru in mu takoj na začetku razloži: »Veste, saj ne prihajam zase, težave ima moj brat. Domišlja si, da je pomaranča.« »Kje pa je sedaj tvoj brat?« vpraša zdravnik. »Imam ga tule v žepu.« 3. Dolfe: »Lojz, ne boš verjel. Moja žena je na obletnico poroke povabila na dom vse nekdanje ljubčke in zaročence.« Lojz: »To je moralo biti mučno vzdušje!« Dolfe: »Kje pa; še nikoli nisem videl toliko srečnih obrazov!« 4. »Nace, si vesel, ko si končno dovršil šolanje?« vpraša oče. »Vesel, vesel. Toda to ni nič proti veselju mojih profesorjev,« odkritosrčno prizna Nace. cU^ai/Jza/ šasIfAAfJzci': Zakaj so v tej številki šale nekoliko bolj kosmate kot običajno? Odgovor: Zima prihaja, ljudje božji, zima - zebe. P3DCCCaXÖJ5^ - Kako, da je tale na gnoju tako domišljav? Trdi, da je njegova prababica znesla Kolumbovo jajce. SiVfl. stran 2009 december, Ivančna Gorica | KLASJE Marija Strniša Moja rojstna vas Podbukovje - nadaljevanje Skoraj od vsake domačije je bila speljana stezica, ki se je nad borštom združila v skupno pot proti Siškemu vrhu. Tam so bile senožeti, na katerih smo preživeli veliko časa. Spomladi smo jih čistili, okrog grmad grabili listje, obse-kavali nadležne veje, da se je lahko kosilo. Travnikov v naši vasi nI bilo veliko, ker so se gladke ravnice brez kamenja večinoma orale. Zato je bilo največ ko- šnje v senožetih. Šiški vrh je dobil ime po hrastovih ši-škah, ki jih je bilo vse polno. To je čudovit hrib. Z njega je lep razgled po velikem delu Dolenjske. Vidi se Stična, Prlmskovo, Zaplaz In naprej vse do Kuma. Lepo se je videlo tudi v smeri Žužemberka. Ob jasnem vremenu so se na severni strani srebrno bleščale Kamniške planine. Na tem hribu raste mešano drevje in grmičje, za slednje večinoma še Imen ne vem. Po senožetih Šiškega vrha zelo rade rastejo gobe. Joj, kolikokrat sem jih nabirala ondi. Moje rojstno Podbukovje je po videzu bolj revna in uboga vas, a je bilo v mojih očeh vendarle sila imenitno. V moji mladosti je imelo nekaj velikih kmetij, več manjših domačij in kar nekaj obrtnikov. Takoj na začetku vasi sta bila ob reki Krki mlin in žaga. Tam so mleli in žagali za potrebe cele vasi. V mlin so prinašali žito tudi iz bolj oddaljenih hribovskih naselij. Tam blizu je bila tudi vaška babica, ki je pomagala otrokom na svet, kajti tam naokoli otrok niso prinašale štorklje. Priplavali so kar po Krki, babica jih je pa lovila z grabljami in razna-šala po hišah. Zato so bile v naši vasi družine z velikim številom otrok. V vasi sta delali dve šivilji, krojač, mizar, dva čevljarja In kovač. Imeli smo tudi dva krovca, ki sta pokrivala in krpala slamnate strehe. Tu je bil še oglar. Ta je žgal oglje v predelih, kjer je bilo oteženo spravilo lesa. Tiste čase so oglje še veliko uporabljali, predvsem kovači in gospodinje, ko so likale perilo. Hiše so bile večinoma iz kamenja. Zidali so jih domači zidarji, ki smo jih prav tako imeli v vasi. Revnejše hiše niso bile zidane z apnom, temveč z ilovico. Zelo rada sem gledala, ko so pri neki hiši v vasi iz vrbovega šibja pletli košare, cekarje, jerbase, peharje in košare za otroke. Pod vasjo, tik ob Krki, smo imeli Imeniten Izvir, kamor smo hodili s škafi po voao~ln prat perilo in druge stvari. Po napeljavi vodovoda je studenec opustel. Na obisku v Ziljski Bistrici Člani društva prijateljev konj iz Višnje Gore so si v dvorani hotela Stara pošta, last Drumlovih, ogledali video posnetke o narodnih običajih, predvsem o štehvanju, in poslušali izvirne koroške pesmi. Tu je bilo tudi krajše predavanje koroškega Slovenca Janka Zwitra o razvoju konjereje. Zwiter je dober poznavalec konj na Koroškem in viden funkcionar konjerejskih združenj v deželnem in zveznem merilu. Zato so obiskovalci lahko iz prve roke zvedeli vse o naglem vzponu konjereje na Koroškem, ki že dobiva vzdevek Dežela konj (Pferdland). Ob takem vzdušju smo, sam ne vem kdaj, kar padli v Bistrico, pa ne v reko, temveč v vas s potujčenim imenom Feistritz (»fajstric«). Tu nas je pričakala in po slovensko prijazno pozdravila domačinka Pepca Drumlova, ki nas je potem vodila po bližnji okolici. Pepca ima v družabništvu z možem Ludwigom (po naše bi rekli Ludvikom) v vasi manjši hotel, ki je bil poslej naše središče in izhodišče za vse, kar smo počeli ta dan - od privezovanja naših duš z dobrim prigrizkom in oblizkom, do zaključne vožnje po nekdanjem slovenskem ozemlju v ziljski dolini, kamor nas je peljal naš gostitelj dr. Ludwik Drumel. Bilo bi preveč, če bi opisoval vse, kar smo prijetnega in zanimivega doživeli ta dan. S pomočjo podob z nekaj besedišča bom predstavil le pomembnejše vtise in doživetja v sončnem enaindvajsetem dnevu letošnjega novembra. Dodal bi le še besede gospoda Pavla, našega glavnega vodiča, ki je ob slovesu v Višnji Gori dejal: »Mislim, da smo v veliki meri izpolnili naša pričakovanja in naše poslanstvo.« Globoko sem mu prikimal in si mislil, da bi bilo lepo, če bi večkrat obiskali naše stiskane rojake na Koroškem in drugod v zamejstvu. Leopold Sever Iz zakladnice naših domov prečno Novo lete! Tu je seveda tudi decembrska narodopisna prepoznavka. Kaj neki bi to bilo? Stara »novica« Zdravljenje raka s fulguracijo »V Marzelju je začel zdravnik Keating-Hart zdraviti raka na nov način, ki vzbuja splošno pozornost. Par let se je poskušalo to bolezen zdraviti z Roentgen-žarki. A Keating z uspehi ni bil zadovoljen in je rane začel zdraviti z električnim ognjem (fulguracijo). Ker Keating zdravi le z lučjo in ognjem, dogovoril se je z zdravnikom kirurgom, da delata skupno, da on s fulguracijo krasto omeči, potem jo kirurg z nožem ali ostro žlico odstrani in povrhu rano še enkrat obdela z električnimi iskrami. Ker bi električne iskre rano sicer vžgale, na- pravil je Keating aparat, ki pred ogenj piha plin ogljikove kisline. Ta plin iskre tako shladi, da ne žgejo več, da pa po njih omeči rana. Zdravljenje je sicer zelo bolestno, a ko je ful-guracija končana, bolečine takoj popolnoma prenehajo. Prva fulguracija traja kvečjemu 10 minut, druga pa 45 minut, primerno velikosti rane. Tako se da zdraviti seveda le rak, ki je na površju života, v obrazu, na prsih itd. Zdravniki pa upajo, da se bo v bodoče našla pot, da se s tem ognjem pride tudi do notranjih rak-ran.« Koledar Mohorjeve družbe za leto 1910. Del popotnikov na Cerkvenem hribu v Bistrici. V ozadju je znameniti Dobrač, gora, ki se je v poznem srednjem veku podrla in pod seboj pokopala več slovenskih vasi. Kraj, kjer se je hribina odtrgala, je po sedmih stoletjih še vedno viden. t Bistriški župnik Stanko Trap je eden redkih dušnih pastirjev, ki na avstrijskem Koro-i SlfB j® škem oznanjajo božjo besedo v slovenskem jeziku. Z njo oskrbuje še druge župnije v ^^^^ ■« okolici. Tudi zategadelj dobremu župniku :JBfS; še posebej želimo zdravja in moči. Bati se Ha Jjg' ■ je namreč, da bo z njim za vselej utihnila naša beseda v tamkajšnjih cerkvah. Nam na ljubo je požiral v našem občinskem po-krivalu. K župniku in v cerkev nas je peljala W. M prijetna dopoldanska spremljevalka Pepca Druml. Pa smo spet tu, to se pravi v božič-no-novoletnem času, ko zaključujemo še en krog našega domoljubnega dela. Deset najbolj pridnih pomočnic in pomočnikov bom spet obiskal na domu in obdaroval s simboličnim darilom, se priporočil za naprej in voščil vse najboljše za praznične dni in v prihajajočem letu. Čeprav ste doma v najrazličnejših koncih naše dokaj obsežne občine, bom z veseljem odšel na dolgo obhodno pot. Za prvo silo pa vam poklanjam tole, skoraj sto let staro ročno naslikano voščilnico. Hvala za sodelovanje! Bog! Stari časi - stari špasi (Cému so se smejali pred 100 leti) Vestni policaji Gospod Valentin je pogrešil svojo zlato uro in vse iskanje je bilo zaman. Končno je stopil na policijo in prijavil tatvino. Toda naslednje jutro je pogrešano uro našel v žepu nekega telovnika. Seveda je brž odhitel na policijsko postajo. Tam pa mu je komandir že prihitel nasproti in mu ves vesel povedal: »Gospod Valentin, problem je rešen - tat je že za rešetkami!« Stvar je preprosta Mlado mamico so vprašali, kako razlikuje povsem enaka dvojčka. »Čisto lahko,« odgovori mamica, »eden je Tine, drugi pa Tone!« fl tik , if3r I i'i K\; »V soboto gremo z Društvom ljubiteljev konj na Koroško, v dolino reke Žile,« se mi je kak teden pred dogodkom pohvalil prijatelj Pavel iz višnjanskega mesta. Na Koroško, kjer v odmaknjenih kotičkih še živi (na žalost umirajoče) slovenstvo, me je vselej vleklo, pa sem sogovornika pri priči pobaral: »Kaj misliš, bi vzeli tudi mene s seboj?« »Ne morem obljubit, se bom pa zavzel,« je rekel prijatelj Pavle. In res se je; že čez nekaj dni sem dobil povabilo in 21. listopada sem ob sedmih zjutraj poln pričakovanja stopil v Višnji Gori na avtobus. Malo me je sicer skrbelo, kako bo med to srenjo, ker sem se spomnil na robustne konjske furmane iz mladih let, ki so preklinjali, da so se kar iskre delale. A je bil strah odveč; nasprotno - vso pot smo se imeli lepo in si bratsko delili dobro in hudo - slednjega pravzaprav ne, ker nam res ni bilo nič hudega. Med potjo nas je SpanovJurij z Dobrave nadvse zabaval z besedo in harmoniko, Pavel Višnje-gorski pa nas je v duhovitem slogu natančno informiral o vseh zanimivostih, predvsem pa o ob poti živečih Višnjanih. Teh je neki tolikanj, da bi bilo brez njih pol Slovenije prazne, nekako tako se mi je zdelo. Dvakrat čudno Upnik se je pisno dogovoril z dolžnikom, da bo takoj povrnil svoj dolg. Čez nekaj časa dolžnik dobi brzojavko: »Čudim se, da denarja ni in ni!« Kmalu zatem dobi brzojavko tudi upnik: »Bilo bi čudno, če bi denar dobili, saj ga še poslal nisem!« Hudič: »Krasno, gospod mlinar, krasno. Se malo, pa vas bom lahko vzel s seboj v pekel!« Mlinar: »Zakaj neki, gospod hudič, glejte, kako natrkane vreče dajem svojim strankam!« Hudič: »He, he; odkod pa je tvoj na-trkan trebušček?« KLASJE | Ivančna Gorica, december 2009 Severna stran [4- "SEVERNA!1 STRAN TI Kako je Nande Neži »njene stvari« zmešal Podlistek, L £0 Pod? sever' Tičnica na Vojskem Prijeten griček na podobi je Tičnica na Vojskem. Izboklina na vrhu je kupček kamenja - morda ostanek nekdanjega žrtvenika. Na dan prihajajo vedno nove potrditve o pravilnosti razlage o čaščenju ptic. Ondan sem na TV gledal oddajo, v kateri so pokazali črno ptico z imenom noso-rožec, ki ga nekatera afriška plemena še danes častijo kot prenašalca duš umrlih. podal na Idrijsko in tam z enim zamahom odkril kar tri griče s tem imenom. Med vsemi tremi duhovnimi griči sem se najbolj razveselil Tičnice na Vojskem. Začelo se je tako kot običajno. Najprej lepo število ljudi v tem kraju ni še nikoli slišalo za vzpetino z imenom Tičnica. Potem pa sem naletel na moža, ki je pred hišo popravljal motor in mi šel brez zadrege pokazat gri- ček, ki nosi tako ime. Človek kajpak ni vedel ničesar o izvoru imena in o poslanstvu grička s skrivnostnim imenom. Za razliko od večine drugih tičnic me je vojskarska Tičnica presenetila s kupom kamenja, molečem iz zemlje. To bi utegnil biti ostanek nekdanjega oltarja (žrtvenika), kamor naj bi naravoverci svoj čas polagali darove za odrešitev duš pokojnih. Na vprašanje mi je spremljevalec zatrdil, da je to kamenje ondi, kar pomni, in da ne ve, kako je zašlo tja. Verjetno je tu zaradi zakotja naravo-versko čaščenje tic segalo še dolgo v krščanski čas. Zemeljska znamenja v okolici kažejo, da je moralo biti ondi nekoč tudi gradišče s pripadajočimi pritiklinami. Žal čas ni dopuščal natančnejše poizvedbe in raziskave. LS „K v £n KCERVO xW'ul! iwwoütMi CXXXIII. rekord Radio, velik kot nočna omara Na Vojskem imajo še eno znamenje iz davnega naravoverja - ptico (petelina) na cerkvenem zvoniku. Vendar smemo verjeti, da se graditelji zvonika te povezanosti niso zavedali. Kožarjev Feliks je imel povprečne zmožnostmi, le v nečem je druge krepko prekašal; imel je nenavadno lep, predvsem pa močan glas. Kadar je zapel, ga je vse poslušalo, ob njegovem vriskanju pa so kozarci na mizi kar poskakovali. »Fele, iz tebe bo še kaj,« so mu govorili ljudje. Se posebej ga je prevzelo, ko so mu zatrjevali, da bi si s svojim petjem lahko lepe de-narce služil. In res se je začelo. »V nedeljo, ko bomo imeli proščenje, pridi v gostilno, nas boš zabaval. Bomo že kaj zbrali, da te bomo poplačali,« so mu rekli vaščani nekaj dni pred že-gnanjsko nedeljo. Feliks je bil vesel povabila in obljubljenega plačila, zato doma ni mogel biti tiho: »Mati, v mojem žepu bo cin-gljalo - so mi plačilo obljubili, če bom v nedeljo kaj zapel v gostilni,« se je pohvalil! V nedeljo po maši, na god farnega patrona, je bilo v gostilni pri cerkvi nadvse živahno. Razpoloženi in glasni gostje so se kajpak obrnili tudi na Kožarjevega fanta: »Fele, vreži eno, da se bo vse streslo!« Fant si ni pustil dvakrat reči. Globoko je zajel sapo in zavriskal, da je vse obstalo. Tedaj pa se je zaslišalo »treeeessk«. Veliko gostilniško ogledalo je padlo s stene in se razbilo na sto koščkov, da je vse žvenketalo po gostilni. Oštir pa pokonci: »Fele, ti si ga sklatil, plačal ga boš, pa amen,« je vpil, kajti lepo ogledalo je bilo ponos njegove gostilne. Feliks se je branil, češ, da je bilo ogledalo zagotovo slabo pritrjeno in okvir razlepljen. A ni nič pomagalo. Jezen je zapustil gostilno in odšel domov. Doma so ga mati pri priči pobarali: »Fele, je kaj žvenketalo v tvojem žepu?« »V žepu ne, pač pa na podu. Oštirjevo ogledalo sem sklatil, pa sem ga moral plačati,« je kislo odgovoril. »Posodite mi nekaj denarja, mi ga je zmanjkalo, bom že vrnil, ko bom mogel!« Po tem Feliks ni več pel in vriskal v zaprtih prostorih; saj veste tisto: »Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi!« LS Narava pospešeno išče nove oblike Radio se je začel v naših krajih uveljavljati v prvi polovici preteklega stoletja. Sprva so prevladovali radijski detektorji s slušalkami in elektronski radiji na baterije. Slednji so bili večinoma okorni leseni zaboji, ki so oddajali bolj ali manj hreščeče glasove. Posebej orjaški radio iz starejšega časa ima v posesti zbiralec narodnega blaga Stane Rus iz Artiže vasi. Njegova radijska »kišta« meri skoraj meter v višino in ne dosti manj v širino. O njegovi preteklosti ni dosti znanega. Po napisu sodeč je bil narejen v Angliji ali v Ameriki v letih pred zadnjo svetovno vojno. Znano je, da je po vojni informiral in razveseljeval poslušalce po gostilnah na šentviškem koncu in prišel končno v Stanetovo posest. Delovanje se je uravnavalo z dvema gumboma, zato so taki glasbi rekli »muska na dva knofa«, za razliko od harmonike, ki je bila z gumbi neprimerno bogatejša. Lastnik doslej še ni utegnil preizkusiti, če aparat deluje. Ko se bo to zgodilo, bo sporočil, da nas ne bi predolgo mučila radovednost. Mi mu seveda že brez tega podeljujemo naslov Klasjevega rekorderja in ga s tem umeščamo v zbor nesmrtnikov. Evviva! LS Če hočemo prepoznati in razumeti našo davno preteklost, ni dovolj raziskati ozemlja naše občine in njenega obrobja, temveč se je treba podati v širši slovenski svet. Med doslej zamolčane priče naše narodne davnine sodijo tudi tičnice, duhovna središča prednamcev iz časa gradiščarjev, to je v starejši železni dobi pred dvema in pol tisočletja. V želji po odkrivanju neznanega sem se letošnje poletje Pod tem naslovom smo že večkrat objavili zanimive pojave v živi naravi in sproti ugotavljali, da do nedavna nismo tako pogosto videvali takih stvari. Tokrat vam predstavljamo vejico vinske trte z listom in grozdnim soplodjem. Stvar ne bi bila nič posebnega, če ne bi bil na grozdu večji del jagod moder, manjši skupek le-teh pa rumen. V obeh primerih gre za popolnoma zrele jagode in ne za kakšne zapoznele zelenike. Tudi ta pojav smemo pripisati večjim spremembam v okolju, na katere organizmi reagirajo z modifikacijskimi in mutacijskimi različki. Zanimivost je v vinogradu Mirka Podržaja opazila Marija Kamin in nam jo prijazno posredovala. Marija pol v šali pol zares pripominja, daje to verjetno nova sorta vinske trte, ki bo dajala cviček; le-ta je namreč iz belega in rdečega grozdja. Za sporočilo se ji lepo zahvaljujemo. LS Naprava je bila najverjetneje narejene nekje na Angleškem ali čez veliko lužo r AKTUALNO O SPAII DOLINI IN LOČEVANJU ODPADKOV V naslednjih mesecih bodo potekale intenzivne aktivnosti okoli iskanja rešitev odlaganja odpadkov. Za nami je namreč 15. julij, dan, ko je veliki večini slovenskih odlagališč potekla veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj. Tudi Centru za ravnanje z odpadki Špaja dolina. Kako naprej in predvsem kje, so vprašanja, s katerimi si belimo glave izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki, lokalne skupnosti, resorna ministrstva in celo Vlada Republike Slovenije. Odpadki pa nastajajo in bodo nastajali tudi v prihodnje. Nobenega dvoma ni, da bomo do pridobitve predpisanih objektov za mehansko in biološko obdelavo odpadkov (MBO), nepredelane odpadke še naprej odlagali na odlagališču v Špaji dolini. To nam omogočajo sodobna izvedba odlagalnega polja, okoljska varnost in nezapolnjene zmogljivosti. Kljub temu so aktivnosti prilagoditve predpisom po zmanjšanju količin odlaganja biorazgradljivih odpadkov v polnem teku. Ministrstvo za okolje in ¡¡irostor (MOP) je uveljavilo spremembe Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, s katerimi je omogočilo legalnost obratovanja tistih odlagališč, ki so v postopku prilagoditve pridobili okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje do 15.7.2009, oziroma so v »Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov« (OP BI00), opredeljeni kot centri I ali II reda, ki bodo obratovali tudi v prihodnje. Ker med slednje sodi tudi odlagališče v Špaji dolini, je ve- lika veijetnost, da bo dovoljenje pridobljeno. Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja je že nekaj mesecev vložena na Agenciji Republike Slovenije za okolje. OP BI00, kije bil s sklepom vlade 22. 4. 2004 sprejet in izdelan za obdobje štirih let, to je do konca leta 2008, in noveliran 27. 3. 2008 za obdobje do leta 2012, določa, da se zaradi zapolnjenosti ali neizpolnjevanja tehničnih ali drugih zahtev ali zaradi vključevanja v regijski koncept ravnanja z odpadki do konca leta 2008 zapre 9 delujočih odlagališč. Najkasneje do 15. 7. 2009 se zaradi poteka-veljav-nosti okoljevarstvenega dovoljenja (0VD), zapolnjenosti zmogljivosti odlagališča, ume-ščenosti na kraško zemljišče ali zaradi neekonomičnega poslovanjazapre še naslednjih 21-ih delujočih odlagališč. Tako naj bi po 16. 7. 2009 v okviru regijskega koncepta ravnanja z odpadki obratovalo le 10 regijskih centrov prvega reda in 5 centrov drugega reda. Po OP BI00 je odlagališče v Špaji dolini opredeljeno kot regijski center II. reda s prispevnim območjem 65.000 prebivalcev za območje ožje jugozahodne regije, kamor poleg lastnic občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje sodijo tudi občine pristopnice Kostel, Kočevje, Loški potok, Ribnica in Sodražica. Odlagališči Mala Gora v občini Ribnica in Mozelj v občini Kočevje sta po 15.7.2009 opredeljeni za prenehanje obratovanja in zaprtje po predpisanem postopku. Posebna pozornost je v operativnem planu namenjena objektom za odlaganje odpadkov in objektom za obdelavo odpadkov pred odlaganjem na odlagališče. Oba sklopa sodita med tako imenovane objekte, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega in morata zato pridobiti okoljevarstveni dovoljenji po mednarodni IPPC direktivi. Na CER0 Špaja dolina od leta 2001 obratuje odlagališče za nenevarne odpadke trenutne zmogljivosti 293.000 m3 in končne zmogljivosti 721.000 m3. Trenutna zapolnjenost znaša 91.600 m3, in predstavlja dobrih 12% zapolnjenosti končnega stanja. Odlagališče je opremljeno z vsemi predpisanimi objekti, manjkata le naprava za predčiščenje izcednih vod in kanalizacijski cevovod do Grosupljega, kjer naj bi se na čistilni napravisuplje te vode tudi dokončno očistile. Center bi za popol- noma samostojno izvajanje vseh predpisanih opravil potreboval napravo za mehansko in biološko obdelavo odpadkov ter novi zbirni center. Slednjega nameravamo v prihodnjem letu izvesti, MBO pa je zaradi izjemno drage cene izpadel iz financiranja ~v Špaji dolini, zato je po videnju Ministrstva za okolje in prostor umeščen v Trebnje, kjer se predvideva predelava za okoli 160.000 prebivalcev. Na prebiralnici ločeno zbranih frakcij se izvaja prebiranje in sortiranje osmih frakcij za vrnitev surovinskega potenciala v proizvodne procese. Prebiranje izvaja strateški partner GOR d.o.o., ki na prebiralnici proti plačilu najemnine trži preostale proste zmogljivosti. Kompostarna zagotavlja predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompost za nadaljnjo uporabo omejene rabe. Dejavnost izvaja strateški partner R0KS, ki tako kot podjetje GOR proti plačilu najemnine trži preostale proste zmogljivosti. Ker po 15.7.2009 ni več dovoljeno na odlagališču odlagati blata iz čistilnih naprav, se dogovaijamo o kompostiranju le tega na kompostarni. V tem primeru bo potrebno kompostarno pokriti. Na CER0 Špaja dolina obratuje obrat za obdelavo zdravniških infektivnih odpadkov, ki zagotavlja termično obdelavo sanitetnega materiala v autoklavu. Vsi predelani in obdelani ter tudi prebrani odpadki, ki niso pripeljani iz območja naših treh občin, se odvažajo na druga odlagališča - največ na odlagališče Barje v Ljubljano. Dejavnost izvaja podjetje AIC0 - EKO, ki za najem prostora in opravljanje storitve odvoza predelanih odpadkov na odlagališče v Ljubljano upravljavcu plačuje najemnino in stroške odvoza. S temi najemninami in strateškimi povezavami se posredno letno ustvari preko 240.000 EUR prihodkov, ki predvsem gospodinjstvom blažijo finančne obremenitve in jim neposredno znižujejo višino položnice. V zbirnem centru se zagotovlja sprejem, skladiščenje in predaja odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, odpadnih gum, in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Po sprejetih Uredbah bo potrebno v prihodnje zagotavljati tudi zbirni center za odpadna zdravila, odpadne baterije in akumulatorje, odpadne sveče ter organske odpadke iz gospodinjstev. Temu primerno bo potrebno zgraditi tudi zbirni center za ločeno zbrane in pripeljane frakcije od posameznih Tj jfcfc «I H : MBO v Špaji dolini sprejeti odpadke širše JZ regije od približno 160.000 prebivalcev. V izboru za objekte MBO sta bila Regijski center II. reda Špaja dolina in Regijski center I. reda Globoko v Trebnjem. Ker je število prebivalcev za MBO za skoraj 3 x preseglo dogovorjeno število prebivalcev za odlaganje na odlagališču Špaja dolina, ob dejstvu znatne povečane logistike in obremenitve krajevnih in občinskih.cest, je bila dana v postopek možnost izgradnje MBO obrata v Trebnjem. Ob tem je MOP predlagalo, da se CER0 Špaja dolina in CER0 Globoko v Trebnjem združita v enoten center. Tako bi se obdelava odpadkov pred odlaganjem izvajala izključno v Trebnjem, obdelane ostanke odpadkov iz območja ožje jugozahodne regije iz OP BI00 (približno 65.000 prebivalcev) pa bi odlagali v Špaji dolini. Količina odloženih odpadkov bi se zaradi predelave in boljšega ■Stil|| 2; prebiralnica ločeno z uporabnikov. 0 obratovanje odlagališče CER0 Špaja dolina so razpravljali in se odločali vsi trije domači občinski sveti. Po tehtni in konstruktivni obravnavi so sprejeli sklepe, da lahko CER0 Špaja dolina tudi v prihodnje obratuje kot regijski center II. reda za 65.000 prebivalcev z omejitvijo količin letno odloženih odpadkov in z zavezo do prizadetih sredin glede zagotavljanja ukrepov zavarovanje okolja in zagotavljanje sprejemljivosti bivalnih razmer. Glede namestitve objektov in naprav za obdelavo odpadkov ( MBO ) pred odlaganjem na CER0 Slika 3: ročno prebiranje ločeno zbranih frakcij Špaja dolina so občinski sveti sprejeli sklep, da se iščejo rešitve tako v smeri lastnih objektov kot tudi o uporabi teh objektov v bližnji okolici. Ker so ti objekti investicijsko izjemno zahtevi, je bilo izoblikovano stališče, da je umestitev na CER0 Špaja dolina pogojeno s pridobitvijo sredstev evropske skupnosti. Tik pred podpisom pogodbe o regijskem centru CER0 Špaja dolina nas je MOP obvestilo, daje možno pridobiti in koristiti sredstva evropske skupnosti le za objekte MBO, ki zagotavljajo obdelavo odpadkov za najmanj 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi v tem primeru morali na objekte Slika 4: . kompostiranje organskih odpadkov ločevanja kljub povečanju prispevnega območja prepolovila. Z navedenim bi zagotovili koriščenje sredstev evropske skupnosti za vse investicije, ki so za nadaljnje obratovanje odlagališča v Špaji dolini nujno potrebne. Občina Trebnje je bila imenovana za nosilko projekta, z nalogo priprave projektne dokumentacije in podpisa pogodbe o sodelovanju v regijskem centru Globoko - Trebnje. Zaradi popolne ignorance do predlogov občin Grosu- ■ pije, Ivančna Gorica in Dobrepolje po usklajevanju in dopolnitvi predloženega osnutka pogodbe, seje nosilka projekta odločila, da jih iz nadaljnjih postopkov izloči. Ob tem je osnovni osnutek spremenila in vanj vnesla vse zahteve, ki so jih hotele uveljaviti naše tri občine, predvsem zahteve po nižji ceni odlaganja za občine lastnice odlagališča, glasovalne pravice vezane na število prebivalcev ter uveljavitvi dosedanjih vlaganj pri konceptu lastniške strukture. Zaradi takšnega sprenevedanja in samovolje pogodbe niso podpisale tudi občine notranjske regije, tako da je postalo Trebnje center II reda s 55000 prebivalci. Verjetno bo zaradi novega statusa ob evropska sredstva, kar ni dobro in ne daje upanja po skorajšnji razrešitvi problematike odlaganja odpadkov širše jugozahodne regije. Kako naprej, bo potrebno opredeliti v naslednjih dneh. Vsekakor bo moralo kaj o tej zgodbi povedati tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki se je ob zadnjih dogodkih zaprlo v molk. Izvedeli smo le, d^ se pripravlja sprememba Zakona o varstvu okolja, ki bi prinesla uveljavitev državne službe pri ravnanju z odpadki. In tudi to, da državi primanjkuje sredstev za okoljske investicije. Poseben poudarek se pri vsej tej smetarski zgodbi namenja ločenemu zbiranju odpadkov. Osnovno izhodišče EU je: iz mase pobranih odpadkov je potrebno v nadaljnjo predelavo in snovno uporabo izločiti 50 % odpadkov. Preostanek komunalnih odpadkov je potrebno pred odlaganjem obdelati do stopnje, da vsebuje ostanek po MBO, ki se odloži, le 5 % skupnega organskega ogljika (T0C) in kurilna vrednost ne presega 6000 kJ/kg suhe snovi odloženih odpadkov. Predvideva se, da se od teh preostalih 50 % na odlagališče odloži od 20 do 30 %, preostanek se kot lahka RDF frakcija uporabi za energetsko izrabo, odvoji se tudi plin (ogljikov dioksid in metan) ter izcedno vodo. Za dosego takih ciljev bo potrebno v prihodnje veliko več pozornosti nameniti pospešenemu uvajanju ločenega zbiranja papirja, odpadne embalaže, stekla, ter organskih oziroma kuhinjskih organskih odpadkov. V ta namen bo potrebno v vodilnih naseljih zagotoviti zgoščeno mrežo ekoloških otokov, v odročnejših krajih pa izvesti odvzem ločenih frakcij po sistemu ekoloških otokov oziroma posebnih, zasebnih posod za odpadno embalažo. Na vseh območjih se bo zmanjšala pogostost odvoza ostalih komunalnih odpadkov, izpad pa nadomestil z odvozomločeno zbranih frakcij. Še posebno pozornost bo potrebno posvetiti nadzoru nad ločevanjem, osveščanju ter izobraževanju. Nekatere lokalne sredine za nadzor koristijo redarje in pooblaščene nadzornike, ki pregledujejo vsebino zabojnikov in opozarjajo, kasneje pa tudi kaznujejo vse, ki ne spoštujejo reda glede ločevanja odpadkov. Tega se bomo posluževali tudi mi. Na področju kosovnega odvoza se je do sedaj uveljavljeni sistem »na vpoklic« nadgradil z letnimi organiziranimi akcijami zbiranja odpadne električne in elektronske opreme, tudi ob angažiranju subjektov državne sheme. Rezultati so odlični, v letu 2009 samo z akcijami na območju treh občin zbrali že 67 ton odpadne električne in elektronske opreme. Ta rezultat je odraz ozaveščenosti naših občanov in volje izvajalcev državne sheme. Skupaj pa smo v letu 2009 oddali že 136 ton teh odpadkov. Sicer pa bomo v letu 2009 ločeno zbrali že skoraj 30 % mase zbranih komunalnih odpadkov, kar nas ta čas uvršča v sam vrh izvajalcev javnih služb v Sloveniji. Vletih 2008 in 2009 so se na odlagališču v Špaji dolini izvajale investicije, ki bodo v prihodnje zagotovile kvalitetnejšo obdelavo odpadkov in zmanjšale vplive na okolje. Čelo odlagališča in zgornji nivo prve faze odlagalnega polja se prekrivata z nepropustno folijo, ki zagotavlja tesnost ter onemogoča prosto izhajanja plina ter pronicanje meteornih vod. S tem ukrepom se zmanjšuje emisija smradu v okolico, povečuje zajem metana ter zmanjšujejo količine izcednih vod. Severno od odlagališča je izveden novi tlakovani plato, na del katerega se je preselil obrat za obdelavo infektivni odpadkov, ostali prostor bo zagotavljal ravnanje in skladiščenje ločeno zbranih frakcij. Zgrajen je tudi večnamenski garažno servisni objekt za obratujoče stiskalce odpadkov. V pripravi je idejna zasnova pokritja kompo-starne in vgradnje biološkega filtra za zmanjšanje emisije smradu v naravno okolje, ter projektna dokumentacija za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije od Špaje doline do Grosupljega. Obratovanje CER0 Špaja dolina je vseskozi podvrženo ukrepom in prilagajanju novo - 1- -J i 4. ■_ 1 m i 1 1 Slika 5: ekološki otok (zbiralnica) n ri VrM. "ta- Slika 6: prebitje čela odlagališča in nova garaža sprejeti zakonodaji. Prav okoljevarstveno dovoljenje, ki se pridobiva, pogojuje izvajanje vseh predpisanih ukrepov. Ravnanje z odpadki je zahtevno in odgovorno delo. Vseskozi zahteva odgovornost do dejavnosti zbiranja in odstranjevanja odpadkov, ki vsakodnevno nastajajo v vaseh in mestih, pri gospodinjstvih, šolah, vrtcih in podjetjih. Zahteva tudi odgovorno in skrbno obnašanje do okolja, kije iz dneva v dan bolj obremenjeno in podvrženo posledicam globalnih podnebnih sprememb. In nazadnje, verjetno tudi najpomembnejše - zahteva odgovornost do bivalnih in ekoloških in socialnih razmer prizadetih sredin v bližini CER0 Špaja dolina. Vse tri odgovornosti nam nalagajo, da se ČER0 < Špaja dolina tehnološko in ekološko posodablja, da bo lahko še naprej uspešno opravljal svoje poslanstvo. Temu bomo morali prisluhniti izvajalci javne službe, uporabniki, kot tudi prizadete bivalne sredine. Vse drugo lahko privede do razmer, ki smo jih še nedavno tega spremljali iz Italije. Javno komunalno podjetje Grosuplje Tomaž Rigler, direktor. ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosupije wm$smi Odlagamo ga lahko v dnevni sobi ali predsobi v kartonski škatli katero ovijemo tako, da se vklopi v prostor. Drobne papirčke kot so računi, kuverte, ovitke raznih izdelkov odložimo v papirnato vrečo. Papir odnesemo v zbiralnico ali na akcijo zbiranja starega papirja v šolo. mMmKštmKSgMS^SSšM 4 Za pridobitev 1 tone vlaken iz lesa potrebujemo 5 m3 lesa, precej kemikalij in veliko sveže vode (100.000 litrov). Za proizvodnjo vlaken iz starega papirja, ki so sicer manj kako vostna, vendar uporabna, pa potrebujemo 1.100 kg odpadnega papirja, zelo malo kemikalij in le desetino vode, ki jo zahteva proizvodnja celuloznih vlaken, v primeru, ko izdelamo 1 tono papirja iz starega papirja namesto iz celuloze, pridobljene iz posekanih dreves, rešimo 17 majhnih oziroma 2 veliki drevesi; - ČASOPISI KATALOGI REVIJE REKLAMNI LETAKI ZVEZKIKNJ1GE PISARNIŠKI MATERIAL PAPIR IN LEPENKA VSEH VRST IN VELIKOSTI EMBALAŽA IZ PAPIRJA IN KARTONA [tj toh 800,00 700,00 600,00 ^*Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktobeipj 2009 je upošta^aimh^ V ^ .. Odlagamo jo v ozko visoko škatlo katero imamo lahko v kuhinji ali na balkonu. Embalažo odnesemo na zbiralnico. i i 1 ■»tona reciklirane plastike pomeni prihranek dveh ton nafte; ena vrečka iz trpežnega materiala prihrani 1000 novih vrečk izdelanih iz slabših materialov; ¿v >*• v-v: 1 PLASTENKE PLOČEVINKE IN KONZERVE PLASTIČNE FOLIJE KARTONSKE EMBALAŽE ZA TEKOČINE-TETRAPAK STIROPOR POKROVČKI 4 OSTALA EMBALAŽA IZ UMETNIH MAS ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosupije [t] ton 200,00 180,00 160,00 140,00 120,00 100,00 80,00 60,00 : 40,00 20,00 0,00 2005 2006! / 2007 2008 2009 (j" Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktober)^ sSI V OBČINAH GROSUPLJE, IVANČNA GORICA IN DOBREPOUE m v /X i SCI Oi Odlagamo jih lahko v kuhinji pod pomivalnim koritom ali v vrečki na pultu. V posodo namenjene za odlaganje organskih odpadkov namestimo posebno vrečko iz škroba, katero kasneje skupaj z odpadki odvžremo v zelen zabojnik. Priporočamo, da na dno posode v kateri zbirate organske odpadke položite nekaj papirja, ki vpije morebitne izcedke. Od vseh izdelkov kateri nastanejo v gospodinjstvu je 35% organskih odpadkov * V kompostnik ne odlagamo olupkov škropljenega sadja ter rastlin s semeni. Oboje odložimo v zabojnik za organske odpadke MH ■ -V mm spp; - ' . ¡WWífSí 1.800,00 1.600,00 1.400,00 1,200,00 1.000,00 800,00 600,00 • 400,00 200,00 0,00 200S 2006 2007 2008 2009 Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktober)J / \ ODPADKI Odlagamo jih v plastičnem zabojčku katerega postavimo visoko na omaro tako, da ga ne morejo doseči otroci. Primeren prostor je v kleti ali na omari v predprostoru. Nevarne odpadke odnesemo na zbirni center v Špaji dolini ali na zbiralno akcijo, ki poteka v občini spomladi in jeseni Baterije lahko shranjujemo v steklenem kozarcu, ki bi ga drugače zavrgli. tovrstni odpadki imajo eno ali več nevarnih lastnosti -> zbiramo jih na mestih ki niso dostopna otrokom označeni so s posebnimi znaki narisanimi na oranžni podlagi [t] ton 18,00 2005 2006, 2007 2008 2009 Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktober)J JNi »Mjif, MEŠANI KOMUNALNI 0S5PADKI Odlagamo jih v posodo, kije navadno pod pomivalnim koritom. Glede na to, da je smeti zmeraj manj, saj se večina odpadkov razvrsti med koristne odpadke svetujemo, da za smeti postavite manjšo posodo saj bo velika ob vestnem ločevanju odpadkov skoraj prazna. 4 Če začnemo z ločevanjem odpadkov zabojnik za nekoristne odpadke ne sme biti napolnjen več kot do polovice. Ob doslednem ločevanju pa je zabojnik napolnjen le do 1/3 Samo odlaganje 1 tone nekoristnih odpadkov stane 100 € 16.000,00 [t] ton 14.000,00 12.000,00 10.000,00 8.000,00 6.000,00 4.000,00 2.000,00 0,00 2005 2006 2007 2008 2009 S ' \ ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktober)^ k.. v / KAKO DOMA LOČEVATI KORISTNI ODPADKI P Z ločevanjem odpadkov lahko vsak posameznik pripomore pri zmanjševanju toplogfednih plinov in posredno proti segrevanju ozračja. Vedeti moramo, da na odlagališču papir, tekstil, bombaž in organski odpadki razpadajo. Pri tčm se sprošča veliko plinov, med katerimi naj omenimo le metan, kije močan toplogredni plin. ceno, ne vedo kako pomembno je to opravilo in se ne zavedajo dejstva, da moramo pri ohranjanju sedanjih pogojev za bivanje na našem planetu sodelovati prav vsi njegovi prebivalci. Z ločenim zbiranjem odpadkov pričnemo že v trgovini. Izbirati moramo predvsem izdelke, ki se lahko reciklirajo. Seveda bomo kot osveščeni potrošniki pri nakupih uporabljali vreče iz blaga in košare ter se izogibali plastičnih vreč za enkratno uporabo. Na domovih bomo morali poiskati primerne prostore za ločeno zbiranje odpadkov. Papir navadno zbiramo v dnevni sobi ali predsobi. Škatle za ločeno zbiranje papiija lahko zavijemo v izbran papir in tako poživimo prostor. Eno škatlo namenimo revijam in časopisom, drugo, večjo, ožjo in višjo, pa za kartonsko embalažo (škatle testenin, riža, piškotov in raznih daril). V škatlo za kartonsko embalažo namestimo papirnato vrečo, v katero odlagamo drobne papirčke (ovitke čokolade, račune....) Zato je potrebno, da se vsi vključimo v ločevanje odpadkov in nai ta način pomagamo, da bi na odlagališča prišlo čim manj odpadkov, ki pri razpadanju sproščajo toplogredne pline. Pri organiziranju ločenega zbiranja odpadkov na domu je potrebno izbrati primerne prostore in ustrezne škatle za posamezne odpadke. To je pomembno zaradi učinkovitosti in praktičnosti postopka. Ločeno zbiranje ne sme ovirati naših vsakdanjih opravil, saj tega sicer ne bomo več počeli. Pri navedenem nas mora spremljati misel, daje ločeno zbiranje odpadkov opravilo s katerim lahko vsak posameznik pomaga pri varovanju narave. Vedite, da tisti, ki odpadkov še ne zbirajo lo- Za zbiranje organskih odpadkov je najprimernejša kuhinja. Lahko jih zbiramo v posebni posodi pod lijakom ali v malo večjem lončku postavljenem zraven lijaka. V obeh primerih v posodo damo vrečko, kije narejena iz škroba in se v kompostu razgradi ali pa uporabimo papirno vrečko katero dobimo pri nakupu kruha. Zbrane organske odpadke odnesemo v kom-postnik na vrtu ali v posebne zabojnike za organske odpadke. Pri tem bodimo pozorni, da na svoj kompost ne odlagamo lupin agrumov in banan. V slednjih je namreč veliko škodljivih snovi, ki so posledica škropljenja in priprave sadežev na dolgotrajen prevoz iz oddaljenih krajev. Zelo pomembno je tudi, da ločeno zbiramo Nevarne odpadke, ki nikakor ne sodijo v zabojnik za nekoristne odpadke (smeti). Nevarne odpadke zbiramo visoko na omari, tako, da jih otroci ne morejo doseči. Primeren prostor za zbiranje takih odpadkov je predsoba, garaža ali klet. Odložimo jih v originalni embalaži v za to pripravljen lesen ali plastičen zabojček. Dokončno se jih znebimo ob akcijah zbiranja nevarnih odpadkov ali pa jih odnesemo v posebne zbiralnice za nevarne odpadke. Umetne mase zbiramo v kuhinji za vrati ali na balkonu. Preden embalažo iz umetnih mas odložimo ji zmanjšamo volumen. To naredimo tako, dajo stisnemo ali zložimo drugo v drugo. Jogurtove kozarčke splahnemo z vodo, da nam v kuhinji ne povzročajo smradu. Ko ločeno zberemo odpadke in jih pravilno odložimo na ekološkem otoku oziroma v zbiralnici, je naše delo opravljeno. Za nadaljevanje postopka na koncu katerega se koristni odpadki predelajo v nove izdelke poskrbijo izvajalci javnih služb. Ob pravilnem ločevanju odpadkov bomo, v enem tednu, naš zabojnik za nekoristne odpadke (smeti) napolnili največ do prve tretjine. Če je zabojnik za nekoristne odpadke napolnjen do dveh tretjin, ločujemo odpadke ustrezno vendar se moramo še bolj potruditi. V primeru, daje naš zabojnik poln pa odpadkov ne ločujemo zadovoljivo oziroma jih sploh ne ločujemo. ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje OKOUEVARSTVENO SVETOVANJE OZAVEŠČANJE Bistvo ozaveščanja je spreminjanje zakoreninjenih miselnih vzorcev v glavah ljudi, s čimer bi radi v dobrobit vseh, brez iskanja koristi zase, spremenili vedenjske navade ljudi in tako vplivali na ohranitev naravnega ravnotežja, ki se v zadnjih letih zaradi človeške pohlepnosti nevarno približuje kritični točki., -* V Zaradi spodaj navedenih dejstev, ki bi jih moralo poznati čim več prebivalcev je potrebno intenzivneje izvajati ozaveščanje in na ta način doseči, da bo postala skrb za okolje del našega življenja in vsakodnevnih pogovorov. Dobro je vedeti, da: 4 od vseh odpadkov v gospodinjstvu predstavljajo organski odpadki 35%; moramo za pridobitev 1 tone vlaken iz lesa, ki jih potrebujemo za proizvodnjo papiija, priskrbeti 5m3 lesa, veliko vode (100 000 litrov) in precej kemikalij. Za proizvodnjo 1 tone vlaken, ki so sicer manj kvalitetna vendar iz njih še vedno lahko izdelamo uporaben papir pa potrebujemo IlOOkg starega papiija, zelo malo kemikalij in le 1/10 vode, ki jo drugače porabimo pri proizvodnji celuloznih vlaken; 4 za izdelavo 1 tone papirja porabimo toliko lesa kot ga pridobimo iz 17 majhnih oziroma dveh velikih dreves; 1 tona reciklirane plastike pomeni prihranek dveh ton nafte; 4 pri pridelavi 1 tone stekla iz starega stekla namesto iz kremenčevega peska, prihranimo toliko energije kot jo pridobimo iz 130 litrov nafte. Pri tem zmanjšamo izpust toplogrednih plinov v ozračje za 20%; pri recikliranju aluminija porabimo 95% manj energije kot bi jo, če bi aluminij pridobili iz boksita; 4 povprečen slovenski državljan letno ustvari več kot 500 kg odpadkov. Če bi ločeno zbiranje izvajali dosledno, bi lahko od 30 do 50% koristnih odpadkov izločili in jih koristno uporabili; 4 v Sloveniji že obstajajo območja kjer prebivalci iz vseh odpadkov, kijih ustvarijo, izločijo 40 do 50% koristnih odpadkov. Zavedati se moramo, da so odpadki rudniki surovin in da z njihovim izkoriščanjem oziroma predelavo ohranjamo neobnovljive naravne vire. Te moramo ohranjati kolikor se da, saj trenutno na Zemlji izkoriščamo devetkrat več naravnih virov kot nam jih planet dolgoročno, brez škode, lahko nudi. V primeru, da ne bomo spremenili naših vedenjskih vzorcev in ustavili hitrega naraščanja prebivalstva bomo imeli v prihodnosti velike težave. Zato je potrebno pri ljudeh spudbujati odgovorno obnašanje in zavedanje, daje naše preživetje na planetu odvisno od nas samih. Načini ozaveščanja se razlikujejo od okolja do okolja. Prilagajajo se posameznim ciljem in skupinam, ki so jim namenjeni. Glavna naloga ozaveščanja je, da ljudje čim bolj enostavno dobijo podatke, kijih prepričajo, daje določeno ravnanje potrebno. V JKP Grosuplje smo v preteklih letih veliko pozornost posvetili osnovo šolski mladini. Že mnoga leta šolam pomagamo pri akcijah zbiranja starega papiga, EKO šolam pa pri izpeljavi njihovih programov. Učencem, ki nas obiščejo na CERO Špaja Dolina, pokažemo kako se ravna z različnimi vrstami odpadkov in kako se koristni odpadki pripravijo preden se odpeljejo na predelavo. Na vseh šolah od leta 2004 financiramo izvajanje programa cikličnega osveščanja. V njem učenci izvejo kako se lahko doma organizira ločevanje odpadkov, kaj se s koristni odpadki zgodi na Centru za ravnanje z odpadki in kako jih kasneje v posameznih predelovalnih obratih reciklirajo oziroma iz njih izdelajo nove izdelke. Pri delu z gospodinjstvi smo do sedaj poskrbeli za to, da smo vzpostavili pogoje za ločeno zbiranje odpadkov. Zahteve zakonodajalca po številu zbiralnic za ločeno zbiranje koristnih odpadkov smo izpolnili in jih tudi presegli. Tako smo namesto zahtevane ene zbiralnice na vsakih 500 prebivalcev postavili zbiralnico na vsakih 200 in na ta način olajšali odlaganje doma zbranih odpadkov. V primerih, ko nas občani opozorijo, da za odlaganje ni dovolj prostora postavimo dodatne zabojnike, seveda, če je na lokaciji dovolj prostora. V bodoče načrtujemo pogostejše posredovanje informacij v lokalnih glasilih, izdelavo praktične brošure in več oglaševanja za akcije katere izvajamo. Na ta način želimo prispevati svoj delež in tako spremeniti miselne vzorce pri čimveč občanih. Ob tej priliki apeliramo na vas, da nam pomagate, saj nam le z skupnimi močmi lahko uspe ohraniti pogoje, ki bodo zagotavljali kolikor toliko kvalitetno življenje. ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje -liri OKOUEVARSTVENO SVETOVANJE