List slovenskih delavcev v Ameriki.
bv. 55.
JSTo \A/
5. olkztolz>jesb 1898.
Leto YI.
i
lolozajn na Kubi
in na i
M irovn i k o n g r e s. I' u r i z, 1. nkt. Danes so imeli tiroviii k<»miBarji prvo sejo ju |c«r \ tisti faolii kjer je bila pod-»isana mirovna pogobba 1. IS06. Med oprnyo j h« tinta miza, n» ktere j je bila podpisana pogodba I7*$i5, vsled ktere j'* angleški kralj George 111. pri poznal neod-v isnust Zjed. držav, l'ri današnji »eji menjali so 1«' puverjeli iška pisma iu volili predsednika. Spanci bo predlagali, da l»i jedeu dan predsedoval Montero Kio, drugi dan pa bi\Si minister Day.
Španski komisarji oporekajo, češ, da Amerikanci dovoljujejo vstašnin orožje iu str«-ljiv«> dovažati na \ iisav as, Spancem pa zal>ranju-jejo tja vojake poslati. Ameri-kauski delegatje se se niso sporazumeli, kakoršno stališče bodo zavzemali pri kongresu glede filipinskega vprašanja. O tem bodo že le potem za mogli menjati svoja mnenja, ko dojde general Merritt a poročili iz Washington a, Pred \ aeiii pa je že posebno dobro preskrbljeno, da uiti španski, niti amerikauski delegatje ne bodo gladui zborov ali. Pojedine pri ministrih in poslaucih t-- bodo vrstile druga za drugo in sicer tako po-gostoma, da bodo tudi želodci delegatov imeli toll napornega dela, kakor njihovi gospodarji.
Vstaja na lloilo.
1 1 o i 1 o, 27. sept. preko Manile 1. okt. Tukajšni Španci so v velikem strahu pred vstaši. Aguinaldo je izkrcal 700 vstašev, kteri »osi ie predmestja osvojili in mnogo Spancev pomorili. V 1'neve Ca-ceres so umorili kapitana mesean-ake gard«-, njegovo soprogo in Štiri otroke, poročnika iu njegovo soprogo in Štiri druge ženske. Troje otrok Se p.igr. 'ajo. Spanci se \sta-šem kaj slab«j upirajo. Špansko topničarko „E1 Cano" ravno pripravljajo, dve druge ladij«% pa so baje še v slabšem stanu.
Domačini in zamorci na otoku Visavas čakajo kaj bodo storili Amerikanci. Ako bodo obdržali vse otočje bodo zadovoljni, ako iu pa Španci zopet prevzeli gospodarstvo, p« »tem s«* bodo vnovič špuutali in za s\«>j«> neodvisnost bojevali. Trgovci, kt'-ri so ž«- dvajset in še več let na otoku, pravijo, ak«< bi jih Amerikauci zapustili, bi njihova kupčija prt.padla. Angleži, kteri so že dalj easa na ■ <t«»ku trdijo, da so domačini razumni in kaj lahko vladati.
Aguinaldo v zadregi.
Manila, 2. okt. Vsled Aguinaldo ve demonstracije v Malolos se tu ni nič predruga&ilo. Vso stranke čakajo kako bode kongres v Parizu o bodočnosti otokov razsodil. Aguinaldo »«i njegovi pristaši silili, naj od Aun rikancev odločno zahteva pripoziiavo kaj mislijo storiti. Ako ta korak spodleti, potem Aguiualdov padec nikakor ni izvzet, k:ijti njegovo staliSče m nič kaj varno. A mer i kanci so pripravljeni na daljšo okupacijo Manile.
Med Spauskimi \jetniki v mestu ima smrt bogato žetev, akoravno Auierikanci mesto hudo si.ažijo. Zdravniški oddelek skuša z velikim naporom sn&ženje mesta dokončati, predno nastopi nezdravi čas. Danes so vse uradnike jetui-Snic zaprli, pregreSili so se baje proti interesom Zjed. držav.
Kje io pravi Kolumbovi ostanki?
Sedaj se pričkajo, ako bi Špan-
cem dovolili vzeti Krištoi' Kolumbove ostanke saboj na Španko ali če bi jih pustili Kubancem. Iu vendar se nevorgljivo dokazano ni, da v svinčeni rakvi v katedrali mesta llavaue počivajo ostanki okritelja Amerike, vkljub temu, da je njegovo ime na pokro\ u vtisnjeno.
L. 1541 so rakve Krištofa Kolumba in njegovega sina Diegu vsled poslednje želje pripeljali v San Domingo in v novo izdelam katedrali pokopali. Ko je poznej« 1' rank Drake San Domingo osvojil, uničil je nadškol vsa znamenja, kjer so bila trupla pokopana, da jih ni bilo več moč najti. L. 1795 so Spanci otok San Domingo odstopili Francoski, dobili pa dovoljenje Kolumbovo truplo v lla-vano pripeljati. 20. decembra istega leta so v navzočnosti Španskega generala AristazabaJa v katedrali na San Domingo odprli nek grob, v kterem je bilo nekaj kosti, prahu in svinčenih košev. Te je general pustil p«jložiti v svinčen«; rakev, ktero so prepljali v Havano in tam v katedrali vzidali.
S1 let pozneje so pri popravljanju katedrale v San Doming«« naSli vel i k« j svinčeno rakev. V navzočnosti nadškofa Cochia, predsednika ljudovlade San Domingo in njegovih ministrov so rakev vzdignili. Na rakvi je bil napis: Odkritelj Amerike, prvi admiral, Krištof Kolumb. Prebivalci na San Domingo šo bili radi tega zelo veseli, poleg tega pa tudi ponosni, kajti oni s< se lahko pobahali s pravim Kolumbom, ne pa Španci v Havaui. Slednji so se češ, da je nadškof v San Domingo predsednika in njegove ministre le preslepil, pravi Kolumb je v Havani in pri tem naj ostane.
Francoskemu zgodovinarju Mo-reau de St. Mery se ni posrečilo dokazati kje počivajo Kolumbovi ostanki. Nemški zgodovinar Rudolf Cronau meni, da so v San Domingo pravi ostanki Kolumbovi, oni v Havani pa njegovega sina D i ego Kolumba, kteri je bil počet-kom pokopan poleg očeta.
\ staži te pen i.
Madrid, 2. okt. General Kios, govern.t na \ isayas brzojavno poroča, da je vstaše pri Antigue v ljutem boju premagal. Španci so vjeli lo vstašev in uplenili mnogo orožja in streljiya. Vstaši so se umaknili nazaj na Baguasan, kjer jih mislijo Spanci v kratkem napasti. Zvezo s Cehu so vstaši pretrgali.
Aguinaldo je ,,n obe l."
Manila, 2. okt. Narodni zbor v Malolos je nedavno sklenil v sta-škemu vodju Aguinaldi nakloniti $75,000 letne nagrade. Aguinaldo je odločno odklonil kaj sprejeti predno je plačana vojna. Patorne, govornik zbornice je potem skušal preriniti neko določilu k dotičnem zakonu, po kterem bi vsejedno dovolili nagrado za Aguinalda glede njegovega urada, toda predlog j« bil zavržen. Sedaj se bavi zbornica z sestavljanjem ustave.
General Merritt v Parizu.
Pariz, 3. okt. Generalrajor Merritt je danes prišel iz MaJRlle in nastanil v hotelu de L'Athenee. Poročevalcev ni hotel sprejeti, češ, da je preveč utrujen. Amerikanske mirovne komisarje je videl še le pri konferenci, ktero so danes imeli le med seboj iu pred vzajemno sejo. Predsednik Faure bode jutri sprejel amerikanske gospode.
London, 3. okt. Tukaj mislijo, da bode Španija skušala dogovarjanje v Parizu na kak način zavleči, ker upa, da se bode naposled le kaka oblast vmešala; Sa-gasta ima tudi upanje, da ae bode
Amerika, gledejpoložaja svoje vojne, ^ogibala sovražnosti ponoviti.
O seji mirovnih komi-a a;rj e v.;, Pariz, 4. okt. AmerikanBki mirovni komisarji so sklenUi današnji dan za posvetovanje "z generalom Merrittom porabiti. Merritt je prišel k seji točno ob 10. uri, ko so bili ravno vsi komisarji zbrani. Pri seji je razpravljal general svoja zasebna iu admirala I)e\veya mnenja, oziroma geogra
tičnih, fizičnih, moraličuTh iiT pcT litičuih razmer na filipinskih otokih. Ker te razprave ni pri dana-šuji seji dokončal, bodo sejo jutri nadaljevali.	^
Montero Ri«js, predsednik španske delegacije in njegovi tovariši so \es dan menjavali brzojave in opravljali korespondenco. Obiskovalcev niso sprejemali.
Politični polkovniki.
Da igra v tej deželi politika veliko vlogo, da politikarji vseh strank love svoj plen in se pehajo za mastnimi službicami. je .vsako-mu znano ; a danes hočemo omeniti kak o sta se dva politikarja letos vsilila v vojno iu zopet v politiko.
Bivši policijski superintendent Mr. Koosevelt je šel letos na Kubo na čelu ,,divjih jezdecev" proti Špancem se borit za ,,slobodu zlat-uu'4, ali kaj? policijski superintendent pa burilec za slobodo, kdo se ne smeje? Poznavalci razmer so že koj s početka tekli, da ima Roosevelt vse kaj druzega proračuua-uega, nego slobodno Kubo, namreč hotel je proslaveti, potem se pa po-vspeti politično kvišku. Nekteri so Že Ogibali, da utegne poskusiti svojo srečo za kandidata predsednika Zjed. držav, tu se še ni obistiui-lo, kar ni mogoče bilo, ali prodno pride do volitev, bode ta junak najbrže že politično mrtev. Ker je volitev predsednika Zjed. držav še daleč. se je za sedaj zadovolil s republikansko kandidaturo goveruer-ja za državo New York! Možni imel sicer napačnega okusa. Go-verner države New York je še vse kuj druzega nego mali knezi in kruljiči v svojih siromašnih državah, ali to mesto je za njega še zelo kislo in trdo grozdje.
Nasprotniki Roosevelta so de-mokratje z ,,bosom" Crockerjem, ti so vse mogoče preobrnili in ovohali kako bi se znebili nevarnega tekmeca in uganuli so jo. Roosevelt ni več državljan newyorške države, lani je to izrekel pod prisego v \\ ashingtouu iu to zakaj? Da se je ta veliki „domoljub" iu bori lec za „slobodu zlatnu" odtegnil — plačevanju davkov! To je pač fina gospoda, davke neče plačevati, dasi ji prav lahko, pač pa želč, da bi jih narod častil in postavil k polnim jaslim. Seveda to stori le isti narod kteri ima okus za to, ali smelo trdimo, da grozno propade ali bolje rečeno „pogori44 iu poleg tega tudi vsa njegova politična karijera, ter se kaj lahko primeri, da postane politično mrtev, kakor tudi zasluži tak umazanec!
Drugi politični polkovnik je \\rm. J. Bryan, propali kandidat za predsedniško mesto. Ko je letos vojna nastala, mislil si je ta mož, tudi jaz moram ostati na površju in javnosti znana osoba. Mož ae ni varal, da se bode leta 1900 več polkovnikov in generalov sililo kot kaudidatje za razne službice. Dasiravno je Nebraska dala dotič-no število vojakov, ktero je zahteval predsednik, je Bryan ustanovil nov polk, na čelu so mu bili samo njegovi privrženci, aam ai je kupil

največjo sabljo, in predsednika naprosil, da sprejme ta polk.
Vojni oddelek je ta korak že dostikrat obžaloval. Komaj je polk prestopil v zvezno službo, že so se pričele nagajivosti. Ko se je glasilo, da bode Bryan z njegovim polkom odposlan na Filipine, pričeli so njegovi prijatelji kričati, da ga hočejo iz političnih uzrokov odstraniti iz Zjed. držav. Objednem so pa ti prijatelji zabavljali predsedniku, ker Brvanu ne ponudi prilike, da si steče lovorik. Tem ljudem toraj ni bilo ustreči, zato so
lem
po^ odposlali v Jacksonville in ga pridejali kardelu namenjenem na Kubo. Na tem potovanju je ta polkovnik imel več političnih govorov, ali v taboru se je ta polk kmalu odlikoval kot najslabeje disci-phran in najslabeje izobražen \ vsej armadi.
Med tem je polkovnik Brvan sprevidel, da ne bode nič lavorik na Kubi. K večjemu bi nekaj časa moral ostati pri posadki na Kubi, a toni zadosten „bluH" za volilce slepiti. Sprevidel je tudi, da ne more postati general, ker zato t,o mu maujkale zmožnosti.
Brvan je sklenol svojo dolgo salj-ljico zopet odpasati in jo obesiti na zid, da jo rdja vjeda ter se zopet hotel baviti z obširnimi govori. Toda sam ni hotel domu iti, njegove privržence, ktere je zvabil v vojno službo, ni mogel popustiti tako na cedilu, zopet sam domu iti iz „vojne" pa ne diši po zaže-ljeui slavi. Xjego\ a želja je bila jezdeti na čelu njegovega „hrabre-polka, doma v Omahi biti sijajno sprejet in veučan kot junakr pri tej priložnosti bi pa seveda govoril one govore, ktere v taboru govoriti ni mogel.
Predsednik McKinley pa mu je prečrtal račun. Bryan dobi lahko vsak čas odpust kadar le želi, ali njegov polk mora ostat i v službi. Ako hoče na čelu svojega polka kedaj slovesno biti Bprejet v Omahi, mora preje iti na Kubo. Kakor kaže bode ta politični polkovnik ugriznil v kislo jabolko in še dalje služil, ker ka j mu pomaga povratek domu brez slovesnega sprejema in hrupa, iu časniki ne bi imeli kaj poročati.
Mož se nam smili ker so je tako zaračunal, in mogoče se mu tudi krivica godi, ali vendar bi bolje kazalo, da se njegov polk odslovi, ker je res velik škandal za armado in s tem bi bila tudi vsa vojaška karijera pri kraju.
Tako smo našim čitalcem predstavili dva politična polkovnika, republikanskega in demokratičnega; razlike med temi ni veliko: Bryan je že propadel, Roosevelt pa skoraj gotovo utegne propasti; Roosevelt je bil v istini v vojnih vrstah in celo na čelu armado, mnogo njegovih ljudi je bilo usmr-tenih in se proslavil; Bryan pa ostal daleč od bojišča in videl k večjemu kakega neoboroženega Spanca in se zelo osmešil; najbolj se pa osmeši narod sam, ako take ljudi na visoka mesta izvoli.
je pridelala 351 milijonov, Kuska 240 milijonov. Poljska in dežele ob Kaukazusu 29G milijonov bušljev Skupno je pridelala Evropa letos 23o milijonov bušljev več nego lani, akoravno so nektere dežele manj pridelale, na pr. Španska 10 milijonov, Nemčija 7 in Portugalska 2 milijona bušljev mauj nego lani. Zjedinjeue države so letos pridelale C0 milijonov, bušljev več nego lani, druge države v Ameriki pa 28 milijonov.
Akoravno je svet spravil do sedaj v zgodovini največji pridelek pšenice, vendar se iz tega ne more sklepati, da bi bilo to za pridelovalce neugodno, kar se namreč tiče premikovauja cene. V miuolih treh letih so manj pridelali, nego se je porabilo in vsled tega se je zaloga na svetu ob sk lepu minolega leta tako zmanjšala, kakor že mnogo let lie popreje. Kakor ceni jo je bilo 112 milijonov bušljev pšenice v rezervi. prejšnja tri leta pa oziroma 290, in 340 milijonov. Nadalj-ni urrok, zakaj bi cena ne smela padati, je iskati v pomnoženju prebivalstva. Po računih glasovitega narodnega zvedenca Sir \Vm. Croo-k.-sa se je prebivalstvo sveta od 1. 1894 za 24 milijonov duš pomnožilo. Ako j«? tudi v imenovanem letu bila letošnjem skoraj jednaka letina, vendar ne moremo misliti, da bi tudi sedaj cena pšenici tako silovito padala, kakor onega leta, ktero je provzročilo toliko bedo iu gorja m<?d farmarji na zatoku. Ker so se razmere amerikanskih farmarjev v minolih letih izvanredno zboljšale, jim tudi ni več potreba svoje piide+ke takrat prodati, kadar je cena omahljiva.
Vstaja Indijancev.
Imlijaufi so jih zvabili v past.
Minneapolis, Minn., 4. okt. Iz Walkerja je danes popoludne došla vest, da so Indijanci zvabili v past maršala O'Connerja in indijanskega agenta Tiukerja, in da imajo sedaj oba zaprta. Danes zjutraj so odposlanci Rudečekc žcev imenovanima uradnikoma naznanili, da se žele Indijanci ž njima na Bear Islandu radi obstoječih prepirov pogoditi. Nič slabega sluteča, sta uradnika šla j. rudeče-kožci na omenjeni kraj. Pozneje se je več Indijancev ustilo, češ da jih popreje ne izpuste, dokler ni majo zagotovila, da zaradi tega ne bodo nikogar zaprli. Ako se vest potrdi, da so v istini zvabili uradnika v past, potem bodo poslali vojake proti rudečekožcem.
V M i n n e s o t i se bore s zveznimi vojaki.
so se podali na obal, da pri rede za-jutrek. Uprav ko je bilo dano povelja da napravijo kavo, se je oglasi 1 prvi strel; kroglja je zadela polu Indijanca in mu zdrobila roko.
Potem so rudečekozci ustrelili iu trije vojaki so padli. Vojake so odposlali v hosto, Indijanci pa po neprevidnosti zapustili zavarovano stališče. V poslednjem treuotku so vojaki ustrelili in šest Indijancev je padlo. Vojaki so vjeli dva Indijanca, ktera sta nameravala padla odstraniti. Indijanci so se potem umaknili v gojzd. Obe stranki ati večkrat napadli iu večkrat ustrelili. Ob Cass jezeru se nahaja kakih 1000 Indijancev, ako vsi Chippewa Indijanci primejo za orožje, bodo imeli zvezni vojaki dosti posla. General Bacon je imel seboj dva topa.
Nekemu drugemu nevv vcrškemu listu se je poročalo iz Dulutha, Minn., da so ludijanci pobili vse zvezne vojake z generalom Baconom vred. Iz Washingtoua so dali povelje, da ima 5000 vojakov iti krotit uporne Indijance. (Ali ta list je premalo zanesljiv v poročilih, zato treba počakati, ako se lo potrdi.)
Koliko se pridela pšenice na svetu.
Kakor so zanesljivi statistiki izračunali, bodo letos na svetu več pšenice pridelali, kakor kdaj popreje. Letina bode prinašala 2607 milijonov bušljev, to je blizu 336 milijonov več nego lani, iu 200 milijonov več nego v ua j boljši letini do sedaj 1. 1894.
Na čelu pšenico pridelovalnih dežel stoje samoumevno Zjed i njene države, kterih pridelek cenijo na 660 milijonov bušljev. Francoska
Razne vesti.
Igralci z milijoni.
Poročila miuolih mesecev kažejo, kako blazno se širijo špekulacij i na borzi, kako vsaki dan igrajo z mili-joui, ka>o ogromne dobičke delajo najbolj prekanjeni požeruhi velikih kapitalislov, med tem ko se mora ubogi delavec ubijati po varnah za siromašno plačo.
Pri nekterih obrtnijah razsaja ravno sedaj med kapitalisti besi i boj za dobiček, posebno pa pri sladkorju in tobaku. Da bi tekmece pri tem lovu za dobičkom premagali, jih s poti spravili in potem sami brez tekmovanja tem-lažji plenili, puste da cena delnic pada, znižuje tako dolgo ceno pri blagu, dokler ni nasprotnik ban-kerot. Mnogokrat Be tudi sporazumejo, cene brezskrbno zvišujejo in potrpežljivo ljudstvo še nadalje skubijo kolikor se jim le poljubi.
Koncem meseca avgusta je bila ^ ceua delnici sladkornega trusta S 146.87, prvega oktobra pa 8116.00, vsaka delnica je tedaj padla za $30.8' 7. Meseca avgusta so bile delnice trusta vredne 837,500.000, v kratkem času so tedaj zgubile 813,576.200 vrednosti. Cena zmletemu sladkorju je miuoli teden padla za četrt centa pri funtu. Ako bi trust sladkor po tej ceni vse leto prodajal, napravil bi za $6,000.000
amm&KM m
Minneapolis, Minn., 5. okt.
Ze nekaj časa napete razmere med Indijanci in zveznimi uradniki, so bile danes povod krvave bitke pri Bogahmegeshigs Point, trideset milj od Walker. IStirji vojaki s«;> bili usmrteui, devet težko ranjenih in ravno tako večzasobni-kov. Včeraj zjutraj se je podal maršal O'Connor in indijanski agent Tinkler v Bear Island k ru-deče kožcen in se ž njimi dogovarjali. Indijanci so rekli uraduikom, da ne bodo nikogar izročili ob'astim dokler le jeden mož živi od njih plemena.
Ko je gene al Bacon o tem zvedel, podal se je danes na vse zgodaj na malej ladiji z 80 vojaki proti Bear Island. Vožnja je bila nevarna, ker hudo je snežilo, vojaki so popolnoma otrpueli prišli na otok vsled mraza in moče. Ob 8. uri bo se izkrcali; še le ob 11. uri so zadeli na tri Iudijance. Vojaki
STUCK g
i ii rt i
MUSKS!
m
HI
Og] Naš pivovar je jedeu naj-
TgjjJ	boljših v tej deželi. Zato
[frfl	pa je tudi naše
1 SUPERIOR
M K!
m
B
m
HI
s
S! BI
B ■
H
IB 58
m
PIVO NAJBOLJŠE.
IB
m
m
iS
Naš pivovar je mojster v svojem poklicu.
Prodaja se povsodi v sod-čkih iu steklenicah.
SQSCS BBEfUfB CO.,
LAKE LINDEN, - -
OIUIUIUIl;! JIO
___
: y*
Entered as second clas matter at »ht New York, N. Y. Post office »ctober 2. 1893
»GLAS NARODA".
last si« »venskih delavcev v Ameriki. Izdaja t«) I j in urednik: Published by
K. SAKSKR. H)9 Greenwich St. New York City.
»»a lnt>. v^lja list za Ameriko —, t a p .I b-ta..............41.50,
/.a Kvropo za vse leto . . .gld.7.—,
„ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ č«*trt leta . . . „ 1.75.
V Evropo pošiljamo list skupne dv« Številki
. Glas Naroda" izhaja vsako wr«>.l«. in suliuto.
„GLAS NARODA"
(„Voii k oh t h k pkohlk") VV'ill Im i sued everv \\Tedn«-s«lay and Saturday.
Subscription yearly 83.
Advertieeinents on agreement.
/a og I ur)»« do 111 votic ne pla«>H U cent«»v. Dopisi brez p--dpina m osobiiosti lie natiBuej".
Denar naj He blagovoli p. .»lati p«> Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje nivalis«"'«- naznani, da hitreje najde-iiio uanluvnikii
Dopisom in po^jjjatvam naredite i »ulov iiu:
„Glas Naroda
M«9 Greenwich St. New York City
uianj dobička, kakor v minoleui letu. Toda trust tudi tako ogroinie s voto postavi na igro, »amo ila u rani pretekih tekmecev, namreč: Arbuckle C«j., čigar sladkorna to-v irnaže deluje in pa Clauo Dtjsher-ja, č-igar tovarno bodo kmalu otv«»-rili. Imenovane nove tovarne za-m .rejo vsaki dan lT.OKJ do iS.tMM) B-.Ui.v sladkorja izdelati ; trust izdela MX I do 40.01)0 aodoV n« dan. Vse jed no je, kd«. od tekmovalnih požeruhov ot-lane na povrhu, ali pa če a« konečuo sporazumejo ali zjedinijo, gotovo pa je, da milijone, kb-re sedaj v tekmovalnem boju zgube, pozneje zmagovalec dvojno, da trikratno dolu nazaj. Tisoče delavcev pa dela v sladkornih tovarnah za ubomo plačo pri uetMovedko d< 'em delavnem času in nežno«ni vtiA-iui, poleg tega pa š« priganjali ravnajo ž njimi, kakor z sužnji.
Tudi v tobačni obrti se špekulacija su^e okolo mnogo milijonov dolarjev <Jena delnicam tobačnega trusta je Sla pred dvanajstimi dnevi zelo hitro kvišku, češ osnovali bodo Se večji trust, in še večje d -vidende bodo plačevali. Vsled te manipulacije zvišali so ceno delnicam na $153.75 komad, Kar nenadoma pa se je raznesla veHt, da se je nekaj večjih zadrug med sebo, sprlo in cena delnicam je padalu hitreje nego se je zv išala. 1. oktok so -i ta le delnice $115.50 torej seje cena vsake delnice za 838.25 znižala. Pri delnifcnim kapitalu $20,000 000 znaša zguba £7,050.0(10, poleg tega pa eo pravili, da bod« cena delnicam podla na $90. Po drug. strani pa se je zagotavljalo, da bodo „papirčki" kmalu na novo dobili večjo ceno in da w lahko pri tem kak milijon zasluži. Seveda marsikak mali požeruh bode pri tem morebiti zgubil vse imetje, ve-liki „poštenoviči" pa ae le vesele »igurnega plena, svojega dobička, svojega ropa.
Ubogi milijonarji.
Mogoče je, da New York zgubi mnogo milijonarjev, kteri se boje nove postave, po k te rej bi morali njihovi dediči visok davek plačati od podedovanega premoženja. Da naši ubogi bogataši hočejo postati meščani kake druge države, pri tem pa Se nadalje v lepem New Yorku ostati, tu vživati in se zabavati, toda le kot m-Sčani kake druge države, ktera ne proglasi tako populistič-nih zakonov, kakor država New York. Bogataš Gerry in večkratni milijonar Goelet sta postala me-ftčana države Rhode Islaoda, zato, da se izogneta omenjeni postavi Ta postava zadeva izvanredno enkrat samo bogataše, ker določuje
velik davek na veliko podedovano premoženje, torej take ljudi, kteri v isti n i lahko plačajo velik davek. Navadno pa se ravno taki radi davkom izogibljejo in istega zvra-«'-ajo na uboge delavce.
Prav je tako.
Mark Hanna, kteri je sedaj ravno v Waldorf-Astoria hotelu v New Yorku je prejel povabilo k sodn i j i. Toži ga L »uis Glazier za $1000 in pravi, da mu je pri zadnji predsedniški volitvi Hanna naročil po vseh Večjih mestih države New York osnovati AlcKiuley klube. Tuje Glazier izvišil na svoje stroške, sedaj se pa Hanna brani plačati. Hanna pravi, da bode tožbo ovrgel.
bouldovi mornarji strajkajo.
Vse moštvo Howard Gouldove jahte ,,Niagara'1 namreč višji strojevodja njegovi pomočniki in kur-juei, 15 mornarjev in dva s t reža j a so pričeli štrajk. Gould je zahteval od svojih ljudi več tlela kakor navadno. višje plače pa ni hotel dati. K urj.-H-i hi morali mornarjem in kuharjem pomagati, strežaji pa krov suažiti. Strojevodji bi morali opravljati razne poprave, ktero ne spadajo v njihovi posel. Bogataš dalje ljudem ni dovolil dopusta, pa tudi ne, da bi se z njigovimi čolni vozili na obrežje.
Strajkarji so opustili jahto, ko so ravno Gould, njegova ljubica in drugi gostja sedeli pri večerji. Ker ho strojevodji pred odhodom vse stroje ustavili, ugasnile so električne lu«* i in Gouidova družba je bila priitiorana pri svečah yečerjo do-končati.
Truplo v Hudsouu.
Delavci so našli 1. oktobra v Hudi-onu truplo nekega vtopljeuca blizu Hobokena. Kakor so razvi-deli iz pišem j« bil ponesrečenec Dan. t). Kshbaugh, predsednik od ,, New England Loon & Trust Co.", kteri je zginil v ponedeljek, t«J je ravno tisti dan, ko se je zvedel ban-ker«jt imenovane družbe. Coroner je prevzel truplo in uazuauil družini umrlega v Montelair, N. J. Na truplu ni bilo videti nikakih zna-menij, po kterih bi se dalo sklepati, da je Kshbaugh ponesrečil, ali bi ga k«lo napadel. V ponedeljek do-poludne je bi i ž« v pisarni družbe, kter<j je pa kmalu os^vil pustivii pisalno mizo odprto.
Nevaruo delo.
Iz New Jerseya se zopet poroča o razstreliti smodnika, ktera je zahtevata dve človeške žrtve. Se le pred nekoliko tedni pripetila seje razstrelba v tovarni smodnika pri Pompton Lakes, kjer je bilo mnogo osob zgubilo življenje. Sedajna ue-sreča se je pripetila v Wayne pri Mountain View, osem milj od Pe-tersona. Dva delavca sta V poseb nem lesenem poslopju mlela debel smodnik. Ob jednajstih zjutraj naznanil je strašanski grom drugim dela cem in prebivalcem okolice, kaj se je pripetid. Poslopje je bilo popolnoma razdjan«j, jednega delavca je vrglo 70 čevljev v stran, druz^ga ho našli pod razvalinami. Oba sta bila še živa, toda strašno opečena, ko so ju našli; 10 miuut kasneje izdihnila sta duše. Oba zapuščata družine, jeden je bil star 4U, a drugi 50 let.
Predilnica baukerot.
Dover, N. H., 3. okt. ,,Sawyer Woolen Mills", lastniki šestih tovarn, kjer posluje Več nego t>00 delavcev, s«j baukerot. Med premoženjem in dolgovi je baje milijon dolarjev razločka.
Trust se je razpršil.
Pittsburg, 4. okt. „United Association of Glass Manufacturers", ktero po nedavno ustanovili po zakonih drŽave New Jerseya Be je že razpršila. Da bi zmanjšali stroške, nameravali so odsloviti mnogo tovarniških vodij. Ti pa so napravili med kapitalisti tolik«, krika, dn se je kmalu neka večja tvrdka od trusta ločila, |tej so sledile druge in konečno ni bilo nobenega truBta več.
tirozoviti riti. Pittsburg, Pa., 2. okt. Bertha Beilsteiu je danes svojo mater ustrelita in potem sama sebi po-
gnala štiri kroglje v telo. Morilka in samomorilka je zapustila par vrstic, ktere poj asu u jejo nekoliko grozoviti čin namreč: „Umreti želim in nočem, da bi moja mati dalje živela in radi moje smrti tugovala.
Ko je pozneje prišel brat morilke obiskat svojo mater, našel je isto mrtvo v njene j sobi. Bertha je še živela in izpovedala, da ae je priplazila v sobo njene matere, ktera je še spala jej nastavila revolver na prsa in sprožila. Prvi strel ni zadel, mati se je sklonila po konci in vprašala ueuaravno hčer: ,,Birdie, kaj delaš?" V odgovor je morilka drugič ustrelila staro ženo v glavo in nesrečna mati je bila pri priči mrtva. Potem je hči še tretjič ustrelila na svojo žrtev.
Združenje tovarn.
(M e v e 1 a n d, O., 4. okt. Tvrdka ,,Claus Shears Co." je premestila svojo pisarno v New York. Združila se je z šestimi večjimi tovarnami na iztoku, da bode izdelovanje škarij nadzorovala. Vse opravke bode vodila pisarno v New Yorku pod imenom zadruge. nal Shear Co.J. H. Claus, predsednik tvrdke „Claus Shear Co." v Clevelandu je načelnik kombinacije.
Zamorce so prepodili.
Cincinnati, 3. okt. Prebivalstvo mesta Washington, Iud., je zelo razburjeno. Včeraj opoludne je prišlo 150 štrajkujočih premo-garjev iz Pana, 111., in se sešli na tukajšnem igralnem prostoru. Ob dr seti uri zvečer pričeli so gonjo proti zamorcem, kteri so njihove tlela prevzeli. Kakih 50 zamorcev je moralo mest«» zapustiti. Eden se je upiral, ustrelili so ga in nič več ga niso videli, najbrže je umil. Policaj A. Cannon je zapovedal štrajkarjem se razpršiti, toda ti so ga s napetimi puškami pognali v beg. Vso noč so bile ceste s ljudmi napolnjene. Premogarji so bili večinoma taki, ktere bo pred nekaj časom tu odslovili in kteri so slednji čas delali v Pana.
Izjemno stanje y Pana. *
Springfield, 111., 1. oktobra. Govemer Tanner je minolo noč po telefonu ukazal šerifu v Pana naj deputije pokliče izpred jam in po-veljništvo izroči kapitanu Craigu, kteri je izjemno stanje proglasil. Kapitan bode v soglasju s prejetimi navodili vse civilne osobe razorožil.
Vso noč so prežali oboroženi štrajkarji, ker so se vsak trenutek nadejali napada zamorcev pod vodstvom deputijev. Neka deklica jim je izdala, da jih mislijo deputiji zvabiti v zanjke, ako bi po noči korakali na Tower Hill. Odložili so tedaj tidhod na danes jutro, pa tudi čez dan se niso upali podati tja. Kakor se iz Pana pismeno poroča, so pri „ Pen well Hock Co." poslujoči zamorci napadli nekega po bergljah hodečega pohabljenca in ga vrgli iz hodnika na cesto. Policaj je hotel suroveže prijeti, toda priskočili bo tudi še drugi zamorci, in mu pretili z revolverji pod nosom. Sedaj sta Penwell, posestnik premogokopa, kteri ima objednem v mestu veliko prodajaluico in njegov sin Warren Penwell, mestni major razdala iz prodajalnice Springfield puške med zamorce in jim naročila vse belopoltne na cestah postreliti. Zamorci so jeli streljati na policaje in meščane; pravijo, da so trije zamorci in nek barvar močno ranjeni. Mestni odvetnik bode dal oba Penwella zapreti, ker je sam slišal, ko sta zamorce sp«jdbujala na belopoltne streljati. DoBedaj ni bilo tu milice, pač pa je governer poslal poseatni-kom premogokopa puške. Ako bi bil Tanner s puškami poslal tudi milico, ne bilo bi potreba posestnikom velevati naj zamorci vse belopoltne na cestah postrele.ker meščanom v Pana so li ti premogarji ali ne, je pač vsejedno jifc li postrele zamorski deputiji ali pa milica. Najlepša pa je ta, ker bo morali premogarji v mestu braniti policijo in meščane pred napadi.
Morski somi ob obrežju pri Maine.
Gouldsboro, Me., 2. ok|ob. Morski somi so se več let obrežja pri Maiue ogibali, sedaj pa so se zopet prikazali. Vse poletje so se
prikazovali veliki roji slanikov in vretenic, za malimi ribami pa so ee pri podili tudi morski somi in druge velike ribe. Pri Shordie bo nedavno zasačili ribiči velikega soma, vrgli vanj harpuno, toda ušel jim je vsejedno. Druzega line je nek aom prišel blizu malega parnika „Ruth", tako je brizgal ve do, da so bili vsi ljudje na ladij i premočeni. Zadnjega soma ob tem obrežji so pred petindvajsetimi leti vjeli.
Nova vojna indija.
Newport News, Va., 4. okt. Danes opoludne so v ladijedel-nici N. N. Shipbuilding Co. spustili v vodo novo vojno ladij«j „Illiuois". Več tisoč rador«*dnih gledalcev seje zbralo, med temi so bili tudi na posebno zato pripravljenem odru, pomožni tajnik mornarice Allen, general Miles z soprogo in hčerjo, governer Tvler iz Virginije z štabom, governerTauner iz lllinoisa, višji stavbenik mornarice Hichborn, višji strojevodja Melville in mnogo druzih odličnih osob. Po običajnih govorih je Miss Leiter, hči znanega žitnega trgovca iz Chicage krstila ladijo.
,,Illinois" je največja in najmočnejša vojna ladija amerikanske mornarice. Na vsem svetu je le jedna vojna ladija še večja in hitrejša kot „Illinois", namreč nMajeBtic", britiške mornarice. Po zunajnosti je nova ladija podobna ,,Oregon" in „Iowa", samo da ima višji krov, vsled česar s topovi v ravnej črti lahko strelja na \eliko daljavo.
Poročilo o rumeni mrzlici.
New Orleans, 4. okt. Dr Souchon je priobčil včeraj večer nasletinje dne\no poročilo o rumeni mrzlici v Louisiani: New Or-lans šest novih slučajev, jeden umrl; Franklin dvanajst novih slučajev, dva umrla; Lutcher dva uova slu«'-aja; Baton Rouge dva nova slučaja, jeden urml ; Wilson dvajset n«jvih slučajev, jeden umrl. Državnemu zdravniškemu uradniku v Montgomery Be je brzojavilo, da je y Jacksonville tudi izbruhnila kuga; mesto so nemudoma postavili p«»d kvaranteuo.
J a c k son, Miss., 4. okt. Včeraj seje pripetil samo jeden slu«~?aj rumene mrzlice. V Madison, 12 milj severno od tod jo včeraj umrl nek mož po imenu Todd. Iz Oxforda se poroča 15 novih slučajev in jeden smrtni, iz Water Valley, Woodville in Port Gibson iz v^acega kraja po dva slučaja rumene mrzlice.
Opustoševalni vihar.
Savannah, Ga., 4. okt. Tele-grafična zveza med Florida je še pretrgana. Vihar je minolo nedeljo napravil veliko škodo. V Fer-uandina je odtrgalo vse ladjarnice ; stav beni les in blago, ktero je bilo tam nak«^pičeno so valovi odnesli. Parnik „Gladiator" leži popolnoma razdrapan na mestu, kjer je po-preje stala ladjedelnica. Lubja „Noth America" leži poškodovana pri železničnih delavnicah. Ladiji ,,Mary Dawe" in „Lawra Anderson" ste vsled viharja trčili skupaj v zalivu in ste obe močno poškodovani. Krmarsko ladijo ,,Frances Elisabeth" je vrgel vihar na obrežje in provzročil precejšno luknjo pod rivcem. Neko nepoznano ladijo je v zalivu treščil vihar ob obrežje, nekoliko minut pozneje pogoltnili s«j jo valovi z moštvom vred. Postaja kyarantene je popolnoma razdjana; tam poslujoči so sena nekem plavu s težavo rešili na obrežje. Od neke družine, obstoječe iz očeta, matere in troje otrok sta Tletni fantič in dete utonila: I21etni brat Be je junaško trudil otroka rešiti toda sila vode je biln tako velika, da se je sam ves omagan komaj rešil na obrežje. Hišico, v kteri družina prebivala, je vihar popolnoma razdjal, ostanke pa so odnesli valovi.
Kaznenei znižujejo zaslužek.
R a l e i g h, N. C., 3. okt. New-yorški kontrakt««rji so se dogovorili sjetniškimi uradniki, da jim bodo prepustili gotovo število kaznencev za izdelovanje srajc. Kaznenei bodo delali 10 ur na dan in vsak mož bode moral izdelati najmanj ducat srajc. JebniSnica bode prejela za vsak ducat srajc 25 centov.
Premožen mož je postal siromak.
Stevens Point, Wis., 3. okt. T21etnega Jožefa Stoertsbacha so okradli za S15.G00. Tilo je to vse njegovo premoženje, ktero si je pridobil z večletnem napornim far-marskim delom in nekoliko špekulacije a zemljišči. Njegovi zakladi so bili : S7000 mestnih bo udov, §2000 državnih bondov, $3000 v zlatu in SoOOO v bankovcih. Stari možje premoženje zložil v škatuljo in isto v drvarnici zakopal. Ko ga začasno ni bilo doma, izkopali so tatje zaklad, prazno škatuljo pa na isti prostor zopet previdno zakopali.
Duhovnik se izgovarja.
Denver, Colo., 3. okt. Mclutyre, prejšnji kapelan na „Oregonu" je danes pred sodiščem igral kaj žaloBtno ulogo. V neki pridigi je udrihal po »brezbožnem" Bob Evansu, poveljniku ,,lowe" in ga obdolžil Btrahopetnosti zaradi česar so ga postavili pred v<jjuo sodišče. Ko se je uioral žara ii tega zagovarjati, zapusti! ga je pogum in začel se je izgovarjati češ, da je bil bolan na možganih že na poti proti Kubi in tudi še potem ko b« je povrnil nazaj v Z jedili jene države. Tisti večer pred pridigo je vzel Quinin in pil ,,brandv", ne ve pa ničesar kaj je govorili Sploh pa tega ni mislil pridigovati, kar so časopisi poročali.
Evropejske iu druge vesti.
Pariz, 1. okt. V uekterih krogih trdijo, da s<» Dreyfusa prepeljali iz hudičevega otoka v Cayenne, kjer čakajo parnika, kteri ga bode najbrže preko kak«*ga algir-skega pristanišča prepeljal na Francosko. Vest je provzročila veliko razburjenost, in kaže že sedaj kaj še 1« bode ko bode Dreyfus zares stopil na francosko zemljo. Po mestu so prilepleni razglasi, da je nasprotno Dreyfusovo zbor-»vanje odpovedano, češ naj gredo rujše k Drevfusovem zborovanju in tam kriče: „Ži\ela vojna! Živela Francoska" !
London, 1. okt. Iz Shaugaia se Taotiaov brzojav nekemu kitajskemu časopisu potrjuje, da je cesar 21. Bept. podpisal dekret v kte-rem je izročil vlado cesarici vdovi, in se potem sam usmrtil. To vest tolmačijo tako, da je ceBar umorjen. Vse angleške tajnike in najvišje člane kitajskega zvunajnega urada so poslali v prognanstVt>. Eni pravijo, daje bil cesar zastrupljen, drugi pa, da je umrl nasilne smrti. Vsekako pa je položaj v Pekingu zelo resen in mogoče je, <la se bode Velika Britanija o pravem času vmešala.
Zunajnemu uradu se je danes iz Pekinga poročalo, da je tolpa Kitajcev M r. Mortimera, nekega člana britiške iegacije s kamenjem in Matom obmetavala. Nekterim atne-nkanskim misijonarjem in kitajskemu tajniku amerikanske Iegacije seje enaka pripetila. Slednjemu so zlomili nekaj reber.
Dunaj, 1. okt. Pri včerajšnji seji državnega zbora ponavljali so se zopet znani prizori, brez kterih se menda avstrijski parlament % eč vršiti ne more. Wolf in Schouerer člana nemško-narodne stranke sta zahtevala od grofa Thuna naj naznani vsebino dogovorov s Bantly-jem, ogrskim miuisterskim predsednikom. Ko Thuu tega ni hotel storiti, kričala sta proti njemu, da je državni hudodelec in daje zrel za zapor. Lueger je levici predlagal uaj pozabi vse kar jih loči, da bi ministerstvo razdrli. Poslanec Schwegel je potem stavil nujni predlog, naj bi vlada vsebino dogovora z Ogrsko naznanila. Ako-ravno je grof Thun temu silno nasprotoval, bil je predlog vendar z 172 glasovi proti 162 vsprejet. Thun ni hotel pripozuati veljave vsprejetja, ker ni imelo glasovanje dve tretjini večine, drugi člani zbornice pa so bili mnenja, da v tem p lučaju že sama večina zadostuje.
Petrograd, 1. okt. Poročila iz raznih pokrajin države y gospodarskem oziru kaj slabo obetajo. Letina v se ver jej in sred u jej Rusiji je bila zelo slaba; pa tudi na južnem Ruskem kjer so vendar prav dobro letino pričakovali, se ta nikakor ni obnesla. Žito je bilo
redko, klasje majhno in zr| ko. Kmetje so svoje prid« peljali na trg, da zamorejj M helu plačati posle in di go v"«'. Vsled tega je cena toda mora se brezdvomno z! ker imajo na vsak način zaloge, dn bi zadostovala čez1
Pa ri z, 1. okt. Madama Ci vd«>va predsednika francoske vlade Sadi Carnota, kterega jI lijauski anarhist Caserio m« junija lsM4 v Lvonu umoril, j< raj na svojem posestvu ChateaJ Pr«^sle umrla.
Pariz, 1. okt. Luccheniju, rilcu cesarice Elizabete se v jetil nišnici St. Antoiue v Genfu godi slabo. Luccheni pije vii kadi suiodke, piše pisma, čita č uike, sprejema poročevalce iu gJ t«»v«T se tu«1i čuti kot „persona grs ta"*. K > bode pa obsojen in sicel najbrže v posamezno dosmrtno ječo] potem bode seveda nekoliko drugače, ka jti ta kazen je strahovita/ Celice takih obsojencev so tri nadstropja globoko pod zemljo kamor se nikdar ne prikaže solnčni žarek, kjer mora dihati vedno le za-duhli, plegnjiv zrak. Posamezni jetniki morajo spati na golih tleh in samo enkrat v tednu jih puste za jed no uro na dvorišče. V jetniš-nici St. Antoine je sedaj v tako kaz«iii obstojen samo jeden morilec, Luccheni bode drugi, in bržkone bi ta raj še prestal smrt, nego tako življenje.
P a r i z, 3. okt. „Petite Repub-lique" je poročala, daje polkovnik Picquart v svoji celici vojaške jet-nišnice zelo bolan. Popreje se je vsaki dan sprehajal po dvorišči, sedaj pa ga že več dni ni bilo videti. Picquart je sam pred sodnijo javno izrekel svojo misel, da ga na-meravajo v jetnišnici počasi spraviti s poti, kar j«* vse mogoče.
Drevtusova agitacija se je razširila po vsej Francoski in ptujci zapuščajo deželo, ker se boje punta-rije. Republikanske garde patro-lirajo p«> mestu v močnih oddelkih. Godefroy Cavaignac, prejšnji vojni minister, kteri se je zaradi nasprotništva proti preiskavi Drey-fusove pravde, odpovedal, je rekel danes, da ako ponove Drey fusovo obravnavo, j«> bodo morali vršiti tajno.
W ash i n g t o n, 3. okt. Conger, ainerikanski poslanec v Pekingu je brzojavil vladi sledeče: „Dosedaj ni resne nevarnosti, pa«'* pa se je bati v bodoče. Ptuje brodovje se zbira pri Tienteinu. Nekteri poslanci so poslali pomorščake v Peking varovat njihove Iegacije".
Vsled poročila o nevarnosti Ame-rikancev v Pekingu je križarka „Bal-timore" dobila povelje od Deweyo-vega brodovja podati se v Tieutsin ob kitajskem obrežju. Popreje je bila vedno kaka amerikanska vojna ladija v kitajskih vodah, pomladi pa so vse poslali pred Manilo, kjer so jih bolje potrebovali.
L o n do u, 3. «jkt. Kitajsko poslanstvo ne vrjame poročilom o smrti cesarja in ga še vedno pripo-znava vladarjem Kitajske. ,,Evening News" pravi: ,, Naj prijetnejša vest, ktera nam je danes došla o položaju na iztočni Aziji je ta, da so se sedaj tudi Zjed. države začele gibati." ,,Daily Mail ' se je iz Pe-< kinga poročalo, da je v torek cesar hotel ubežati, briči cesarice vdove pa so ga vjeli in nazaj pritirali.
Iz Shanghaja se p«jroča, da hočejo oblasti skupno Peking zasesti. Ptuji poslanci so sklenili Tauug Li Yamena na to ozpozoriti, da so jim domačini pretili. Ptujcem je sedaj prepovedano priti v Peking. Nemške vojne ladije vKiao-Tschou so včeraj brzo odišle v Taku. Marki Ito, japonski poslanec, kteri je nameraval skleniti zvezo s Kitajsko je odpotoval v Shanghai.
Bero lin, 3. oktob. Kakor se „Frankfurtarci" iz Pekinga poroča, preti kitajska druhal ptujcem. Soprogo italijanskega poslanca so v petek napadli, ko je šla v cerkev. Tudi Amerikauce so napadli a kamenjem, ko bo se vračali s kolodvora. Poslanci so skupno zahtevali kaznovanje zločincev.
L o n d o n, 3. okt. Določba švicarskega razsodnega sodišča o zadevi Delagoa zaliva je že nekaj čt gotova in morda jo že jutri obji jo. Portugalska bode koncesijo]

Priloga 99Gla§ Naroda66 k štev. dne oktobra 1
Jut to „Glas Naroda' No. 55.)
iu-Robavsu.
jAb-. hrf-ken 1 oij<1 i-o-iliv kegeu fd.ii Mut-uij'er hi»-litiir-h ijhgen '«l«*a I'rabler, u»°l so bitter a!.-lau-glich gfgKU den Cabalt-uiuiicher.
L e h« i it g.
sem ga šavsnil, tega plosknil je licemer Šavs, ,,dušev ni44 h i C* do bla-Izaljubljeni hlasta 6, stopivši „Am. SI." na barikado |vetu do cela znanih grobi-robatostij. bedaetoč, kle-Eij m drugih oslarij in liudo-jproživši s svojo bolno mož-[iuo nabasan top na New York |arno „G1. N." Che razza di ! menil je Šavs. No, sile ni imalo je zaprasketalo, potem Ismrdelo po plevaii in slami ro\e umobolne glave. New-lani so se povpraševali, odkod fužni zrak, a izven- nci v dišeče-ih so jo potolažili rekoč: Note nevarnosti, po SavHU smrdi ! je bil ves učinek vašega žabjega ^Ijauja, da si ste strmeli obistro-mosti svojih zmedenih domišlja-fv ter se domnevali : ,,Vem, da bo New Yorku ^rora-pum-pora", a pakserja se jaz ne bojim; njegove joljutivo pridobljene slave mora biti konec". Nizozemec pravi o ta-cih praznih besedah vabili : ,,De aanblatten44. A vaAe oblast-ooati Be ne bojimo ni mi, zdrah-fljivi Šavs, niti t<»1 iko ne, kolikor malega čerička. Francos pravi: ,,La plus belle victoire qu'on puisse remporter sur soi-meme c'eat de pardonner une injure.14
,,\Ver eich selbst nicht iiber-wunden — Hat die Kraft noch nicht gefundon —Die den Kampfer, wenn er riugt —Aut den Thron des Sieges ■cbwingt."
Lajajoči psi ne ygriznejo: „Blaf-fende honden bijten niet'4, pravi Nizozemec, Mislite mar, da se bomu vsi zgrozili in zgrudili pred takim bedačkom. fio zač.-čka pod svoj sramopis ,,llov. Savs"? Kaj menite, da ste vi, — an ostentations fellow — nam res kak bav-bav, 6e čavsate in kavsate okrog eebe kakor pijani — in to ste naj-brže večkrat, ker govorite tako radi o „Kueipach" in o ,,Katzenjamru" — če grokate kakor črne vrane in grohate kakor neumni ščetinci?
Ne Savs, takega hlaatavca in hajduka se nt; ustrašimo — J can face you— le bav kajte in havkajte po g. Sakserju, kakor vam ljubo, a za zlobni vaš jezik, ki čelj usta kakur blatne in razcapane babble in stara babiščeta, nobenega usmiljenja, nikakove prizaoesljivosti. „1 would not stoop to answer him4', pa naj bo.
Hudo sem začel, a ne morem drugače govoriti z licomercom in boja-željnim hinavcem, ki čveka o miru in sprav i, pa vem, da mu jo vse to ,»lanski sneg", da pa mu jo jedino bitje in žitje sejati zdražbo in vojno.
,,\Vie du rulet in den VVald, so die Stimme dir entgegenschallt", kar bi se reklo češki: ,,Jakč pozdravim, takovč od tušem."
8 človekom, ki nima orožja razven cepca in kija, ne velja elegantna borba; takemu so ž«) naši pradedi našli krepko, četudi gronko zdravilo, ktero mu jed i no more koristiti in tega neprijetnega zdravila recept so vnukom izročili v pregovorih : „Klin s klinom ; kdor tepe, tega te po; kdor išče, ta najde.44 Nicozemci pa pravijo „Het is lood ona oud ijzer". Ceh: ,,Kdo nechce slySeti, musf eltiti".
Častiti č i ta tel j i! Vem, da ste vže do grla siti teh časniških prexiirov, da Vam je vsa ta stvar ne le neprijetna, marveč tudi zelo gruatna; a prosim Vas dovolite mi, da zavrnem z loži jasnega Savaa-Roba vsa, ki je zopet začel pikati in dreti s svojim zobokljunskim jezikom, hoteč preloputniti in uničiti s svojo zoli-•terijo nedolžuo oaobo g. Sakserja. ,,11 lupo cangia il pelo ma non il vizio44, pravi Italijan.
Zadnjič sem bralcem nekoliko osvetlil živenjo mogočnega jolietskega farizeja, in Šavs se je zato saprašil v g. Sakserja, meneč poljski : ,,Trzeba kuč želazo, j»oki go-r%c«". Kdo pa je ta Šavs? ,,Con-naissex-vous cet homme?44
Kaj poročajo o njem oni, ki ga
poznajo?
Nekoč je bil zaljubljen študent, ki je le malo Študiral, zdaj je pa lizunski ljubček Buha. Kot dijak je bil len in slab, zanemarjal je učenje, ker je preveč ljubezuičal in ljubo val krasne de ve. Resnične so fraucozke besede : „L'oisi vete est la mere de tous les vices." „ Ogenj ljubezenski, „žlehtna", huda in nemirna kri njegova in neka vroča srbečina ga je zadrževala od pre-potrebnih naukov po dnevu, po noči pa se je zibal ne kakor drugi pridni in pošteni dijaki v učenju, ampak v žarni ljubezni in v ljubezenskih sanjah. Res, nesrečen je, komur pride taka neumna srbečica! Da, da, ljubke, mlade dekleta z žarnimi očmi in žarnim licem so že marsikteremu dijaku zmešale pamet in vznemirile kri tako, da mu ni bilo devištvo več sveto. Tudi Šavsu so jo zmešale in zmešana je še dandanes. Tudi on mora k Bogu vzdihovati! „0 Bog, ne spominjaj se norosti moje mladosti!"
Spanjec bi rekel Šavsu : ,, Es noto, ser este homl.re un gran bribon."
Ni čuda, da je zaostajal v znan-stvu tako, da zdaj niti ne ve, kaj znači beseda „Delta", ktero je zapisal „G1. N.'4 Cest vrai!
I'bogo duševno revše, ki imaš ,,Delta" za dleto, podučim naj te jaz: Delta je grška beseda, ki po-menja črto ,,d"; dleto je pa orodje, koje bi se tebi bolj prilegalo nego umazano pero,
Francozki pregovor slove : „Mau-\aise herbe croit l'tourjours= III weeds grow apace44. Kopiva ne pozebe. Ker so bilo preiskušnje v Btarej domovini od ljubezni zmedeni glavici Savsovi preteške, pri-el je Ameriko. Zvedel sem pa po naključbi od nekega baš potujočega duhovnika iz Minnesota, da grč Savsu trda (Che seccatura!) tudi v učilišču v St. Pavlu, post 1 »no pa šo v angleščini. Glejte pa ao laže v svojem aramopisu, koliko jezikov da je vešč. Nič ne zna razven slovenščine, malo nemščini in mrvo angleščine. Plitvo, jako prazno je v njegovi glavici. Dela pa tak Btrašansk ropot o svojem znanju! Kaj bi pa tudi bilo, ko bi umel več jezikov, ko še enega kro-riti ne more ! ,,Široko čelo, malo možganov4', irdi Rus. Bogoslovska vednost ni prijala zaljubljenemu srcu Savsovemu — zaljubljencem Bog ne diši— pač pa mu je jako ugajalo v tistej učilnici širokoustiti se, zdrahe in razpor delati in prepirati se v ,,Am. SI." zoper „Glas Naroda'4 ter sramotiti poštenjake. A to: „Nou t- punto difficile; non e che alVare di coraggio". Resnica je, čečkariti, babovati in svade na-rejati ni težko.
O njegovi znani prepirljivosti rekel bi Francoz: „Cet homme doit etre t res quereleur car il vit sans cease en diapute4'.
Smelo trdim častiti rojaki, ko bi u« bilo Savsa, ne bilo toliko kav-sanju po listih, k^r komaj je zdaj prepir prenehal začel ga je zopet Savs. Smelo trdim drugič, ko bi ne bilo Savsa, ki se je usiljeval Jed-noti za zapovedovalca in strahoval-ca, no bilo razpora pri Jednoti. Ta svadljivec zakrivil je mnogo hudega, jezo, kletve in druzega greha.
< 'uda ni, da tak babuzek in zdrah-Ijivec ne more pokazati nobenih sijajnih napredkov učne in marljive mladeži in mu torej kot pravemu Croenhornu nedostaje še liuega ubrusa ameriškega. Ceh trdi: „Ne-tieba hloupVch siti, sami se rodi.44 ,,Norci rasto, če tudi Be ne zalivajo44. Ker ni bil nikdar prijatelj sv. čistosti. — „Oude liefde roost niet". - Stara ljubezen ne zarjavi — zato brani farizeja jolietskega, saj tat ne izda tatu. „Gleiche Briider, gleiche Kappen.44
Z vednostjo presega Šavaa vsakdo, velik, v istini velik pa je v laži, nevednosti in sramoteuju; velik tako, da ga nikdo ne doseže, ker je še zmerom jako srbokožen in srborit. Zato ima pa ta srboritnež, sam umazan če z glavo, neko posebno srbečico postavljati na sramoto g. Sakserja, ter ga pred svetom blatiti in črniti. To je njega žara, njega značaj. Španec pravi: ,,Llama caracter 4 su capricho.44
Le berite psovke, ktere je zapi-
sala posvečena roka Šavsova v „Amer. SI." zoper g. Sakserja in uverili se bodete o resnici i tal. pregovora: ,,Molto fumo e poco arrosto.44 Sakser, beBediči Savs — ,,I am above such an action4' — je petelin na gnoju in žaba v gnojnici; glejte kako gnojnica diši nečistemu Šavsu, ki je torej hoteč Sakserja požreti, žabodorc ali žabcgolt; Savs prispodablja g. Sakserja newyor-škemu brezvercu, rudečkarju, pravi, da je dleto, rovar, nepoštenjak, laž-njivec, opravljivec, garjevi kozel ali volk, hinavec, svetohlinec, soci-jalist, anarhist, lažnjivi obrekova-lec, brezdomovinec, ki za bore groš zataji svojo narodnost in domovino, ki je pricapljal brez božjakov v Ameriko — kaj je Šavs prinesel? Smrdljivo sapo in bolno telo — s takimi in jednakimi psovkami pita g. Sakserja mašnik Šavs. Kaj tie, he deals in fair words! A 1' oeuvse on connait V ouvrier. Je vous remercie. Bien oblige, kliče vam olikan Francoz. Jako častno to, častitak! Ali si moremo misliti večje in brezstidneje zlodejstvo? Quel plaisir! Quelle joie, je pa to za Savsa!
Vprašam pa N as : ali „Am. SI." s tako pisarijo preveva krščanski dull? Presneto, kako morajo umazana biti tista vsak dan posvečena u-sta, ki tako nesramno in zlobno napadajo osobno! Kako smrdljivo je njega srce, kjer vali prava peklenska strast toli gabe/ljive psovke! Kako gnusovite njegove roke, ki razobešajo tolike ostudnosti! Resničen je italijanski pregovor: „L' esercizio fa il maestro4*. Da, da majster ste! Pa mene bi l.ilo aram biti takemu majstru. Toda „tič poje, kakor mu je kljun zra-stel", pravi Rus. Vi duhoven Kristusov, ali imate le mrvico Kristusovega duha? Ali je maščevanje, srd, bahatost, napuh, jeziko-v«iBt, jezljivost, samopridnost,jezič-
noat, obrekovanje, zavist, Ijubo-dinstvo, ljubohlepnost Kriatuaov duh, ali ne hudičev? Ali veate če-gavi'ga duha ste? Preslepi ste, da bi to spoznali! A glejte, baš tako slepo in pregrešno gobezdalo, ta Savs-Bahavs in drugi njega pajdaši usiljujejo se katoliškem delavcem za zapovedovalce in oblastnike! Sfrattate! Izvežbani ste res v nekterih st\ areh, a o delavskih razmerah razumete toliko, kolikor krava o nedelji. Delavske težnje so vam španjske vasi, če tudi ste med kratkovidneži glavar, kajti Ceh uči : „Mezi sle[)ymi jednoookv kral jest.'4
Rojaki! Prepotoval sem mnogo sveta, videl in slišal marsikaj in zatorej morem nekoliko soditi. To the best of my judgement — moja sodba je: Navadno so vsi vrli duhovniki oni, ki ne grdo osob po no-vinah, temveč pometajoč ]>red svojim pragom, skrbe najprvo za dušo svojo; vsi oni pa, ki so izprijeni po ženskah, ometavajo tudi drugo z blatom, ker taki dušemorci ne morejo gledati svete duše drugih. To svedoči vsakdanja izkušnja, to svedoči .ioram žalostnega spomina, svedočijo drugi in pa Šavs. Kdor na očeh boleha, ne more gledati svetlih rečij, zavistec pa ne more gledati Bvetlih vrlin svojega bliž-njika. Šavsova duša, ki jo brez krščanske ljubezni, kosmata in črna je. zatorej le po Sakserjevi dušici, rohni v obupnem kriku butasti Ravs in zaklel se je ta Idekaš, da jo mora apreobrniti — kaj šo — uničiti jo mora. Tak dušegubec je ta slovenski duhovnik! ,,Sortez de ma presence !"
Spanec pa: ,,Que diga lo que quiera, no le creere.44 Kdaj je Kristus koga napadal osobno? Nikdar, a spreobračal je milobno in ljubez-njivo. Berite papeževe okrožnice, in primerjajte ž njimi svoje sramo-piae! Bral sem v ,,Cvetju44 o sv. Frančišku, a razlika mej vami Savs in mej sv. Frančiškom jo tolika kakor med Bolijalom in Kristusom. Komu ste torej podobni ko niste ne Kristusu, ne papežu, ne svetnikom? Po kterih naukih in vzgledih živite, po naukih Kristusovih ali hudičevih, vi zaviti in zviti svetohlinec?
„Comme tu n"as pas suivi le commandement de Dieu, 1' Eterhel t'a rejetč".
Zakaj menite se pa zadira Šavs-
Robavs v g. Sakserja? Na potu mu je. Pri njem velja: ,,Necessity
has no Savsa; pas.44
law.44 A Nizozemec svari ,,Šavs dat komt niet te
Plemenitaš Abington je srečal v vasi dečka, ki je gnal tele ua ko-nopcu. Ko ga je deček zagledal, obstal je in vanj gledal. Plemenitaš ga vpraša, če ga pozna; deček odgovori: ,,Da". ,,Kdo pa sem jaz4', pobara ga plemenitaš. ,,Lord Abington", odgovori deček. ,,Zakaj pa se mi ne odkriješ?" ,,S:tj bi se rad", odreže se deček, „če mi- hočete male držati tele". A teleta ni hotel držati, pok Ion bi bil pa le rad dobil. Taki plomenitaši so Šavs in njegova svojat: hočejo, da bi delavci za nje delali in vrh tega se jim še prav nizko priklanjevali"
Savs hoče, da bi bili delavci njegovi hlapci in lilapčoni; da bi bili udje Jednote njega hlapčeta, hlap-čiči in hlapčički v pravem pomenu beBede; da bi bili delavci njegove kimajoče čecice-puuce, s kt'4rimi se deklice igrajo; da bi mu bili delavci — trpini nekake bororkle, s kteriini bi se on igral, kakor bi njemu ugajalo; da bi delavec prišel v njegovo mrežo, kteremu bi izsesaval kakor pajek utrujeno kri ; da bi delavec plačeval, Savs pa zapovedoval in strahova 1; da bi mu bil delavec rabotajoč tlačan, nad kterim I>i Sava vihtel svoj bič, k:t-kor ga je Jerain v ,,rajnki dolini", da bi jih mikastil in mrcvaril, kakor škrat ravna z onimi, kijih dobi v svojo pest. Tako hoče Savs, a g. Sakaer pravi: Ne, pa ne! temveč kdor plačuje, ta tudi zapoveduje in gospodari s svojim denarjem ! Moška beseda to! A ravno to bode Savsa-Robavsa, da divja kakor črni čadin, ropota pa copota kakor prava pošast ter se zaganja s svojim kužljivim pajdaštvom vanj kakor stekel pes, kojomu nedostaje gob-čnjaka, da ga luži in žunika, go-bezda pa Češnja raznotere čiričure o njem, kterih ne uiore verjeti pameten in nepristransk človek. S Portugalcem kličem Šavsu: „Xao me deixo enganar'. Osel ti oslasti bi mi rekli, ko bi tebi verjel, ti čolea-njak ti. Da, poznamo vaše satanske naklepe: zatreti hočete „G1. Naroda.'4
V neki vasi je bil radi umora je-dini kovač obsojen na vešala. Bogataši tiste vasi se snidejo in prosijo sodnika, naj bi prizanesel kovaču, ki ga tako krvavo potrebujejo za podkovavstvo in popravljenje vuz itd. A sodnik pravi : „Kako naj pa zadostim pravici44. Bogataš odgovori: „Gosp. sodnik, v vasi sta dva tkalca, za tak mali kraj pa zadostuje jeden, drugega pa obesite." V Ameriki sta dva slovenska lista, jeden zadostuje popolnoma, da delavce provarimo in v svoje mreže ujamemo, Sakserja pa obesimo, modruje prelrigani Šavs.
Sakser — tako čveka ubogi Šavs, prišedši v Ameriko, prosil je Bulia za vsprejem pri njeni; a on (Savs), živeč takrat sam ob milodarih kot prosjak, odsvetoval je to Buhu. Nič čudnega to. Vi Šavs, kot prijatelj uzmoviča Jerama in nečistega jolietskega farizeja, in zagovornik newyorških goljufov in tatov, sedaj perBone grate pri Jednoti, niste mogli drugače. Čistim poštenjakom 6te nepri jatelj. Od vas bi ne mogli druzega pričakovati, saj ,,gliha vkup štrika." Kaj pa je bilo zato, če ni Buh vsprejel g. Sakserja? (A laž je. da bi se Sakser Buhu ponudil iz Amerike, pač pa pred sedmimi leti iz Novega Mesta). Razuzdanosti so se godile okrog katoliškega župnišča t<zverskega in če nam ne molčite, bode-mo eno zakrožili o mladem gospodu in vodeničnej kuharici, ktero ste sami radi videli. Baš zato, ker ete sami nesramnež, zagovarjate one Newyorčane, a kterimi g. Sakser noče hoditi jedno pot radi njih razuzdanosti, tatvin, gol julij in sleparij.
Minnesotski grobijan češnja, da g. Sakser ne hodi ne k maši, ne k izpovedi, ker tako trdijo newyorški Slovenci in pa ker g. Sakser ni hotel iti k izpovedi h Košmrlu. To je debela laži Jaz sam sem že bil ž njim nekaterikrati pri sv. maši. Če ga pa vsi newyorški Slovenci ne vidijo pri sv. maši, sledi iz tega le, da ga ne vidijo zato, ker nekte-
rih nesramnežev res ni mnogokrat pri sv. maši; saj tudi vas nekte-ri vnemami farani ne vidijo pri oltarju, zato ker jih pri maši ni; a kaj mar vi radi tega ni&te le vendar pri sv. maši. Vendar pa nočem obsojati vseh newyLrških Slovencev. Treba jo namreč pomisliti, da je v New Yorku nad sto katoliških cerkev, in lahko se izgubi kak Slovenec zdaj v to, zdaj v drugo cerkev. Ali mar pošiljate vi Šavs vse newyorške Slovence kot špijone po vseh cerkvah za g. Sakserjem, da ga zasledujejo, če hodi k maši ali ne? Ne\vyorški Sloveuci vaši špi-joni?! Verjemite mi Šavs, da smatram enkratno nečistovanje za večji in grši greh, nego če bi enkrat mašo opustil ob nedeljah. Vi seveda naj-brže ne.
Pa pošl jite Košmrla, SusteršiČa, Hribarja, starega Buha in mladega Bulla — pa še vi pridite — enkrat za ogleduho v nesramne hiše, in našli bodete v njih nektere izmed taistih, ki so opravili vel. noč. izpoved pri gosp. Košmrlu,
Ce pa ni šel g. Sakaer k izpovedi baš h Košmrlu — saj ni vendar nihče dolžan hoditi k izpovedi ravno h Košmrlu, — ni to vaša reč in vas tako malo briga, kakor mene, če se vi v svoj predolgi nos sunete.
Resnici na ljubo pa morum izjaviti da mi je g; Sakaer nekoč rekel, da se ne boji iti k spovedi makari vsak mesec ; k maši pa hodi tudi, če ga le k:t j posebnega ne zadrži. Ako !>i Sakser tudi vsakih pet let enkrat šel k ispovedi, bi dobil odvezo in vrednejše sprejel sv. Rešuje telo, nego nekteri newvorčani, ki so prelomili največje zapovedi sv. vere, božje zapovedi, sedmo — ne kradi: koliko je vredno kosanje teh ljudi? Ako gredo vsak dan k sv. obhajilu, njih imena „Am. SI." še tako debelo tiska, a vest jim šepeta : ,.Okral si svojega bližnjega, svojega gospodarja !
Sploh jo pa takim svadljivim, prepirljivim in izprijenim duhovnikom kakor je bas Šavs, jako malo do vero, do izpovedi in do s/, maše in sploh za misijone: njim jo le za denar, ki se dobi na misijonih. Ko bi bil dal Sakser Košmrlu za pot kakih 25 dol., oj, oj, kako bi ga hvalili, če bi bil g. Sakaer tudi naj-večji lump. Taki so nekateri namestniki Kr. ! Za denar se pri njih celo poštenje kupi! „ Prazna mošna, ničev mož", tako misli in sodi mnogo ljudi, mej kterim zemljo tlači tudi Matija Šavs. Takih ljudij načelo je: Kdor ima novce, pa da od tega nekaj Buhu in Šavsu, ta more vse smeti, more vse stvoriti, kar hoče, ter povsod in vselej govoriti, bodisi doba ali nedoba, bodi si njega beseda tehtna, modra iu resnična ali prazna, topa in lažnji-va. On je poštenjak, ker ima penez. <.'esar kdo drugače nima, ali ne more imeti v glavi ali v srcu, ali na telesu, to mu vse nadomesti penez. To jiiu je geslo ! Slobodno jim !
Ali vender! Če vam je n s toliko do duš ne\vyorških Slovencev, pridite v New York za duhovna.
Zakaj ne pridete častiti misijonar Savs?
Zato ker veste, da bi v denarnem oziru slabo pa teško shajali", baš ob tistih od vas hvaljenih New-yorčanih. O ko bi temu vnetemu misi jonarju obljubili le 1000 dol. na leto (ali bankrotirana Jed nota dala) s kolikim veselje bi pricapljal — a brez denarja ne stori nič za božjo čast in dušni prid newyor-ških rojakov goreči misijonar Šavs. Zakaj pa ne hodite, za sveto vero iskreni Savs, misijone vodit po tistih krajih, kjer je malo Slovencev? Smrdi ti, svetohlinska kača, ker bi tam od malo Ijudij tvoj žep malo ali nič ne prejel.
Taki sto vi velikoustni mijonar-čki! Poznamo tako tiče. In baš taki 1« po denarju hlepeči misijo-narčki bo pri nas ne le peto kolo, no prava ničla, če so tudi mašuiki. Če takega vidimo, nam prihaja res kaj slabo, ker vemo, da ima v živem telesu gnilo mrtvo dušo, da je pobeljen grob, da je najnevarnejši grobokop krščanski sveti veri. Iz-preobrnite najpreje sebe in druge duhovne vaše baže in barve, potem še ie govorite o grehih g. Sakserja. „Medice, cura te ipsuin!4' pravi Latiuec; Španec pa: „Estaba por bofetear el palurdo."
Pa , Griitlijanci'4. To bo pa vleklo to! Zakaj pa bi jim g. Sakser ne smel tiskati nemškega lista? Kako rada bi to storila tiskarna Buhova? Komu pa vi služite ali Slovencem, ali tujemu narodu? Pa se drega ob ,,Griitlijauce" to ubogo revše! „Grutlijanci" so pošteni ljudje kakor Amerikanci. Če pa zaupajo Nemci g, Sakserju kot svojemu blagajniku, dokazuje to lo njegovo poštenost. ,,Med Nemci deluje, s tujim narodom je v zvezi Sakser", kvasa Savs. Joj, joj, kaj bo zdaj? Komu pa z večine naši rojaki služijo, koga morajo slušnti? Protestant-Anglež je večinoma njih ,,boss". In denarja, ki ga prejmo naši delavci od protestantov —bodisi nemških ali angleških, niti Buh, niti vi ne zametujete. Prekleta taka zaviat! Na Ely ste radi vzeli, radi, kar so vam ponudili dobrosrčni rojaki; če vam je ponudil kdo kozarec piva, izpraznili ste ga na duček. Kaj bodeš drugače zavijala ti zmerom žejna kanja? Minnesota ni še ovrgla te naše trditve. Koloktiralo se je za vas, če ne drugod, pa po cerkvah. Vidite, kako pa vi lažete! Kaj je to hvaležnost do elyških radodarnih Slovencev? Potem pa kvaka kakor žabji golt, da ni denarne pomoči v Ameriki nikdar potreboval in — nikdar za njo proail. Srečni Bahava !
O mi vemo, ko bi g. Sakaer hvalil slabe duhovne, molčal o njih nerodnostih, ali pa jih branil in zagovarjal, bil bi on v očeh tistih štirih duhovnikov, najveruejši kri-stijan, naj bi uganjal tudi kterekoli ai bodi grdobije. A g. Sakaer je značaj, ki Be ne da podkupiti, ne ustrahovati, naj ao je treba potegovati za delavcev korist, njih veljavo in ugled, naj je treba udariti po ouih, ki napeljujejo vodo ua svoj mlin — dobiček v svoj žep na atro-žke delavcev pa v škodo trpinov. Taki koristolovci ob troških trpinov in na kvar delavcev so posebno štirje možički.
Kruhoborci, ki hočejo delavce prisiliti, da bi jim bili molzna krava, so oni — trije duhovni in Robavs, kojemu Šavs rekajo navzdev Zadnji sanjavec pravi, da se jih Sakser boji tako, da mu ta čveto-rica ne da spati. Domišljavo gobezdalo Šavsetovo! G. Sakser, poštenjak od stopali do temena, naj bi se zgražal pred takimi klepetači, klevetniki, paskvilanti, koristolovci in samopridueži, krivičnimi sra-motitelji, grdimi samopašniki. pred takimi ničevimi ničevedci, kterim kliče Portugalec : ,,0 reiuo de Dooa nao č comer nem bober porem paz ejustica"; kterih svojstva so: robati zlog, raskav jezik, starobabjo klepetanje, nesramna predrznost, grozna pulilost, hribovska ošabn sleparstvo; licemeri, kterim ni do a v. vere, marveč le do jed/nih strastnih osobnih popadov in do svojega trebuha, prod takimi naj bi so tresel, pred takimi naj bi javkal g. Sakser! Kaj šel Le veličite in slavite tisto trojico, radi izmišljenih zaslug, a mi hočemo svetu dokazati, da njihovim delom ne pri-stoji nobena posebna zasluga, nobena hvala.
Kar jo storil Buh za katoličane in uekatoličaue, to je bila njega dolžnost in zato je bil plačan več kakor preveč, saj to dokazujejo hiše v Towru. Spanjec: ,,La casas eatau por alquilar.k4 Nemec: „Er aam-melte Schatze fiir die Zeit — Wo siud denn seine Schatze fiir die Ewigkeit? Ungliicklich ist, wer hat und nicbt gibt — Uugliicklich ist, wer lehrt und nicht ausiibt."
Če odločijo Buhu duhovni častni proBtor, atorč to radi njegove starosti ; starost pa še ni zasluga; postarati se more tudi človek brez zaslug, človek poln napak: starca pa peklenski zelenec vkleue najraje v skopoat in lakomnost. Ali mar to diši po kršč. veri?
Kar je storil Buh za rojake po Vermilion in Meseba Iron Range, storil je to v svoj prid, v svoj hn-sek ; čim več ljudij, temveč dohodkov za moj žep, mislil je Buh.
Saj vemo, kolikokrat je vabilo glasilce Buhovo rojake v svoj okraj, obetalo jim dobre zaslužke — a došli prevareni rojaki niso dobili ne dela, ne zaslužka; za Boha je bilo pa le dobro. Ali mar tak ravnanje diši po kršč. veri? In za
} {
naj bi bili rojaki Buhu hvaležni in mu prijatelji.
Nizozemec pravi: „De kat de bol danbinden.'* Ce ga pa vi Save hvalite in do nebes povzdigujete, delate to tudi iz koristolovja, ker pričakujete da se bo, kakor vi zanj, potegnil i on za vas, in vam pomagal, kadar treba. Zopet zgol samo-radna sebičnost brez vere! „Roka roko umije'«, misli Savs. Tudi umazana roka umije umazano roko!
Tako je Buh ! ,,Tout ce qui bril-le n'est pas or." Kar in kolikor je S. zgradil v Jolietu, to so plačali ali pa bodo 6e plačevali rojaki v Jolietu. Dolgove jim je naredil ; a de so tamošnji Slovenci s tem zadovoljni ue briga nas t<> nič. Zidati je laliko ob krvavih žuljih drugih lj udij, potem se pa razkoračiti in po prsih preSerno biti in bahati: Glejte, kaj sem naredil! Ne golta-Ču, ampak plačniku prisloji čaBt! Sava, you add too much fuel to the fire! O jolietskih Slovencih bh je pa vedelo, ko Se Š. ni bilo v Jo-lietu, in ve se o Slovencih po krajih, kjer Š. ni, tega „Champion Pharisee". Vse druge prazne čenčarije o socijalizuiu in anarhizmu, koj« Saveov golt Joli ječanom natveza, izrodki so njegov*) bolne fantazije, izrastki zmedenih možganov, gives full scope to his imagination". Človek mora biti ree trdne narave, da se mu beročemu Šavso-ve izmečke ne obrne želodec. „Mi vien male!" Meni je slabo! H. ne diči ni logika, ni učenost, pač p* lakomnost in ,,Gescbiift" in zato ga je g. Sakaer napadal. Kolika bed as toča pa to, ko Šavšek trdi, da bi clevelandski Slovenci Se danes ne imeli cerkve, ko bi H. ne bilo! Koliko tisoč cerkva je v Zjedinje-nih državah, a postavljene ao bile prej«, nego se j« JI. rodil! Kdo jih je * ta vil? Morda H. pradeje? Res reven in ubog bi bil Bog, ko bi bil m<.g*-I vstvariti I*- dva, ki bi po Ameriki cerkve gradila! Tako bahaško slavo peti, pretiravati in ljudi varati, more le kaka ciganica in p» minnesotski čeljuetač Šave-Ro-bavs.
Kaj mar ni res, kar poje nemški pesnik:
,.Wir Alle sind von einem Holz
vVozu der dum me Gotzenstolz? Blatim m t zu gleicherHerrlichkeit
VMrbaunet Eifereucht und Neid!"
Poslušajte še rojaki, kako se naposled cmizi, kako ja\ ka hinavski cmerdač minnesotaki. ,,Rojaki", pravi, ,,pomiHlite 1«, kaj bi bilo a katoliško vero, ko bi duhovnov ne bilo?" Pa ree, kaj bi neki bilo, ko bi ue bilo krikljive^a Šavaa?! Slovenci bi ne imeli ne prepira ne raz-pora, temveč imeli bi ljubi mir in ■logo med seboj; Jeduota bi bila trdnejša in močnejša nego kedaj ; oljka miru bi zelenela med nami in lepše bi se razcvitala kršč. vera pod njeno senco nego ob strupenih satanskih napadih in plohah hinavskega „miroljuba" in farizejskega „človekoljuba" Rohavaa, Taki apostoli miru in sprave, taki strupeni zobje strastne evade in farizejske ošabnoati škodujejo več sveti veri nego najzlobnejši krivo-verci in neveruiki. Taki apostoli so pravi pravcati kozli v vinogradu Gospodovem ki vse prevrnejo: „Rac-comandare i I lardo alia gatta". Zato bi bilo najbolje za sv«to vero, da bi ee taki vojeviti vojMaki umaknili drugim in šli spreobračat Zu-lukafre.
Toda Savs gobezda in straši, da bi ne mogli dobiti drugih duhov nikov, ,*What do you mean by it? You dupe to much!" Ali mislite da so ljudje res teko zabiti in za ljubljeni v vae : ,,That they will ta ke it much to heart?'4 Šavs, lahko prav lahko se bodo dobili drug duhovniki. L« ob ta vi te svoja žup nišča, poskusite vsaj! Pa vam ue difti, kaj ne, prekanljivi zvijači!
Rojaki! Odg .voril sem na Šav •ov sramopis, ki je popadal gosp. Sakserja. Gosp. S. ni odgovarjal meneč, da Ae se d . . . bolj meša, bolj smrdi. ..Qui ne dit mot, consent. He reflects upon what he has done/4 Prav tako! Odgovoril pa je masto njega razburiu Šav«, branil ga jo slabo, zagovarjal, opravičeval.
J ga ni, ker ga ni mogel, •t v ar se ugovarjati ne dine imajoč slovenskih župlj«.
nov, mislil si je: Čakaj, čakaj ti Sakserček, jaz te bom oskubel in razcefral, saj meni ne moreš dosti škodovati, ker župljani moji ne bero slovenskih novin.
No, hotel je i on zasmrdeti, pa naj smrdi. Sram ga ni, ker ves sram je pri devojkah zapravil.
Tie jeduo vam izjavimo Savs, če ne mirujete, zasmrdelo bo tudi v vaši vasi po Šavsu, tako da bodo i vaši župljani razumeli.
(Dovolj imamo že tega prepira, eden mora odnehati in to bodemo mi atorili, naši naročniki niso lista si naroČi I i le za prepir; ako pa v v „ Am. SI.tudi ves list umazauo-nosti namažejo, pa znaf-i te Kriato-vo namestnike najbolje. Uredn.)
Kar iščete to bodete našli I will plav you a trick and your people will shut the door in your face and you will come of with diagrace and stare like a fool.
Francoz pravi: Rira bien qui rira le dernier. Qui vivra verru. Latinec pa: Quidquid agia, pru-denter agas etreepice finem.
Zatorej vas avarim s Portugalcem : N»o torne a importunar — me!
Hahnenruf um Mitternacht — Hahnenrui in Siind' und Nacht: Save ! hab deiner Seele Acht! Wende dich vom bosen U ahn1, Suche schnell die rechte Bahn, Noch sieht Jeaua mild dich an !
Be ruled by it!
Cenjeni rojaki, Vam pa ta svet: ,Vi imate zdravnika44, rekel je Lu-dovik 14 Molieru. ,,Kaj dela ko pride k Vam?"4 ,,Ou, odgovori Mo-lier, „pogovarja\a se, potem mi zapiše zdravilo; jaz pa zdravila ne jemljem, ne vživam in — zdrav sem*'. Savs je zdravnik, ko ponuja zdravilo ; ne vži vaj te ga, in zdravi bodete.
Tistim pa. ki bodo branili in zagovarjali Savaa, odgovarjam že sedaj. Oslar je pretepal svojega osla. Nekdo pride mimo in zarohni nad oslarjem : „Nehaj, nehaj vender ti poniglavec, če ne, pretepena jaz tebe44. Oslar pa se odreže: ,,Odpustite, usmiljeni mož, nisem vedel, da ima moj osel prijatelje in sorodnike med ljudmi44.
Lepsza chuda zgoda jak zlocisty sad, pravi Poljak. Bolje je primera nego ljut boj.
Vas g. Sakser pa bodri Rua : ,Delaj pošteno, neboj se nikogar)
Dej ta.
Listelb:. Tristo goldinarjev.
„Bog, kteri vodiš srca ljudi kakor vae potoke, pomagaj mi! Ljudje so me zapustili, pomagaj mi Ti 1 Svoje oči vzdigujem proti nebu, odkoder pričakujem pomoči. Ti si veegamogočni Bog neba in zemlje. Tebi je kaj lahko meni pomagati v velikej potrebi; reši me v sili, saj to je Tebi kaj lahko44.
Mož, kteri je tako molil, je bil Pet^r Oven, ubogi kmetič male vasi pod Gorjanci na Dolenjskem. Vpre^al je dve tako suhi kravi, da bi jima lahko rebra preštel, vprav tako suhi Bte bili kakor onih sedem, ktere jo Faraon videl v sanjah. Tudi te dve Bte bili mnogokrat gladni kakor onih osodepulnih sedem ; s krmo je bil Peter po navadi tako na koncu, kakor je sv. Silvester vedno na koncu leta.
Kadar se je Peter tako zgodaj zjutraj peljal na polje z svojima kravicama, je morala njegova žena vedno iti tik voza in živali voditi.
Ako je pričel Peter orati, so morale kravice vleči pljug z vsem naporom — ali pa tudi ue, ker nera zumna žival ima tudi vedno svoje misli in zabave. Tako so tudi premišljevale in razmotrivale Petrove kravice: „Oh, kako je oranje težko ! Mleko moramo dati, pljug moramo vleči, krmo nam pa tako dajejo kakor draga zdravila, in nikdar ni boljše. Leto za letom delamo me, Peter in njegova žena, ali me ostanemo vedno suhi, Peter pa ubog. ,,Kaj meniš ,,Rmena44, reče jedna kravica drugej, ,,meui se dozdeva, da možiček ni znaftel smodnika*\
,,Da, da, prav imaš44, odgovorila je druga, ,.večkrat sem to mislila". Seveda niste to glasno govorile,
gcvc
prvič niste tega znale, drugič ste bili pa previdni, ker Peter bi tako demokratično in slobodno govorjenje smatral kazni vredno.
Tako sti stisnili ti kravioi po starej kravjej navadi gobci skupaj, kakor premnogokrat stisnete dve ženski usta ob usta k ljubemu sestrinskemu poljubu, v srcih se pa preklinjate in želite le slabo jedna drugej. Kravice ste bili pa jedno srce in jedna duša in ste se v takem nemem pogovoru včasih bolje razumele kakor ljudje, istina, o kterej je težko soditi, ker zaključek te kravje filozofije je bil emi-nentno praktičen: skrivili sta hrbtišča z globokim vzdihom, noge daleč narazen vprle v tla z vso silo in sti z obupajočim naporom dale razumeti, da gresti skozi strn in trn za gospodarja. Ali vse to je bila le hiuavščiua teh suhih gove-din, v istini pa niste prav nič vlekle, ni bilo to sicer značajno od uju, ali ako pomislimo, da te uboge živali niste imeli človeškega razuma.
Naj si bode že kakor hoče, na Petrovo poljedelstvo vse to ni dobro vplivalo. Kričal je, da je postal hripav, pokal z bičem in uporabil tudi druga sredstva, ali pljug se ni premaknol. Navadno je pljug pri ročaju Peter sam porival naprej kolikor so mu dopuščale telesne moči; pri tem pa kričal: „Jera, Jera, vleči !44 Tako je vlekla Jera ojeti živali, samo da bi je naprej spravila. Ko se tako pljug ni premaknol, je postal Peter jezen in kričal ter se hudo val nad živali in ženo, navadno bolj nad ženo, ker ni vprege spravila s prostora.
Tako se godi ubožnim. ,,Dovolj prostora je v najmanšej koči za srečno ljubeči par'4. Oh, sveta nebesa kako je to neumno ! Med v medenih tednih, ali sreča ni bila niti pedenj dolga. O čem naj se pa kasneje preživita' Ako skrb za vsakdanji kruh, ta stara lesena ba-bura priskače v to malo kočo z srečno ljubečim parom ter prične zauičljivo namežikati z svojimi okravelimi očmi in laskaje reče: „Oh, kako me veseli, gobobčka, da se imata tako rada I Upam, da pri tej sreči tudi meni kaj ostane; zadovoljita toraj mojo malenkostno zahtevo'*. Potem bodo že prenehali se ti golobje kljuniti. Ako se k prvemu srečnemu paru pridružijo še drugi mali pari, celo pol tucata, kteri vfii hočejo tudi srečni biti, kar je pri praznem želodcu težje nego dva hriba brez doline, potem pa že vsakdo vfe za srečo. . .
Siromaščina pa tudi vedno ne goji raznovrstne človeške čednoBti in kreposti kakor se mnogokrat opeva in slika, najmanj pa je siromaščina to kakor si predstavljajo devojčice višjih razredov. Seveda Be nahaja med siromaki tudi zelo veliko plemenitih in blagih Človeških duš, na drugej Btrani pa najdemo zelo veliko ljudi demora-lizirauih, koje je uprav siromaščina kriva; pri siromakih najdemo tudi mnogo slabosti, kterim matije nezadovoljnost.
Peter je ljubil svojo ženo, a vendar jo včasih ?<elo karal za stvari, za ktere ni ona prav nič uzrok bila. Večkrat je bila zelo užaljena. Peter bi lahko obupal, ako ne bode polje obdelano, in te živali vprežene ob pljug, ne more prav ni ganoti, morda mislijo, da so samo zato, na Bvet poklicane, da bi se lepo v zelniku pasle.
Pa saj kravice tudi niso bile napačne v mnenju: kdor ne dela naj ue jč, kdor pa dela mora tudi jesti, Bte si mislile. Peter je bil zelo marljiv in varčen, ali sreče ni imel za praktično življenje, mnogo bolj neumnim sovaš£anom se je pa sreča amijaia. Bil je majhen, šibek možiček, na očeh mu je bila Čitati poštenost in nekaka sanja vost. Ker je pa ta ssbičen svet neprijatelj lepih sanj, zato so pa njegove misli daleč, daleč segale, celo v nelmsa, tja kjer kraljuje stvarnik i^eba in zemlje, saj v njegovi eiromaftčini je le tu nadel tolažbo. Njegov razum ni bil vajan dosti misliti, pobožni stariši so ga tudi bogaboječe vzgojili, zemeljska življenje bilo mu je salo težko, zato se pa z vso dušo udal v božjo voljo. Za zemeljsko trpljenje je vedn&r vera najboljša tolažba.
Ker ni v šolo hodil, tudi ni nič o drugem vedel, ako je videl druge premožne, ni mogel razumeti zakaj se njemu ne obrne na bolje, ali poleg tega ga je vedno zasledovala nesreča za nesrečo. Njegovi predniki so bili celo premožui, ali že za čas njegovega očeta je šlo vse rakovo pot in Beda j j<' imel Peter od nekdaj velicega posestva le malo njiv in še na teh bil vknji-žen dolg.
Da, ti vknjiženi in drugi dolgovi so ga nadlegovali noč in dan, in ravno sedaj bolj nego drugekrati. Tristo goldinarjev naj bi plačal. Ali od kod vzeti? Ako jih ne dobi segnali ga bodo raz posestvo na cesto in vse prodali. Upnik potrebuje denarje ; vsi poakusi za odlog so se ponesrečili. Hodil je okolu in prosil tri sto goldinarjev na posodo. Ali amejali bo ae mu. Kdo bi mu pa tudi poaodil tri sto goldinarjev na nekaj oralov zadolžene zemlje.
(Dalje prih.)
Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., poBebno pa še slov. društva glede regalij in zastav.
Kje je?
MATIJA STARIHA, doma iz Co-klovca blizo Semiča, njegov naslov bi rad zvedel: Josip Ko«tuer, Bloc ton, Box 307, Ala., Bibb Co.
Učitelja godbe
išče podpiaani, kteri je zmožen poučevati godbo ( blechmusik). Pisma in naznanila naj se pošljejo: Marko Svegel, 527 Fourth Str., San Francisco, Cal.
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom' okolici svoj lepo, na novo urejeni
^SAXOOiV
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Ji
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRlI PO RTE H J EVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PLL WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA, bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za to vs« proti uizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor ti došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOIM1
Sč spoštovanjem
Martin Bluth & Co.,
RALOOKER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLI
KJE JE?
JANEZ ZAVERTA, doma iz žko-cijauake županije; njegova žena bi rada zvedela njegov na»lov in pismo od nje leži pri uredništvu ,,Glas Naroda14.
KJE JE?
FRANK STRAŽIŠAR, 21 let etar, doma iz Preserja na Kranjskem. Tukaj pri naa je bival dve leti, nedavno je popihal in zapustil spomin. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Alojziju Krajšek, Luzerne, Pa.	(2—1)
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovolč čf obiskat moj
^SALOON
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLIN
v kterem točim izvrstno ANHAEUSER £BUSH PIVO ali ST. L<1 PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razue LIKERJ] imam na razpolago dobre SMODKE.
Rojaki, poaetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej in postrežbi.
S poštovanjem
Mike Krawl,
1206 Scott Street, Joliet,]
Compagnie Generale Transatlantic
Francoska parobrodna družba
PISARNE:
NEW YORK 3 Bowling Green
P. O. Box 200.
HAVRE 35 Unai d'Oi leans. PARIS Main Office 6 Rue Anber.
Družba ima jako solidno delane parnike kakor : „LA TOURAINE", „LA NAVARRE", „LA BRETAGNE'\ „LA CHAMPAGNE", „LA GASCOGNE", „LA NO RMAN DIE". Ti parniki iako hitro vozijo in pljujejo iz New Yorka 7—3 dni. Za Jugoslovane krasno in ceno potovanje čez Pariz, Švico, Tirolsko in Koroško.
Parobrodn listek iz New Yorka v Havre III. razreda velja $29.00»
„ „	„ Havre v New York „ „	„	$32 10'
„ „	„ New Yorka do Baselna „	„	$32.90-
„	„ „ „ „ Innsbrucka	„	$35.30»
„	„ „ „ „ Trsta	„	$40 25»
„	„ „ ,, „ Reke	„	«39.95,
„	„ „ „ „ Dunaja	„	$37.35;
„ „	„ „ „ „ Budapešte	„	$40.35,
„ „	,, Innsbrucka do New Yorka	„	$43.65,
, „	iz New Yorka do Innsbrucka in	nazaj	$78.75,
Ta proga se razloči od drugih v tem, da ne dovodo potnike samo hitro in varno na namenjen kraj, temveč, da jih tudi med potjo z jako dobro tečno hrauo, vinom in dobro postrežbo preskrbi.
EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
FR. SAKSER 8c CO.
„GLAS NARODA"
109 Greenwich Street,	-	York,
posreduje
listke za vse parobrodne in železniške proge.
Parobrodne drnžbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA, BREMNARSKI LLOYD HAMBURHKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD.
Pošilja točno in vestno
DENAR V STARO DOMOVINO
ceno in zanesljivo, dosedaj smo odposlali že nad
poltretji milijon goldinar, avstr. veljave.
Pri večjih svotah in menjavi priporočamo meujice dobrih bank. Posredujemo hranilne vloge v razn^ slovenske posojilnice.
Vs:ik Slovenec naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. Vsak potnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York ne vozijo železnice: Wabash, Nickelplate, Rio Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do Cbicage, ali Buttale potem pa spremene železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti.
V	New York dospč železnice: Pennsylvanije, Grand Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delaware Lakawana, West Shore, Western Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejmite transfers tiketov, ker ti Vas prodajajo v drage, a nič vredue hotele in Vas povsodi oslepe; računajo S2.50 do $3 za dan, a ni kaj jesti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzojavno ali nisneno naznanite, prihranite lepe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj drugače. Pri nas govori vsakdo, toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte ua Številko 109 Greenwich Str. na koncu Carlisle Street!
V poslednjem času lovi naše rojake z našimi kovertami ljudilovci, kteri govorč poljski, slovafiki, hrvatski in tudi kdo zelo Blabo kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedejo in odrejo, kar je že marsikdo okusil.
Ako se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj ee
V	sede na kanjska železnico in kondukterju reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva tnala, bloka do naa in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Strmet, kjer to pri nadej office jenja vidi nafto višnjevo tablo z napisom „Glas Naroda".
Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli.
*
lovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: hik: JožffAonič, Box 266; 'aed i> i k : G ko ho K ot< ■ e ; : Ivan Govže, Box 105; Stefan Banovec; F: Matija Acmč, Bl,x 266.
IGLEDOVALCI KNJIG: [abja.n ;
'kešikn, Box 286; Mantel ;
mujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
|lasil«>: „G LAS NARODA".
društvu sv. Barbare št. La [le, 111., sta pristopila: Jarem Lrtin in l rekar Frank. Sprejeta Uugoslov. kat. .Jeduoto dne 28. it. Društvo šteje 22 udov.
IVAN GOVŽE, I. tajnik.
im McMurdojem morala plačati »ar milijonov tuntov šterlingov bdškodnine. Portugalska pa te svo-te nima, morala bi kaj prodati, da Fdobi denar. Transvvaal bi bila sicer
I kupila železnic«) s Delagoa zalivom vred, samo da bi posestvo raztegnila do morja. Toda te želje se stricu Kriigerju ne bodo izpolnile in Anglija bode z najemom Delagoa zaliva in železnice taktično Boersko državo popolnoma obkolila.
London, 4. okt. Kakor se iz Shangbaia brzojavlja, je cesar preveč zaupni udanosti Yuan Shibkaia. Dal j** namreč t*'mu p j »meno povelje, privesti vojake iz Tiuetsina, kteri bi palačo omarice vdove obkolili in slednjo odv.-dli v kak kraj, kjer bi ue mogla njegovim reformam nasprotovati. Yuan je pokazal povelje p -dkralju v Tieut-einu, kteri je nemudoma cesarico vdovo o t»'Ui <»l»vstiI. Ta je poklicala cesarja in ga obdolžila nepokorščine in nehvaležnobti, naposled pa je reklu, da mu v očigled njegovega ravnanja ne ostaja dru-zega nego to. Pri tem je pokazala na čaiico v bližini. Cesar je pre-bi «>del in v strahu uiti besedice ni mogel spregovoriti, vzel čašico in izpil do zadnje kaplje. Pravijo, da je bil strup.
To je jedna mnogih prav ljic, ktere krožijo o zastrupljanju ali samo-umoru kitajskega cesarja. Angleški trgovci že tožijo o škodi, k ter o je pruuzročilo vznemirjenje njihovi kupčiji na Kitajskem. Poročila iz vseh delov dežele se glase zelo popa rjeno.
L o ii d o u, 4. okt. „Daily Mail" se brzojavlja, da si bode Velika Britani ja prisvojila v devetih dneh colninski urad, železnice in telegraf pri D«lagoa zali v u. Dalje se brzojavlja, da državni sov«*t v Transvaal u razpravlja neko vojno pogodbo, ktera bi Transvaal in Oranje ljudovlado vezala si nasprotno pomagati, ako bi jih kaka tretja država napadla. Joubert, podpredsednik v Transvaal u je gorku priporočal tako pogodbo, ker se ne more vedeti, kakoršna nevarnost še čaka olje ljudovladi. Za sedaj so sklenili pogodbo sprejeti. Ravnanje Boerenake Ijudovlade je posledica osvojenja Delagoa zaliva od Velike Britanije. Ljudovlada Transvaal tudi ravno oborožuje neko edspedicijo proti M pesi, nekemu na severu razs* jajočemu poglav arju, kteri se pripravlja na trdovraten upor.
Bern, 4. okt. Zvezni sovet je dal včeraj povelje, po kterem se mora šest znanih anarhistov iz Švice iztirati.
L ou d o n, 4. okt. Iz Bombaya se brzojavno poroča, da se je pri Mutnaketa nekem mestu dežele Punjad prevožuja ladija na reki Indus prekucnila in je sto osob utonilo.
London, 5. okt. Kakor se „Daily News" iz Berolina poroča je veleposestuik Birkuer podaril cesarju Viljemu neko posestvo v okraju Gadinen na za točnem Pruskem, ktero obseza 5000 akrov zemlje.
Carigrad, 5. okt. Vlasti so Porti izročila skupno listino, v k te rej zahtevajo, da mora s Krete odpoklicati turške vojake.
M a d r i d, 5. okt. Vlada je naročila pomorskemu ministru, da naj sedaj nahajajoče vojne ladije v kubanskem vodovju proda ljudovladi San Domingo, ali kakej drugej ljudovladi.
Drobnosti-
Iz Butte City, Mont., nam poroča rojak od 23. dne sept. : V Rubby mine pri Basin v Montaui je ponesrečil pri delu nam dragi rojok Jože K u z m a, doma iz Zo-rence hiš. štev. 3, pri Čiuomlju. Pokojnik je nasipal svoj voz (karo), med tem časom pa je popustilo leBovje (timber) nad njim, in ko do njega dospelo saujkalo vse skupaj do kraja, kjer je on bil in to 56 čevljev globoko. Pokojni zapušča očeta in mater doma na Kranjskem, tukaj pa brata in sestro. Ubilo ga je dne 9. sept. ob
uri zjutraj, našli ali odkopaii so ga 13. sept. 3^ uri popoludne. Lepo smo ga k poslednjem počitku spremili dne 13. sept. ob 2. uri popoludne. Pokojnik je bil v Ameriki 6 let. Naj v miru počiva.
John Kuzma. * * *
Alarmirano vojaštvo. 16. sept. popoludne je prišlo v Ljubljano nenadoma naročilo, naj takoj odide jeden batalijon vojakov v Trst. Malo pozneje je došla brzojavka, naj se pošlje še pol batali-jona. Poldrugi batalijon je bil vzet iz pešpolka fit. 27. in se je isti dan odpeljal v Trst. Alarmiranje vojaštva je dalo povod vznemirljvim govoricam po mestu. 17. sept. zjutraj odpeljal se je skozi Ljubljano iz Celovca došli bataljon pešpolka št. 17. v Trst, kateri je bil tudi
brzojavno tja poklican.
* ♦ *
Samomor. Iz Čateža ob Savi se piše „S1. Nar.12. sept.: Sinoči okoli 9. ure hotela se je prepeljati čez Savo na čateškem brodu okoli 50 let stara M. Apili iz Brežic. Ko stopi na brod, skoči vpričo 5 oseb v Savo. Dasi sta oba brodnika hitro veslala za njo, izginila je v valovih in utonila. Našli je še niso. Baje ni bila pri zdravi pameti. — Se ne pred mescem dni j sta pa utonili malo višje gori dve dekleci 16 in 8 let stari pri kopa nju, ko je večja hotela rešiti manjšo. Doma ste bili tudi iz Brežic. Le
premalo previdnosti!
* * *
Otrok — požigalec. V Zgornji Paki pri Črnomlju je dne 9. sept. štirileten deček, ki seje igral z žvepleukami, zanetil ogenj, kateri je upepelil štiri hiše in k njim pripadajoča gospodarska poslopja. Črnomaljski gasilci so ogenj lokal izovali. Škoda znaša 7000 gld.
* * *
Aretovani anarhist kateri se nahaja v preiskovalnem zaporu v Postojni in kateri se zove — kakor smo že poročali Julij Koller, — ni železniški uslužbenec, ampak zasebni uradnik. V Št. Peter je prišel Koller z bicikljem ij tam italijanski vpil: ,,Evviva 1'anar-cbismo".
* • *
Laška s o d b a o Lahih. V „Edinosti" čitamo naslednjo sodbo laškega lista, v Rimu izhajajočega ,,Mittina", o Labi h : ,,Rajši biti rojen Samojedec nego kakor Italijan biti onemogla priča onečaš-čanja in razpadanja lastuega, nekdaj toli slavnega naroda. V zadnjih štirih letih je uničilo nedolžjo življenje štirim plemenitim osebam — italijansko bodalo! Ne smemo trditi več, da anarhisti nimajo domovine. Le uklonimo se žalosti usode. Prelita kri pada na nas nazaj. Pripozaati moramo, da so Caserio, Angiollilo, Lucheni (morda tudi Acciarito, Oberdank, kaj? oponi. stavca) le izrodek našega, skoro nepoboljšljivega etič nega propadanja. Opravičeno je, da se sramota njihovih zločinov povrača na nas in nam vtiska na čelo neizbrisno znamenje. S tem nikakor ne obrekamo domovine. Le preresnično je, da se naš narod v hudem boju za svoje življenje brezupno udaja vsem grdim nagonom, katerim je sploh podvrženo človeštvo. Naši rojaki romajo vsako leto na tuje, stradajo, duševno oslepljeni so brez zaupanja (?) v svoji moči nezmožni, da bi pošteno uporabljali iste. Lahko in varno nabira mej njimi anarhija svoje zavratno orodje. Včeraj sta žalovali Španska in Francoska, danes je prifila na vrsta Avstrijo,

nafio zvesto zaveznico, a kriv nje žalovanja je zopet — nafi rojak ! Kdaj bodemo občutili popolno odgovornost za tako hudobijo? Kdaj se prepričamo konečno, da ne smemo hrepeneti po prvenstvu v neče-mer drugem, nego le v sukanju bodalca, ako si ne rešimo naroda skrajnim napenjanjem vseh močij iz stanja globoke Devednosti in
nravnega pok varjenj a?-' * * *
Nov most čez Dravo. Dne sept. se jo pri Varaždinu izročil prometu nov železen most čez Dravo.
* * *
Korožke novice. Na Križu i gori ob Celovcu se je ustrelil 601etui občinski tajnik iz Št. Pavla, Ja nez Tochlinger. — Dnč 13. sept. zvečer imeli so hudo neurje. V Skofičah nad Vrbskim jezerom je strela udarila v Krakolinikov skedenj, kmalu sta bila skedenj in hiša v ognju. Pogorel je skedenj in hiša, dasi so gasilci hitro prihiteli na pomoč, ker je pomanj-kalo vode. Krma, hiša, oprava in nekaj ovc je ostalo v ognju, drugo živino so rešili. — V Ovčjivasi je pogorelo v noči od 16. do 17. sept.
40 hiš s cerkvijo.
* * *
V j e d n i noči 42.855 brzojavk je ekspediral Dunajski brzojavni urad (centralna postaja), namreč od sobote zvečer do nedelje zjutraj ko je bila cesarica umorjena. Navadno se odpošl je v jednem dnevu okolu 28.000 brzojavk. * * *
Veledušuo darilo. Povo-vodoin cesarskega jubileja je znani veliki industrijalec, pivovaruar Ant. Dreher na Dunaji, poklonil bolniški blagajnici svojih podjetij v Švehatu in okolici svoto 200.000 kron.
* * *
Pariz brez dima. Policijski prefekt Blanc v Parizu je izdal odredbo, da morajo v teku pol leta vsi v Parizu nastanjeni tovarnarji svoje tovarne tako urediti, da ne bode več črn gost dim se dvigal v zrak. Dimniki so bodo morali zvišati, uvedli se bodo aparati, ki bodo uuičevali dim in rabiti se bode moralo primerno kurivo. Poslednji čas bo se pritožbe zaradi
nadležnega dima jako množile. * * *
Protestanti v Jeruzale-m u. Potovanje Viljema II. oktobra meseca v Palestino ne bo priyatno, kakor je bil leta 1869. pohod avstr. cesarja, kajti nemški cesar potuje v Jeruzalem, da kot načelnik prote-stantizma obišče tamošnje protestante, katerim se 31. okt. tudi blagoslovi nova cerkev. Koliko protestantov pa je v Palestini? — V Jeruzalemu biva novejši čas 73.000 1 udi j, in sicer, 55.000 Židov, 7660 mohamedancev, ostali so kristijani. Izmed kristijauov je 2470 katoličanov, ostali so šismatiki — torej pravoslavni Rusi in Grki, Armenci, Kopti, Etijopci in Sirci, izven teh je 300 Anglikancev in virtember-ških templjarjev. Protestantov pa je samo 490. Za te se zida torej nova krasna cerkev* Palestinski protestanti imajo svojo cerkev v Betle-hemu, katero obiskuje komaj 40 oseb, ter v Nazaretu za 100 ljudij. V nekdanji Gazi filistejski je do 20, v Lidi, vshoduo od od Jafe, pa komaj 30 protestantov. Nekoliko več jih prebiva v Nablasu, starem Si-hemu ; zelo malo jih Živi v Tiberi-jasu in v Kani galilejski.
r"
Gobar in Mnfaar.
Konec sveta. Člen pariške akademije znanosti, Mr. Faye piše, da mora jedenkrat jenjati vse življenje na svetu. Solnce, ki se vedno bolj hladi, izgubi svetlobo in to loto, ki sta življenju neobhodno potrebna. Lapparent, profesor na pariški katoliški univerzi pa trdi, da vodni yplivi, ki drobe kopno zemljo in jo odnašajo seboj, odneso strme obali in se moije v milijona letih razlije po vsem površji. Torej bo svet še dolgo trajal predno pride sodni dan ! Frej bi pretil človeštvu konec, če bi bila teorija belgijskega akademika, generala Brial-monta, prava. Ta učenjak primerja narafičaj prebivalstva s hranilnimi močmi naše zemlje in je prišel do zaključka, da more preživljati zemlja 12 miljardov prebivalcev. To število pa doseže človeštvo menda leta 2166; torej po preteku 369 let prične prebivalstvo umirati od gladu.

Gobar: ,,Hallo, Muhar, ali si bral towerškega Buteljna štev. 41?"
Muhar: ,,Sem, sem, Savs in Šavs to je ves „Butelj".
Gobar: ,,Na prvi strani toči krokodilove solze in na dušo piha Slovencem, da naj se vendar usmilijo Jednote in sežejo v žep, ker nujna je potreba, drugače bo bankerot."
Muhar: ,,Zvitež si misli: lepa beseda najde lepo mesto — žep."
Gobar: ,,Pa kako lepo jih imenuje bratje, prijatelji in maže z medom okolu ust."
Muhar: „Kakor cigan Brajdič v Petelincah, kdar mu grč trda upi je: dajte, dajte, da bo mavha polna, kadar ima pa dosti jesti jih pa pita z bedaki, flašarji in drugimi psovkami."
Gobar: „Saj Savs je ponižen kadar treba fehtat, kadar pa ne, pa ošaben kakor osel pri polnih jaslih.4'
Muhar: ,,Meni Be le čudno zdi zakaj Savs vse take vloge prejema in ne odborniki Jednote."
Gobar: ,,Glej, mora že Šavs še kaj pričakovati od Jednote, od ktere kot duhoven še nič dobil, ali kot Šavs je pa le molzel to kravo."
Muhar: ,,Kot duhoven ni nič dobil, glej ga no, ali si pozabil, da so ga v Pebli pred vrata postavili, in malu da ne dobil delavsko peto v neizrekljivi del telesa!"
Gobar: „Veš Muhar, meni se ta Savs tako dozdeva kot prvi mi nister ali pa še kaj več pri Jed-noti; ali toliko ti fehtat zna in na dušo pihat kadar je potreba grošov!"
Muhar: ,,Ali tretja stran onega „Buteljna", joj joj to je pregreta kašča in laži mrgole."
Gobar: „Glas Naroda" in Sakser že Savsu tiče v želodcu že dobrih pet, kar prebaviti ga ue more. ko je pričel ta list izhajati je bil Šavsek še štedent in že pri prvi urnari se tako jezil, da bi ga kmalu božjast metala".
Muhar: „Savsek pregreva staro rihto prejšnjih let, doba pa več laži in efekt grozen v ,,Buteljnu". Gobar: „Šavs laže, da bi Sakser Buhu iz Amerike pisal in ga prosil službe, pač pa je to storil pred nekako sedmimi leti iz Novega Mesta, a pater Buh odpisal, da ga nemore sprejeti ker posel stava opravlja sorodnik, pišejo mu pa dijaki iz Št. Pavla to je vse."
Muhar: ,,Potem pa nekaj v prvih sodrugih piše, ali ni prav takrat Ravs roval tudi zoper ,,Glas Naroda"? O nehvaležnost? Boli ga „Lira". Povej mi Gobar kaj je bilo z ,,Lira".
Gobar: ,,Lira" je bila na koncu, nihče ni hotel več plačevati, ljudje so odstopali vsled slabega časa, v blagajni je bilo pa S42 in dva bolnika. Za te novce so hoteli nekteri imati pijačo, drugi pa izlet kvarteta v „ Niagara-falls", Sakser je pa rekel: „Lira" je tudi podporno društvo, plačajmo v prvej vrsti podporo bolnikom, onemu v YonkerBu, drugemu v Brooklynu; predlog je bil sprejet in ,,Lira" poginila, kvartet pa še danes ni videl »»Niagare" ker svoji novci se jim smilijo, za druge pa radi ,,slepe-trunke" lov6.
Muhar: „Toraj jo bilo to pošteno; nekaj newyorških Slovencev pa ne ljubi poštenja, ker imajo na vesti tatvine, defravdaci je in druge goljufije. Saj so tudi Jeduoto ogoljufali, ko so k njej pristopili, imeli so člana že z dve leti kri blujojočo ženo, kako je nastala bolezen tudi vem, zamolčali so vedoma vse to in člane Jednote vedoma ociganili; predsednik je to tako dobro vede l kakor drugi, a zamolčal in zakri-

vil se zoper Jednotina pravila vedoma in na proračunano sleparijo cikal."
Gobar: „Toraj s tako bando se brati Savs in jo zagovarja? No, dobro, s komur se bavi, tak je najbrže sam !"
Muhar : „Šavs laže, da Sakser prepoveduje svojim ljudem v cerkev, ali k spovedi in če to kdo drugi trdi, je pa tak lužnjivec kakor Šavs."
Gobar: „Oni stavec, o kterem piše in laže je Čeh, Čehi pa imajo v New York dve veliki cerkvi in mu ni bilo treba čakati nobenega misijonarja iz Minnesote."
Muh ar: ,,Newyorški Slovenci bo Sakserja spodili iz svoje srede, debela laž; ob ouem misijouu jim je povedal kakšna banda so v obraz vpričo treh slov. duhovnov in odšel v spremstvu dveh pametnejih duhovnov in ni bil nihče odpoden, ceho jim je pošteno plačal, a izrekel, da ga taka banda nikdar več ne vidi: Y obče se pa ti ljudje kaj radi prepirajo; pri zadnjem misijonu so He tudi prepirali, ali ,,Pack schlagt sich. Packvertriigt sich."
Gobar : ,,Naročnikov to je plačnikov ima ,,Glas Narada" v New Yorku danes toliko kakor prvo leto, samo free listov ne daje več nikomur. Muhar povej mi pa kaj o ,,(Jriitliaiicu."
Muhar: „Ciriitli-Verein" je nad 20 let star, pri njem so advokatja, zdravniki,državni in mestni uradniki. prava inteligenca in delavci, splačal že nad sto tisoče podpore,ima blizo $20.000 rezervnega zaklada in boljši kakor marsika-ko društvo, o kterem se poje velika glorja, ali ako bi bili pri njem ljudje ali Šavs, bi ne dospel tako daleč, ker bi ljudi ošteval, kadar bi dobro šlo, kadar pa liila suša v blagajnici bil pa ponižen kakor dobro tepen pes. Ako Sakser dela, zato zasluži, saj je tudi Šavs zato postal duhoven, da živi ob lahkem kruhu, ako bi pa hotel delati le za božjo čast, bi pa lahko šel v Avstriji v kak samostan, ali on ima rad že na torn svetu nebesa, zato si zvo-lil lahek stan."
Gobar: ,,Glej Muhar, meni bo iz Elya pisali, da je Šavs ,,slepe trunke" lovil, ko je bil še štedent in ob nekej priliki je bil tudi nek ofer ali kolekta za njega in dobil $60, sam nisem bil tam, ali pisali so mi verodostojni ljudje".
Muhar: Šavsek nekaj hripavi, da imajo v Jolietu Slovenci denar, da bi lahko vse plačali, imajo ga nekteri gotovo, ali imajo pa tudi svoje rodovi ne in dolžnosti, ako bi pa hoteli razmetavati kakor se tam dela pa ne bi nihče nič ne imel."
Gobar: ,,Šavsek čveka, da se je Sakser priklatil v Ameriko brez denarja, kako je pa Savs prišel kakor predsednik ali poslanik ali kali? Zakaj pa neče videti kako so newyorški misijonarji prišli — z ukradenimi novci; oni gvavtui delegat je celo dva podjetnika — okral, to so bratci Šavsa, dober tek."
Muhar: „Saj veš, da take ljudi kakor je Save, ki niso doma nič prida, po Šolskih klopeh hlače trgajo, očetom grunt zapravljajo, so ferderbani štedenti, v Ameri-riko podč namesto h kakemu rokodelstvu, ferderban štedent pa ni za delo, pride sem, brzo v šolo in postane ,,gospud" kakor je Šavs, potem hoče pa taka ferder-bana rihta kaj čvekat, ko ima sam želodec pokvarjen." Gobar: „Dosti, dosti, Šavsa poznam ko je bil še zaljubljen in nekomu v kaščo hodil in pil vin-ca na tritano, niti za svoj denar kupljeno. ,,Ana zu dir ist mein liebster Gang!" Kaj ne robavs Šavs?"
Listnica nredništva?
Rojakom odpošljemo Bedaj za $40.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r ej š n j ej c e n i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Glas Naroou" v New York.
9
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Evangelij, 50 ct.
Zgodba sv. pisma 50 ct.
Veliki katekizem Iti ct.
Mali katekizem, 7 ct.
Sveta Notburga 18 ct.
Ave Marija (slike) 10 ct.
Božja pot na blejskem jezeru 10 ct.
Sveta Germaua 12 ct.
Veliki abecednik 25 ct.
Mali abecednik 12 ct.
Bleiweis Slovenska kuharica $1.80.
Za Boga in domovino 30 ct.
Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. in
III. zvezek po 30 ct. Povesti iz Korotanskih gora 30 cU Preko morja 30 ct. Materini blagoslov 12 ct. Naš cesar Franc Jožef 1. 25 ct. Marjetica 50 ct.
Gozdovnik, nova Jtnjiga (1. in
del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Knjižica za mladino 18 ct. Princ Evgen SavojBki 24 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Raznotere povesti 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Cvetke (razne povesti) 20 ct. Cvetina Borograjska 30 ct. Srečolovec 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Stanley v Afriki 20 ct. Hedvika, banditova ueveata 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Vojska na Turškem 36 ct. Roparsko življenje 20 ct. Godčevski katekizem ali zbirka lju-
bimskih pisem 20 ct. Lažnjivi Kljukec 20 ct. Pavliha 20 ct.
Vse te knjige pošljemo po na v e-denih cenah poštnine prosto. Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah, po 1 ct. komad ao nam najboljše.
V kratkem priobčimo še ceuik druzih knjig.
,Glas Na-
Rojaki podpirajte roda" ob vsaki priliki.
IB
Jg[	Denar — tudi amerikauaki — se jej lahko pošilja narav- Jgj
gj liost ali pa s posredovanjem „Glas Nahoda".	Kg
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge §
po 4r°|0	i
brez odbitka novega rentnega davka. ||
m
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glan-nim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Bolj-še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $60 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLLET, IU.

3
HOTEL
Warenberger ,
J. STREIFF & CO., lastnika	t
130 Greenwich Street, JVeir rorAr t
(? bližini tiskarne „Glas Naroda").	|
V našeui hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči i: Avstrije.
Dobra postrežba po nizkoj ceni.
Prodajamo
parolmxlne ia železniške listke
|M najui/.jili rru.-ih.
»"»' ■>»«■• •fllfO'tl

Podpisani priponka vshiu Slovencem avoj krasno vrejeni
Hotel /"/orence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno Ixulmu točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo i m p <> r t i r a u o plinu-ako pivo, fina vina; izvrstne a m o d k e m okusna jedila bodom dajal vsem gostom
proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Isiogl jisce.
IVaebno se priporočam rojakom za razne sveča-noati veselice, poroke itd., ker storil hod«m kur je v moji ixioči.
Slovenci obiSčete me obilokratt
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Golef
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
BENZ1GER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
T« »VAKNARII
potrebščin % za % katoliška * društva.
Posebnosti naSe hiše go:
regalije (društvena znamenja).
ZuUve, bandera, prepasnice in redovni znaki.
Sablje,
nožnice, crlade, če pire,
zavihane rokavice, rokavice itd.
~ V ta to napravimo natanko po predpisu raznih društev.
Zlate in »rebrne kolanje naša speeij&liteta.
Ustanovljeno: Naw^York, 18 3. Cincinnati, 1360. Chicar* 1837.
!
>1 lin dhnaf im
=— ■ lafc.,
- 'A it

JOSIP SOTLICH
priporoča svojo
T^eo-OT^xi^ro
* irroeerijami, razno obleko, p. *ebno drlalno obleko ia obuvala za rndarje; obuvala za moške, ženske in deea ; hišno in kuhinjsko oprav« ; klobuk«, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo
v klerej je dobiti vsakovrstuo hveže meso, kakor tudi prekajeno meso in Cue kranjske klobase. Prodajam
parobrodne in železniške listke
sa vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare
domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priponkam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MIGU
Ker imam v zalogi mnogo
molitvenikov in povestnih slovenskih knjig
raznih založnikov jih poSiljam vsa-kotnu poštnine prosto, kt*re vrste kdo želi. Glede knjig, ktere vrste jih ado želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prost". M o 1 i t v e u i k e imam (»d 30cent do $2.25; posvetne knjižice «»a od 10 «;entov naprej ; imam raz-ličue pod učne in šaljive knjige.
MAT. POGORELC, Box 672, Calumet, Mich.
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojak (-m tudi
Usiegljisce.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111.
PRINCE LIN
Francoska parobrodna dražba
Comppie - Transi
Direktna i*rta do HAVRE - PARIS SV1€0 - 1NNSBRUK (Avstria). Paruiki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Touraine „ 8. oktobra. La Champagne „ 15. oktobra. La Navarre	,, 22. oktobra.
La Norraandie ,, 29. oktobra. La Touraine ,, 5. novembra La Gascogne ,, 12. „ La Champagne ,, 19. „
Glavna agencija za Zjed. države iu Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK.
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 0000 ton ter vozijo iz
ISFew	G-exLO^ro i ~n USToarpoIL
„Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince4', ,,Afghan Prince", „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
Cene : v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlom- $28.50, Inšprnk $26.«
Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik :
C. B. RICHARD & CO., BROADWAY,	/---- ^NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
61
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, žeutike in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam po najnižji ceni.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street Prodaja i« pošilja na vse deli* *v*ta denarne nakaznice, »enjiee, in dolžna pisna.
U posluje in izterjaje sapnseine in dolge?«.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, iVLich.,
je odprl
J
iu prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE iu pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je ndelann zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z <iohrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . ^13.50 in na 15 kamnov samo
Na zahteva nje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo zn robo je moje geslo.
Za obilo uaročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonicli,
Kfl. K. MADISON STREET. CHIf Awn.
I LI,
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je čudo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dele zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja tunike. Vsakdo zamore na ujem igrati cerkvi ne pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Tzvrstno MpremljevH-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. Po-polne orgije^ ktere igrajo 300 komadov, veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam in mi vam pošljemo in instrument, ostal« $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem.
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.
Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan.
Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil.
.	|	Rud. Pechauer.
Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich.
NMior: STANDARD MANUFACTURING CO..
P. 0. Box 1366.	.	4š Vesey Street, New Verk.
i
.;a 4 -A-
Ustanovljena 1884!
THE GARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov 111 grocerijskib prodajalnic vsakovrstne fine smotk e (Cigars) po iuko u i z k e i c e n i.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstni h dolgih v i r ž i n k z slamo
Na zahtevauje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila poSiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
328 E. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k Bvojiml Spretni agentje se sprejmo proti ugodnim pogojen.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
DP.&JWMH mum
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamoSnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranjih Mor tudi vnanjil tjoleznij.
Glasoviti iu proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na sloveči h zdravniških v ne uci I išči h vBe-ču, Monakovem, New Yorku.Phi-ladelfiji itd. itd. j.- hi! rojen v Sn-nioboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušujo, zdravi najtežje in naj-'ipasuejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN PO HE K,
postal je predsed ni k dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glaB svetovnega ' zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali ua prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skill bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno V materinem k n obrne na i na
jezij-> s več-
jega rojaka Dra. Gjura Ivana P«>heka. On j
sIscrbi-TT o in si^ertri rri^o
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati B'»ojemi rojaku in Dratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, iu sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, tla ste mi tako dobra zdravila p« slali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani | prijatelj iu rojak.	Karol Blaži na,
Can ion Ferry, Mont.
Dr. G. fvXNPOHBK
Be je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotičui osebi, ker ueče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
J
NASVETE DAJE Vsa pisma naslovite na:
ZASTONJ.
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.