★
ra
PRIMORSKI DNEVNIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE
Z8*0 VI . Štev. 69 ^7S7^ Poštnina plačana
Spedizione in abbo
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 23. marca 1951
Cena 15 iir
Pariški tisk soglasno obsoja
jostonanie vlade v zvezi z zahtevane delavstva
Yj - m	«	Da.1	■maiikcnubm
,aJe ukinila vse velikonočne dopuste za oborožene sile in policijo-Sklepi misije za kolektivne pogodbe -Queuilleovo poročilo v narodni skupščini
* Podaiki Vsi pariški li-Eled stavk n ? celoten pre. 'er so»iaSn Prctestnili gibanj ni*vl»d« !» bs°Jalo postopati nov. Jr* se^ai dvomijo, da " zaJL >aun e m®zde mo 2ad_ovoljti delavce. Mnogi
^fnSr^em''ugota^lTa-
.Pravljaln “	h,1-	skuP^in' raz.
fjenuku ko kI u'711 ,reformf v “rigati 'J -	f31!0 bolj nujno
Etij govor” P ’ delavstva, ^sti« SL30 ° »Pomanjkanju *“"> Je J^gi - s,e ^^ujejo,
‘S »i načela f. caka,a d° danes lan:* Ci« tega resnega vpra-
fonia »d. /t«« *v-hcga vprtt-* se v	Tibere«	piše,
ih krogih opaža
fcipo^* zaskrbljenost- ter ^Pletljaii xfa * nastali hudi "^Potovanju6 "e bi biI Aurio1 -Desnic.
Odkrh liSt <<Ce Matin Le
b jju aknt° napade poslance Nansv>?'Va nai se odrečejo fe* skfm?d mandatu. ((Umirajta sedaiv?^”’ piše list’ <(pod' «or vrv J Y?ado samo tako, ka Po je j drži obesenca. Potreb.
v1® hitre^,skuPščina odide in s0*. Turi; odšla, tem bolje' i k skuriss 6 p°bulaire» obto-^Po orevM00’ ,da ie Pokazala »Jmšati nosti.ko te Predrzni m .J™, urediti vprašanje "'koin. ®, d pred koncem zako.
d^Veda3 pa * pri’
ukrepe ' spi'eie'i zasil-
naravnoT.ireUr>> pa p,5e' da s>stno a nesnliselno in ne-N*. ta da vlada odlaša in sprašuje, ali morda e ?0 nevihta polegla.
' tega: ker se'čaka ie vse še v
«Hu^nh4U*uje list-ei bo . Pa objavlia na 5*1»	* strani poziv delav.
rivali Se'družijo v skupnih Jtlavcjv . avka sto tisočev dz v 'J® danes spremenila žalostno mesto Ji6* 'n *Jestna cestna želez-fiestu -a, obusi ne vozijo, v r'fičn-. , an’kuie Plin m e-■jjiev k- Sindikati ŽPlezni 'Sil; fL?a-danes in jutri raz-I del; ,M?,sno stavko in niso 5*»-/.uteve vlade, naj stav-dokIer s* ne sesta 2S*W'- Za revizijo mezd, ® danes in bo o-b-
* Por°čilo jutri, sv v,„ i Stoanje je sedaj za-,,.,°ra; a francosko ozemlje in «S l<ati P°kIice. Osebje ci-ft*l° nek • h družb je raz-Vm Whi1 nrotestnih stavk CSr*i delavci na pri-Lvavjt,i*l0l'm se vkliučujejo k.?.1 d.i .o gibanje. Nocoj je
%
'JI.
?
tL~, k
to. °Piu se vkliučujejo
kili M Snmsj.ban>e' Noc°j >
sC2lrsnih ,escpncev v uacio. ”t»l v ,? tovarnah Renault , V]a^a tavko.
to! ,8 lULod«ovorila sindikati kaz ž.i 1 ukrepi: 1. oseb-
£,»S .?‘{,ariem na' P” tolle	2.	ukinitev	in
JuJjOv z8 v1 velikonočnih do-
‘Mr3vt.Veri0rŽene^iIe in po-
tfeT tlužh. a zasebne m vo luč iri Vs. ,2 avtobusi |z Pa-ttt 180 u ne kraje v po-, 8mi 4 vzdrževanje
za vsako ceno železniške službe med glavnimi mesti Francije, kakor sq Marseille. Bordeaux in Lion.
Vrhovna komisija za kolek, tivne pogodbe se je danes sestala pod predsedstvom ministra za delo. Predstavnik «For_ ce Ouvriere» je izjavil, da njegov sindikat zahteva spoštovanje minimalne mezde, ki naj upošteva zvišanje življenjskih stroškov od 1. septembra lanskega leta dalje. Predstavnik. Splošne konfederacije dela pa je zahteval 17.500 frankov minimalne mezde, pri čemer naj se upošteva še zvišanje cen od junija 195Q dalje. Predstavnik krščanskih sindikatov pa je zahteval, naj komisija hitro zaključi svoje delo, da b0 vlada lahko že jutri določila novo minimalno mezdo. Predstavnik Zveze delodajalcev pa je zahte. val, naj komisija ne določi zneska. pač pa naj vladi da na razpolago potrebne elemente, na podlagi katerih bo ta lahko določila minimalne mezde.
Komisija j® sprejela resolucijo, ki ugotavlja, da s« živ-
ljenjski stroški od 23. avgusta 1950 dvignili za 12,5%. Resolucija zahteva, naj na podlagi te ugotovitve sprejmejo potrebne gklepe.
Političnj krogi s0 mnenja, da bodo predstavnik, sindikatov imeli vladne predloge za neza. dostne, ker zahtevajo petnajst odstotno zvišanj« mezd. Vlada pa je pripravljena pristati na sedem odstotno zvišanje. Zato je zelo verjetno, da se bo socialno gibanje nadaljevalo in morda še razširilo. .
Minister za javna dela je da-ntg po radiu pozval železničarje, naj se vrnejo na delo. Ministrski predsednik Queuille pa je skupno s tozadevnimi ministri proučil položaj na raznih sektorjih, ki so prizadeti zaradi stavke. V narodni Skupščini je Qutuille izjavil, da se vlada pogaja za rešitev sedanjih sindikalnih sporov in da zahteva, naj se razprava o socialnem položaju odloži, dokler ne bo položaj zopet normalen.
Socialisti pa so zahtevali večja pojasnila o namenih vlade
in Queuille bo na nočni seji pcfdal tozadevno izjavo.
Medtem pa skupščina kljub resnemu položaju nadaljuje razpravo o volivni reformi. Med razpravo ki se je začela sinoči ob 21. in se je zaključila šele danes zjutraj ob 10.30. je prišlo tudi do incidenta med dve. ma poslancema nasprotujočih si struj v Severni Afriki d0 prerekanja in tudi pretepa.
16. aprila bodo ooooi
Schumanov načrt
PARIZ, 22. — Podpis Schu-manovega načrta bo v Parizu 16. aprila. Slovesnosti bodo prisostvovali zunanji ministri Francije, Belgije. Holandske, Luksemburga in Italije in za-hodnonemški kancler Adenauer. Sporazum o Schumano-vem načrtu bo prvi mednarodni dokument, na katerem bo podpisana zahodnooemška vlada.
T SREPO SMO SPRJEMIlil ZA ZADNJI POTI
POK. ANDREJA PAGLAVCA
Velika množica Podgorcev ter goriških Slovencev je v sredo popoldne pospremila pokojnega tovariša Andreja Paglavca na njegovi zadnji poti. ,
2e pred pokojnikovo hišo so združeni pevski zbori ter števil, ri pevci iz Gorice zapeli «Vi gred se povrne«. Pokojnika so nato prenesli v cerkev, kjer so pevci zapeli še eno pesem. Od tu se je razvil dolg sprevod na pokopališče. Na začetku so nosili vence ki so jih darovali avojei ter politične organizacije. Poleg venca DFS s0 bili tudi venci Osvobodilne fronte, Ljudske fronte in Slovensko hrvatske prosvetne zveze za Tržaško ozemlje. Na poslednji poti so pospremili tovariša Pa. glavca tudi predstavniki Demokratične fronte Slovencev v Italiji, dalje tov. Franc Stoka za Osvobodilno fronto, tov. dr. Dekleva za Ljudsko fronto in tov. Prešel Miro za Slovensko hrvatsko prosvetno zvezo. Pogreba pa so se udeležili tudi predstavnik občine župan dr. Bernardis, ter veliko število svetovalcev skoraj vseh političnih skupin.
Pri odprtem grdbu se je od dragega pokojnika najprej po-
Bebler o stališču Jugoslavije do današnjih perečih vprašanj
Sovjetski pritisk, korejsko vprašanje, atlantski pakt, pogodba o Avstriji, zopetna oborožitev Nemčije Itd.
LAKE SUCCESS, 22. — Društvo novinarjev, akreditiranih pri OZN, je naprosilo stalnega delegata FLR Jugoslavije v OZN dr. Aleša Beblerja, naj pred _ mikrofonom radijskega omrežja ABC razloži stališče Jugoslavije do današnjih perečih vprašanj. Dr. Bebler je neposredno odgovarjal na vprašanja, ki jih je zastavljalo več ko 40 časnikarjev. Na njihovo vprašanje, kakšen je pomen Bčle knjige jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve, je dr. Bebler odgovoril:
«Bela knjiga daje popolno sliko o mnogoštevilnih sredstvih, ki jih uporabljajo zoper Jugoslavijo, popolno sliko o ne. prestanem, hudem, ostrem in besnem sovjetskem pritisku«.
Na vprašanje, ali misli Jugoslavija povabiti komisijo Združenih narodov za mirovno nadzorstvo, naj v Jugoslaviji preišče nevarnost, ki grozi Jugoslaviji od držav sovjetskega bloka, je dr. Bebler odgovoril: «Tega za sedaj ne mislimo. Mnenja smo, da je zadeva jasna in da Združeni narodi v
kaj se dogaja«.
Nato mu ie bilo zastavljeno vprašanje, ali obstoji možnost za prenehanje vojne na Koreji in kakšno je njegovo mnenje o izjavi generala Ridgwaya, poveljnika ameriške 8. armade, ki je pred kratkim rekel, da bi Združeni narodi slavili veliko zmago, če bi se vojna končala na 38. vzporedniku. Dr. BcViev je rekel, da Jugoslavija že zdavnaj zastopa stališče, da ne bi bilo treba prekoračiti 38. vzporednika in da bi bilo treba vojno končati. Nadaljeval je; «Na tem stališču smo že zelo dolgo ln smo ga tudi razložili. Naš minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj ga je razložil na zasedanju Generalne skupščine OZN v lanskem oktobru, ko so sile Združenih narodov napredovale proti severu in pri tem prvič prišle do 38. vzporednika. Takrat smo predlagali, naj se Združeni narodi ustavijo na 38. vzporedniku in se potrudijo, da bi se dosegla ustavitev bojev ob 38. vzporedniku kot demarkacijski črti. Razumljivo je, da mi
glavnem precej dobro vedo,1 tudi še nadalje zastopamo to
pomita vztraja pri združitvi Žgjired upravnimi volitvami
*!*gov me^ t*vema ognjema, demokristjani pa skušajo prehiteti v Gstop iz vlade - Italijansko-francoski sporazum o izseljevanju
S
^ > 22
ri .PVa dogodka sta ^ i^kpolitii v italijansko Vrt, no Problematiko, li«H L°kr°S združitve Ro-H , 'a ok- rai?atovib socia-,°R bližnjih uprav-%e ne šti ^silni °dbor so-
H ^daru'keH en°tnosti 36
*dni»,T a mora pn-S>ll&e .socialistov še v bi,. dstjanTu g,avuo vodstvo VN £”8ke. stranke pa je S M ,a^l° De Gusperi-2 viarto ’ nai z izsto-Vom pocaka. dokler
seji ? pod streh°' vSW 12vršilr,ega od-b„ set?!a, ki l-. ,ila sprejeta N«N«n P!?U?arJa’ da «je j.ffjii in i,. j’,,0 iu mogoče » sami! demokracilo Sh A*Tau‘ ‘ak?3Sn'o zdru. i! *’l. to j b demokra-
čNiL ^iaino a, "an?P s Popol-Atf* rne(j 'zvrsitvijo spo-
način 6tvi PSU in
Ssffv1©« & a
NvA da adl je pa Romita thočn-, ‘KlaVn°. da se Snei^čna 5 de,T1okratična
JSv.Hkoki bi
j&Vltj l*do, č^5v tudi sto" % «voj; ca bi mogla uve-- Programska na-
pozarjajo na «državne interese«, obenem pa že poskušajo prehiteti .njegov morebitni izstop iz vladne koalicije s sporazumi med krajevnimi organizacijami DC in PSLI, po drugi strani pa ga Romita spominja na obveznosti, ki jih je sprejel glede združitve obeh strank še pred upravnimi volitvami, čeprav se deloma umiku v vprašanju sodelovanja v vladi.
V Vidrrju je ponoči eksplodirala petarda pre<J hišo; y kateri imajo svoje sedtže PSU, PSLI, PSI in PRI. Skoda ni velika.
Včeraj je bil podpisan v Rimu med italijanskimi in fran-ceskimi predstavniki sporazum, ki bo znatno poenostavil izseljevanje italijanskih delavcev v Francijo. Vojni minister os ep ‘fiAefzi Ot ed tp.repoed «neosnovane vse vesti o imenu italijanskega generala, ki naj bi bil imenovan z« poveljnika kopnih sil atlantskega pakta v Sredozemlju«. Kanadska vlada je medtem ponudila Italiji popolno opremo za eno divizijo v okviru vojaških dobav atlantskega pakta. Kanada je že opremila dve angleški in Iran. coski diviziji.
Y?dstva de-cHe c. Politični tai-
inPerijcvemUa. Poročal o
Pato n™,?lsmu Sara-Vsakitov račun*!?1’ °*itno ^ran ' da "je da'
V * vs
Otanw°u 'lotran'1’ aa »je da-
V>k?ak*b pod?eun vprašanje L1'«, p ’le v kr-!f„	utrditvi
Vjl5* na mncnju	upra-
sk"breV^ va D C. V> V, voluVpob41?«ke in
\le , t“^e začele 27. Nke,k2a5*vn:m v zvezi po-' 6t,» skl.-, ritBriizacije -S3V,ra2a-
N« S?
“t,
ihi	In	Vini	••**«
^ ** -CSESS
,	'	t^'1
katerimi na-llste. znašel
Po o-
„ svoje baragat
pišejo v angleščini«. Nadaljnja volila veljajo angleškemu muzeju, irski narodni galeriji kraljevski akademiji za dramsko umetnost in pa sestavljanju nov« angleške abecede 40 ččk. S 500 funti letno se je spomnil tudi svoje tajnice.
Oporoka G. 6. Shavva
LONDON, 22. — Oporoka G. B. shawa, ki so jo objavili danes, kaže, da je znaialo premoženje starega pisatelja 367.000 funtov šterllngov, to je približno 625 milijonov lir. O-poroka, o kateri pravijo, da je najbolj zapletema oporoka stoletja določa med drugim: uvelim, da noben javen spomenik ali umetnina ali napis ali molitev ali obred v moj spomin ne govori, da sem sprejel dogme kakršne koli cerkve, niti da ima obliko križa ali kakšnega drugega mučilnega orodja ali simbola krvave žrtve«. Del Premoženja je zapustil ((organizmu, ki naj izvede anketo o številu oseb, ki ie govorijo in
III
TIRANA, 22. — Po poročilih albanske agencije je sodišče v Korči obsodilo na smrt dva kmeta, obtožena, da sta bila agenta v tuji službi in da sta izvršila teroristična dejanja. Usmrtitev se bo izvršila, pravi agencija, «na istem kraju, kjer Sta zagrešila svoje zločine«.
stališče. Po mojem mnenju je upanje za takšno rešitev danes večje kot pa- je bilo v oktobru«.
Stalni delegat FLRJ v OZN dr. Bebler je nato odgovoril, da po njegovem mnenju nova svetovna yojna ni neizogibna. Trdno je prepričan, da bodo prizadevanja miroljubnih sil na svetu uspešna, in da bo zato mogoče ohraniti nedeljivi svetovni mir. Na vprašanje, a-li misli, da bo letos izbruhnila svetovna vojna, je dr. Bebler odgovoril:	«Upam,	da	ne bo.
Trdno upam, da ne bo«.
Ko je nato poudaril, da je ohranitev svetovnega miru poglavitni namen zunanje politike FLRJ, je dr. Bebler med drugim rekel: »Zavedati se moramo tega, da bi bila svetovna vojna najreakcionamejši po-jav, ki si ga moremo misliti, in sicer zaradi uničevanja človeških življenj in materialnih dobrin«.
Nato so dr. Beblerja vprašali, ali bo Jugoslavija pristopila k Atlantskemu paktu ali pa k morebitnemu Sredozemskemu paktu. Dr. Bebler je odgovoril, da ne bo, in pri tem poudaril veliko moralno silo neodvisnega stališča Jugoslavije, »poglavitno je to«, je rekel dr. Bebler, »da je po našem mnenju naša moralna obramba velikega pomena. Ker ne želimo, da bi povzročili tudi najmanjšo zmedo glede tega moralnega vprašanja, se izogibljemo vsakemu koraku, ki bi lahko ustvaril tudi najrahlejši vtis, da tudi nas zadene krivda za napetost, ki je danes na našem delu sveta«.
V zvezi a tem. da spravljajo Sovjeti vprašanje Trsta v zvezo z vprašanjem avstrijska mirovne pogodbe, je dr. Bebler dejal, da ima ZSSR s to potezo dva cilja Pred očmi; 1. zay-vleči sklenitev avstrijske mirovne pogodbe in 2. s tem, da so sprožili vprašanje Trsta, ustvariti, do neke more napetost med Jugoslavijo jn Italijo. Na vprašanje, ali bi se dala doseči rešitev tržaškeka vprašanja, je opozoril na izjavo maršala Tita in poudaril, da bi bilo mogoče doseči rešitev, če bi bila na eni in na drugi strani dobra volja in pripravljenost, da se to vprašanje reši.
Med radijskim razgovorom je bilo načeto tudi vprašanje o ponovni oborožitvi Nemčije
ga vprašanja. »Ali bi si mogli zamisliti«, je rekel dr. Bebler, «da je zopetna oborožitev Nemčije popularna v Jugoslaviji? Vendar pa ne sodimo, da je vprašanje nemške oborožitve vprašanje, ki bi bilo ločeno od drugih vprašanj v Evropi. Razen oboroževanja Vzhodne in Zahodne Nemčije je y Jugoslaviji nepopularno tudi oboroževanje «ovje.ikih atolitov. Madžarske, Romunije in Bolgarije, ki so zdaj znova oboroženi. Tukaj ne gre samo za načrt za zopetno oborožitev teh držav, saj so ie zdaj znova oborožene, in sicer v takšnem obsegu, ki je mnogo večji od obsega dovoljenega po mirovnih pogodbah«.
Časnikarji, ki so akreditirani pri OZN, so zastavili tudi številna druga vprašanja in se posebno zanimali zg gospodarski, politični in družbeni razvoj Jugoslavije, za decentralizacijo, delavske svete in druge ukrepe, ki so bili storjeni za nadaljnjo demokratizacijo gospodarskega, _ političnega in družbenega življenja v Jugoslaviji.
slovii tov. Pavlin v imenu ostalih svetnikov. Dejal je, da je pokojnik imel za vsakogar prijaz. no besedo, ki je niso cenili samo njegovi prijatelji, ampak tudi nasprotniki.
«Ko se bomo zopet vračali na grad — je nadaljeval govor, nik — na bojno polje za naše pravice, se bomo z bolestjo obračali po praznem prostoru, od koder je prvi{ na goriškem gradu zadonela iz Tvojih ust slovenska beseda. S težkim srcem smo Te danes spremili na Tvoji poti, še s težjim srcem Te prepuščamo zemlji, katero si tako ljubil. Ostal nam boš, kakor vsemu slovenskemu ljudstvu na Goriškem in v svobod, ni domovini, za svoje požrtvovalno delo v hvaležnem in trajnem spominu«.
V imenu Demokratične fron. te Slovencev v Italiji, kateri je dragi Paglavec posvetil vse svoje moči, se je poslovil tovariš Darko Šuligoj. Ko je govoril o njegovem nesebičnem delu za narod, je redel, «da se vrstijo pred nami vsj prizori naše borbe zadnjih let za manjšinske pravice, pri katerih si bil Ti vedno zraven in vedno v prvih vrstah, čeprav že precej preko 60 let star, vendar si nisi .privoščil zasluženega pokoja in kakor si vse svoje življenje posvetil kulturnemu in prosvetnemu delu za svojo rodnQ Podgo-ro in za vse goriške Slovence,
Novi begunci
iz Bolgarije
BEOGRAD, 22. — V Jugoslavijo je danes pribežalo spet 10 Bolgarov. V zadnjih osemnajstih dneh je prišlo v Jugoslavijo 140 bolgarskih beguncev.
TEL AVIV, 22.	— Izraelska
vlada je zaprosila ZDA za pomoč 150 milijonov dolarjev za gospodarsko leto 1950—51, ker »ogroža Izrael pomanjkanje surovin In materiala«.
PRAGA, 22. — Radio Praga ie naznanil, da je prišla v CSR prva skupina sovjetskih železniških strokovnjakov, kt bodo »sodelovali s češkimi železničarji, da bi odstranili pomanjkljivosti v železniškem sistemu CSR«.
tako si se zopet odzval klicu domovine in prevzel pred do. brima dvema letoma težko nalogo branitelja naših manjšinskih pravic v goriškem občinskem svetu...
Dragi Andrej! Kot hlapec Jernej neutrudljivo zahtevaj pravico za zatirane in preganjane. Bela smrt Te je iztrgala jz borbe >n iz kroga Tvojih dragih, vzela Te je iz naše srede. Vendar bo Tvoj spomin vedno ostal med nami kot svetel lik, ki nam bo kazal pot skozi bodoče viharje, dokler ne bomo izvojevali dokončne zmage naši pravični stvari. Medtem ko izražamo iskreno sožalja Tvojim dragim ob tej nenadomest. ijivi izgubi, ti še enkrat obljubljamo: nadaljevali in »dovršili bomo tisto delo kj si mu Ti posvetil vse svoje vzorno življenje. Slava Tvojemu spo. minul«
Nemi protest
slovenskih
na včerajšnjem sprejemu pri novem conskem poveljniku
Komaj trije dnevi jo minili, odkar smo v uvodniku torkove številke našega dnevnika pod naslovom »Generalu J. Win-tertonu ob prihodu v Trst« našteli le nekaj najbolj kričečih krivic, ki s? nam tržaškim Slovencem godijo že skoro vseh šest povojnih let pod anglo-ameriško vojaško upravo. Na koncu uvodnika pa smo dobesedno zapisali;
«Vašemu predniku so Tržačani zamerili, da ni bil res nepristranski, V mjigovepi delu, predvsem pa v njegovih poročilih na Varnostni svet, so dokazi za to.
Želimo vam, da bi bilo vaše delo v Trstu takšno, da bi vam nihče ne mogel ničesar podobnega očitati«.
Toda....
Toda že včerAj cpoldn? ob prvem, stiku novega conskega poveljnika s Predstavniki tukajšnjega javnega mnenja, se je izkazalo, da se ta naša tako upravičena žHja žal ni izpolnila.
Na sedežu glavnega stana ZVU je sprejel včeraj opoldne gen. ivinterton zastopnike tržaškega tiska in tuje dopisnike, s katerimi se je hotel na svojo izrecno željo 'seznaniti^ Številnim novinarjem rned katerimi je bila vi Uk a večina tržaških obeh narodnosti, je generala samo v italijanskem jeziku predstavil načelnik Urada za obveščanje janmosti pri ZVU Mr. Cootes, nato pa je sam poveljnik nagovoril navzoče v angleščini z nekaj stavki, ki jih je prevedel — zopet samo v italijanščino — načelnik Tiskovnega urada pri ZVU maj. Sasson. Po pozdravnih besedah je novi conski poveljnik dejal, da ne more še odgovarjati na morebitna vprašanja navzočih, ker je pričel šele pred dvema dntvomd v Trst. Nato je poudaril, d>a se je leta 1917 boril na Piavi in odnesel najboljše spomine o svojih stikih z italijanskim prebivalstvom. Dejal
PRED POGAJANJI
zaradi iranskega petroleja?
Izjave predsednika izredne komisij e za petrolej v 1 eheranu Mnenje britanskih finančnih krogov
TEHERAN. 22. — V. mestu vlada mir, ker so razglasili ob. stdno stanje. Na strateških točkah so postavili večje oddejke vojaštva in policije in po mestu krožijo tanki.
Medtem pa poročajo, da je vaditelj narodne fronte in predsednik izredne komisije za petrolej in poslanec v iranskem parlamentu Mohamed Mossadegh izjavil, da naloga komisije, ((katere mandat je bil podaljšan za dva meseca, ni v tem, da določi način za izvedbo nacionalizacije petrolejke industrije v Južnem Iranu, pač pa dati vladi splošna navodila in nakazati temelje, na podlagi katerih se bodo morala nadaljevati pogajanja z «Angloira-nian oii Cotnpany».
V britanskih finančnih krogih upajo, da bo mogoče rešiti vprašanje nacionalizacije na prijateljski način iz slede-
Odslej tajne sefe
na konferenci namestnikov
Namesto v Rožnati palači so se namestniki sestali danes na kosila pri Daviesu
_	     ..	.	  __	.	_	reda,
in o stališču Jugoslavije do te- kot to želi Gromiko; 2. da je
PARIZ, 22.	— Danes na-
mestniki niso imeli seje in so se namesto tega sestali na kosilu, ki ga je priredil Davies na angleškem veleposlaništvu. Vsakega namestnika je spremljal samo en spremljevalec. Sklenil so, da .bodo seje odslej strogo tajne in da delegacije ne bodo dajale novinarjem obširnih podatkov. Skopost v izjavah je veljala že za današnje kosilo, na katerem so verjetno poskušali v bolj domači atmosferi spraviti pogajanja za kak korak naprej. Pravijo da so zahodni delegati skušali prepričati Gromika p dvojem; 1. da naj štirje zunanjih ministri razpravljajo o Nemčiji šele potem, ko bodo proučili vzroke sedanje napetosti, ne pa kot posebno točko dnevnega
Y0U« 0 38. VZPOREDNIKU
ohromili odpor vladnih poslancev, Včeraj zvečer kmalu po desetih, ko so konservativci vložili še devet resolucij, je dal podpredsednik zbornice
Po analeskem mnemu bi bilo potrebno posvetovanie, predno bi se odio- prednost laburistični resoluciji, V1 ..	.	:	-	i	,	ki je predlagala konec seje.
cili široko prekoračiti to črto, vendar pa |e «m mogoče slepo upoštevati* Churchill je obtožil podpredsednika, da »slepari zbornico«,
LONDON, 22. — Po kratki debati o vprašanju prekorače-nja 38. vzporednika je minister Kenneth Vounger, ki Je govoril namesto Morrisona, kot je bilo včeraj najavljeno, izjavil v angleški poslanski zbornici, da ni mogoče «slepo spoštovati 38 vzporednika, ki ima svoj pomen na zemljevidu«. Po drugi strani, je dejal Younger, bi bilo potrebno podrobno posvetovanje, predno bi se odločili za široko prekoračenje te črte. Vendar pa bo po Youngerjevem mnenju najboljši čas za novo izjavo o ciljih Združenih narodov v Koreji, ko bodo »Kitajci dali kakšen dokaz svoje dobre .»olje, da pride do mirne ureditve korejskega spora«. Nadaljujejo »e, je -rekel Voun-ger, posvetovanja med neposredno zainteresiranimi državami pred komisijo za dobre usluge OZN o tem, ali bi bilo
prikladno objaviti novo izjavo o namenih na Koreji.
Younger je nato formalno zanikal, da. bi članki, ki jih je na ffeponskem objavil ameriški novinar Robert Allen, tolmačili stališče vlade ZDA. Allen je pisal o nekem ameriškem načrtu za invazijo Kitajske s pomočjo kitajskih nacionalistov; omer.il je tudi, da je bila Anglija o tem obveščena Youn-ger je dodal: «Cete OZN ne bodo ostale v Koreji niti en dan več kot potrebno. Britanska vlada je vedno naklonjena mirovnim pogajanjem, toda potrebna sta dva. če se hočemo pogajati in skleniti sporazum«.
V parlamentu je medtem nastala nova napetost med laburisti in konservativci. Laburisti obtožujejo svoje nasprotnike, da skušajo zavlačevati seje dolgo v noč, da bi tako
ozračje pa je bilo tako napeto, da pravijo opazovalci, da kaj takega že dvajset let niso videli v spodnii zbornici.
Desetletni n^črt Williama Fosterja
SAINT LOUIS, (Missouri, 22. — Upravnik Uprave za gospodarsko sodelovanje WiJliam Fo. ster je v svojem govoru pred »Svetom za svetovne zadeve«, sporočil, da so ZDA predlagale državam Marshallovega načrta desetletni načrt, katerega izvedba bi spremenila Zahodno Evropo v drugo Ameriko«. Na podlagi tega načrta, ki bi se p0 Fosterjevem mnenju lahko o-značil z geslom »topove m kruh za sedanjost, maslp za prthod-nosla« bi se letna proizvodnja Zahodne Evrope povečala za sto milijard dolarjev letno.
treba o zmanjšanju oborožitve govoriti o okviru raztprave o splošnih vzrokih napetosti in v čim širšem, okviru, ki naj bi ohsegal oborožitev vseh evropskih dežel.
Sicer pa ni znano skoraj nič o tem, kaj so namestniki govorili na kosilu in po njem. Razgovori so trajali dve uri in pol prisotni niso bili niti tolmači.
V političnih krogih menijo, da bo tajnost sej izpodnesla tla propagandističnemu postavljanju vprašanj in doprinesla k resnosti razgovorov. Doslej so zahodne delegacije dajale tisku podrobna poročila q sejah, medtem ko 5e je sovjetska delegacija zadovoljila s tem; da so novinarjem prečitati Gromikove govore.
Sicer pa poudarjajo, da v petnajstih sejah, ki so trajale skupno več kot ,0 ur, namestniki niso uspeli doseči sporazum v®č, kot le glede te ali one besede ali ločenih delov stavka. V novinarskih krogih so se morda cglo nekoliko preveč zabavali na račun dolgih diskusij o eni sami besedi, zlasti pa brezuspešnih razglabljanjih o pomenu besed »oborožitev:) in »oborožene sile« na trinajsti seji. Po drugi strani je seveda res, da veže namestnike omejitev, da se ne smejo poglabljati v vprašanja, in da se morejo zaradi tega nujno pečati samo s formulacijami teh vprašanj, kot naj pridejo na dnevni red. Način, kako se vprašanja postavljajo in predvsem njibov vrstni red je lahko precejšnjega pomena za konferenco štirih zunanjih ministrov.
Zlasti Gromiko je poskušal stalno uveljaviti svoje stališče glede vrstnega reda vprašanj o katerih naj bi razpravljali ministri, in jim tudi skušal dati tako formulacijo, ki bi vsebovala že pol sklepa, naravno v skladu z nameni vlade ZSSR
Danes opoldne ob 18.30 šo se na francoskem zunanjem mi nistratvu sestali trije zahodni
*- 'SSŠ,
namestniki in pregledali položaj po petdesetih urah diskusije, ki je kljub temu še vedno na mrtvi točki.
«Ko! V MOSkVi«
PARIZ, 22. — Včeraj zvečer je eden izmed avtomobilov sovjetskega veleposlaništva v Parizu, na poti z Rožnate palače proti ambasadi, povozil nekega pešca. V zvezi s tem je sovjetski veleposlanik Pavlov danes poklical policijskega inšpektorja, ki skrbi za varnost veleposlaništva in zahteval, naj se organizira taka varnostna služba, da bi avtomobili veleposlaništva lahko «kot v Moskvi« vozili po sredi Pariza s 120 km na uro.
čih vzrokov: 1. misel o nacionalizaciji ni pridobila pristašev r.e v Egiptu ne v ostalem Srednjem, izhodu; 2. zanimanje ZDA za petrolejsko vprašanje na Srednjem vzhodu z mednarodnega vidika. Proizvodnjo petroleja v Iranu popolnoma kontrolira «Anglo-italian Oil Company», katere glavni delničar je britanska vlada; ameriške družbe pa so tu neposredno interesirane zaradi dol goročne pogodbe o dobavljanju dela te proizvodnje. Sedaj dobavljajo približno dve petini proizvodnje omenjene družbe dvema velikima ameriškima družbama. Ce se upošteva še dejstvo, da dobiva Zahodna E-vropa, katere lanska proizvod nja je znašala samo 2 milijona ton, skoraj ves petrolej Srednjega vzhoda, je takoj razumljivo, da se ZDA ne mislijo dezir.teresirati za iranski pe. trolej.
S korejske fronte
KOREJSKA FRONTA, 22. — Neka ameriška oklepna kolona se je danes približala za šest kilometrov 38. vzporedniku, kjer je naletela na močan odpor. Danes zjutraj so se ameriške izvidnice vrnile v Cung-čon, ker so se ponoči umaknile iz mesta. Popoldne Mac Arthurjeve čete utrdile svoj položaj v mestu. Cungčon je bil središče za oskrbo in zveze severnokorejskih in kitajskih čet na osrednji fronti.
Popoldne je glavni stan 8. ameriške armade sporočil, da so sile OZN na vsej fronti na letele samo na šibek odpor. Severno od Cungčona so severnokorejske in kitajske čete moč no obstreljevale neko ameriško »borbeno skupino«. Na zahodnem in osrednjem sektorju pa so čete OZN le malo napredovale: ob vzhodni obali ni bi. lo nobene omembe vredne dejavnosti.
ie še navozčim; da ve, da Ja bil med njimi in tržaškim. pre-bivalstvom bivši conski povelj-nik gen. Airey priljubljen in obljubil, da bo tudi on skušaš po stopati tako kot njegov predhodnik in da bo postal njegop dober naslednik.
Učinek, ki ga je kratki generalov nagovor napravil mt navzoče slovenske novinarje ja bil naravnost porazen. Sleherni izmed njih se je vprašal:
Kako je mogoče, da novj najvišji nosilec vojaške oblasti ne omenja tudi slovenskega prebivalstva? Mar ne ve, da je bilo predvsem to prebivalstvo tisto, ki je dalo v vojni proti fašistom in nacistom največ žrtev in prelivalo svojo kri skupno z zavezniškimi angleškimi in ameriškimi vojaki? Saj je v ponedeljek, ko je novodočli conski poveljnik stopil na Tržaško ozemlje, prejel prvi pozdrav v slovenskem jeziku, ki mu ga je zaželel slovenski župan občine Devin-Nabrežina in mu je slovenska deklica izročila šopek rož! Mar gen. Winter-tonu ni bil to najboljši dokaz, da je stopil na slovenska tla ob zapadni slovenski obali slot venskega narodnostnega ozemlja, ki se od tu pa preko svobodnega Krasa, Vioavtke doline, Julijskih Alp. Gorenjske in Karavank strnjeno razteza preko zasužnjene Slovenske Koroške vse do Celovca in Gospe Svete?
Zakaj ye novodošli poveljnik kljub temu smatral za umestno slovensko prebivalstvo in njegovo krvavo borbo ignorirali, ko je že omčnjai italijansko?
Mar novi poveljnik ne ve, da še večina tukajšnega prebivalstva, zlasti pa vse tržaško slovensko prebivalstvo nikakor ni strinjalo s politiko, ki jo je vo. dil bivši conski poveljnik g*n. Airey, s politiko priključitve Tržaškega ozemlja fc Italiji, t. j, s politiko poskusov ponovnega zasužnjenja našega ozemlja v imperialistični Italiji? Mar ne ve, da se s tako politiko ne strinjajo zlasti vsi na včerajšnjem sprejimu navzoči slovenski novinarji?
In še smo se vprašali: kako naj vsa ta vprašanja novemu poveljniku postavimo, ko je vendar izjavil, da na vprašanja še ne more odgovarjati? Kako naj mu povemo, da nas jr ignoriranje tukajšnjega slovenskega tržaškega življa v generalovem nagovoru užalilo in da proti temu ignoriranju ogorčeni protestiramo?
Kako naj mu povemo, da smo proti nenehnemu poudarjanju tristranske izjave, ki jo je tako trmasto v vsakem svojem poročilu pogreval bivši conski poveljnik? Kako naj mu Izrazimo svoje občutkis spričo dejstva, da naše želje, naj bi novodošli poveljnik ne bil več pristranski kot njegov predhodnik, niso naletele le na nerazumevanje, temveč smo morali celo suša ti njegovo svečano obljubo, da se bo verjetno to pogrevanje še nadaljevalo, da borno morali verjetno ie dalje uživati blagodati prfilike izvajanja protislovenske fašistične zakonodaje in prenašati še vse ostale kričeče krivicz, ki so posledica takšne politike? Kaj naj bi sicer pomenila generalova obljuba, da bo postopal tako kot njegov predhodnik?
In končno: Zakaj ni bilo slišati slovenske besede na včerajšnjem sprejemu? Cernu to žaljivo zapostavljanje in ignoriranje tudi našega materinskega jezika, čeprav smo bili kot vsi ostali na sprejem povabljeni?
Kaj je torej slovenskim novinarjem spričo vsega tega preostalo drugega kot svoja čustva izraziti z nemim protestom proti takemu ignoriranju težaškega slovenskega življa s strani tako visoke uradne osebnosti kot je vrhovni poveljnik cone v njegovi prvi uradni izjavi pred predstavniki javnega mnenja?
Odgovor: Nič drugega jim m preostalo kot to, da proti takemu postopanju s svojim odhodom izrazijo svoj nemi protest!
In tako so tudi storili: vsi —i ne glede na politično pripadnost. Pridružil se jim je tudi predstavnik italijanskega glasila Slovansko-italijanske antifašistične unije in s tem dokazal, da je resnični dosledni borec za narodnostno enakopravnost.
Slovenski župan občine Devin-Nabrežina je v slovenščini pozdravil novodošltga conskega poveljnika, ko je stopil pri Devino na slpv»i>Sko narodnostno ozeiutie
Davčni napad in obramba
Tržaški trgovci so protestira. U proti visokim davkom. Ker je bilo na zborovanju ugotovljeno, da so davčne osnove na pr- za odmero davka na promet višje kakor c Italiji, „0 iredentistični listi logično zakl učili: Tržačani, priključite se Italiji, Pa boste plačevali nižje davke!
Niti najhujšemu iredentistu ne bi hoteli naložiti težkega bremena, da prouči italijanski davčni sistem. Metuzalemova starost ne bi verjetno zadosto. vala, da bi to nalogo izvršil. Tako komplicirana je ta reč. Te dni se je pojavil v tržaških knjigarnah praktičen podič sko. zi davčni labirint. Vodič ima obseg pravega leksikona, ne sicer formata enciklopedije Tre. cani, gotovo Pa Angleške enci. klopedije, Broskhausa ali Me’ tterja.
V Trstu se davčni pr'tisk ču. ti ne toliko zaradi absolutno previsoko odmerjenih davkov, kolikor za to. ker se davki prestrogo pobirajo. Od Italije smo nasledili ves davčni sistem in e njim tudi ves davkarskj apa. rat, toda ne samo davkarsk-ga, temveč tudi vso birokracijo. Ne samo da je ves aparat z ogromnim številom uredništva ostal v bistvu nedotaknjen. Se pove. (ali so ga, da bi ustvarili čim teč novih mest za zatočišče po.
Iitičn0 zanesljivih l udi, ki prihajajo v Trst z treh vetrov sveta. Birokracijo je treba plačati z davki.
Da se davki v Trstu bolj občutijo. vpliva tudi okelnost, da se naši trgovci in obrtniki duhovno še vedno niso prilagodili italijanskemu davčnemu si. stemu. Niso se še znašli. Ne znajo »arrangiarsi*. Neki angleški publicist je ob neki priložnosti, ko je pisal o socialnih razmerah v Italiji, zaman iskal angleški izraz, ki bi vsaj pri. bližno ustrezal italijanskemu »arrangiarsi*. Vsak narod ima ■ svoje posebnosti. Mi bi dopolnili gornjo ugotovitev s pripombo, da se tržaški trgovci in obrtniki če vedno niso popolno, mn odtrgali od avstrijskega davčnega sistema. Tako prijavljajo po stari navadi svoje dohodke za davčno osnovo, ki jo davkar takoj poviša, ker davč. nemu zavezancu že »a priori» ne verjame. (Predsednik Zdru. žen ja tržaških trgovcev je na zborovanju ugotovil, da so davkarji na lastno pest kar prdvo. jili prijavljene davčne osnove) Davčna praksa v Italiji je pokazala, da je takšno ravnanje popolnoma na mestu. Itali. jonski minister Vancmi, lci je nedavno izdal poseben zakon, da bi upostavil mrd fiskusnm in davčnimi zavezanci bolj znosljive odnose, je v rimskem gospodarskem dnetmiku «II Globon ugotovil, da so ti odnesi «degenerirani in da so v zadnjem času v njih nastopile nevzdržne razmere za kulturno državo, ki hoče ohraniti svojo demokratično ureditev* .... si e venuto sostituendo 'm regime insostenibile in un paee civ le che vuole consolidare il proprio ordinnmento demccratico) Zaslužni italijanski davkar Vincenzo Rogari je v istem rim. skem listu opisa-i te odnose takole■
»Ni dvoma, da v-di večina italijanskih davčnih zavezancev v davčnih uradnikih sovražnike, ki jih je treba premagati ali z odkrito in častno borbo ali z zvijačo: vsako orožje je dobro. To povzroča reakcijo s strani davčnih uradnikov, ki je človeška in do določene mere upravičena. Da bi dobro izvrši, li svojo dolžnost, so uradniki prisiljeni braniti Se in s svoje strani napadati pogosto tudi s preveliko vnemo. Lahko razumemo, kako je m napetost med prizadetima strankama škodljiva pravilni uporabi davčnih določb: sni je odvisna h'ko odmera davka od večje ali manjše spretnosti sprtih pri napadu in obrambi in ne od objektivne in pravične ocene gospodarskih dejstev, k j bi morala biti osno. va za davčno ugotovitev*.
L. B.
(Iz Gospodarstva)
Bodo gradili cesto Trst-Sesljan?
Pri tem nikakor ne smejo biti oškodovani naši kmetje
2e nekaj časa i*. govora o novi cesti, ki jo nameravajo graditi ob obali od Trsta do Sestjana. Za te se zavzema zlasti «Ente del turismo«, ki pa je postavilo predlog, oziroma pogoj, naj bi lastniki odstopili brezplačno svoja zemljišča za gradnjo te ceste.
O zadevi smo že pisali zlasti zaradi tega ker smo bili obveščeni. da so v Nebrežini vabili na županstvo lastnike zemljišč in jih nagovarjali, naj brezplačno oddajo svoja zemljišča za gradnjo nove ceste. Naš dr>pia je seveda razburil občinskega tajnika in nabre-žirskega župana, ki je zadevo postavil tudi na dnevni r-d jesenskega zasedanja občinskega sveta ter je predlagal, naj bi občinski svetovalci pomagali prepričati zainteresirane lastni-ke, da oddajo brezplačno zemljišča. O zadevi so na občinski seji razpravljali še precej obširno, toda videti je bilo, da nekateri v občinskem svetu niso razumeli stališča zainteresiranih kmetov, še manj pa pisanje našega lista. Niso razumeli ali pa verjetno niso hoteli razumeti, zato so očitali kmetom, in nam, da se upiramo stvari, ki bi koristila vsem in obogatila naše kraje.
Na zadnji seji občinsk-ga sveta je povedal stališče zainteresiranih kmetov njihov pooblaščenec. Zlasti, kdor bi • bil bojj oškodovan, ne more dati brezplačno svojega zemljišča. Pa tudi drugi ne. Na Krasu je malo rodovitne zemlje, posebno pa v nabreži nski občini ne. Pred leti so naši predniki nosili na svojih ramenih zemljo na breg in pripravljali paštne, sadili trte in drugo sadno drevje. Tam ob obali pridelajo najboljše vino in zorijo najbolj okusne breskve in fige. Res je, da so sicer nekateri vinogradi in paštni zdaj zapuščeni, toda zaradi tega ni rečeno, da jih morajo zapustiti in zanemariti še ostali kmetje in da ni zemljišče nič več vredno.
Neki občinski svetovalec je na predzadnji seji predlagal,
naj bi občina odplačala zemljišča ali posredovala pri višjih oblasteh, da jih plačajo, če že «L'Ente del turismo« noče ali ne mora plačati. Toda šli so mimo tega predloga.
Nekaj posebno trdijo zagovorniki brezplačne oddaje zem.
Delavci!
Poslušajte danes ob 1945 sindikalni pregled, ki ga bo oddaja) radio jugoslovanske cone na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 ck. Govoril bo tov. Bortolo Petronio.
ljišča: «Saj bo cesta tekla tik ob morju in vam bodo vzeli za njo Je malo ali nič plodne zemlje«.
Torej, če bodo vzeli malo ali nič, tedaj bo treba le malo ali nič plačati in ne bodo potrebne tako visoke vsote dinarja za odplačilo zemljišč. Zakaj torej zahtevati, naj kmetje pristane-
jo na brezplačno cddajo zemljišča? Lahko plačajo, če vidijo, da je cesta potrebna in da bo prinesla velike koristi.
Kmetje vztrajajo pri svojem, ker vedo, da če oddajo dobro zemljo, bodo s težavo dobili drugo, ker je enostavno ni. Poleg tega pa se našemu kraške-mu kmetu ne godi tako dobro in ne plava v izobilju, da bi lahko brezplačno oddajal svoja zemljišča, tembolj, ker vidi in občuti, da se za njegove življenjske interese tukajšnje oblasti premalo zanimajo, celo prezirajo potrebe našega kmetijstva, z druge strani pa nesmotrno trošijo milijonske vsote denarja. Da ne govorimo o davkih in naraščajoči draginji.
Poudarjamo, da nismo proti nobeni novi pobudi, ki bi koristila našim ljudem, ki bi dvignila naše gospodarstvo in obogatila naše kraje. Tudi proti novi cesti nismo, če’ ne bedo pri tem oškodovani na- I ši jjudje.
Si O V I ODPUSTI Z II E U A
Tovarna Gaslini odpušča 104
, podjetje Beltrame pa 23 svojih uslužbencev
KOLEDAR
QleAoli<tie - Ikmo- - 'ŽLadio-
Petek 23. marca
Zmagoslava, Slavo
Sorice vzide ob 6.05, zatone * 16.20. Dolžina dneva vzide ob
Jutri, sobota 24. marca Gabrijel, Dražislav
or,a u„cv* 12.15 LUM 18.39, zatone ob
Kot bi gospodarski položaj na našem ozemlju ns bil že dovolj resen in težak, se je med tržaškim delavstvom razširila nenadoma vest, da nameravajo nekatera podjetja in tovarne ponovno odpustiti z dela večje število svojih uslužbencev.
Prve žrtve novih odipustov so delavci, zaposleni v tovarni Gaslini ter pri podjetju Bel. tram; tovarna Gaslini bo odpustila 37 delavcev in. 7 uradnikov, podjitje Beltram pa 23 svojih uslužbencev.
Seveda so se prizadeti uslužbenci z vso odločnostjo uprli krivičnemu ukrepu ter so pooblastili svoje sindikalne predstavnike, da prično takoj pogajanja, ki naj preprečijo nove odpuste z dela. Predstavniki sindikalnih organizacij so stopili že v stik z Uradom za delo kot tudi z vodstvom omenjenih podjetij; pričakujejo, da se bedo pogajanja- kmalu pričela.
Za kaj vse se bodo morali pristaniški delavci še boriti
Ker smo v zadnjem času i* meli večkrat priliko pisati ter se baviti s problemi pristaniških delavcev, hočemo v današnjem članku nekoliko podrobneje proučiti položaj teh delavcev ter našteti zahteve, za katere se morajo še vedno boriti.
V našem pristanišču sta zaposleni dve kategoriji delavcev; prvi so stalni, drugi pa le začasni delavci. Prvi so člani pristaniških družb ter uživajo vse pravice in so takorekoč tisti, ki imajo besedo tudi pri notranjem upravljanju posameznih družb; drugi, to se pravi začasni delavci, ki se delijo na prvo ;n drugo skupino, so pa vezani na pristanišče ter na posamezne pristaniške družbe
KMEČKO POSVETOVANJE V PIAVJAH
Kmelilsfta sola potrebna naši mladini
{/hi/p m ritai/p
Jh imeti b di clmimih I
V torek je bilo v Plavjah kmečko gospodarsko posvetovanje, kateremu je prisostvoval tudi predstavnik Kmečke zveze.
Predstavnik K. Z. je podal izčrpno poročilo o kmečkem gospodarskem položaju našega ozemlja. Poudaril je, da zaradi negativnih ukrepov ki jih sprejemajo tukajšnje ineiodaj. ne oblasti, ne kaže nič dobrega našemu kmečkemu gospodarstvu. Podlpore, ki jih nakazujejo za razne kmetijske potrebščine so vedno manjše tako da lahko rečemo, da so se proračuni v Prid kmečkega gospodarstva zmanjšali za 80%.
Da se sprejemajo taki ukrepi je tudi kriva slaba poučenost odgovornih funkcionarjev, ki sploh nimajo pojma o stanju našega kmetijstva in ki so ped vplivom ljudi, ki so sovražno razpoloženi do tukajšnjih kmetovalcev, ki so v veliki večini Slovenci.
V takem položaju diskriminacijske politike do kmečkega gospodarstva je potrebno, da se vsi kmetje združijo v svoji .-(rokovni organizaciji, katera bo znala braniti njihove interese in zahtevala Od merodajnih oblasti spoštovanje in razumevanje te panoge gospodarstva.
Po končanem poročilu se je razvila živahna diskusija. Prisotni so podčrtali petnanjkamje kmetijske strokovne izobrazbe ter nujnost ustanovitve dvoletne kmetijske, šole na tem teritoriju.
Tudi v tem kraju se kmetovalci dvolastniki pritožujejo zaradi zapore dvolasfcniških prehodov ter zahtevajo od ZVU, naj dvolasitniške prehode ponovno odpre v korist priza-
detih in celotnega gospodar.
stva.
Po končanem posvetovanju so prisotni izrazili željo, naj bi bili taki sestanki bolj pogosti
Občinsko kopališče
v Ul. Veronese obnovljeno
Sest mesecev je, odkar je občinsko kopališče v Ulici Vero-nese prenehalo z obratovanjem. Od tedaj dalje so bila izvršena v samem poslopju velika popravljalna dela, ki so popolnoma izpremenila dotedanje ]ice omenjenega občinskega kopališča. Glavno delo, ki je bilo izvršeno v občinskem kopališču, predstavlja izpopolnitev termične centrale, ki bo lahko bolje služila povečanemu obratovanju kopališča samega: stara centrala je razpolagala še s starinskimi kotli, ki so postali glede na povečanje obratovanja popolnoma neprimerni. Izboljšanje centrale ter nakup novih kotlov je predstavljalo veliko denarr.p žrtev, katere stroške pa je občina krila še s proračunom lanskega leta. Na vsak način bo nova termična centrala prispevala k boljšemu ogrevanju vode in to z manjšimi stroški. Nove kotle bodo ogrevali z nafto, kar bo tudi pomenilo zmanjšanje stroškov za gorivo. Za vsa ta dela je občina potrošila nad štiri milijone lir; preostali denar, ki je bil na razpolago, je vodstvo kopališča uporabilo za nakup vsakovrstnega potrebnega materiala ter za notranjo preureditev poslopja.
Kopališče bo odprto ves teden, razen ponedeljka.
le s pogodbami, podobnimi pogodbam vseh kategorij začasnih delavcev.
Obe skupini delavcev, stalni in začasni, imajo pred seboj vprašanja, ki jih morajo skupno re*iti; med temi je glavno vprašanje povišanje plač, ki ne odgovarjajo današnjim življenjskim prilikam, vprašanje izboljšanja pogojev socialnega skrbstva, vprašanje izboljšanja pokojnine vprašanje določitve starostne dobe ter vprašanje zavarovanja v primeru bolezni, nesreče itd..
Eden najbolj pogostih primerov v tržaškem pristanišču, je ta, da morajo, prav zaradi nerešenega problema določitve starostne dobe stari delavci še nadalje delati, če nočejo seveda stopiti v vrsto tistih upokojencev, katerih pokojnina znaša mesečno od 4 do 6.000 lir. Glede na te nizke pokojnine je popolnoma razumljivo, da vztrajajo delavci, ki so že dopolnili starostno dobo, še vedno na delu ter nadaljuje z delom, dokler zaradi onemoglo-sti popolnoma ne popustijo. Da ne morejo po tolikih letih težkega dela opravljati svojega dela z enakim uspehom kot nekdaj, je tudi jasno in ne bi mogel nihče ob njih kaj drugega zahtevati. Toda vsa stvar ima še drugo lice. Dokler se namreč starejši delavci ne u-maknejo, ne morejo stopiti v kategorijo stalnih delavcev drugi mlajši delavci, ki bi s svojim delom lahko več prispevali pri delu v pristanišču ter bi imeli po tolikih letih dela že pravico napredovati. Vsi ti mlajši delavci, ki morajo čakati, da se jim starejši delavci umaknejo s službenega mesta, niso seveda v čakanju prel več potrpežljivi ter se mnogokrat zgodi, da pride med enimi in drugimi, prav zaradi tega čakanja do prepira in sovraštva. Razen teh čakajo na izboljšanje svojega položaja, pa še vsi mladi delavci, ki so vključeni komaj drugo skupino začasnih delavcev. Ti morajo seveda zopet čakati, da se jim u-maknejo delavci prve skupine; tako se vsa stvar vrti pravzaprav okrog enega samega vprašanja: rešitve izboljšanja pokojnin, ki bi lahko v veliki meri izpremenila položaj v samem pristanišču
Pristaniški delavci so lahko vpisani v eni ali drugi sindikalni organizaciji; v praksi pomeni to, da si morajo pristaniški delavci iskati sindikalne zaščite izven službenega mesta. Pomanjkanje sindikalnih predstavnikov prav na samem službenem mestu seveda ni v korist pristaniških delavcev in njih interesov. Tudi to vprašanje bi bilo treba zato v bodoče rešiti.	,
Z uvedibo odločb ukaza št.
21, ki ga je izdala Zavezniška vojaška uprava, se je položaj pristaniških delavcev mnogo poslabšal. Potrebna bo zato še bolj odločna in vztrajna borba vseh pristaniških delavcev, da si ustvarijo resnično razredni sindikat, ki bo znal šlčititi vedno in povsod interese delavskega razreda.
S samomorilnim namenom
Včeraj zjutraj so prepeljali v splošno bolnico 281etno Lidijo Molan, iz Ulice Pascoli 16. Kakor je pripovedovala njenamati, bi jo je v reševalnem avtomobilu pospremila v bolnico, se je Lidija okrog 6,20 zjutraj zaprla v stranišče in tam zaužila večjo količino praškov, kakor vse kaže, s samomorilnim namenom. Doslej še ni bilo mogoče ugetoviti. kaj je privedlo mlado žensko do nepremišljenega dejanjsf Glčei njenega ozdravljenja se zdravniki še niso izrekli.
Tatovi v stanovanju
Predvčerajšnjim popoldne so obiskali tatovi stanovanje 41-letne Eme Ban v Ulici Marche-settj 10. Pri vhodnih vratih so si pomagali s ponarejenimi ključi. V stanovanju so prebrskali vse omare in potegnili , i2 njih nekaj rjuh in pregrinjalo: od tu so se odpravili še v kuhinjo, kj?r so našli v odprti kredenci rtekaj manjvrednega lišipa in zlato zaponko. Vse to so odnesli a seboj tir s tem oškodovali Banovo za Okrog 6.000 lir.
Čeprav so prizadeti delavci pripravljeni v primeru potrebe zaostriti gvejo borbe, je le malo upanja, da prisilijo delodajalce, da spremene svoje stališče. Delodajalci danes predobro vedo, da so v premoči tar znajo to svojo premoč tudi izrabljalo. Enodnevna, ali morda celo enourna protestna stavka prav gotovo ne bosta rešili perečega vprašanja v korist prizadetih deiavcšv; potrebna je bolj estra in odločna borba vsega delavstva.
Odločen odgovor tiskarskih delavcev Radichevim ..sindikalistom”
Včeraj zvečer je bil v tiskarni v Ul. Montecchi že napovedani sestanek tiskarskih delavcev, zaposlenih pri Založništvu tržaškega tiska. Na sestar.-. ku. ki se ga je udeležilo precejšnje število delavcev, so razpravljali o vseh problemih kategorije, predvsem pa o vprašanju povišanja plač, ki je v današnjem težkem gospodarskem položaju res najvažnejše. Po dolgih in zelo živahnih diskusijah so navzoči delavci sklenili, da bodo skušali vsa vprašanja in upravičene zahteve rešiti na primeren način; poverili so zato nalogo predstavnikom tovarniškega odbora, da nadaljujejo pogajanja.
Kominformističnj sindikalisti, ki so se glede zadnjega sestanka tiskarskih delavcev tako na dolgo in široko razpisali ter so celo obdolžili «titine» prevare in sleparije na škodo interesov samih delavcev, so v istem članku tudi najavili sestanek, ki je bil včeraj. Vse je kazalo, da bodo ((sindikalisti« izrabili ta sestanek za ((razkrinkanje titofašistov«. Niso prišli zastopniki ES in DZ na omenjeni sestanek čeprav so jih povabili. Tiskarski delavci so seveda zaman čakali, kdaj se bodo prikazali ti «branilci interesov de. lavskega razreda«. Sicer pa ni nihče pogrešal njihove navzočnosti, nasprotno, tiskarski delavci so kljub «terorju» in «strahu» svobodno izrazili svoje mišljenje glede vseh problemov ter so sklenili, da bodo rešili vsa vprašanja z vodstvom podjetja na način, ki bo najbolj primeren in v njihovo korist.
Včerajšnji izid sestanka tiskarskih delavcev je tudi najboljši odgovor na lažno pisar' jenje kominformističnega glasi, la «Unita», ki je izrabilo tudi to priliko za blatenje in klevetanje razrednih sindikatov. Zavedni tiskarski delavci se kljub vsemu niso dali preslepiti ter so se soglasno izjavili, da bodo vsa sporna vprašanja predložili na pogajanjih, ki se bodo lahko že v kratkem pričela.
Tam na vrtni gredi
Tam na vrtni gredi raste rožmarin.
Pridi o slovesu, dam ti ga v spomin.
Na srce ga deni, čuvaj ga skrbno, morda kdaj ob njem ti rosno bo oko.
Rožmarin povene, ž njim spomin bo vzet, tudi ti boš nosil v srcu beli cvet.
SPOMINSKI DNEVI
1745 se je rodil v Zagorici v Zasavju v mali kmečki bajti s slamnato streho poznejši slavni matematik Vega. (Veha). Ima spomenik celo na nebu: ena izmed zvezd se imenuje po njem.
1824 je umrl Henri Bople Stendhal francoski romanopisec.
1880 se je rodil v Radanski vasi pri Rogaški Slatini literarni zgodovinar in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič.
OF
Danes 23. t. m. seja sekt. odbora za Kolonkovec, ob 20. uri v običajnih prostorih, seja sekt. odbora Sv. Ana ob 20. uri na sedežu OF - Skedenj.
IZLETI PDT
Smučarski izlet na SNEŽNIK, ki b; moral biti 1. aprila, je zaradi tehničnih razlogov preložen na nedeljo 8. aprila.
Vpisovanje do 28. marca v Ul. Machiavelli 13 odi 17. do 19. ure.
Prav tam se lahko kupi tudi Brilejev ((Priročnik za planince«.
SLAVA PADLIMA BORCEMA!
Nesreče
351etni pomorščak Gin varani Lombardo s Trga Liberta 9, zaposlen na italijanski ladji «Barletta», je včeraj padel 3 m globoko po krivdi vrvi, s katero je (bil privezan lesen oder. Vrv še je namreč pretrgala in Lombardo je z odrom vrčd padel v globino. Pri padcu se je Lombardo resno pobil P° glavi, po rokah in nogah, tako da se bo mora! zdrav iti 15-25 dni.
Na podoben način si je nakrmil ramo 551etni tesar Rug-gero Vienna, stanujoč v barakah pri Sv. Andreju. Mt<j de lom v predoru pod Skednjem je padej nekaj metrov globoko in pri tem dobil že omenjeno poškodbo, Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v splošno bolnico, kjer se bo moral zdraviti 8-25 d'ni.
Dokaj nesrečmejši je bij 29-letni Bruno Guštin iz Ulice Bo vedo 309, ki je zaposlen v prosti luki. Medtem ko se je namreč trudil, da bi z lesenim tramom ustavil železniški voz v
Ko so te dni ponovno pogrevali vprašanje Trsta in so po cestah in kavarnah strategi in politiki določali in črtali bodoče nove meje, je med njimi tu pa tam tildi naneslo na pogo-vor o štiridesetdnevnem terorju. Gre za teror, ki je vladal maja 1945, ko so jugoslovanske edinice zasedle Trst. Nekateri naši bolj pošteni in naivni tovariši se zgražajo nad takimi in sličnimi trditvami in ko se te ponavljajo, se tu in tam pojavljajo protitrditve, ki dokazujejo, da terorja ni bilo. Ker pa sem bil onih 40 dni v Trstu m mi je resnica všeč, moram njej na ljubo napisati nekaj besed in potrditi, da je bil takrat tak teror, da ga fašisti sploh ne pomnijo večjega.
Naj se poskusi bralec za nekaj trenutkov poglobiti v zagrizenega italijanskega fašista ki je dvajset in več let trpinčil, zapiral in preganjal naše slovensko ljudstvo v Julijski krajini. Ko je bil te fašist že toliko daleč * svojih raznih
POLITIKA CESTE
moralnih in materialnih zločinih, da mu sploh ni bilo mogoče nobene dopolnitve ter so ga fašistični hierarhi z lažmi prepričali y zmago, ni čuda, da je čisto po nepotrebnem in zgolj iz zverinskega nagona počenjal nove in nove zločine, ki so mu pomagali vedno višje po le.dvi fašistične slave. Teh junakov je bilo in jih je v Julijski krajini dobro število, največ pa v Trstu. Ce upoštevamo vse to, si ni težko predstavljati, koliko nepopisnega strahu je obdalo vse one zločince, ki so vršili nečloveška grozodejstva, ko se že bili gotovi zmage in moči, ko so nenadoma uvideli, da je zmaga za vedno pokopana in da jih nobena oblast ne. bo več ščitila. V njih posvinjanih možganih se je porodila mi el, da jim bo vse ono, kar so oni počeli nad trpečim slovenskim narodom t obrestmi
(ako so sploh obresti mogoče) povrnjeno. Res je tu pa tam kdo plačal s smrtjo svoja zločinska dejanja, a večina teh junakov sp je poskrila in tudi jugoslovanska vojska se ni preveč zanimala zanje. Bolj so jih pustili na miru, večji je bil strah, ki je objemal umazane vesti, ki so trepetale v pričakovanju, da pride ura obračuna, katere pa le ni bilo. In bolj so bili ti junaki podli, zahrbtni in nizki, večji je bil njihov strah. V onih štiridesetih dneh se niso ne okna ne vrata njihovih stanovanj odprla. V teh stanovanjih so
trepetali naši krvniki in mučitelji, katerim se žal ni pripetilo pravzaprav nič hudega. Dejstvo je, da danes ti junaki razgrajajo po Trstu. Kljub temu pa so občutili grozo in strah, ld jim ga j« vlivala bo-
jazljiva narava in nadvse u-mazana vest.
Gabilo se mi je ko sem one dni po trgovinah slišal razne fašistične hlapčevske ženice govoriti;
«Saj jaz pravzaprav razumem nekaj slovenski in zdi se mi, da je bila moja babica iz Vipave«.
«Jaz sem potomka Kraševcev, a bala sem se govoriti po slovensko, toda pomagala sem partizanom, saj sem vedela, da je vrataričin nečak odšel z njimi. pa nisem nikomur pravila«.
«Da, moj mož je bil res vpisan v stranki, a ubil pa le ni nikogar in zna govoriti tudi nekaj slovenskih besed. Kaj hočete, kruh je kruh«.
«0 Ja* pa se prav rada učim slovenski jezik, saj me ne mika vračati se v Bari*
Pripomnil sem; »Ako misli-
te, da vam bo kdo vsiljeval slovenščino, se motite. Slovenci so že dovolj občutili na sebi to zlo in ga ne žele drugim. Kaj takega pride na misel le onim. ki niso še navajeni človeško misliti«.
Iste ženice pa so po petih tednih hitele razobešati svoje že tisočkrat obešene trikolore ter hlapčevsko in navdušeno pozdravljale fašistično svojat, ki si je po odhodu jugoslovanske vojske zopet, upala na cesto. Vsi ti emučeniki mokrih hlač« lahko govorijo o terorju in čim večji malopridneži so, tem večjo pravico jim priznavamo širokoustiti se o terorju.
Večina poštenih Tržačanov trdi, da v onih dneh ni bilo terorja, a na moje besede morajo le priznati in pritrditi: Da, res je bil teror, nepopisen teror. a občutili so ga le oni, ki imajo krvave roke in nadvse umazano vest. Ti imajo danes tisočkrat prav, ko govorijo o terorju štiridesetih dni.
D K.
teku, mu je tram spodletel in mu zlomil levo podlaiket. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico', kjer se bo mo-raj zdraviti 30-40 dni.
Vsakodnevna nesreča z vespo
Na cesti iz Gorice proti Trstu se je v bližini Devina ponesrečil 21-letni Giovanni Seri-ni, stanujoč v Ulici Coroneo št. 9. Serinija so prepeljali v tukajšnjo bolnico z reševalnim avtomobilom Rdečega križa v Tržiču. Kakor j. sam pripovedoval, je med potjo izgubil oblast nad vozilom ter padel na rob ceste, pri čemer se je grdo pobil po obrazu. Serini se bo moral zdraviti 8-10 dni.
Ptički na svobodi
Trenutno rr.orda še niso na prostem, kfcr so jih tatovi bržkone ukradli z namenom, da se z njimi okoristijo. Toda sedaj ko je o tem obveščena policija in javnost, kljunačev ne bo lahko spraviti v promet In bodo zato zmikavti verjetno primorani spustiti jih na prosto.
Odnesli pa so jih, in sicer 30 po številu, Guerrirui Signoret-tiju, ki je rmel na hodniku sta. novanja v Ul. Gionastica 26 do včeraj pravcato tičnico. Odga-jal je vse vrste drobnih pevcev, ki pa so menda prav s preglasnim čivkanjem privabili tatove. Ti so odnesli ptičke s kletkami vred in oškodovali Signorettija za okrog 40.000 lir.
Cestna nesreča pred ribarnico
Včeraj dopoldne so sprejeli na drugi kirurgični oddelek tu. kajšnje splošne bolnice 57-let-nega težaka Henrika Budina, stanujočega v Ul. Torretta 4. v bolnico so ga prepeljali z reševalnim avtomobilom RK izpred glavne ribarnice, kjer je Budi. na povozil tramvaj proge št. 9. Reševalci so ga pobrali nezavestnega, 9 poškodbami na gl a vi in odrgnino na levem koli-nu, zaradi česar se bo moral zdraviti najmanj 20 dni,
Danes je peta obletnica smrti tov. Justa. Rojen je bil v Trstu 4.X.1913, kjer je bil kasneje zaposlen v ladjedelnici Sv. Marka. Marca 1943 je bil aretiran, a šest mesecev kasneje mu je uspelo s topiti v partizane, kjer je bil v istrskem odredu do 26. junija 1944, ko so ga zajeli Nemci. Odvedli so ga v koncentracijsko taborišče Bu-chenwald. Iz Buchenumlda se je vrnil izčrpan in bolan v Trst, kjer je 23.HI.1946 umrl.
Tovarišu, ki je žrtvoval vse za boljše dni svojega ljudstva, bomo ohranili trajen spomin.
cimi dtidipi
Tov. Andrej je bil rojen v Trstu 20.XII.1923 in je dosleden težnjam svojega ljudstva stopil v partizane 13.X.1943 v tržaški bataljon. Zadnje vesti o njem so iz Blagaša pri Ajdovščini. Od dne 23. marca 1945 ga pogrešamo in se ga ob tej žalostni obletnici hvaležni spominjamo.
Slava mu !
Urnik Narodne in študijske knjižnice
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu obvešča svoje obiskovalce, da bo uvedla od torka 27. marca dalje naslednji urnik:
Ob delavnikih: od 8. ure do 12.30 in od 16. ure do 19.
Ob sobotah samo: od 8. ure do 12.30.
Pri tej priliki opozarja, da bo sprejela tudi v bodoče vsak predlog obiskovalcev glede urnika in skušala po možnosti ustreči željam posameznikov.
MOST IN ULICA ZAPRTA ZA PROMET
Občina obvešča, da bo od 24-marca dalje mostič, ki veže Ul. Tartini s Cesto Sv. Andreja, zaprt za prehod zaradi popravil na železniški progi.
* * *
Zaradi začetnih del za kanalizacijo, bo UL. Parini zaprta za promet od Ul. U. Foscolo do UL. G. Pascoli, in sicer od 27. marca dalje do konca navedenega dela.
Službeni obiski
V torek popoldne je general Winterton bil na dbisku na tržaški občini. Po daljšem razgovoru mu je inž. Bartoli predstavil občinskega tajnika in svetovalce.
V sredo popoldne je general VVinterton vrnil obisk predsedniku-cone. Na predsedstvu cone mu je izkazal časti oddelek administrativne policije. Gospod Palutan je predstavil generalu svoje glavne sotrudni-ke in pomočnike, s katerimi se je vojaški komandant cone razgovarjal ter se zanimal za potek del, ki so jim poverjena.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
All’Alabarda, Gl. dellTstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
URADNE OBJAVE
ZVIŠANA STAROSTNA MEJA ZA UPRAVIČENCE DO PODPORE ZA JETIČNE
TRST. 20. marca PIO-AMG — Ukaz ZVU. it. 47 zvišuje starostno mejo, y kolikor zadeva upravičenost do podpore za jetične, z? otroke zavarovanih delavcev in za tiste, ki veljajo za take pred zakonom, kakor tudi za brate in sestre, ki živijo v skupnosti z zavarovanimi delavci ter jih ti vzdržujejo. Ukaz velja od 14. februarja 1951.
OSREDNJA KOMISIJA
ZA SVOBODNE POKLICE
TRST. 20. marca PIO-AMG — Ukaz ZVU št. 46 spreminja splošni ukaz št 20 z dne 20. oktobra 1945 y tistem delu, ki zadeva ustanovitev jn sestavo osrednje komisije za reorganizacijo svobodnih poklicev.
Celotno besedilo ukaza bo objavljeno v prihodnji številki Uradnega lista.
ODBOR ZA UPRAVLJANJE FONDA ZA GRADNJO STANOVANJSKIH HIS
TRST, 20, (AIS) — Upravni ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 21 določa, da bo odbor za upravljanje fonda za gradnjo stanovanjskih hiš sestavljen sledeče; podpolk. Eugene J. Stann - načelnik oddelka za javna dela in za javno napravo, predsednik; prof. dr. Carlo Schiffrer - conski podpredsednik, član: dr. Antonio Versaci -svetnik višjega finančnega nad-zorništva, član; dr. inž. Riccar-do de Haag - predsednik zbornice inženirjev in arhitetov, član.
Namestniki: Mr. Kenneth L. Mclntosh - namestnik načelnika oddelka za javna dela in za javne naprave, predsednik; dr. Tullio Bonifacio - tajnik u-rada conskega predsednika za stanovanjske hiše, član; prof. dr. Annibale Marino . glavni tajnik višjega finančnega nad-zorr.ištva, član; dr. inž. Andrea Rados - član zbornice inženirjev in arhitetktov, član.
Sedež in tajništvo odbora za upravljanje fonda za gradnjo stanovanjskih hiš bo na oddelku ZVU za javna dela in javne naprave.
Emmci Cfiamcitica
bo /p fiohlouila
Enima Gramatica je včeraj zvečer v tej sezoni zadnjič nastopila s svojo skupino v gledališču »Verdi*. Tokrat je bilo obširno gledališče polno zasedeno, medtem ko so pri marsikateri njeni prejšnji predstavi zijale precejšnje praznine. Ni bilo težko uganiti, da vsa ta publika ni prišla iz umetniških nagibov temveč v želji, da vidi in sodeluje pri »manifestaciji*.
Delce, ki je bilo včeraj na sporedu (Salvator Got ta «Gospodična Bardi«), bi ne predstavljalo ničesar, če ne bi stare gospodične igrala Emma Gramatica. In tukaj moramo zopet ponoviti, kar smo o njej po-nouno napisali: umetnica nas s svojo igro prevzame, nas popolnoma prepriča, tako da pozabimo, da pravzaprav prisostvujemo gledališkemu komadu. Ustvarila je silno realističen lik ene tistih simpatičnih starih ženic (gospodična Bart ima 80 let), ki kljub nekdanji lepi in boljši preteklosti vedro
in brez jokat:osti prenašajo tegobe obubožanosti.
Ze po drugem dejanju se je pričela — sicer »e prehuda — «manifestacija itali ja nstvan. Iz lož blizu odra so pričeli leteti na oder šopki s trikolorami in tudi majhna zastava, ki io je Gramatica pobrala ter pričela Z njo mahati, kar jP bilo vse «silno ganljivo» — toda prav malo umetniško. In ko se je igralka na koncu igre pripravljala da izpije skodelico bele kave. ki si jo je bila zaželela, je bilo njene umetnosti za ta večer konec, kajti dve recitaciji, ki sta nato sledili, že nista bili več toliko umetnost, temveč najbolj cenena koncesije publiki; to velja zlasti za poslednjo recitacijo. Ne rečemo, da Gramatica tudi teh dveh stvari ni podala na umetniški način, vendar umetnosti s tem ni posredovala nele nam, temveč še. manj vsem onim, ki se samo prežali, kdaj bodo slišali «presladko» besedo Italija čustva».
Toda kaj bi Em mi Gramatici vse to zamerili — ona je velika umetnica in k-je je rečeno, da razume tudi druge »»pari?
Gledališče Verdi
se nadaljuje M
Danes o<=	—-	-	-- j-a
gledališki blagajni P™0" vstopnic za prvo predstavo . mične skupine Antonia Ga sia, ki bo v soboto ob
nastopila z G.
((Zdravo ded«.
Gianninijev*®
KfiNO
Rossetti. Zaprto.	„
Excelsior. 16.00: «Sv.
Jutri: «V vrtincu«. ,,	«
Nazionale. 16.30: «Trplje#le r sv. Mateju«.	.	,,	Hiš
Arcobaleno. 14.30: »Otroci » ce Paal«.
Fenice. 16.30: «Zadnja v««" Filodrammatico. Zaprto. r^at, Alabarda. 14.30: «Devica ska». Ingrid Bergman. Armonia. Zaprto.	,	:
Garibaldi. Zaprto.
Ideale. 15.30: ((Durr.bo«.
Impero. 16.00: ((Sveto Stalia. 16.30: ((Devica Orleans Kino ob morju. Zaprto.
Savona. Zaprto.	.
Viale. 16.00: «Vojna.
Vittorio Veneto.
hribov«, S. Casara, W. ua Azzurro. 16.00: «En dan * nju«, A. Nazzari.
Belvedere. Zaprto.
Marconi. 15.30: ((Golgota«' .up, Massimo. 16.00:	((Kralj
Kristusovo življenje.
Novo Cine. Zaprto.
Odeon. 16.00: ((Bagdad*3
Radio, 15.30: hiše«
Vittoria. Zaprto.	'■
Venezia. «Zvonovi sv. M31 Bergman.
II RADIO K
JUGOSL. CONE TBSl
(Oddaja na	srednjih ,
212.4 m ali 1412
1951-
((Telefonistu*
vrtte
8(1»
Petek 23. marca ^
6.30: Jutranja glasba. ^ ročila v ital. 7.00; Napoved^ poročila v slov. 7.15:	J,“traiU»
glasba. 7.30: Zaključek Ju oddaje.	.
12.00: Peter Iljič Čajkovski ma in variacije in suite »cjj) G-ciuru - Joset SvencLsen: " |j,j ca za violino in orkester., Nekaj priljubljenih m£,‘°^ Poročila v ital, 13.00: NaP®,. (j? sa - poročila v slov.	’
orkester jugoslovanske aiujjdrf' Portoroža. 13.50: Nova J«S# ja: Sredi življenja in (slov.) 14.00: Skladbe sloj avtorjev za glas in orkeste>: pr Pregled tiska v ital. A zjidr glecr tiska v slov. 15.00. " ček opoldanske oddaje, .jjis?
17.30:	Politične
(ital.) 17.40:	Igrajo .°rs(itll'
18.00:	Športni pregied^jj'
18.15: W. A. Mozart: St»"jV C-ouru ((Jupiter« op. 41- , Poročila v hrvaščini. l^TJiiill-bena medigra. 19.15: PorT« ital. 19.30: Napoved časa iK^ čila v slov. 19,45: vprašanja (ital.) 20.00:	sjm
kaj igramo (slov.) 20.30-igra (ital.) 21.30:.
poročila v ital. 23.05: ročila v slov. 23.10: Ob33’W nega sporeda za nasieann~j0r; ital. in slov.) 23.15:	9^	*
23.30: Zaključek oddaje. .jH
RADIO T R S T 1
Petek 23. marca I**1,
.30: Za vsakega nek3iraf.ijj iKn n Anoliia 12.10- fliflj?}
n.„_. — -----------
Sodobna Anglija, 12.10-_ Rli,.-Tragična uvertura. 12.22- -j Strauss:	Smrt	in	PrVof<>«»
12.45: Napoved časa »° .4 OO: w 13.00: Glasba po željah. ‘ ,\ti » ročila. 14.15: Dnevni, Ptf «a « ska. 14.28: Citanje večern« reda.	SiniF>
17.30:	Mendelssohn:	J?as
št. 5 v D-auru. 18.00: G rike. 18.15: Beethoven: ^jiJJ^ št. 4. 18.45: Brahms:	" C«
kontraalt. 19,00: Pogovor ^ 19.15:	Purcell:	Suita	te
19.30: Glasba za orgle- ioA.S' Doved časa in poročil3- G3\j<t stop komornega zbora -ve pesmi. 20.30: Tržaški ' '■	20.45: Tartini-(0
v d-moiu. 3‘- ye ^ solisti, rec sKi>€ zbor. 21.45:	Duhovne Vj
22.10:	Mozart:	Requ'en tfaPV
Glasba za harfo. 23.10- ^aj i. časa in poročila. 23JI0. jij; nudi jutrišnji sporedi? nočna glasba.
RADIO TRST Petek 23. marca J’ iJ* 12.30: Haendelova ,|!aSprf<IS% Današnji radio. 12.46- z in zbirališča. 12.55: o ,	1u
tonetto. 13.00:	P<>r?f,o: ^.
Simfonična glasba.
15.00: Borza.
razgledi, za violi križem
za violino v d-moiu^^ije**
I.
17.30: Filharmonični °ls, SjS Berlina p.v. Bruna K'ln0sti. Poročila. 20.15: Aktu3'" oftjjf Lutfvvig van Beethoven ,u P^ št. 14 kvartet v cis-J Poročila 23.20:	HaW,j.	«e
sedem besed Kristusa
TRZA5KA BOR^ f
Zlati šterling yi730-„«f pirnati šterling l70r"v.j lar 682-685. teJegra*^ 690-692, švicarski f’’«* / francoski frank 180-1 > ski šiling 24-2450.
ROJSTVA, SMRTI IN
Dne 22. marca ls51o0rd't* Trstu rodili 4 otroci, bile 4 ir.1 umrlo C- irk^V Cerkvene poroke, jini3
lec dr. Zadro in goSP	j
nata Giulianini.	jtafj
Civilne poroke: ro Manosperti m , A« j* dia Cialdella, kIAntohif (fr Proteanu in hišna ■ ^\»eP, jji*
cacich, železničar vio Guerra in 8°-p	$
Burlo.	(n:	Aie*5	jF
Umrli so: 82"'e Panzieri. 84-letna . 7č a geni vd. Demlch^, Francesco P^Trat^V. Ivana Kert por T"1 SV|
letna Clemenuna LUigi« |
Forestan, 74'17eiI}etni daschia in 7lr Glessi.	f
AOEX-jg£
____
8. aprila t- *•
bodo
Dion^
SKociiansKt JjJj}
Idolovim 0Z0,
-kii^V
Vpisovanje .marca pri 11 , te1-Ul. F. Sevcro r
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Jele j on 11-32
Sekaj statistike
zahodu ili beneških Slovencih
ltta iaiSitlStiki ital*ianske vlade U 3e v obmejnih prede-“ ! ganske države živelo le. .levilo Slovencev, ki so jih ((italijanske državljani govorijo tuj jezik«, ^ustimo	ob strani	Slovence
trvT, iz južne Ital{ie- ki so Hn-	zabeleženi	v imer.o-
in se	omejimo
?0vence’ ki	bivajo v
ij, in za katere imamo C?!8 daSa siebeče podatke: eaadsko okrožje v Furlaniji » občin. 3769 družin, ta,-1	®	prebivalcev;
^rcentski okraj (Terska do-te^iaj° 3 občir.e. 1371 t6v. ’ skupaj 8.090 prebival-
*^990 d0l"^Č sestavlja 1 talcev ’ SkUPa5 4'650 Hr« sestavlja 1 ob-
^biviv;UŽi11' 3kUPaj 650
Sru!?Pa^ torej 17 občin. 6250 V? ,s - 3.6.380 prebivalci, talcev 1at‘Stiki so 36.380 pre. *že l ’ kl s° leta 1911 živeli 10V,A°!'?i omenjenih okrajih
", ki prizr-'ali za Sloven. Pa je z'vij° v Italiji. Gotovo hitela’,:..a So v tej statistiki ktag. 1 ^ Italijana marsika-3ovoruPrebivalca> k* 3e v raz-iezik in Uborablja! italijanski todn. °Pustil slovenske na-c"e običaje.
Podatke naslanjam° samo na te h k J btoramo ugotoviti, da Vf,bskr.	šteli	kot slo-
V Zjovor-eie. ’iudi-
ftva je ,l s številom prebi vališ takr,,reba “gotoviti, da šte-#arodne ? družir.'a slovenske Sh p0,kupnosti v teh' krakov m a0110 žest družinskih ^Steli em ko je bilo med valci ,nes!°venskimi prebi-^''Prefn ,odno od teh krajev tla|tov °, po Pet ' tz tega
teli
da
»eii ^ ~ so tj, jftfiarhalni
*t«v
družinskih je skle-prebivalci ži-. —• način življe-telo — bilo število roj-
vi;- V*s°ko, in sicer še
Ncft n 'tk0t ga PVi teh pre' anajamo v sedanjem
čNša t I6 torei’ da ie šte-Slltva ako rodovitnega pre-v zadnjih štiridesetih \>a_slo §e-za enkraV t0.
, ttral,av so. v istem obdob-emigracije, kakor tu-• ‘ vojne in kasneje za-
a> marsikateri pre-_ Pustili svoj dom.
1 je bilo v ti ^J^šnje število o-
NSedkra‘kim
5- &v,precejšnjL olcvIlu til 0 r,;x1St deklic in dečkov Pa ; Posebnega. Marsi-tL^korač- to število tu-
ft°- Dogajal° se ie,
H^vi srpfvu zadnph
nadalje nekatere k 'dipio	posebnosti, ki.jih
, ok,n VOIPenienib okrož.
okr	'
veL5artl<W holmec imamo se-§ov0rPP- °bčin°, kjer še
•iiJ ?■ m2ijLS,°Jenski jezik’
h	obemo.	Po	ita-
„	.	uredili	svoje
‘‘Vljenje okoli nove-
V’ v rezikjf-tlkah je bi!o ta' d ‘ !kl obmni 990 slo-
Sr?
* ** š*^.ib Je precej
s 4650 prebi-M hi krajih *Uzinskih članov
*> la. šteje;' £ precei Padlo, 1 Pet i? dvuzine povpreč-
!>" ali . pdi. Nastaia n....
a‘i ieTTu Nastaja vpra-Mst1 ^rokp , a z.a ta Pojav kisi Va> V „ značaju prebili« n- skunfn°Padaniu narod-h,j narnPr ne> a'i Pa kaže po-'V' miž’a, bi število CV v a zaradi splošne tti..preKi Srno že omenili, V?i|alno VaIst.Vo še precej ki,.-,'r'o z z/vljenje in ne
Sw nit‘ ^ nll16®3 Pri niera
Postne Jrnaiših znakov H “^obrc- propadanja ali ta ‘
§a nlfi1lmoram° pa za-
V^^ietn ’ da ie rav-^Kfebiv■ Tl revsžina, v ka-tv° živi. dovedla rojstev.
tk,° P° italijj Mistikah iz š
italijanskih u-štetja leta
1921 so v celi občini ugotovili -samo 3698 prebivalcev, kar pomeni, da se je število znižalo za 952 prebivalcev.
Sedanje število prebivalcev se suka okoli 5000.
Tudi okraj Humin tvori samo ena občina Gorjani, ki se nahaja na skrajnem južno-zahodnem delu ozemlja naselje, nega s slovenskim ljudstvom. Čeprav je bila še pred leti ta občina popolnoma 'slovenska, se je zaradi močnega raznarodovalnega dela število Slovencev zelo skrčilo. Kot pri rezijski občini tako se pri Slovencih te občine, ki živijo v 150 družinah povprečje družinskih članov suka okoli pet za vsako ognjišče. To stanje je pripisovati predvsem posledicam raznarodovanja, ki se v teh krajih uveljavlja na tak način, da skuša družine razdeliti.
Glede tarčentskega okraja moramo ugotovititi, da že v prejšnjih statistikah niso upoštevali slovenskega značaja tega prebivalstva. Prav te ljudi, ki so jih takrat imeli za Slovence, pa skušajo nekateri ljud.
je z vsemogočnimi načini proglasiti za Italijane.
V tarčentskem in čedadskem okraju je povprečje družinskih članov precej visoko, saj jih je čestokrat preko šest. To število družinskih članov potrjuje veliko rojstev. Iz tega razloga se je število omenjenega prebivalstva v poslednjih desetletjih podvojilo.
Po teh ugotovitvah v zvezi s štetjem leta 1911 bi bilo nadvse zanimivo zvedeti za število prebivalstva leta 1951 z morebitnim ljudskim štetjem. Zanimivo je vedeti, ali je število prebivalstva teh krajev naraslo zaradi visokega števila rojstev; če pa štetje ne bi pokazalo tistega števila Slovencev, ki bi ga morali ob pravilnem razvoju doseči, tedaj bo potrebno, da bodo nekateri ljudje utemeljili, zakaj število ni naraslo, oziroma se je celo skrčilo. V tem primeru bo bolj kot jasno, da je to samo posledica raznarodovalne delavnosti, ki jo določeni šovinistični krogi izvajajo nad tem prebivalstvom že precej desetletij.
M. A. J.
Seja pokrajinskega odposlanstvo
Velikonočna doklada
uslužbencem pokra j nske uprave
Na svoji zadnji seji so pokrajinski odposlanci razprav, ljali predvsem o vprašanjih, ki se tičejo navadne uprave. Po kratkem proučevanju so najprej soglasno sprejeli sklep, po katerem bodo vsem uslužbencem, ki spadajo pod pokrajinsko upravo, dalj za velikonočne praznike izredno doklado, ki bo enaka plači za tri delovne dni. Nato so imenovali za člana posebnega davčnega oddelka pokrajinskega upravnega odbora g. Pina Mattionija ter odobrili izdatek za popravljalna dela v poslopju prefekture in tehnične šole na Trgu Julija. Nadalje so odobrili napeljavo zvočnikov v prostore «zavoda» «Duca d’Aosta« v Gradiški, izdatek za nabavo potrebščin za kapelo zavoda gluhonemih in zaves za urade šolskega skrbništva. Končno so še razpravljali o raznih vprašanjih, ki se tičejo pokrajinskih nameščencev, o najemniški pogodbi vojašnice finančnih straž v Doberdobu in plačilu raznih dobav zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko 1 upravo.
SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
V sovodenjski občini
povišali davek na električno energijo
Na svoji zadnji seji z dne 21. marca t. ]. je pokrajinski upravni odbor sprejel sledeče sklepe:
Pokrajinska uprava:	plačilo
za službovanje pri nekroskopiji bolničarju Mariu Barazzettiju V pokrajinski umobolnici — odobreno; prispevek za nagrade za višji donos- pšenice — odobren; prispevek zavodu «Oddon-e Lenassi« za počitniško kolonijo v Beli Peči; dovoljenje Maffiju Francu za vztrajanje V tožbi proti pokrajini Bergamo; prispevek državni šoli za vzgojo psov vodičev slepcem — odobren.
Občina Gorica: popravilo vojašnice v Standre-žu na račun vojne odškodnine — odiobreno; priziv Gaierja Silvana proti odvzemu trgovske obrtniee — odvrnjen; prispevek TE L.V E za javni telefon, v Ločniku in Podgori — odobren,; priziv Pe-rissutija Evgena proti zavrnitvi trgovske obrtniee — zavrnjen.
Občim Gradiška: priziv Ca-puta Antona proti zavrnitvi trgovske obrtniee — zavrnjen;
I posojilo 4Q milijonov pri bla-
gajni DDPP za gradnjo ljudskih hiš — odobreno; priziv Maran Henrika proti zavrnitvi trgovske obrtniee — zavrnjen,.
Občina Staranem', priziv Fornazir Ane proti zavrnitvi trgovske obrtniee — zavrnjen; popravek občinskega obračuna za leto 1950 — odobren; popravek proračuna za leto 1950 — odobren.
Občina Tržič: prispevek pokrajinskemu protituberkulozne-rau konzorciju za leto 1951 — odobren; razširitev uradov v Ul. Giaeich — odobrena; funkcijska doklada za leto 1951 prof. Chersiju Albertu in prof. De Calo Emanuelu — odobrena; preimenovanje Ul. Friuli v Ul. Duca d’Aosta.
Občina Poljan: trinajsta- plača osebju — odobrena; božična doklada snažilkam, šol in, občinskih uradov — odobrena,.
Občina Romans: prodaja občinskega- zemljišča Gregorutti-ju Lucijanu in Gerin Ottaviju, Gerdn, Rajmondu in Marizza Eziu — odobrena.
Občina Zaigraj: odstop zem-
ljišča INA Caea za- gradnjo hiš za delavce.
Občina Skocijan: plačilo tajniku za upravno delo — oderemo; prispevek šolskemu patronatu za leto 1951 — odobren; prispevek občinski godbi — odobren.
Občina Sovodnje:	povišek
potrošniškega davka na električno energijo- — odobren.
Občim Fara: davek na živino za leto 1953 — odobren s pogoji; napeljava vodovoda v osnovno Šolo — odobrena.
Občina Šempeter ob Soči: pravilnik mestnih straž — odobren.
Občina Gradež:	dovoljenje
za vztrajanje v tožbi dedičem Seni) eri.
Občina Mariane: potrošniški davek za prvo polletje 1951 — odobren; funkcijska doklada županu — odobrena.
Poslovanje javnih obratov
za veliko noč
Goriška kvestura sporoča, da bodo vsi javni lokali v dneh 24., 25., 26. in 31. marca ter 1. aprL la lahko poslovali do poljubne ure, in sicer kavarne, bari, gostilne, restavracije, razen krčem in razprodajaln vina. Do poljubne ure bodo poslovali lahko samo javni lokali v Gorici in Tržiču, medtem ko jih bodo v vseh ostalih občinah in krajih -pokrajine lahko zaprli tri ure pozneje kot navadno.
Sestal se je občinski pododbor za zimsko pomoč brezposelnim
Pretekli torek se je ponovno sestal občinski pododbor za zimsko pomoč	brezposelnim.
Seji,katere so se udeležili predstavniki Občinskega podpornega društva in sindikalnih organizacij, je predsedoval dr. Velvi.
Predsednik je najprej navzočim sporočil, da niso pri pobiranju prispevkov za zimsko pomoč brezposelnim naletel; pri občinstvu, zlasti pa pri premož. nejših slojih na tisto razumeva, nje in odziv ki so ga pričakovali, prav tako ni bilo pravega odziva Pri javnih ustanovah. Zato bo občinski pododbor ponovno prosil Zvezo trgovcev, Pokrajinsko zvezo poljedelcev ter druge ustanove, da bi v tem smislu izvajali intenzivnejšo propagando vsaj v zadnjem mesecu delovanja omenjenega pododbora. Z isto prošnjo se bodo obrnil; tudi na Zvezo in. dustrijeev, da bo zaprosila za prispevek še tiste člane, ki niso letos še prispevali za omenjeni sklad.
Nato so pregledali 56 rekur-zov v zvezi z zadnjim razdeljevanjem zimske pomoči, od katerih so ugodili 28 s skupnim izdatkom 44.000 lir. Ostale pri. žive sp odbili, ker niso bili utemeljeni.
V tem mesecu so za sklad za zimsko pomoč brezposelnim darovali: družba «Biella» 50.000 lir; Destilerija Buiese 20.000; župnija s Podturna 2000; Destilerija Cherin 5000; tvrdka A-
stra 2000; dr. Roceo Roceo 2000; lekarna Urbani-Albanese 1000;: dr. Berka 1000; dr. Koli Pavel 1000; dr. Koli Adolf 1000; odv. Pettarin Alojz 500: odv. Venuti ' Karel 500; odv. Sfiligoj Avgust 500: lekarna Venuti 500; lekarna Kumer 500; Sorrentino German 500: Miseri Viktor 500; Altberger Leo 500; dr. Jožef Culot 300; dr. de Gressi Adal-bert 300; dr. Bevilacqua Adrian 250; dr. Anversa Humbert 250; odv. Paglilla Delfino 200; dr. Gregorič Jordan 100; Sussi Just 100.
POJASNILO
V včerajšnjem uvodniku o pokrajinskih volitvah smo omenili, da je za izvolitev kandi. data v vsakem volivnern- okrožju potrebna dvotretjinska veči. na, kar Pa ne odgovarja resnici. Za izvolitev ie po volivnern’ zakonu potrebna čisto navadna večina glasov.
KINO
VERDI, 17: «Uklenjenei v Sing Singu«, T. Michel.
VITTORIA, 17: «Zlati listi«. G: Cooper.
CENTRALE, 17: «Naskok na nebo«, H. Bogart.
MODERNO, 17: «Moč usode»j T. Gobbi in N. Corradi.
EDEN, 17: «Dve mesti«, R. CoU man.
Podjetje ,, Fr u etn s “ v rokah delavcev
Pred nekaj dnevi so bile volitve delovskega sveta v podjetju «Fructus» v Kopru. Za ta dan je bilo poslopje podjetja svečano okrašeno, pred glavnim vhodom je bil postavljen slavolok z zastavami in napisom v slovenščini in italijanščini: Tovarne onim, ki v njih delajo.
Tudi prostor, kjer so bile volitve, je bi] lepo okrašen. Okoli 13. ure so se začeli zbirati uslužbenci podjetja, na kratek sestanek pred volitvami, katerega je otvoril tajnik1 sindikalne podružnice. Besedo je podal predstavniku okrožnega ljudskega odbora toy. Herkovu, ki je v kratkem nagovoru omenil pomen volitev delavskega sveta in izrazil prepričanje, da bo ugled, ki ga uživa podjetje «Fructus» doma in preko meje ostal isti, če ne večji.
Tajnik sindikalne podružnice je nato govoril o položaju sindikalne organizacije> ki bo posebno sedaj morala napeti vse sile, da bo vzgojila dobre člane, ki bodo nekoč lahko predstavljali delovni kolektiv v delavskem. svetu.
Nato so bile volitve, ki so se zaključile ob 16. uri in na katerih so bili z večino glasov izvoljeni tovariši Rudez, Moro, Panjek, Slon, Žerjal, Delise, Kaligarič, Vascotto, Troj,er, De-grassi, Luksa, Pugliese, Colom-ban, Sabadin, Komar, Dodič, Cesnik, Baruca. in Jelošič.
M. A.
Nekaj misli
o našem učenju
Polletje je že za nami in le
še nekaj mesecev nas loči do konca pouka v letošnjem šolskem letu. V prvem polletju s& dijaki erednjih šol dosegli več ali manj dobre uspehe, kakršno je bilo pač njih učenje in pazljivost med poukom. Večkrat je slišati; da se diijaki izgovarjajo na profesorje, češ da slabo predavajo ali pa krivično ocenjujejo njih znanje. Toda v vSčini primerov ta izgovor ne drži. Ne živimo več v časih, ko so profesorje lahko podkupili starši premožnejših dijakov in £Q t;i samo zaradi tega razred izdelali, čeprav njih učni uspeh in znanje nista bila zadovoljiva. Danes je vsak profesor na mestu in stremi za tem, da dijaku posreduje čim več znanja dia ga čim več nauči. Na naših srednjih in strokovnih
šolah rti več podkupovanja, niti privilegijev.
Pomisliti pa moramo še na nekaj. Od nas samih, ki se učimo, je odvisno, kakšen uspeh bomo dosegli in kakšno zaposlitev bomo dobili po končani šoli. Takoj po vojni je bilo pomanjkanje kadrov na vseh pod. ročjih in se je zato marsikaj izpregledalo. Toda v šestem letu po osvoboditvi se moramo zavedati, da smo prišli tako daleč, da je potrebno z® nastop kakršnekoli službe predvsem znanje. Poleg tega se moramo zavedati, da bomo le z resničnim znanjem pomagali domovini, ki potrebuje ljudi, ki bodo. ji® svojih -mestih odgovarjali za brezhibno delo.
Se pred koncem šolisikega leta bo prišlo poletje in z njim vročina, ki talko slabo vpliva na študij. Zato naj vsak dijak izkoristi sedanji čas in napne vse sile, da nadoknadi zamujeno in utrdi svoje znanje, da ne bo nekaj tedinov pred koncem iskal izgovorov za svojo lenobo.
Te dni ibo zadnja konferenca PTed koncem leta, ki je tudi nekakšna preizkušnja in predhodna ocenitev za zaključne ocene dijakov. Tega se zavidajmo, premislimo svoj položaj in uvideli borno, da je učenje le y našem lastnem interesu. MLrilo znanja daje šola oziroma zaključno šolsko spričevalo, od1 katerega je tudi odvisna na. ša bodoča nastavitev. Posvetimo torej ves čas študiju, ki koristi nam in skupnosti.
Danes bo izrečena sodba
proti Veverju in ostdlim obtožencem
Včeraj se je nadaljevala razprava proti Vevčrju in ostalim obtožencem, ki so obtoženi gospodarske sabotaže in nedovoljene- špekulacije. Obtožencem se j? nB zatožni klopi .pridružil še priča Grizonič. ki se je vlovil v spretno nastavljene zanke pravice in bo sedaj mora] odgovarjati pred sodiščem zaradi krivega pričevanja v prid Včverja.
Na včerajšnji razpravi so bile zaslišane še nekateri priče, nakar je sledil govor javnega tožilca in govora zagovornikov.
Sodba bo izrečena danes ob 12. uri.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Milke
Pomorstvo naj postane naši mladini eno izmed glavnih zanimanj
Kot smo že poročali, je bila v torek 20. t. m. prva okrožna konferenca Ljudske tehnike za Istrsko okrožje.
Po pozdravih, ki so jih delegatom prinesli predstavniki raznih organizacij, je podal organizacijsko poročilo tov. Dolinar, ki je v svojem govoru najprej označil pomen Ljudske tehnike: Ljudska tehnika je pa-triotična organizacija, ki razvija svoje delo med širokimi množicami na prostovoljni podlagi in pomaga vsemu prebivalstvu do tehničnega znanja, ki ga potrebuje v svojem vsakdanjem delu. Ona zbira najboljše ljudi v svoje vrste, dlvi-ga zavest delavstva, .združuje novatorje in racionaliza-torje, išče ljudi, ki imajo smisel za napredek in jim daje možnost do višjih študijev, spoznava delavce s tehnološkimi procesi za lažje obvladovanje svojega dela, daje mladini zdravo razvedrilo, uči spoznavati prirodo, obvladanje strojev in podobno. Vzporedno e tem skrbj Ljudska tehnika za izboljšanje, racionalno izkoriščanje in konstrukcijo novih strojev, raznih modelov, motorjev itd..
Vse tp bo Ljudska tehnika ustvarila preko posameznih odsekov, ki so v njenem sestavu: avtomobilizem in motociklizem, pomorsko brodarstvo, letalstvo, foto in kino amaterstvo, radio amaterstvo, kluib gradbene stroke itd.. Toda ti odseki niso nekaj stolnega, temveč sg vedno razvijajo in spreminjajo ter ustanavljajo novi, ki služijo za vzgojo širokih delovnih množic. Organizacija Ljudske tehnike je že do sedaj mnogo napravila in bo v prihodnosti še več pri skupnih naporih za izgradnjo socializma.
Halje je tov. Dolinar poudaril, da se je organizacija LT razvila posebno v zadnjih mesecih lanskega leta, tako da šteje danes 1304 člane, od teh 439 Slovencev, 658 Italijanov in 207 Hrvatov. Vseh moških je 1223, medtem ko je žensk samo 81 Iz tega je razvidno, da bo
treba v prihodnosti poskrbeti, da se bo y razne klube vključilo .čim 'več žensk, posebno mladink.
Iz poročila je bilo nadalje razvidno, da je imela Ljudska tehnika v lanskem letu lepe uspehe s 'prirejanjem teklmo-vanj, kot n. pr. y tekmovanju jadrnic, motociklističnih dirk, foto razstavah, itd.. Tudi tečaji, ki jih je LT organizirala, so dobro uspeli.
Čeprav je Ljudska tehnika zajela vse panoge dela na svojem področju, je vendarle o-staio vprašanje pomorstva nerešeno. Čeprav se je o tem govorilo na vseh sestankih, konferencah in posvetovanjih, je to vprašanje še danes odprto in zahteva, da pride čim prej na dnevni red. Skrbeti bo treba, da ne bo ostalo morje monopol nekaterih ljudi, pač pa da pride na morje naša mladina. tudi ona z vasi, katero moramo mi vzgojiti v pomorščake, ribiče, motoriste itd; To pa lahko izvedemo samo preko krmilarskih tečajev, izdelovanjem plovnih modelov, izleti po morju, skratka, z vsemi načini, ki bodo mladini prikazali lepoto morja in zbudili v njej zanimanje za pomorske poklice.
Tov. Dolinar je še nakazal naloge, ki stojijo pred posameznimi odseki Ljudske tehnike in zaključil, da mora LT v tem letu doseči še večje uspehe. Po obširnem poročilu se je razvila živahna diskusija, v kateri je med drugimi govoril tudi delegat iz Buj, ki je dejal, da so v tem okraju dosegli sicef dobre uspehe, vendar bi bili lahko boljši, ker niso imeli na razpolago zadostne količine potrebnega materiala. Predlagal je, da bi to vprašanje rešili, poleg tega pa še, da bi razen namenjenega Setali-šča v Seč.iolah, zgradili za bujski okraj letališče, v Savudriji.
Tov. Erminij Benčič je prikazal zanimanje za foto-ama-terski klub, ki bi ga bilo potrebno ustanoviti v Bujah. Prav tak0 je dejal, da bo treba
v prihodnosti posvetiti več paž-nje mladini na vasi in jo vključiti v razne odseke LT.
Diskusiji so sledile v^tv« in so bili izvoljeni v okrožni odbor L T naslednji tovariši: dr. Furlani, Pišot, Pavlinič, Dolinar, Beltram, Zlobec. Kavšek, Benussi, Cihak, Grassi, Vuk M., Milenič, Agarinia, Polak, 2erjal, Humar, Barrile, Sfiligoj, Caharija, Bolčič, Tavčar, Markežič, Mikac, Horvat, Djurdjevič, Zakinja, Navcizio, Ciguj, Dušič,’ Računič, Kinke-la, Lazar, Fusilli, inž. Redd in Lazar.
Po volitvah je pripravljalni odbor predlagal pravilnik organizacije LT, ki je bil z razširitvijo treh členov, soglasno sprejet.
Delegati so še sprejeli sklepe, nakar je bila konferenca zaključena.
Sklepi konference	LT
Na prvi okrožni konferenci Ljudske tehnike so delegati sprejeli naslednje sklepe:
1. V organizacijo LT je treba pritegniti nove člane, da bo množična, istočasno pa je treba utrditi že	obstoječe
osnovne organizacije s pomočjo prireditev, tečajev,	sestankov,
izletov itd.
2. Ljudska tehnika mora prodreti na vas in nuditi vaški mladini možnost tehnične izobrazbe v vseh	panogah. Stremeti bo treba posebno za tem, da se bo vaška mladina seznanjala s tehničnimi vprašanji našega gospodarstva.
3. Vprašanju pomorstva bo treba posvetiti večjo pažnjo in. bo v ta namen treba preko modelarskih, krmilarskih in drugih tečajev zajeti v to delo mestno, posebno pa podeželsko mladino.
4. Za uspešnejše delo in sodelovanje se mora organizacija LT najtesneje povezati z mladinsko in ostalimi organizacijami ter z JA. Le na ta način se bo do lahko skupno reševali problemi, ki nastajajo pri delu in bodo lahko usmerjali naše napore v skladnost skupne borbe za izgradnjo socializma.
Pri tem pa bo treba jačiti delo odborov posameznih odsekov na terenu.
5. V organizacijo bo treba vključiti čim več žena, ki morajo imeti popolno enakopravnost pri delu za razvoj organizacije-
6. Pionirjem je treba zagotoviti možnost tehničnega izobraževanja in vzgoje. To se bo doseglo preko organizacije postaj mladih tehnikov, katere je treba postorit; v šolah in pri tem zaktivizirati učiteljstvo za pomoč.
7. Delovanje, UT je treba decentralizirati in se povezati z istimi organizacijami Hrvatske in Slovenije, od katerjh se bo lahko učilo na podlagi njihovih izkušenj.
S. Poglobiti im ojačiti bo treba delo pri vodstvu organizacije kakor tudi v osnovnih organizacijah. Zboljšati bo treba kvaliteto tečajev, paziti na pravilno izkoriščanje prevoznih sredstev in drugega materiala, Preko odborov bo treba vplivati na članstvo, da bo aktivno in uvedlo prostovoljno delovno disciplino. Propagirati bo treba delo LT.
9. Povečati bo treba samo-iniciativo članov za konkretno pomoč Pri izgradnji socializma, in to posebno v tovarnah in kmetijskih zadrugah.
10. Za množično vzgojo tehničnega kadra bo treba formirati instruktorske tečaje, v katerih se bodo vzgajali novi kadri v okviru organizacije same.
tl
IZ
101
Ko nastopi toplejše vreme, začne vino dokipevati, ker v jeseni, pri glavnem kipenju, glivice niso mogle vsega sladkorja predelati v alkohol in ogljikovo kislinb in je zaradi tega v vinu ostalo nekaj neprevretega sladkorja. Pod vplivom zunanje toplote se tudi v vinskih kleteh, posebno žic te niso podzemne, dvigne temperatura. Zaradi zvišanja temperature v kleti ter zaradi neprevretega sladkorja in prisotnosti beljakovin, ki so hrana za glivice kvasnice, se te spom-mladi začnejo razvijati in pretvarjati nezavreti sladkor. Tako se vino skali in začne vreti
Zato je važno delo vsakega vinogradnika, da vino pretoči preden nastopi toplo vreme in se v vinu izvede prej omenjeni proces. V nasprotnem primeru je V času dokipevanja vino na kaležu, v katerem so vse organske snovi, ki jih je vino izločilo, poleg tega še odmrle glivice in izločene beljakovine. Vse te snovi se divig-nejo in vino skalijo. To pa povzroča razvoj raznih bolezni in se vino začne kvariti.
Ker smo tik pred pomladjo
/	;	j	-	.	■: t
NOVI STANOVANJSKI
BLOKI V STREHO.
KOPRU SO ZE POD
ir»' toplejšim vremenom, je potrebno, da vsa vina v drugo pretočimo, tako da se dokipe-vanje izvrši brez kaleža. Vino mora biti y tem času na čistem.
Pri prvem pretoku vina je koristno, da ga zračimo, to je, da ga pretočimo s prisotnostjo zraka. Ko drugič pretakamo moramo pretočiti brez dotika zraka, če hočemo da bo vino zdravo im stanovitno. Najbolj-
KONCERT
pri Sv. Anionu
' V nedeljo 25. t. m. s pričetkom ob 17. uri bo pri Sv. Antonu koncert, na katerem bosta nastopila vojaški orkester JA iz Portoroža in do-mače pevsko društvo «Svo-boda«.
Koncert bo v nov; dvorani zadružnega dema. Po sporedu prosta zabava.
še je, da vino iz prvega soda s pomočjo črpalke pretočimo v drugega. Pri tem načinu preprečimo vsak dostop zraka. Sode, v katere pretakamo, nalah-ko žveplamo, in sicer s štirimi do pet'mi grami na hektoliter. Vina, kj pri pretoku zračimo, so podvržena rjavenju in zgubijo na aromi.
Prav tako važno opravilo v kleti je, da pazimo na prazno posodo, ki mora biti zdrava in čista. To dosežemo le na ta način, da sod takoj po uporabi temeljito operemo, posušimo, žveplamo in zapremo.
Pred vsakim večjim delom moramo vsaj dva dni prej za-žveplati klet, da uničimo vse škodljive bakterije,, ki so v zraku in ki bi med pretokom prišle v vino in mu škodovale. Po končanem delu pa moramo klet dobro očistiti, sode na zunanji strani s krpo obrisati in to ponoviti vsakih 10 dni. Posebno moramo paziti, da odstranimo razlito vino, ker se sicer razvije glivica ocetne kisline, ki je v kleti zelo škodljiva. Vedno pa naj v vinski kleti vlada največji red in čistoča!
G. T .
HHBIHmiBBBlimiBBaMHEBBgSBH
IM«.
UH. F BAN BRADA«
n O B K II T II I, A V A T V
vaa se1,!n0rali 3avltl- da dezertiral«, je modro dejal ze na to pripravljal in vsak dan pravil da se
N sv° bi ha « •
Nla ?ie storili takega mislil?« je odgovoril Vodička. «Mi H J.abk0. Vk ,vse drugo nam ni bilo mar. To je bilo tam Dt^al je n k dan le kdo zginil in iz Drlne jih niso več * Urvp v Donavo ™,jen Srb zravpn na5egil domobranca lepo %^'delU ‘ Nekateri neizkušeni so dobili mrzlico, ko so
\ ^a^toS^r uinin>>’ je rekel Svejk
%lgo Ja ju je tat ■ ko s pisarnami divizijskega sodila
S* t naS °dvedla v Pisarno ;tev' »*m, kjer je ^ Je wP L*nlmi spisi sedel avditor Ruller.
S^KrLCa3a' NaCdesniast0nik; na katerem 3e stal kozarec ki je ohn^J„radl .mlze 3e bll° razPel° z zapra-
IA|. Ki in	je uuu laspeio z žanra-
bll Pepel1 ton°, gledal na Podstavek svojega križa ler je ra ln okretni čiki.
vn° otresal pepel cigarete na podstavek
\\
razpela, z drugo roko pa dvigal kozarec čaja, ki se je prilepil na zakonik.
Izpustil je kozarec in listal naprej v knjigi, izposojeni v oficirski kazini.
Bila je knjiga Fr. S. Krausa z mnogo obetajočim naslovom: «Forschungen zur Entwicklungsgeschichte der geschlechtlichen Moral«.*
Zagledal se je v reprodukcijo naivnih risb moških in ženskih spolovil, tako da ni obrnil pozornosti na ta dva, ki sta vstopila:
Sele ko je Vodička zakašljal, se je prebudil iz gledanja risb.
«Was geht los?«** je vpraSal. listal naprej in iskal nadaljevanje naivnih risb.
«Pokorno javljam, gospod avditor«, je odgovoril Svejk. «pri-jatelj Vodička se je prehladil in zdaj kašlja.«
Avditor Ruller je šele zdaj pogledal Svejka in Vodičko.
Skušal je dati svojemu obličju strog izraz.
«Sta vendar prilezla, cigana«, je rekel in brskal med spisi na mizi, «dal sem vaju poklicati za deveto uro, zdaj bo pa že kmalu enajst-«
«Kako pa stojiš, bik?« je vprašal Vodičko, ki ni vec stal v pozoru. «Sele ko bom rekel rut, delaš lahko z nogami, kar
hočeš.«
«Pokorno javljam, gospod avditor«. se je oglasil Svejk. «da ima revmo.«
«Ti pa rajši krdtl svoj gobec«, je rekel avditor Ruller, «*ele če te bom kaj vprašal, boš odgovarjal. Trikrat si bil pri meni
* Raziskovanja razvojne zgodovine spolne moral«.
** Kaj je?
na zasliševanju, pa je lezlo iz tebe kakor iz kosmate odeje. Ali bom ž« to našel ali ne bom? Koliko dela imam z vama, zanikr-neža! Ampak ne bo se vama izplačalo, da po nepotrebnem nadlegujeta sodišče!«
«Tak poglejta, pankrta«, je dejal, ko je izvlekel iz kopice aktov obsežni spis z napisom:
«Schwejk Woditschka».
«Nikar ne mislita, da se bosta pri divisionsgerichtu* še naprej valjala zaradi neumnega pretepa in se za nekaj Časa izognila fronti. Zavoljo vaju sem moral telefonirati celo z armadnim sodiščem, bedaka!«
Zavzdihnil je.
«Ne delaj se tako resnega, Svejk, te bo ze minilo na fronti, pretepati se s honvedi«, je nadaljeval, «razprava z vama se ustavlja in vsak izmed vaju pojde k svojemu oddelku, kjer bosta kaznovana pri raportu, nato pa pojdeta z maršbataljonom na fronto. Ce vaju dobim 5e enkrat v roko, vidva malopridneža, vama bom dal vatre, da bosta zijala. Tu imata izpustni blanket in vedita se pošteno! Odpeljite ju na številko dve!«
«Pokorno javljam, gospod avditor«, je rekel Svejk, «da si bova vaše besede oba vzela k srcu in da se vam lepo zahvalju-jeva za vašo dobroto. Ko bi bilo to v civilu, bi si dovolil reči, da ste zlat človek. In hkrati vas morava oba prositi za odpuščanje, ker ste se morali toliko ukvarjati z nama. Midva si tega res ne zasluživa.«
divizijskem sodišču.
/Nadalfemnfe siedf.f
PRIMORSKI DNEVNIK
23. marca
V'
France	Že
Udeleženec Pariške komune in eden prvih ustanoviteljev slovenskega delavskega gibanja
Prav v času Pariška komune, t> poletju 1871. leta stopi p javnost mlado slovensko delavsko gibdnje, ki je bilo do tedaj izključno gibanje rokodelskega delavstva. Marca 1871. leta je bila o Ljubljani prva delavska stavka Slovenije; stav kali so krojaški pomočniku Takoj po tej stavki je dospel v Ljubljano tedanji revolucionarni socialist, kasnejši anarhist, Johan Mos, ki Je začel od 1809. leta 'organiziranim ljubljanskim delavcem v « De-lavskem izobraževalnem dru. Štvu» propagirati socialistične ideje.
To društvo je bila organizacijska matica delavskega gibanja.
Toda večji politični značaj in širši razmah je dobilo to ljubljansko društvo v začetku osem desetega leta, ko je pristopil tudi udeleženec Pariške komune slovenski revolucionar Fran ce Železnikar, vodja socialistične smeri v delavskem gibanju Slovenije do svoje aretacije '1884. leta, ki je po povratku iz Zapora 1892. leta. Postal vodilna osebnost slovenskega socialdemokratskega gibanja.
France Železnikar se je rodil 1843. leta v Ljubljani, kjer se je naučil krojaškega posla. Kakor vsi ostali pomočniki, je tudi on potoval v inozemstvo in delal najpnlj po raznih mestih Avstrije (Gradec, Dunaj), zatem osem mesecev v Švici od koder jz odšel v Francijo, kjer je živel v Morlisonu, Lyo-nu in Parizu v času francosko •— p ruske vojne in Pariške komune.
Železnikar nj bil samo očividec, temveč v pravem pomenu besede udeleženec Pariške komune. Bil je pripadnik radikal —- socialistične smeri te dobe ter si je v ljubljanskem «Delavskem izobraževdlnem društvu» izvojeval popolno zmago nad umorjeno socialistično stru jo, ki je sledila reformistični struji delavskega gibanja.
Spor in razdor med radikalno in umirjeno socialistično frakcijo v Avstriji in Sloveniji v tej dobi, se kaže prav v njihovih popolnoma si nasprotnih gesuh: proti geslu umirjenih «S prosveto v svobodo« so radikale; iznašli uS svobodo v prosveto». Medtem ko prvo geslo predvidim koncepcijo postopnega osvobojenja proletariata v okviru kapitalistične družbe, je v radikalnem geslu izražena revolucionarna ideja, da je mogoče za proletariat stvarni in socialni dvig samo po uničenju kapitalističnih okov.
V tej zamisli je bila učuvana ona živa tradicija I. internacionale m Pariške komune, ki je za časa IJ internacionale tako obledela, da je imela v večjem delu Evrope samo še značaj dekorativne slike ...
Ko so v Avstriji radikal — socialisti ovrgli bledi reformi-zem in sumili v kakršnokoli vrednost parlamentarizma, trdeč. da je treba kapitalistično družbo rušiti z «vsemi sredstvi» — kakor se je pač glasilo njihovo geslo — so istočasno pokdzali tudi nezrelost socialističnega gibanja tako v ideološkim kakor tudi v taktičnem pogledu.
Namesto da bi računalo z delavskimi in ljudskimi množicami in vzelo v obzir tudi vsa socialna in narodnostna vprašanja, ki bi spravila ljudske množice v borbo, kakor je to posebno pokazala Pariška komuna, je njihovo dunajsko vod stvo utonilo v anarhističnem sistemu individualnega terorizma. Tako se je zgodilo, da se je radikalno socialistična smer, namesto da bi postala množično gibanje, pretvorila v levo-oportuntstično sekto, kdtero je besno preganjanje Tadejevega režima popolnoma uničilo, ne da bi pustila nikako pozitivno revolucionarno tradicijo za bor bo proti vladdjočemu reformističnemu oportunizmu v delavskem gibanju. Železnikar in njegovi slovenski somišljeniki so ravno tako bolehali na tej nedoraslosti radikalnega avstrij skega socializma, čeprav se v praksi niso spuščali v individualna — teroristične poskuse. Želeli so ustvarjati množično delavsko in rokodelsko gibanje, poskušali so si osvojiti mali opozicijski Ustič uLjudski glas« in ga spremeniti v svoj legalni orgdn, tudi sredi teh naporov jih je preganjanje reakcije, ki si je zadala cilj uničenja radikalnega socidlizma, razpršila.
France Železnikar je bil decembra 1884. teta kot glavni obtoženec v procesu proti revolucionarnim slovenskim socialistom pred porotnim sodiščem v (Jelovcu obsojen rta 8 tet težke ječ®, katere je, po povišanju kazni ria deset let in po znižanju zopet na osem — tudi obsedel.
S tem procesom je tudi «za-Ctek slovenskega delavskega gibanja dobil značajen pečat» kdkor so pisali takratni socialistični pisci. Teda j se je v Ljub. Ijani znatno poslabšal položaj. Kako »e ie tedaj vlada zbala prebujanja slovenskega proletariata in njegovega razrednega gibanjd. dokazuje dejstvo, da je bil Železnikarjev proces
V Celovcu, kamor' so vse obtožence pripeljali vklenjene, ndjbrže zaradi tega «ker bi bili v Ljubljani lahko oproščeni ali pa bi nastal upor«.
Po Železnikarjevem procesu de zavladalo v LjubIjdni '?čns-no zatišje. M?d vrste delavskega gibanja so bili poslani tudi policijski agenti. Tudi s tem niso mogli ustaviti prebujene delavske množice.
Ze 7889. leta je izbruhnila ftplošm rudarska stavka najprej v Ljubnim im se na to razširila v sedanje predele Avz 'štrije, rudnike v Koflahu in Vo)cbergu in nato v Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Resnost
in politični značaj te stavke se največ vidi iz dejstva, da so selmo iz Lfubna odpeljali s posebnim vlakom 100 rudarjev, katerim je bil prepovedan povratek v ta politični kot za celo leto,
V Trbovlju pa so orožniki obkrožili rudnik in ar'tirali preko 400 delavcev in delavk skupno z otroci, ter jih s posebnim vlakom odpeljali v Celje pred sodišče. V celjskih zaporih pa ni bilo prostora za vse in. so zaradi t?ga večino spustili že po dveh dneh na svobodo. Tokrat oblasti niso mogle inscenirati veleizdajo, kakor se jim je posrečilo ravno pri Železnikarjčvem procesu. Stdvka v Ljubnem je trajala 7 dni, a v Trbovljah in Zagorju 22. Delavci so dosegli malenkostni povišek plače ter odstranitev direktorja in njegovih plačancev. Podružnice izobraževalnih društev so se tedaj znatno razširile, saj je podružnica v Trbovljah štela preko 1900 članov, v Zagorju pa 900.
Po povratku iz zapora je France Železnikar ponovno stopil na čelo socialističnega gibanja, ki se je tedaj formiral po sklepu ustanovnega kongresa v Hajnfeldu 1888. leta na novi osnovi združenja bivših radikalnih socialistov z umirjenimi. Tedaj je bila ustanovljena avstrijska social-demakratska stranka in prisotna je bila tudi delegacija slovenskih socialistov. 1. septembra že najdemo Železnikarja na dčlavskem shodu v Idriji, a dve leti kasneje se pojavi kot kandidat v prvih volitvah. — Glede neznatnih sr'dstev, s katerimi je stranka razpolagala, je vendar razvila prilično agitacijo. V Ljubljani je izhajal list «Zarjd» a v Celju «Luč». Stranka je nepričakovano zbrala mnoge glasove za svoja kandidate. V Ljuuijdm je bil Železnikarjev protikandidat sam dr. Krek. — Napredna stranka, ki si je' bala delavskega kandidata je izdala geslo: nProti delavcu Železnikarju — za duhovnika dr. Kreka«!
Plodovi neumornega revolucionarnega ditla, tako organizacijskega kakor novinarsko -propagandnega. slavnega ustanovitelja socializma v Sloveniji so se vedno bolj pokazali. Ud Čitalnic in izobraževalnih društev, ki jih je s svojim duhom preobrazil Železnikar, se je socialistično gibanje razvilo v močno silo. Edinega slovenskega udeleženca Pariške komune je smrt ugrabila 1903. leta v svojem Šestdesetem letu Starosti
GAJO PETROVIČ
Spomini na bivanie v ZSSR
4.
Ko sem prišel v ZSSR, sem
bil prepričam, da je tani vse bolje, mr.ogo bolje kot pri nas v Jugoslaviji. Zaradi tega se mi Ja zdelo naravno, da mora biti tudi univerzitetni pouk na dosti višji stopnji kot pri naš. Z napeto pozornostjo im s pobožnim spoštovanjem sem poslušal prva predavanja na filozofski fakulteti LGU (Leningrajska državna univerza). Takrat sem še slabo znal ruski in serr. komaj razumel nekaj raztrganih stavkov.
Toda počasi sim začel ruščino dobro razumevati. Počasi sem: si začel tudi ustvarjati svoje mnenje o pouku na fakulteti.
Ne bi trdil, da sem bil popolnoma razočaran. Predavanja Kaliiitova iz zgodovine starih Grkov in Rimljanov in predavanja Gukovskega o srednjem veku so mi zelo ugajala. Oba sta bila odlična predavatelja in imel sem vtis, da sta tudi otekaj dobra strokovnjaka. Zoja Nikolajevna je predavala zgodovino filozofije še kaj spodobno. Slaba niso bila niti predavanja iz matematike. Predavatelja latinščine in nemščine sta svojo stroko slabo poznala, toda t° me ni preveč motilo, ker sita biia oba predmeta samo pomožna, Zmedli pa so ms Kinkuljkin, Majakovska-ja in Onufrijev.
Kinkuljkin je predaval logiko. Ko sem prvič prišel na njegovo predavanje, sem ruščino že kar dobro znal. Pravkar je razlagal silogizem; « ... Evo primera: vse ribe dihajo s škr. gami. Noben kit ne diha s škr. gami; Zaključek; vse ribe ... ne, oprostite,* ... zmedel se je, zardel, malo razmišljal in gledal skozi okno, kot da bi iskal, kje naj pobegne ... «Da, da, lahko rečemo: nobena riba ni kit. Ali noben kit ni riba. To je dejansko isto.» — In tako se je mučil celo uro. Bil je star človek, osivel, mučno mi ga je bilo gledati. Na njegova predavanja nisem več zahajal.
Maj;aikovskaja nam je predavala marksizem. Svoja predavanja je čitala iz zvezka, ki ga je stalno prenašala v torbici. Iz tega zvezka je čitala z enoličnim glasom, stavek za stavkom. Čitala je zelo počasi in pogosto ponavljala stavke, tako da smo mogli vse zapisa-
ti. Citanije1 je trajalo poldrugo uro (dva krat 45 minut). Začenjala je vedno na minuto točno, pa tudli konča vala je natančno oib uri. Včasih se je dogajalo, da ss je konec čitanja ujemal z logičnim zaključkom razlaganja nekega zaokroženega vprašanja. Skoraj redno pa jč prenehala citati nekje na sredi ali kar na začetku razglabljanja nekega vprašanja; in kot se je predavanje končalo na sredi, tako se je hladnokrvno prihodnjič prav tam spet nadaljevalo. «Kaj ste napisali na koncu prejšnjega predavanja? ... Aha, oni Leninov citat. Dobro, zdaj pa zapišite, kaj pravi o istem vprašanju tov. Stalin«, itd.
Predavanja so bila polno citatov, ne samo točnih in približnih, temveč tudi popolnoma netočno ponovljenih, večinoma brez označbe dela, iz katerega so bili vz?ti. Ti citati so bili včasih brea komenta y, včasih pa so jih spremljali komentarji razne vrednosti; dokaj dobri, srednji in popolnoma bedasti. Imel sem vtis, da Majakovskaja ne razume, kaj čita in tsga niti ni sama sestavila, temveč d‘a si je to zapisala na nekem predavanju, kjer so vse to diktirali v pero, prav kot je potem ona diktirala nam;
Seminarij marksizma je vodil Onufrijev. Ta sivi človek v atari vojaški uinifformi je bil z nami Jugoslovani zelo ljubezniv. Spočetka je imel z nami poseben seminar, ki nam je precej koristil — toda samo kof praktična konverzacija v ruiskčm jeziku. Ko se danes Spomnim teh seminarij ev, ml je žal, da sena nekajkrat ostro in ironično kritiziral razlage našega starega dlobričine. Mar je on kriv, da za njegovo delo niso mogli najti koga, ki bi bil teoretično bolj podkovan? Toda spočetka sem obsojal Onufrijeva in Majakovskajo in fe spraševal, s Tmkšnirr.i umazanimi sredstvi se jim je posrečilo vriniti se na fakulteto. Ko seim pozneje videl, kakšna je povprečna raven visokošolskih predavateljev marksizma v ZSSR, sem razumel, da sta Majakovskaja in Onufrijev lahko prišla na fakulteto brez vsakle protekcije.
* # *
Na filozofski fakulteti državne univerze v Leningradu je
ŠPORTNI DNEVNIK
Piran in Arrigoni
finalista istrske skupine
Strunjan in Umag izpadeta iz A skupine
Tehnična komisija sekcije ZDTV v Kopru je po pregledu sodniških zapisnikov verificirala nogometne tekme, ki so bile na programu 11- 3. 1951: Rrtonigla - Piran 0-2 (forfait) Novi gr. Arrigoni 0-2	»
Buje - Strunjan 0-2	»
S tem jo izločilno nogometno tekmovanje za prvenstvo Tržaškega ozemlja v Istrskem okrožju zaključeno.
Zasluženo bosta zastopali Istrsko okrožje v finalnem tekmovanju enajsterici Arrigonija in Pirana, dočim Strunjan in Umag, ki sta na zadnjih dveh mestih lestvice, izpadieta iz prvenstva Tržaškega ozemlja.
Dokončna lestvica prvenstva, v kateri ni samo tekma Meduza - Aurora, ki jo bodo še odigrali, a ne more več vplivati na plasma, je sledeča:
Arrigoni	16	13	3	0	42	6	29
Piran	16	12	1	3	41	11	25
Aurora	15	10	2	3	30	15	22
Meduza	l5	8	3	4	26	17	19
Buje«	16	5	4	7	17	26	13
Novi grad*	16	6	0	10	23	34	9
Brtonigla*	16	2	3	11	12	34	6
Strunjan«	16	2	1	13	17	40	5
Umag	16	2	1	13	16	42	5
Moštva označčna so bila kaznovana odigranih tekem.
« * h
V nedeljo bo na Reki zani-
z zvezdico zaradi ne-
miva kolesarska dirka, rezervirana za kolesarje juniorje na 76 km dolgi progi.
Dirke se bodo udeležili tudi člani SSD PROLETER iz Kopra, in sicer sledeči; Tamaro, Bamdel, Miklavčič, Dagri, Perone, Brajnik, Apollor-io, Kre vatin, Umiberf in Derin.
* * *
Pariški športni Ust «L’EcfUi-pe» piše, da bodo morda za zmagovalca kolesarske dirke Pariz-Sir.ja obala proglasili Francoza Luciena Teisseireja, ker so sodniki prvoplasiranemu to je Belgijcu De C očku, baje pomotoma pripisali na kcncu neke etape manjši čas od realnega.
Jugoslovanskega zastopnika ne bo v Madridu
BEOGRAD, 22.	—	Jugosla-
vija ne bo poslala svojega zastopnika na konferenco Mednarodne nogometne zveze, ki bo 30. marca ter 1. aprila v Madridu. To pa zaradi tega, ker je zveza določila za mesto sestanka Madrid, kljub temu, da je Jugoslavija predhodno protestirala.
Kvalitetna udeležba
na rimskem turnirju
RIM, 22. — Na mednarodni teniški turnir, ki ibo sredi aprila V Rimu se je do sedaj prijavilo večje število inozemskih igralcev, med njimi Jugoslovan Mitič, Spanec Massip, Drabny, Patty, Savitt, von Cramro, Da-vidson, Miles, Adamsom.
Prvo
bo v Jugoslaviji
zgodovino filozofije predavala Zoja Nikolajevna Meleščenko. Bila je stairSjča simpatična ženska. Njena predavanja niso bila na kdo ve kaki znanstveni višini, bila pa so dovolj solidha. Bila je dbber pedagog in znala razložiti nejasna vprašanja:. Zdi se mi, da je imela študbntg rada.
Ena stvar p>a me je pri njej malo začudila.
V šolskem letu 1946—1947 nam je dostikrat omenjala G. F. Aleksandrova, takratnega načelnika Agitpropa CK VKP (b). Večkrat nam je priporočala njegovo «Zgcdovino za-hodnotvrop- ke filozofije«. Nekoč nam je pripovedovala o vsej njegovi življenjski poti (od zapuščenega otroka do načelnika Agitpropa, dostikrat Pa je ponavljala, da je že v 27. letu svojega življenja izdelal krasno disertacijo o Aristotelu, tako da je namesto kandidatske stopnje dobil takoj doktor, sko. Najbolj zanimivo je. da nikoli ni izgovarjal priimka ((Aleksandrov«. Imenovala ga je vedno «naš ljubimyj G (.orgij Fedorovič«.
Ko je bil Aleksandrov odstavljen s položaja načelnika Agitpropa in ko je biia po odredbi CK organizirana diskusija, da se »kritizira njegova knjiga, je bila Zoja Nikolajevna ena od onih, ki so ostro krL tizirali tovariša (ne več ((našega ljubega«) Aleksandrova
(ne velč ((Georgija Fedorovi-ča»).
* * *
Na neki stenčas, v moskovski državni univerzi je neznan šatjivče obesil približno tako šalo:
PREDAVANJE ,,
Govornik; Belinski je govoril: ... Cerniševski je rekel: ... Plehanov pravi;... Leni,n; piše: ... Tovariš Stalin nas; uči: ...
Glas iz občinstva: Pa vi? Kaj nam boste vi povedali?
Govornik; To je vse, končal s'm.
V H*
V skupnem krožku z ruskimi študenti sem pomladi leta 1948 pripravljal kolokvij iz. ruskega slovstva. Drug drugemu smo postavljali vprašanja. Ne. kdlo je vprašal: «Kaj veste o pesniku N.N.?« Slišal st' je od. govor v malo posmehljivem tonu: ((Predvsem je treba poudariti, da ta ruski pesnik v s-voje sodobnike — književnike na zapadu — daleč prekaša tako po svojem talentu, kot po svojih progresivnih, revolucio-narno-demofcratičnih družbenih idejah, tako po veliki patriotski ljubezni do svojega naroda, tako po ...» «Nehaj, to je vse že obseženo v tem, če rečemo, da je ruski pesnik.« Vsi ®o se dobrohotno nasmehnili, tudi jaz z njimi. To je bilo pomladi 1948. Velikoruski ((patriotizem« se še takrat ni tako izrazil v zunanjih pojavih.
KONEC
gospodarstvo
r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • TlNANCf]
Svetovna kriza papirja
Kriza papirja je zajela ves svlet. Zelo pomembno je dejstvo, da je celo tako konservativen list, kot je starj londbnski ((Times«, sklenil znižati naklado in zmanjšati obseg lista, da bi vsaj malo ublažil težave s papir j eni.
Ne samo «Times», mnogo dežel čuti veliko pomanjkanje papirja in mnogokje se ukinjajo listi, zmanjšuje naklada in število strani, čeprav j- bilo že do sedaj število strani zaradi latentne krize premajhno.
Navadno je mednarodna organizacija, «UNESCO» ugotovila, da bi morali imeti vsi časopisi najmanj 8 strani velikega formata, če. bi hoteli zadovoljiti svoje citate! je v informacijah in vršiti kulturno misijo.
Velika panika je v Franciji zaradi pomanjkanja papirja. Tam izhajajo časopisi na 6—8 straneh in se nekateri listi že omejujejo na 4 strani, V Italiji izhaja večina listov na 6 straneh, a se tudi tu že govori o omejitvah. Prav tako je občutna kriza papirja v Zapadni Nemčiji kljub veliki domači proizvodnji. Trdno se drže časopisi samo y onih deželah, ki same proizvajajo dovolj papirja, kot na Švedskem, Švici in v onih, ki so jim nekako blizu, kat je na pr. Danska.
Kriza papirja hudo zadeva ne samo časopis?, ampak celo
kategorijo ljudi, ki je z njo povezana. Veča se brezposelnost novinarjev, pisateljev in vseh delavcev grafične industrije. Da že ne govorimo o čitateljih, ki so nezadovoljni s časopisi, kii imajo malo strani in postanejo suhoparni.
Kje so dejanski vzroki te krize? Splošno mnenje je, da je glavni vzrok porast potrošnje papirja po vsem1 svetu. Od druge svetovne vojne naprej se je novinarstvo zelo razvilo i po obsegu, .kot po kvaliteti. Tiska se mnogo več knjig, kot se jih je pred vojno. Posebno se je povečala potrošnja v poslednjih dveh letih, ko se je »segrela« hladna vojna.
Proizvodnja celuloze in papirja pa ne raste v istem sorazmerju kot - potrošnja. Zato se je čutila kriza papirja že dolgo časa. Sedaj pa jo zelo poostru-je vojna psihoza, ki prevzema svet1. Vsi oni, ki morejo, nabavljajo čiru večje količine papirja za zalogo. Poleg tega ne smE-mo pozabiti, da ni celuloza važna samo kot papir, ampak tudi kot eksploziv.
1937. leta je celotna proizvodnja papirja znašala 24 milijonov 480.000 ton, a 1950. leta 31.000.000 ton. Vidimo, da je proizvodnja nekaj porasla a ne v istem sorazmerju, kot je porasla potrošnja in niti ne v onem nivoju, ki bi odgovarjal
RIM, 22. — Danes je bil v Haagu sestanek padalske pod-zveze. Delegati Holandske, Jugoslavije, Italije, Turčije, Portugalske, Argentine in Sovjetske zveze so prišli do važnih zaključkov, ki se tičejo tega zračnega športa.
Jugoslaviji je bila zaupana
MLADINSKI NOGOMETNI TURN IR
lugoslavija-Francija 3:11 (2:0)
naloga, da mednarodno na Bledu v
organizira prvo prireditev, ki bo mesecu avgustu.
NIZZA, 22.	— V današnji
prvi tekmi mednarodnega mladinskega turnirja v nogometu je Jugoslavija premagala Fran. cijo s 3:0 (2:0). Jugoslovani so bili v prvem polčasu stalno pred nasprotnikovimi vrati in so to svojo nadmoč spremenili tudi v dva gola. ki ju je dal srednji napadalec Milutinovič, najboljši mož na igrišču, v 30. in 33. minuti. V drugem delu so se domačini popravili, kljub temu pa to bili zopet Jugoslovani tisti, ki so po zaslugi Milutinoviča por.ovno realizirali. Poleg njega so igrali v jugoslovanskem moštvu dobro še La-zarevski in Stanič.
Ostale tekme: Severna Irska
je premagala Holandsko z 2:0.
V r.adaljnje tekmovanje sta se plasirali tudi Avstrija z zmago nad Švico ter Belgija, ki je nepričakovano porazila Anglijo, ki so jo mnogi imeli za verjetno zmagovalko turnirja.
Veseli nas eno:	prvič po
mnogih letih je bil od kake jugoslovanske enajstorice pohvaljen srednji napadalec, kronična bolezen in predmet jokanja vseh jugoslovanskih ekip. Milutinovič je dal vse tri gole, ki upamo niso njegovi zadnji v dresu državnega reprezentanta.
♦ * *
V Bordeauxu: Rapid (Dunaj): Crvena zvezda 3:2.
ODBOJKA
Beograd - Pariz: preloženo
PARIZ, 22. — Zaradi stavke uslužbencev prevoznih sredstev, je bil pronfesen dvoboj beograjske in pariške reprezentance v odbojki, ki ibi moral bilti v soboto zvečer v Parizu,	i
* * «
Egipt ne bo sodeloval na evropskem prevenstvu v košarki, ker francoska federacija, organizator tekmovanja, ne namerava povrniti vseh stroškov potovanja in bivanja.
« « r«
Smučarke ZDA, Francije, Nemčije, Avstrije, Švice in Italije bodo tekmovale 24. in 25 t. m. za tradicionalni pokal »Foemina«.
• * »
ALEKSANDRIJA, 22. Na mednarodnem teniškem turnirju v Aleksandriji so bili danes doseženi naslednji rezultati:
Zenske (semifinale) Hart: Fry 6:3, 9:7, moški dvojice (se-iruf tnale) Drobny in Savitt: Dorfman in Kovalesky 6:4, 6:3, 6:1; Patty in von Cram:Cucel-li in Del Bfllo 6:2 9:7, 0:2.
«Je Ribnčan Vrban, po celmi sve/H znan.,.»
Suha
roba
Važna panoga slovenske domače obrti je »suha roba«, ki je stara več sto let in žnana daleč po svetu. Njena domovina je na Dolenjskem in sega od Velikih Lašč do Ribnice« »Suha roba« se izdeluje po vaseh, ki se kar specializirajo za posamezne izdelke. Tako v eni vasi delajo rešeta, v drugi škafe (Zamostec), v tretji zopet samo lesene žlice, v Sodražici zobotrebce in košare itd. Središče »suhe roben je v Sodražici, kjer je tudi sedež zadruge.
ŠKAFAR V ZAMOSTECU.
OBODARJI PRI SV, GREGORJU,
PLETILKE KOŠEV V SODRAŽICI.
poraistu ostalih industrij**
Pan°g-	J
Poleg tega raste proizvoda
samo v ZDA (glavnem vajalcu) in to ocS 1837. do ■ za okoli 100 odstotkov, tem, ko je v Evropi •nja celo padla z 11.680.000 1937. leta na 9.600.000 ton » leta. Celo v skandinavska^ želah pada proizvodnja ce ze, ker države ščitijo ki so zelo opustošenl neracionalnega gospod*"™ med sivetovino vojinio.
Perspektive za proizvodnje niso ravno sijajne. Na konferinči v	.
realu 1940. leta s° Pr<* ^ da bo znašala I>roizvf^nJi. lulc-ze 1955. leta okoli j ono v ton. Vendar bi _s ^ porastem vred manjkalo s* no 800.000 ton Evropski^ izvednja celuloze, ki Je ^ slabša, kot je bila 1937. 1 šele 1955 dosegla	•	$
leta. A potrebe so že S» ^ 50 odstotkov višje kot Prcfl ^ no. Uprava Marchalovega^ ^ črta je predvidela, d« . Evropi 1952. leto posebn® ^ tično za papir. Vojne so to pospešile talko, da f za nastala že prej. _
Najmočnejši izvozniki f
ja so Kanada in skand®y^
90
dežele. Samo one dajo stotkov vsega papirja n®®"\ nega za izvoz. Kanada v no zmanjšala izvoz P4?1, Evropo, skandinavske se pa zaradi potreb po -jih vedno bolj usmerjajo *
jim izvozom proti ZDA-Največji potrošnik da®0^: ga papirja so ZDA, ki_^s“ ,j|. leta potrošile same 50,5	^
kov časopisnega papiri8- $ leta so ZDA absorbirale w odstotkov celotne svet0^6 Zjj i zvedri j e, a 1950. leta 70 odstotkov. Poraslo njo so krile deloma a P01 domačo proizvodnjo deloma pa s povSčapiiO ,
zom is Kanadie in ,v(. skih držav. Seveda je W čan uvoz napravljen n® evropskih potrošnikov. * Zanimiva' Je statistika nje papirja na enega Pr]f, f ca. y ZDA troši prebiv®*, vprečno 32,4 kg časop^jf papirja, (a papirja na 160 kg), v Kanadi 21 3 ^ sopisnega papirja, v Veli- ^ taniji 8 kg, v Franciji <>’: jj v Svedlski 18,2, v Fin*^ kg, v Norveški 7,6 kg, V čiji 2,5kg, y ZSSR 1,3 Nekatera ameriška Pjtf1 so si napravila zaloge *Lyiji tri in tudi pet let. V so Američani kupovali P8? V 180 dolarjev in dejsl' f« dolarjev premije po dob®^ pe je povzročilo, da je P-rlC ]t * žati papir iz Evrope, k* poslabšalo evropski
OB DESETLETNICI USTANOVITVE OF
Tudi	istrska	mladin
i.
Prejeli smo naslednje spomine na težke dni, ki so sledili od leta 1941 do 1945, ko je bilo vse, kar je poštenega in dobrega, v vrstah Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Te spomine je napisal mlad istrski fant, ki je že kot šolski otrok občutil vso trdoto zatiranja in Vsiljevanja tuje miselnosti. Ti spomini niso spomini enega, temveč so spomini vse mladine Istre, ki sc je borila doma in v gozdovih za svobodo in tako pripomogla, da je bil okupator izgnan tudi iz tega lepega obmorskega dela naše zemlje.
Prav v teh dneh, ko de lovno ljudstvo Slovenije in tudi naše Istre tekmuje na čast dP-sete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, se mi zdi, da je pra o, če spregovori tudi kdo iz vrst naše mladine. Ker do sedaj še ni nobeden vzel peresa, da bi povedal, kako je mladina občutila v$t zatiranje, bcm v naslednjem poskušal povedati vsaj ’ nekaj o tem.
Tudi mladina Istrskega okrožja se je borila proti zverstvom fašizma in pozneje na-cifdšizma za osvoboditev in priključitev k materi Sloveni, ji. Po krivični pogodbi v Parizu Pa je ostalo izven teh meja. Tega ne bo pozabil noben naš človek. Kamor koli se danes ozreš, vidiš spomenike, ki bodo še poznim rodovom govorili kako velike žrtve smo dali za svobodo. Povsod rastejo iz ruševin nove stavbe, katere gradijo novi ljudje.
Povedati moram š '■, da sem bil v letih velike borbe še skoro otrok, toda vseeno se zelo dobro spominjam takrat-
nega razvoja dogodkov; tako živo so se mi vtisnili v spomin. Kako tudi ne, saj sem tako rad poslušal, ko so govorili o takratnih slavnih dnfih narodnoosvobodilnega vstajenja.
TEŽKI DAN V APRILU 1941
Bil je 2el° lep pomladanski dan, ko srn s tovarišem Sil-»ijem odšla proti naši šoli.
Ves potrt sem moral pred vsem razredom sam pozdraviti. V meni, sinu Slovenca in Slovenke, je tise vrejo. Kdaj bo prišel dan, ko bomo sarmi gospod/lrji na naših tleh? Zakaj se ne bi uprli in pokazali naše sposobnosti?! Kdaj se bom lahko učil v svojem domačem jeziku, jeziku, ki ga govorijo vsi sosed}f, starši in ljudje drugih vasi? Kaj smo
mlddi duši, mi 'je vsta jal dvom v poštenost cerkve in njtnih učenikov. Saj je tudi ta povezana s fašizmom p grdi nalogi raznarodovanja in zatiranja. Kaj je cerkev in njeni božji služabniki, ki' nam zapovedujejo moliti za srečo okupatorja in raznarodovanje ter mučenje ljudi našega ubogega slovenskega naroda! Spoznal s eni, da bo moralo priti
jo? Kot je pravil & tel j, so zasldli ie J Slovenije in Hrvdtik*-
JORDAN VUK
Sonce je usipalo na istrske gričke vso svojo gorkoto in božalo s svojimi žarki prvo cvetje po travnikih in vrtovih. Spotoma sva dohitela uči-tiHja, ki nama je po krajšem pogovoru dejal:
«Naša mati domovina bo postala še večja. Včeraj je naša armada osvobodila velik del ozemlja, ki je bil do sedaj izven meja naše matere Italije.«
Ostro so rrve te besede zbodle v srce. Spomnil sem se b~ sed mojega očeta, ki je vedno pravil, kako nas raznarodujejo in zasužnjujejo. Kaj bo sedaj, ko so Italijani zasedli Slovenijo, mi je šinilo skozi možgane. Predstavljal sem si, da bomo sedaj imeli še večjo moč za upor. V šoli je učitelj ukazal, da moramo vstati ter z roko in besedo pozdraviti sliko velikega Mussolinija in cesarja. Jaz nisem pozdravil, kar m ušlo učitelju. Zarohnel je name:
(iSchiavo, mascalzone, che non se i altrol Fuori daf banco e saluta da solo, altrvmenti faro emigrare te e i tuof geni-lori, che cosi ti insegnano.«
napravili, da moramo biti pravi sužnji na naših tleh in tlat čeni od prekletih tujcev, ki nas hočejo uničiti? Vsa ta-vprašanja so se mi postavljala pred duha. Vendar sem se v tistih trenutkih počutil <??* Itkega lp močnega, nepremagljivega. Opazoval sem učitelja, ki se je nekako zverinsko naslajal nad prizorom, ki ga je bil izzval. Otroci smo še v'dno govorili med seboj po našč.
Zadnjo uro je ta dan poučeval verouk duhovnik Polda Latin. Tudi on je napravil svojo ceremonijo ob prihodu v razred. Znova smo morali vstati in pozdraviti poleg kolovodje fašizmd še papeža. Nato nam je dejal:
aZdaj bomo molili za padli na jugoslovanski fronti. Padli so za osvoboditev naših bratov, ki so bili do sedaj izven meja matere domovine.» Seveda nam je to povedal v italijanščini. Jaz sem si ob tem mislil na prizor, ko je Kri. stus naročeval svojim učencem: Pojdite in učite vse narode v njihovem jeziku. V prebujajočem razumevanju in v
do združitve Slovencev v neki vstljudski organizaciji, ki se bo uprla takim grozotam. To je bil v meni občutek, ki se ga bom spominjal, dokler bom živel, garal in se boril, da sc taka dejanja ne bodo nikoli več ponovila v naši zgodovini. Ta zame tako pomenljiv in občnem grozen dan sem preživel potem v premišljevanju, kaj t)»e bo sledilo, kaj vse čakd in se bo zgodilo z nami Slovenci.
ALI BODO RES
PREMAGALI JUGOSLAVIJO? *
Po končanem pouku sva s tovarišem Silvijem odšla skupno domov. Spotoma »?m opazoval naravo, ki je bila v naj. lepšem pomladnem brstenju. Zdelo se ml je, da je vse nekako novo in prerojeno. Se grički posl Janj s hišicami tn vinogradi so kazali drugačno lice. Pričakoval sem, da se bo zgodilo nekaj velikega — novega.
Tovdriš Silvij me je spotoma vprašal;
uKaj praviš, ali bodo Italijani res premagali Jugoslavi-
Radoveden sem <7° LftP'
in mislil, le zakaj 1° dP Vendar sem ga dohr° f,# mel, da je tudi	if
ker nas od vseh	Fj
stiskajo in pregdnjšr^ otroke so silili, dg ^eft * sali v Kbalilo«, naše v fašistično stranko.	f
Ko sem prišel da1' ji J sem mogel strptti, n takoj povedal	P
je bilo zgodilo v j ’	.
cal sem jo in dejal’ ^
«Mamica, ali že tes’giiy sinoči fašisti vdrli v ^ jo in jo že velik	^
sedli?«	,	trfji
Mati j? ob tej no^to^ stala, obraz pa ji Nekako nervozno In vprašala:
.Ki,	„	U
Čutil sem v
hudo,
šanju, kako ji je "	J-
bilo prej Silvtju. v P aVčiteij je Mene je zato kertistih	F
tel pozdraviti	^	i.
oslov, ki nas trpf
pel.«
«Bodi dober,
imčekh
mirila.
«bodo že-
ta
divjaj
pokazali, čigava J* dš
!f<
je
Njihovega
nja je že dovolp, ' ^ la in mi
nikomur nič P°^Znali n do sicer očeta 0	-fi
od-ff1
“S
očetu na	/,
rila, ne vem, spm’ mo, da je nov _y<čef n-, razburila. Takoj ~	f,r
sestali sosedje m govarjaU o	,
slovenskim na' , ,-M\e “ (Nodoli0^^-
»tpimMiflTVfv UTICA MONTEC CH1 St b III. nad, —• Telcfou Stev. 93*808 m 94*638, -* Foitnt prodal 502, — UPKAVA. ULICA t>V. FRANČIŠKA UR^ISTVO. UUCA MONTE	g	30.1	od	i;M8	.	Tel.	73-38.	Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-
ft. 20. - Telefonska St.	^	(J0	„r	Za	FLRJ.	Za	vsak	mm	štrine , st0,nca za vse vrste oglasov po 10 d m
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tUkarakl »vod. - Pon ruž.: Gorica. Ul. S. Pelltco l-II, Tel. 11-32 • Koper, U.. Battist JOla-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: meaečna z60, četrtletna 750, polletna t400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.60. me3^tgt poštni tekoči račun za STO-ZVU: Za!ožnlSt»o tržaškega tiska, Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Možeh18 ^ - rm
Ljubljana, TyrSeva 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.