J 15 Glavni urednik Marjan Horvat S ^ Odgovorni urednik Ciril Brajer pa Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 P5 >CS3 Telefaks: 311-956 časopis slovenskih delavcev Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana »Sindikati so pretiravali z nekaterimi svojimi zahtevami. Verjetno zaradi medsebojnega prestižnega boja in tekme za članstvo. Predstavniki sindikatov, s katerimi smo se pogovarjali, so imeli o zakonu različna stališča...« Ljubljana, 1. aprila 1993, št. 15, letnik 52, cena 105 SIT N o tem, kako je Združena lista tisto pravo, ki med drugim lahko najbolj pripomore k reševanju problemov delavcev in nezaposlenih, preberite na 4. strani. upal iole- vicerj ■nr1! ARTUR JE TA MESEC POJEDEL DVE ZAJAMČENI PLAČI _eta | lino. Idi0 1 3t in | 351) Aforizem trdi" I Toliko časa smo računali, kam pes taco moli, da smo ise se znašli na psu. 'p' ^ rjo Marjan Bradač 3Zi" bit' iča.! MARIBOR fizik ikar izo- itelj TIK PRED VRELIŠČEM rit) in- iti, va, do le- Več o tem na 13. strani, na sliki pa kuhinja za reveže, ki vsak dan reši naj hujšega približno 300 lačnih. Med sklepi podravskih sindikatov boste v Zaupniku našli tudi zahtevo po odstopu ministrice za delo JOŽICE PUHAR. KAMOR DREGNEŠ, TA JANŠA Vladi Republike Slovenije in posebej obrambnemu ministru g. Janezu Janši posredujem vprašanje, na osnovi kakšnih vsebinskih izhodišč in po čigavem pooblastilu je podpisal sporazuma o sodelovanju obrambnega ministrstva Slovenije z obrambnima ministrstvoma Avstrije in Madžarske. Zelo me čudi, da smo poslanci državnega zbora za tako pomembna dogodka izvedeli iz dnevnega tiska. Spomnila bi rada, da smo na zadnjem zasedanju zbora zelo podrobno in ob določenih trenutkih tudi zelo razgreto razpravljali o vseh podrobnostih razgovorov naše delegacije z delegacijo republike Italije. Ko pa gre za tako pomembno zadevo, kot je mednarodno sodelovanje na področju obrambnih zadev, o tem ne razpravlja niti komisija za mednarodne odnose niti odbor za obrambo, kaj Šele, da bi kdo v vladi sodil, da je zadeva dovolj pomembna, da bi jo predložila v obravnavo in presojo državnemu zboru. Zahtevamo čimprejšnja pojasnila vlade in terjamo od obrambnega ministra, naj vsebino pogodb, ki ju je sklenil z obrambnima ministroma Avstrije in Madžarske, predstavi državnemu zboru. Breda Pečan, poslanka Združene liste v državnem zboru ■d f" m riK Bi m pmi ft MSP Ul 11 IS f4M lin ’"■? .v-- g Stran 6 Hm Internacionala Kot kmečki fant in profesionalni policaj naj povem nekaj v prid preteklemu obdobju. Oblast je nastopala v imenu delovnega ljudstva, zdaj to počne v imenu večstrankarskega sistema. V njej bo prihajalo do konfliktov, kako reševati nasilje na ulici, za tovarniškimi plotovi. Ta oblast pri tem poslu ne bo tako enotna in še strankarski agentje provokatorji se bodo vmešali in proteste speljevali v svojo smer. Dandanašnji celo protestniki, ki so prej nastopali v imenu civilne družbe, to počno v imenu strank. Pravzaprav so le sindikati protestnik kot civilna družba. Pavle Čelik V marsičem se je ta družba vrnila za 150 let nazaj, recimo v tem, kaj se dogaja s premoženjem. Do pred tremi leti so bili policaji vgrajeni v družbeno soodločanje kot nikjer na svetu. Zdaj pri njih kot tudi pri delavcih ne boste našli nobene pravice več! Ob široki izobrazbi in občutku soodločanja prej s policaji seveda ni mogel nihče manipulirati. Zdaj je policaj proletarec brez pravic. Ni dvoma, da bo treba plačati davek »demokratizaciji« in nesocialnosti, NESOCIALNOSTI slovenske države. Ta davek bo neizbežen! Nas so nadrejeni vozili k spomeniku na Zaloški cesti in nas opozarjali, da to ni zgolj spomenik štrajku železničarjev, ampak je predvsem mejnik policiji, do kod sme in do kod ne sme. Še citat Internacionale, ki jo bodo delavci peli po Titovi: Ne več »Bili smo nič, bodimo vse«, zdaj bodo peli »BILI SMO VSE, NE DAMO SE, DA BI BILI NIČ!« Ta zapis je nastal po nastopu Pavleta Čelika v televizijski oddaji o politični kulturi, zato so poudarki, naslov in oprema uredniški. Kako uničiti DE ŠTEVILKA 14, 25. 3. 1993 Živim v majhni hribovski vasici na nadmorski višini 612 m, v biseru Slovenske nedotakljive narave (divjini). Čeprav nikoli ni bila pregosto naseljena, se danes na žalost še bolj prazni. Cele vasi ostajajo brez enega samega prebivalca. Vse to se dogaja kljub edinstvenim naravnim lepotam, kot so: Cerkniško jezero, Snežnik, Rakov Škocjan, Križna jama, mistična Slivnica in še druge znamenitosti, ki nam jih zavida domala cel svet. Kaj nam vse to pomaga, ko pa vodi sedanja vladna politika v propad in uničenje. Posebej boleča je politika do kmeta, ki še vztraja, vendar je vprašanje, Jcako dolgo še. Brez ljudi pa je tudi pokrajina mrtva in pusta. Rad bi opisal težave, ki pestijo vse kmete tega kraja. Kot sem že poudaril, živimo v čisti neokrnjeni naravi. Vse kar pridelamo, je ne samo neoporečno, ampak tudi ekološko prvorazredno. O tem so se lahko prepričali vsi tisti, ki so kadarkoli kupovali na teh kmetijah. Meso je šlo daleč preko meja občine, vse tja do Nemčije in Italije, znano kot »bloški voli«. Tudi kupci so radi plačali tudi za četrtino višjo ceno. Isto se je dogajalo pri krompirju. Kaj je danes? Vzporedno s kmetom se uničuje tudi podeželje. Zakaj, lahko vprašate politike, tako bivše kot sedanje, ki so na žalost isti. Kljub vsem težavam se nekateri kmetje zavedamo pomembnosti kmetovanja in vztrajamo. Omenil bom samo nekaj primerov odnosov in razmer v kmetijstvu. Začel bom pa kar doma pri sebi. Smo čisti kmetje. Zgradili smo nov hlev za živino. Kupili smo nekaj najosnovnejšega orodja za obdelavo zemlje, seveda vse iz prihrankov, zasluženih v tujini, v upanju, da bo kmetijstvo zaživelo. Na žalost je bilo to le prazno upanje. Država še vedno pozna kmeta kot davkoplačevalca ali kot poligon v predvolilnem času v boju za oblast. Po zadnjih volitvah se vladne stranke obnašajo, kot da so kmetje drugorazredni državljani ali kot da sploh ne obstajajo. Sprašujem se, zakaj. Proizvajamo čisto in po vseh analizah prvorazredno mleko, ki ga plačajo le v višini 65 % od proizvodne cene. Torej 35% primanjkljaja pri vsakem litru mleka. Pri mesu je stvar podobna, saj dobimo komaj 45 % od maloprodajne cene v mesnici. Povrh tega pa gre za posrednike tudi vsa leta četrt. To pa še ni vse. Predelovalna industrija nam grozi, da ne bo več odkupovala, češ da so transportni stroški preveliki. Kot kaže, se bolj izplača uvažati sir iz Hrvaške, mleko v prahu iz Avstrije itd. Čeravno obstajajo kmetijske zadruge, se ne potrudijo, da bi odkupile teleta ipd. Sprašujem se, ali so vladna razmišljanja tudi na drugih ravneh. To se mi zdi enostavno nemogoče. Postopoma na tak način z uničevanjem kmeta zmanjšujemo osnovno čredo, zemlja pa se ne obdela, zarašča se z grmovjem. Tako sem tudi sam od 20 glav živine pred dvema letoma prišel na 8 do 10 glav. Pred dvema PROGRAMSKA IZJAVA 0 DELOVANJU DRUŠTVA »ZELENI PRSTAN LJUBLJANE« Temeljna usmeritev društva bo skrb za ohranitev pomena, namena in videza Poti spominov in tovarištva, ki predstavlja zeleni prstan okrog Ljubljane. V ta namen bo društvo združevalo ljubitelje svobodoljubnih izročil, kulture, narave in zdravega načina življenja. Program društva »Zeleni prstan« zajema tri področja: ohranjanje spominov in izročil, povezanih z uporom Ljubljane in njenih prebivalcev proti okupaciji v letih 1941-1945, skrb za ohranitev Poti spominov in tovarištva kot kulturnega spomenika in urejenega rekreacijskega območja, organizacijo predavanj, srečanj, izletov ter podobnih prireditev za svoje članstvo, vezanih na Pot spomi- nov in tovarištva in programsko usmeritev društva. Pomen poti izhaja iz zgodovinske resnice o uporni Ljubljani med drugo svetovno vojno, ko je bila, čeprav okupirana, dodatno ograjena z bodečo žico in bunkerji, kar naj bi pomagalo uničiti upor, pa ga ni. Takšen pomen mora ostati v spominu novih rodov Ljubljančanov in Slovencev, da bi znali ceniti svobodoljubno hotenje slovenskega ljudstva skozi njegovo štiri-najststoletno zgodovino obstoja. Namen poti je v zaznamovanju nekdanje bodeče žice s spominskimi objekti in peščene poti med drevoredno urejenimi zelenimi površinami, počivališči in igrišči, tako da vse skupaj predstavlja velik parkovni in rekreacijski objekt, povezan v sistem zelenih površin mesta Ljubljane in njene okolice, namenjen vsakodnevnim potrebam, ljudem vseh starosti, za oddih, rekreacijo in razvedrilo. bo vztrajalo na doslednem uresničevanju veljavnega odloka o Poti spominov in tovarištva, ki določa upravljalca poti, njeno vzdrževanje in financiranje. S takšno dejavnostjo in različnimi predavanji bo društvo prispevalo k varovanju naravne in kulturne dediščine. časopis slovenskih delavcev Društvo bo širilo spoznanje, da je pot svojevrsten in enkraten zgodovinski spomenik oblikovane narave, velikega pomena za Ljubljano, glavno mesto Slovenije, in da je zato tudi videz tega večpomenskega spomenika odločujoč dejavnik v mnogih pogledih: n, vzgc Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 m poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče --oblikovanem, vzgojnem in še posebej turističnem. Društvo bo zato velik del svoje aktivnosti usmerilo prav v to, kako se pot z vsemi svojimi prvinami ohranja, vzdržuje, dograjuje in uporablja. Društvo Na področju zdravega načina življenja bo društvo podpiralo organizatorje vsakovrstnih športno rekreativnih prireditev na poti. Podpiralo bo organizatorje tradicionalnega Pohoda okrog Ljubljane v spomin na osvoboditev Ljubljane 9. maja 1945 in obvladovanje 34 km dolge poti - kot ljubljanske transverzale. Društvo bo tudi samo organizator pohodov, izletov, sprehodov, srečanj in tAmo^anj, za dobro počutje in zdravje svojih članov. Iniciativni odbor za ustanovni občni zbor društva Ljubljana, Komenskega 7 Predsednik: dr. Matjaž Kmecl >š T časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: PRIJAVNICA Podpisani _ roj. leta:__ stanujoč v:. se vpisujem v društvo »ZELENI PRSTAN LJUBLJANE«, Ljubljana Komenskega 7. Prosim, pošljite mi vabilo na ustanovni občni zbor društva! V —----------------------------, dne___________________ (podpis) letoma sem oddal 24000 litrov mleka, sedaj ga ne bom niti 12000 litrov. V bližnjih vaseh so bili nekoč premožni kmetje, ki danes ne oddajo niti litra mleka več. Še bi lahko našteval, pa vse to naleti na gluha ušesa naših anarholiberal-nih oblastnikov. Kako naj danes kmet gradi, popravlja hleve, posodablja strojni park in vse, kar je neobhodno potrebno za življenje kmetije. Rezultat, vse mlado in sposobno odhaja v mesta in drugod po svetu s trebuhom za kruhom. Naša vlada terja liberalizacijo kmetijskega trga. Sem za to, vendar prosim g. Drnovška, g. Kračuna, da nas kmete najprej izenačijo z osnovnimi pogoji napredne Evrope in šele potem naj nas postavijo pred evropski trg, ki pa kljub vsemu priznava kmetom subvencije - torej zaščito! V nasprotnem primeru lahko pričakujemo, da bodo naše vasi naselili hrvaški in bosanski begunci. Morda pa je cilj te vlade ravno tak. Vendar potem kar nehajmo govoriti o nekakšni slovenski identiteti! Gozdovi so prav gotovo neločljivi del kmetij, v teh krajih še posebej, saj predstavljajo dodatni vir zaslužka in nemalokrat rešujejo iz nemogočih situacij. Vendar tudi 50-letno gospodarjenje »gozdarskih strokovnjakov« ni prizaneslo gozdovom niti v družbenem niti zasebnem sektorju. Večkrat je bil kmet primoran v svojem gozdu ravnati pod pritiskom, kajti pomembni so kubiki, oddani samo v GG. V primeru neizvrševanja omenjenih zahtev je bila grožnja z delavci GG-ja na stroške lastnika. Tudi sam sem dobil tako odločbo s podpisom direktorja For- tunata Kotnika. Gozdne ceste f vlake so delali tako, kot se je ni’’!' zdelo »potrebno«. Poznani so P’1' meri gozdnih vlak tudi po več 9" metrov v prazno, les tam prav 9° tovo ni bil toliko vreden, v"1 obratno, nikakor ni bilo možnf narediti vlake, če osebno ali p0.1' tično nisi bil na liniji omenjen gospodov. Omenil bom konkreten primer. Lastniku parcele g. ■fC ------ <-<_■ —oVJe manu iz Cerknice so po njegov izmerah vzeli 1,2 ha zemlje za & gradnjo cest in vlak, ne da bi l nika sploh vprašali za dovoljen)1 Sicer so vprašali bivšega lastnik°> in sicer državljana Francije!, ki Pf ni privolil v take postopke. ", Kotnik se na to ni oziral in je dj odločbo (ukaz), da se ta dela if vede in se jih tudi je. Še huje j1 bilo pozneje, ko je g. Jerman s* vprašat, kako bi se zadevo dal0 drugače urediti ali pa vsaj nad0' mestiti z določeno odškodnino, ij1 da se to zemljo odpiše, saj je ff v breme zaradi davkov. G. Kotnik ga je dobesedno nagnal iz pisarnA češ, da se nima kaj pogovarjati j razpravljati. Poznan je tudi prr mer, ko je ukazal golosek na p°f' celi starejših ljudi. Ko so leti za t° zvedeli od sosedov, se je revirni gozdar opravičil, češ da je zame■ njal parcelo z lastnikom, ki je pp' volil v golosek. Še bi lahko našte' val in bom morda tudi primoran, kajti nemogoče se mi zdi, da taki posamezniki lahko kotira1* na funkcije, kjer je potrebno del0 z ljudmi in s tem tudi primeren odnos do vseh. Tisti, ki tega nk° sposobni zaradi takih in drugaC' nih vzrokov, naj se umaknejo •*! naj ne povzročajo novih krivic, (f jih je bilo že v preteklosti preveč Mojmir J ovit I Otonicač Begunje pri Cerknid Republiškemu odboru SVIZ Ljubljana (DE številka 11/12, 25. 3. 1993) Republiški odbor SVIZ Slovenije je hvaležen za vsako pobudo in za predloge članstva o tem, kako oblikovati, varovati in izboljševati socialne in delovne razmere, v katerih dela članstvo. V tem smislu razumemo vašo pobudo in skrb, čeprav hkrati sporočam, da so člani republiškega odbora SVIZ Slovenije v vseh zadevah, ki jih omenjate, že opozarjali na nedoslednosti in terjali rešitve. Tako je izvršilni odbor RO SVIZ Slovenije že,ob koncu februarja 1993 pri Ministrstvu za šolstvo in šport protestiral zaradi počasnega odvijanja postopka pri obravnavi predlogov za napredovanje in celo kršenje zakona o splošnem upravnem postopku ter Ministrstvo za šolstvo in šport zaprosil za poročilo o že podeljenih nazivih (delni odgovor glej v DELU, 24. 3. 1993). SVIZ Slovenije tudi ne sprejema opravičil, ki jih v okrožnici v zvezi z izvajanjem pravilnika o napredovanju navaja državna sekretarka ga. Teja Valenčič, temveč meni, da je Ministrstvo za šolstvo in šport dolžno upoštevati določila pravilnika o napredovanju in za lo zagotoviti vse potrebne pogoje. Republiški odbor SVIZ Slovenije seveda tudi dosledno vztraja, da Ministrstvo za šolstvo in šport o vseh predlogih sprememb pravilnika pridobi stališča in doseže soglasje zainteresiranih skupin, kar je Ministrstvo za šolstvo in šport doslej praviloma tudi storilo. V samem postopku podeljevanja nazivov pa sindikat neposredno ne sodeluje. O poračunu premalo izplačanih plač v šolstvu za obdobje junij 1992-januar 1993 je bil podpisan sporazum med vlado Republike Slovenije in republiškim odborom SVIZ Slovenije. Sredstva za poračun so bila šolam za prvo izplačilo v skladu s sporazumom nakazana v prvih dneh marca 1993; gre torej za zamik enega ali dveh dni, kar je vredno obsodbe, vendar ne kaže govoriti o veliki krivici, ki se neprestano godi samo delavcem v šolah. Po večkratnem preverjanju na Ministr- stvu za delo, družino in sod' alne zadeve in Ministrstvu šolstvo in šport so sredstva poračun plač v šolstvu za n°' slednje mesece zagotovljen0 v proračunu Republike Slove' nije v skladu s sporazumom med vlado in sindikati - izpla' čilo pa omogoča tudi omeji' tveni zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač- Nihče ni obljubil druge9a obroka poračuna plač do 3.1993, SDK pa očitno še niF10 ustreznih navodil. Republiški odbor SVIZ Slovenije aktivno spremlja V0', stopke za poračun pl°c v skladu s sporazumom. Rej pa je, da so si nekatere družbene skupine - med njimi zlasti državna uprava, že prej izplačale poračun, druge pa s° si odrezale kar večji kos pogače (poslanci, vlada, sodniki). Proti temu dosledno protestiramo, smo pobudniki Postopkov na Ustavnem sodišč9 in sodiščih združenega dela na nesorazmerja opozarjam0 vlado in javnost. V skrajnem primeru pa ostane še stavko članstva, o katerem pa mot° (in je večkrat že odločila) odločiti večina članstva. Drugih sredstev pa člani republiškega odbora SVIZ Slovenije zaenkrat nimajo. Lep pozdrav „Mmirnal« glavni tajnik RO SVIZ Sloveni)° V te P( m s) te m kc §i N' Pi P; ne ci- tis dc bc ci bi S sk dc za Ker sem izgubil člansko izkaf v;( nico, me ne morejo popolnoma na tati iz sindikata. Zato vas prosaA tu če mi lahko pisno objavite članek0 izkaznico na ime: ko ANDREJ DOBAJ, rojen 2. ll ia 1968, ZSSS - SKEI, p. s. MLP1 re, O objavi v časopisu DE mi, Pr°' sit sim, pošljite potrdilo, ki ga pod0' jj, bujem za izstop iz sindikata. za Za pomoč se vam vnaprej je; valjujem in vas lepo pozdravljap 0 ■ Andrej Dodal y PS Mariborske livarne, Marti>°[ Ne razumemo povsem, za gre, a če s tem res lahko pom8' gamo, smo pač objavili. UrednišW° T časopis »DelavsRaenotnostjebilaustanovljenaZO. novembra 1942 »DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije« Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni preda!479 »Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon313-942,311" slovenskih ®56 * Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), - delavcev Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič(sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), BoraZlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks311-956 • Naročnina: ..... 321-255 • Posamezna številka stane 105 SIT « Žiro račun: 50101 -603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan Dušan Semolič J ■ovil1 a ti' last■ enje' liictti cif G i ti' 55 dati ado-o, i" je ti tnti i rnSi ti ti pri■ par-■a ta rirai ime; pri-i ste-raft a b\ irw deti sre» niša gač- o ti s, ti> veC' itiič :a 6 oci' /Z« azo nfl' i erti ive-ioti ola-ieji-ič tlačiti n- ima Slo- po- :lac Res -di- zla- iz- SO po- od- ite-po-ščti e la :m° •,eti ,jk<> otit od- niti ega en- Piše: Jože Smole Pri obravnavanju politične krize v Rusiji prevladuje ule: smo v demokratični dr- avi, imeti moramo opozicionalno (evijo, tukaj imate revijo, torej pi-f e-‘ In začeli so seveda pisati, ^ raigher pa jih je kasneje zgrabil ;a vrat. (...) Ker je bil Kardelj zelo J Zen na Pučnikove analize ° "-vtetijski politiki v Reviji 57 in V^erspektivah, so morali mnogi tistega kroga na zaslišanje nalisti, zbrani okrog biltena »Beseda in duh« in samoza-ložniške revije »2000« (1969). Razlika med eksistencialistično navdahnjeno »kritično generacijo« in personalističnim gibanjem »2000« je ravno v tem, da je bila revija prvim podarjena, drugim pa so poskusili s samozaložbo. Ker komunistični režim s svojimi kritiki ni znal ravnati drugače, je vodil »dialog« na policijskih zasliševanjih. Perspek-tivašem je partijsko-policijski aparat otopel kritično ost s Pučnikovim procesom in drakonsko kaznijo. Dvatiso- čaki so po šesti številki revije morali utihniti (1973), štiri leta pozneje pa so revijo obnovili. S krščanskim krogom je režim sklenil obračunati po knjigi Pahorja in Rebule »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa« (Zaliv, Trst 1975). Leta 1976 sta bila obsojena V. Blažič in F. Miklavčič. Proces je bil prvotno zamišljen v večjem obsegu in njegov namen je bil končni obračun ne le z nekaterimi posamezniki, ampak tudi z idejo, ki naj bi jo samoupravni socializem poslal v zgodovinsko ropotarnico. Ali je intelektualna kritika komunizma zdržala težo svoje zgodovinske naloge pri soočanju s tako prilagodljivo in hkrati tako premočrtno oblastno strukturo? Po »zaustavljanju desnice« je za Bavčarjeve in Ruplove demokrate odgovor negativen. Pa ne zaradi »zaustavljanja desnice«, ampak zaradi pogojevanja tega koraka s protidelavsko politiko »levosredinske koalicije«! Ivo Žajdela pa je v tekstu »Nova dolomitska pogodba« (Slovenske brazde, 11. 2. 1993) obtožil Peterletove krščanske demokrate, da so krivi za ponovitev tega nečednega dejanja iz zgodovine NOB. Žajdela, ki je sicer novinar »Slovenca« in avtor več antikomunističnih knjig, v tem tekstu trdi, da SKD »izhaja iz krščanskega socializma« in da se je SKD od ustanovitve naprej »držal duh tako imenovane kocbekovske politike«. Žajdela sicer zapiše tudi, da to »kocbekovstvo« pod komunizmom »resnici na ljubo (...) ni bilo nekaj slabega; drugo pa je, koliko se je človek z demokracijo sposoben politično razviti«. Analitično je seveda »kocbekovstvo« neprecizen pojem. Če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, ker je gibanje, ki je nastalo iz personalistično usmerjenega gibanja »2000«, samo nadaljevalo neko tradicijo, ki jo je Kocbek predstavljal. Toda zmoglo je dovolj moči, da je ustvarilo, lastno identiteto, kjer je Kocbek bil . samo ena od inspiracij; bile so tudi bolj desne (italijanska Communione e liberazione npr.), novejše (teologija osvoboditve) ali bolj realne, kar se družbeno-ekonomske teorije tiče (Gosar). Za razliko od perspektivaške »kritične generacije«, ki se je soočila z marksizmom in Partijo, se gibanje »2000« ni oporečniško soočalo s Cerkvijo. To je bilo prepuščeno Grmičevi teologiji samoupravnega socializma; s svojim političnim angažmajem v SZDL pa je Grmič dejansko kakor zrcalna podoba ponavljal klerikalni model Svobodni Sindikati Slovenije političnega angažmaja. Personalistično gibanje je bilo laično oziroma v neki meri je bilo prvi pristan tistih, ki so zapustili duhovniški stan. Formiranje »krščanskega etosa« za slovensko politiko devetdesetih let je bilo skoraj povsem neopazno, saj gibanje »2000« ni doživelo tiste promocije, ki jo je novorevijaški krog v svojem odnosu do Partije. Če primerjamo obe gibanji, eksistencialistično in personalistično, lahko nihanja v družbenem angažmaju povzamemo iz teoretske poti, od mladega Manca in Sartra do Heideggra pri enih in od mladostne kontestacije do personalizma kot filozofije pri drugih; slednje je povezano z razkolom v SKSG med Peterletom in Kovačičem (junija 1989). Pravzaprav sta obe intelektualni gibanji, ki jima slovenska demokracija mnogo dolguje, danes na margini, potem ko sta zanihali najprej v desno in zatem v levo. SDZ je prav tako razpadla, intelektualni del (Tine in Spomenka Hribar, Rupel, Bučar) pa so končali v marginalni Demokratski stranki, nekateri so se umaknili iz politike (Šeligo, T. Hribar), dr. Bučar pa se je distanciral od poslanskega kluba DS. Kar se krščanske stranke tiče, pa je tisti krog »kocbekovcev«, ki si ga je Žajdela tako privoščil, bil nazadnje bolj med konzumenti kot pa med ustvarjalci revije »2000«; pobuda za novo krščansko socialno stranko (SKS Matije Kovačiča) pa je končala še slabše od demokratov, namreč med izvenparlamen-tarci. Videti je, da kulturniška inteligenca svojih projektov reforme komunizma oz. »družbenega angažmaja kristjanov« ni zdržala do konca. Mladen A. Švare 0 1. aprila 1993 SEnEM DNI V SINDIKATE 1 ZAKON JE POSLEDICA NEPRIPRAVLJENOSTI VLADE raje odločili za spremembe in dopolnitve že sprejetega zakona. Pred ponovnim glasovanjem smo od vlade zahtevali javno zagotovilo o podpori našim predlogom sprememb in dopolnitev spornega zakona. To izjavo je vlada tudi dala. ZA POGOVOR S SINDIKATI DE: Takrat se nam je zdelo, da s svojimi namerami ne boste prodrli. Rezultat je ovrgel naš dvom. Kaj ste dosegli s spremembami zakona? - Prvotni zakon je bistveno Zakon o omejevanju plač je sprožil številna vprašanja o odnosih med Združeno listo in svobodnimi sindikati. Odgovore nanje smo poiskali pri Miranu Potrču, vodji poslanskega kluba. DE: Zakaj je Združena lista podprla zakon in zakaj je bila njegova nosilka prav Jožica Puhar, predstavnica vaše liste? - Če se je vlada odločila za zakon, ga mora pripraviti ministrstvo, odgovorno za to področje. Zato je predstavljanje Jožice Puhar kot nosilke zakona čisto sprenevedanje. Ministrico, ki je članica naše liste, pa so ministri s finančnega in gospodarskega področja večkrat opozarjali, da obseg plač presega realne možnosti gospodarstva. Dokazovali so ji, da plače povzročajo nekonkurenčnost našega gospodarstva na svetovnem trgu in težave pri sestavljanju proračuna. DE: To se je dogajalo v času sklepnih pogajanj o spremembah in dopolnitvah splošne KP za gospodarstvo. - Mislim, da medsebojna obveščenost ni bila najboljša, saj je vlada svojo odločitev sprejela v istih dneh, ko so sindikati z gospodarsko zbornico podpisali aneks. DE: Združena lista bi glede na svoj program in sestavo pravzaprav morala zakonu nasprotovati vsaj načelno. - V zakonu smo imeli veliko dilem. Strinjali smo se le z oceno, da plače presegajo gospodarske možnosti. Poznali smo dvom o učinkovitem izvajanju aneksa k splošni KP za gospodarstvo. Predsednik vlade nam je povedal, da bo naša lista prevzela odgovornost za izvajanje aneksa, če bo odrekla podporo zakonu o omejevanju plač. Zakon je vlada pripravljala strogo zaupno in mi smo ga dobili isti dan kot drugi poslanski klubi. DE: Takrat je bil še čas za umik ali bistveno spremembo zakona. - Mi smo najprej zahtevali umik oznake strogo zaupno in vlada je to sprejela. Predlagali smo, da zakon pride na dnevni red državnega zbora šele po temeljitih predhodnih razpravah. Naših predlogov ni podprla prav nobena stranka. Kljub temu smo od vlade zahtevali novo zakonsko besedilo. Vlada je tudi zaradi nas umaknila prvotni zakon, ki ni upošteval aneksa k splošni KP za gospodarstvo. DE: V tem času ste tudi vi prejeli prve sindikalne reakcije na zakon. - Mi smo želeli dobiti mnenje svobodnih sindikatov o tem zakonu. Z njihovimi predstavniki smo se večkrat pogovarjali in ugotovili, da imajo tudi oni različna mnenja o zakonu. V tem položaju smo zato zakon o omejevanju plač načelno podprli in težili k njegovi uskladitvi z aneksom k splošni KP. Vložili smo vrsto amandmajev na zakon, tako glede plač poslancev in direktorjev kot tudi glede njegove veljavnosti. Naši amandmaji niso bili sprejeti, ker nas ni podprla niti opozocija. Mislim, da so se opozicijski poslanci odločili, da ne sprejemajo odgovornosti za ta zakon. Kljub temu pa smo v prvotno sprejetem zakonu dosegli omejitev njegove veljavnosti na prvo polletje. Na naš predlog ima zakon tudi določbo o tem, da poslovodni delavci svojih plač ne smejo skrivati pred sindikalnimi za- upniki. Takrat smo ocenjevali, da zakon, popravljen z nekaterimi dopolnili, pomeni sankcioniranje aneksa k splošni KP. DE: Torej še vedno niste računali na ostro zavračanje vseh sindikatov? - Ko je bil po protestnem zboru vseh sindikatov znova uporabljen odložilni veto državnega sveta, smo spoznali, da je nerazumevanje naše odločitve tolikšno, da moramo narediti nove korake. DE: Ste se o zakonu odločali le v poslanskem klubu ali po posvetovanju z vodstvi strank Združene liste? - Pred prvim glasovanjem smo se posvetovali le v našem poslanskem klubu, kasneje pa smo imeli več sestankov na ravni Združene liste. Na tej podlagi se je naš poslanski klub odločil, da bo na izhodiščih naših nesprejetih amandmajev predlagal spremembe že sprejetega zakona. O teh predlogih smo se želeli pogo- sindikati lahko sprejmejo takšen zakon. Po tej prvi napaki, ki je spodbudila visoko rast plač v februarju, bi z razveljavitvijo zakona naredili še drugo napako. Zato smo se izboljšan. V osnovo za plače se šteje inflacija v februarju in torej plače niso zamrznjene na januarski ravni. Zakon omogoča večjo udeležbo delavcev pri dobičku. Izvzeta so podjetja s plačami pod povprečjem gospodarstva. Zakon velja tudi za »baypass« firme. Za negospodarstvo zakon velja le do 31. maja. Do tega roka mora biti podpisana nova KP ali drugače urejen plačni sistem za delavce v javnem sektorju. Vlada mora v 30 dneh pripraviti zasnove socialnega sporazuma in jih ponuditi vsem partnerjem. DE: Zdi se nam, da zakon ne daje pravega ozračja za socialno sporazumevanje. - Želimo, da bi vsi spoznali nujnost urejanja razmer s socialnim partnerstvom. Glavni pogoj za to pa je povečana odgovornost vlade in tudi pripravljenost sindikatov in delodajalcev za sporazumevanje. Vsi omenjeni morajo prispevati k omilitvi političnih bojev, ki so v drugi plan postavili reševanje aktualnih problemov. DE: Ves čas smo imeli občutek, da so bile v vladni koaliciji še neke igre, zaradi katerih se je Združena lista obnašala tako, kot pravite. - Tako vlada kot del javnosti je želel ustvariti občutek da so sindikati in Združeni lista eno. Vlada je Združen« listo hotela narediti odgovorno za izvajanje aneksi k splošni KP za gospodarstvo Vlada je svojo odgovornost hotela v največji meri prevaliti na našo listo. DE: Kljub temu se nam je zdelo, da bi se Združena liste lahko temu položaju izognila■ - Nimate prav, ker mora tudi naša parlamentarna stranka nositi odgovornost za gospodarske in socialne razmere. Po mojem trdnem prepričanju je tako po stališčih kot po razmišljanjih in ravnanjih večine poslancev naša stranka najbliže delojemalcem. Razumljivo je, da Združena lista in svobodni sindikati ne morejo imeti povsem enakih pogledov na vsa vprašanja. Naša stranka razume sindikalne funkcionarje, da morajo biti do vlade in parlamenta ostrejši, kot smo lahko mi. Svobodni sindikati Pa bodo morali oceniti, ali je ob Združeni listi lahko katera druga stranka njihov večji zaveznik. Trdim, da lahko 1® Združena lista kot vladna stranka največ pripomore k reševanju problemov zaposlenih. DE: Posamezniki so razmišljali tudi o povezanosti vašega ravnanja z menedžerskimi kadri. - To moram odločno zanikati, kljub temu da skuša naša stranka pritegniti vse družbene sloje. Res je, da imamo gospodarski forum, ne poznam pa nobenega direktorskega lobija. DE: Dr. Drnovšek je zakon utemeljeval tudi z ohranjanjem delovnih mest. Se s tem strinjate? - Pri tem zakonu se je dolgoročni interes zaposlenih za ohranjanje delovnih mest križal s trenutnim interesom za večje plače. Zakon pa seveda nima neposrednega vpliva na število delovnih mest; je pa ublažil pritisk na nerealno visoke plače. DE: Zdi se nam, da bi lahko zaradi izkušenj ob tem zakona še sami kaj dodali. - Izvirni greh za ta zakon je premajhna pripravljenost vlade za pogovarjanje s sindikati. Tudi sindikati so z nekaterimi nerealnimi stališči povzročili takšen položaj. Takšn® zahteve so sindikati postavljali zaradi medsebojnega prestižnega boja in tekme za članstvo. Franček Kavčič var j ati tudi s predstavniki svobodnih sindikatov, vendar so nam povedali, da nimajo pooblastil za takšno dogovarjanje. DE: Torej v tem položaju niste razmišljali o nasprotovanju spornemu zakonu? - Razmišljali smo in ugotovili, da v primeru zavrnitve zakona ne bi mogli sprejeti nobenega drugega zakona o tej problematiki. Vedeli smo, da opozicija ne bo podprla nobenega zakona in isto stališče so zastopali tudi sindikati. Ker vlada novega zakona ne bi pripravila, bi na nas padla vsa odgovornost za stanje na plačnem področju. DE: V tem času se je že vedelo, da zakon ne bo dal pričakovanega učinka, in da priprave za njegovo sprejetje povzročajo tudi negativne posledice. - Tudi mi smo ugotovili, da bo težko izvajati tako aneks kot zakon. Po uradnih podatkih so se februarja izplačila OD povečala za 17 odstotkov, in vedeli smo tudi, da noben zakon ni idealen. Mislim, da je vlada naredila napako in pripravila zakon, ne da bi pred tem testirala politično razpoloženje in ugotovila, ali SODISCE NI NASEDLO DIREKTORJEM ELKA KRIZA V ITALIJI IZZIV ZA SINDIKATE Prejšnji teden smo objavili izid pravde na sodišču v Kranju v korist delavcev Unitela in sveta kranjskih sindikatov. Jože Antolin misli, da sodišče ni nasedlo izmišljotinam tožiteljev - direktorjev Elka o ludistični stavki delavcev. Svet kranjskih sindikatov bo tudi zaradi sodbe nadaljeval tožbeno zahtevo za kazensko odgovornost vseh, ki so krivi za nameren stečaj Unitela iz Blejske Dobrave. Iz sklepnega dela sodbe v imenu ljudstva povzemamo: »Nesporno je, da so delavci imeli ustavno pravico stavkati. Sodišče je tudi vse stavkovne zahteve ocenilo kot zahteve ekonomsko socialne narave. Vsaka stavka povzroči določeno škodo in to ne samo lastnemu podjetju, temveč tudi poslovnim partnerjem. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni bila le poslovni partner, temveč so njeni interesi izvorno posegli v prvo toženo stranko. Zoper te interese pa je bila tudi upravičeno uperjena stavka. Tudi če bi odmislili navedeno v nobenem primeru delavci Iskre Unitel ne bi mogli stavkati tako, da ne bi oškodovali Elka. Če bi bila katera od toženih strank količkaj odgovorna, bi bila kvečjemu Iskra Unitel. Sodišču je zato nerazumljivo, da je tožeča stranka tožbo zoper njo ukinila, namesto da bi terjatve prijavila v stečajnem postopku. Tožene stranke - člani stavkovnega odbora so resda škodo povzročili namenoma, vendar v okviru dovoljene stavke. Funkcija sindikata je zastopati pravice delavcev in zato je pomoč pri stavki njegova dejavnost, pa četudi bi delavcem šele on prvič odprl oči. Teh, za tožečo stranko neugodnih dejstev pa očitno ta ne prizna in ne vidi, v tem ko prav pikolovsko išče .nezakonitost' v ravnanju stavkajočih delavcev.« Ker je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla, je dolžna toženi poravnati vse njihove pravdne stroške. Delavcem Unitela in svetu kranjskih sindikatov čestitamo v prepričanju, da so marsikoga odvrnili od sodnega preganjanja stavkajočih delavcev. F. K. Predstavniki italijanskih sindikatov CISL so že pred časom omenili možnost združevanja vseh treh italijanskih sindikalnih central. Tudi o tem je bilo na tem kongresu veliko govora. P° razpravah sodeč postaja to vse realnejša izbira. Še pos' sebe] zaradi sedanje krize italijanske družbe in tudi krize sindikatom K možnosti povezovanja se je nagibala večina razpravljalnem seveda pa so v pogledih na institucionalno izvedbo tega razlik®' Pavle Vrhovec I I 1 Z« je se ki sii so h( Pc z pl lil Iji kc te aj til di v ni V; zc ve či iz P< ni P< h< sk st st D je. I se to 01 je: ril se Čl; Št; hi lo' bc ok z jei va h Pt [e> Jei so ka ka jei di] Tudi četrti regionalni kongres italijanskih sindikatov U& Benečije prejšnji teden v Mestrah se ni mogel izogniti velikim težavam v italijanski družbi. Delegati in generalni sekretar Ulb Benečije Paolo Pirani so te težave označili za največjo politično, gospodarsko in predvsem moralno krizo italijanske družb® v zadnjih desetletjih. Opazno je bilo, da se skušajo sindikati (»eni redkih, ki si s tem niso umazali rok« in relativno neodvisn1 od političnih strank) dvigniti nad sedanjo krizo in da v sedanjih razmerah vidijo priložnost za utrditev in izboljšanje svojeg3 položaja v italijanski družbi Na kongresu so veliko razpravljali tudi o novem gospodarskem in političnem položaju v Evropi in tudi v svetu. Delegati S° menili, da novi svetovni položaj sicer kaže nekatere nove pozitivne elemente, prav tako pa tudi nasprotja. Slabe razmere na Jugu, kaotične spremembe v Vzhodni Evropi in globaln1 razvojni problemi so izziv za kapitalistični sistem, in ne samo zanj: tudi za sindikate, še bolj pa za evropsko levico, ki bo očitno morala izbrati, ali bo njena vloga pri teh spremembah aktivna ali bo samo nema priča. I c >S £ 5 \ r- i- ** i* »* c ž i( )• i i 9 r- ie ta i. •a ia :a i- 3' ib i- sa 1- l- i- m i- \e la i- :o >a ib ra j- le ia re 0- ii-a-r- .i- 53 Ž' 10 Z' r- a- Jll 1- za ■i' za la ia )3 i- {O Iti je st i- a- v- ie V' e- za :ič IL .m IL to, be iti mi lih ga r- so :i- ia ni ao do ib itn ib ?o >ej iv. ;V, ;e- igC ■ /Š v 1. aprila 1993 PREK SINDIKATA BOMO UPOKOJENCI SODELOVALI V SOCIALNEM PARTNERSTVU Priprave za ustanovitev sindikata upokojencev v okviru , SSS tečejo že nekaj mesecev. V imenu nastajajočega sindikata J® tla izredni konferenci ZSSS govoril Ivan Kramer. Z njim smo ®e Pogovarjali o ciljih tega sindikata in tudi o nekaterih kon-^etnih akcijah. Socialne razmere kar kličejo po ustanovitvi Slndikata, prek katerega bomo upokojenci vključeni v sistem s°cialnega partnerstva, pravi Ivan Kramer. Sindikat bo ustanovljen najkasneje v začetku maja letos. DE: Kakšni so cilji ustanavljanja sindikata upokojencev? - Sindikat upokojencev, Povezan v ZSSS, bo skupaj z drugimi sindikati sodeloval Pri oblikovanju skupnih stajic in zahtev glede zagotavljanja socialne varnosti, pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, stanovanjske problema-rijte, davčne zakonodaje. Sindikat bo prek ZSSS zastopan v skupščini Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro-vanje ter skupščini Zavoda za Nravstveno zavarovanje Slo-^enije in tako vplival na odlo-citve teh inštitucij in njihovih izvršnih organov. Sindikat, Povezan v ZSSS bo članstvu nudil tudi brezplačno pravno Pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz pokojnin-skega, invalidskega in zdrav-stvenega zavarovanja ter iz stanovanjskih razmerij. pE: Kako bo sindikat upokojencev sodeloval z društvi Upokojencev? ~ Z ustanovitvijo sindikata bo dosedanje uspešno sode-°Vanje nekaterih sindikalnih Prganizacij in društev upokojencev ter njihovih zvez razši-ruo in vsebinsko poglobilo. Vloga društev in sindikata v® bistveno razlikuje. Tudi piani številnih poklicnih dru-stev v svetu in pri nas se hkrati včlanjujejo v sindikate. Sindikat bo z društvi sode-°val predvsem pri skrbi za izboljšanje razmer v bivalnih okoljih. Sodelovali bomo tudi z Upravami domov za upokojence zaradi čimboljše nege in arstva oskrbovancev. DE: Ali menite, da bo sindi-lahko uspešneje zastopal Pravice upokojencev iz minu-,ega dela kot stranke upokojencev, katerih predstavniki s° v državnem zboru? , ~ Naš sindikat bo nestrankarska interesna oblika sindi-alnega organiziranja upoko-^.hoev, združena v ZSSS. Sin-ikat ima možnost različnih oblik in metod sindikalnega pritiska, ki so lahko še učinkovitejše od možnosti dveh poslancev državnega zbora. Sindikat bo evidentiral in analiziral problem upokojencev in jih prezentiral na ustreznih mestih. Sindikat bo zainteresiran tudi za sodelovanje s poslanci državnega zbora pri varovanju in izboljševanju socialnega gmotnega položaja upokojencev. Tiste, ki bodo pripravljeni sodelovati, bo sindikat sproti seznanjal z našimi stališči, predlogi in zahtevami. DE: Kakšna bo vsebina dela sindikata upokojencev in kakšne bodo pravice in ugodnosti članov? - Organi sindikata upokojencev na republiški ravni in območnih ravneh bodo imeli vrsto nalog, zlasti bodo sodelovali pri upravljanju Zavoda za pokojninsko in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Sindikat se bo bojeval za takšno raven pokojnin, da bodo zagotavljale materialno in socialno varnost. Prizadevali si bomo tudi za redno in pravočasno izplačevanje ter usklajevanje pokojnin. V postopkih sprejemanja oz. spreminjanja sistemske zakonodaje, ki vpliva na socialni in gmotni položaj upokojencev, bo sindikat dajal pobude in zahteve prek predstavnikov ZSSS v državnem svetu. Ena od pomembnih nalog tega sindikata je razvijanje solidarnosti med upokojenci, predvsem do tistih, ki so zaradi starosti ali bolezni potrebni pomoči, pa tudi do invalidov in nezaposlenih delavcev. Sindikat bo skrbel tudi za usposabljanje sindikalnih zaupnikov. Aktivni bomo tudi na področju kulture, oddiha in rekreacije. Sodelovali bomo tudi s sindikati upokojencev v evropskih državah. Z včlanitvijo v sindikat bodo upokojenci pridobili pravico do brezplačne pravne pomoči in sindikalnega usposabljanja, pravico do materialne pomoči v primeru socialne ogroženosti ali nesreče, ki prizadene upokojenca ali njegovo družino. Člani bodo gotovo zadovoljni tudi z ugodnimi kreditnimi pogoji Delavske hranilnice. Članom bo zagotovljeno Ivan Kramer tudi letovanje v objektih sindikalnega turizma. DE: Kako bo sindikat upokojencev financiral vse te naloge? - Tudi za sindikat upokojencev bo veljalo načelo samo-financiranja. Članarina naj bi znašala 0,5 odstotka in naj bi se odvajala neposredno od pokojnine člana. Upokojenci, ki so bili že doslej včlanjeni v ZSSS, so plačevali le simbolični znesek 240 tolarjev. Če ustanavljamo samostojni sindikat upokojencev, moramo določiti tudi članarino, ki bo omogočila njegovo delovanje. Sistem financiranja pa bo določen na ustanovni skupščini sindikata upokojencev. DE: Kakšen je položaj upokojencev, ki prejemajo najnižje pokojnine? - Decembra lani je 9,65 odstotka upokojencev prejemalo NOVO - PRED IZIDOM - NOVO - PRED Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 870 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. J IZIDOM - NOVO - PRED IZDOM - NOVO Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:.............................................. Ulica, poštna št., kraj: ................................................... Ime in priimek podpisnika:............................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne:.............................................................................. Žig Podpis naročnika manj kot 14 tisoč tolarjev, manj kot 20.500 tolarjev pa je prejemalo 34,9 odstotka vseh upokojencev. Tisti, ki so pripravljali, in tisti, ki so sprejemali zakon, ki je kruto posegel v eksistenčne možnosti ogromnega števila upokojencev, ne vedo, koliko upokojencev prejema pokojnine, ki ne zagotavljajo dostojnega življenja. Število upokojencev, ki morajo z nizkimi pokojninami preživljati celo dva družinska člana, ni zanemarljivo. DE: Na izredni konferenci ZSSS ste govorili tudi o kapitalskih skladih. Kaj ste mislili? - V zadnjih letih se je razmerje med upokojenci in zaposlenimi bistveno spremenilo. Velik porast števila upokojencev in zmanjševanje zaposlenih pomeni povečanje obremenitev za gospodarstvo. Nobeno znižanje plač in pokojnin ne bo rešilo nakopičenih gospodarskh problemov. Zato bosta morala vlada in državni zbor iskati druge rešitve za pospešen razvoj gospodarstva. Rešitev bo treba iskati v racionalizaciji in boljši organizaciji na vseh področjih proračunske porabe in skušati ohraniti dosedanjo raven pokojninskega zavarovanja. Rezerve pa bo potrebno podobno kot v številnih evropskih deželah iskati tudi v kapitalskih skladih. Ti skladi lahko omogočijo veliko razbremenitev zaposlenih in obubožanega gospodarstva. Krivično je, da le manjšina uživa človeka vredno življenje, več kot 70 odstotkov Slovencev pa se s svojimi plačami in pokojninami komaj prebija. Upokojenci smo v letih našega aktivnega dela pošteno delali, odvajali vse dajatve za pokoj-ninsko-invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Mnogi smo doživljali najkrutejše čase po drugi svetovni vojni, saj so z našimi žulji zrasle ceste, železnice, tovarne. DE: Upokojenci so nedavno protestirali proti zamrznitvi pokojnin. Kako naj bi se reševale te zahteve? - Tudi stranke, ki so v predvolilnih programih obljubljale posebno skrb za starejšo populacijo - upokojence, so mirno izglasovale zakon. Akcija ZDUS je posledica tega stanja, ki večino upokojencev spravlja v bedo in obup, obenem pa potrjuje potrebo po ustanovitvi sindikata upokojencev. Sindikat v tej državi namreč postaja socialni partner oblasti. Te vloge pa društva nimajo. Slovenija, ki je v ustavi opredeljena kot socialna država, bo morala nujno institu-cionirati sistem socialnega partnerstva. Gre za sistem odnosov med vlado, delodajalci in sindikati. Upokojenci lahko dobijo svojo vlogo v socialnem partnerstvu le, če so sindikalno organizirani. Tudi to je ena bistvenih razlik med sindikalno organiziranimi upokojenci in društveno dejavnostjo upokojencev. Zahteve iz protestne izjave upokojencev so takšne narave, da naravnost kličejo po ustanovitvi sindikata upokojencev. SEnEM DNI V SINDIKATIH Sindikalna kronika Jože Vonta trdi, da ni grozil_______________________________ Na naš zapis »Če ne boste pridno delali, boste šli v stečaj« se je pisno in po telefonu odzval Jože Vonta, generalni direktor Tekstila iz Ljubljane. Napisal je, da je njegova grožnja z odklopom pare in zahteva za enomesečni stavkovni premor groba laž in žalitev njegove osebe. O tej zadevi ni govoril nikjer in z nikomer. Od podpisanega pa generalni direktor Tekstila zahteva navedbo vira informacije oz. objavo opravičila za laž in žalitev. V kopiji faksa, ki je Tekstil poslal stavkovnemu odboru Predilnice Medvode 22. marca 1993, piše, citiram: »Tekstilna Medvode grozi s prekinitvijo dobave pare, če Tekstil oz. Predilnica Medvode danes do 12. ure ne poravna starih obveznosti 1.300.000 tolarjev. Ker Predilnica ni sposobna poravnati obveznosti, je to pripravljen Tekstil Ljubljana, vendar le pod pogojem, da zagotovite nemoten potek dela vsaj mesec dni. V kolikor do 11. ure ne prejmemo vaše izjave, DA NE BOSTE STAVKALI VSAJ MESEC DNI, obveznosti ne bomo poravnali oz. zavarovali, kar pomeni, da bo ob 12. uri prekinjena dobava pare.« Faks se zaključuje s pozdravom in upanjem, da bo prevladal razum poslovnosti. Podpisnik faksa je generalni direktor Tekstila Jože Vonta, podpis pa je nečitljiv. Verjamemo, da ga je namesto direktorja podpisal kdo, ki je za to pooblaščen. Podpisani lahko torej zahtevi Jožeta Vonte ustreže le z objavo faksa, katerega vsebina se sklada s tem, kar smo v DE objavili prejšnji teden. Vsebino sem pripisal Vonti v prepričanju, da tisti, ki podpisujejo zanj, le izvršujejo njegovo voljo. Če je v tem primeru niso, se mu opravičujem, vendar le, če lahko dokaže da za grožnjo iz citiranega faksa ni vedel. Bralcem pa smo dolžni tudi informacijo o obisku Jožeta Vonte in predsednika upravnega odbora in direktorja predilnice Medvode pri Dušanu Semoliču. K njemu so se najavili, da bi se pritožili zoper predsednico sindikata v Predilnici Zorico Bartol in zoper naše pisanje. Predsednik svobodnih sindikatov jih je poučil, da sindikalne zaupnike postavljajo delavci podjetij in da jih edino ti lahko zamenjujejo. Tako je Vonta pravzaprav izvedel tisto, kar bi lahko vedel že sam, saj svobodni sindikati zaupnikov v podjetjih ne postavljajo z vrha navzdol. Delavci Predilnice Medvode in njihov stavkovni odbor pa so v petek, 26. marca prekinili stavko in podpisali poseben dogovor s svojim vodstvom. Sporazumeli so se, da bodo potni stroški za januar in februar izplačani 29. marca. Plače za marec bodo povečane na 70 odstotkov izhodišč iz podjetniške KP, podpisane 30. marca. Plače za april in maj bodo znašale 80 odstotkov izhodišč iz te KP. Delavci in sindikat Predilnice so s tem dogovorom podpisali tudi dvomesečni moratorij za stavko. Če dogovor razumemo prav, pa zaobljuba delavcev velja le, če vodstvo Predilnice izpolnjuje svoje obveznosti. Nova stavka v Livarni Štore________________________________ Ker so plače za marec znova kasnile, so štorski livarji v petek, 25. marca ob 22. uri obnovili prejšnji mesec prekinjeno stavko. Kot nam je sporočil Milan Krevh, so delavci na ta način protestirali tudi zaradi nespoštovanja sprejetih dogovorov o sanaciji Livarne, ki naj bi veljali do polletja. Stavkajoči so 30. aprila dobili zaostalo plačo in stavko zato prekinili. Skupaj s štorskimi livarji upamo, da bodo plače prihodnji mesec dobili brez stavke. Mogoče jim bo pomagal tudi generalni direktor dr. Anton Ocvirk, ki je te dni iskal denar za železarne tudi v New Yorku. Sindikati ne nasprotujejo popravljenemu zakonu Zaradi sprememb zakona o plačah je Gregor Miklič ta teden znova sklical predstavnike sindikalnih zvez in sindikatov. Dogovorili so se, da člani državnega sveta ne bodo zahtevali ponovnega glasovanja o spremembah zakona o plačah. Razlog za takšno odločitev je bistveno izboljšana vsebina tega zakona. Njegova veljavnost je skrajšana na dva meseca. Za podjetja s podpovprečnimi plačami izplačila niso omejena. Miklič misli, da zakon postavlja vlado v aktivno vlogo pri sklepanju socialnega sporazuma in novih kolektivnih pogodb. Še ena sindikalna konfederacija Predsednik samostojnega sindikata Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Mitja Rižnar in predsednica sindikata Zavoda za zaposlovanje Zdenka Logar-Belina, sta prejšnji teden podpisala akt o ustanovitvi konfederacije delavcev Zavodov Slovenije. Nova konfederacija bo zastopala delavce in ščitila pravice članov sindikatov obeh zavodov. Konfederacija je odprta za sindikate preostalih zavodov na območju države. Če prav razumemo, so prvi na vrsti delavci Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Zavoda za statistiko in še nekaterih drugih zavodov. Lipa ima direktorja Po treh tednih je DS Lipe končno izvolil Nedeljka Gregoriča za vršilca dolžnosti direktorja. Imenovanega je kandidirala banka iz Nove Gorice. Brane Mišič, ki je vseskozi sodeloval s stavkovnim odborom, nam je dejal, da je zdaj čas, da se vsi zaposleni v Lipi obrnejo k delu in tako ohranijo celovitost svojega dobrega podjetja. Franček Kavčič Pripravila: V. R. 1. aprila 1993 m TE JE STEČAJ EDINI IZHOD ZA DELAVCE RIKA? Ribniški Riko, ki je bil pred štirimi leti najboljše jugoslovansko podjetje v svoji dejavnosti, je danes prav na njenem repu. Brez dela je 90 odstotkov delavcev, plače in nadomestila so zato odvisne od dobre volje ministrstva za delo. Kljub krizi Riko delavcev še ni odpuščal, zapustili pa so ga skoraj vsi strokovnjaki. Krovno podjetje in družbe v njegovi sestavi od avgusta lani neuspešno upravlja generalni direktor Miro Jančigaj. Prav on je verjetno najbolj odgovoren za podaljševanje agonije kolektiva, saj delavcem venomer obljublja tako delo kot plačo in nadomestilo. Od vsega tega delavci seveda ne morejo živeti, zato je SKEI Rika prejšnji teden organiziral protestni zbor. Na njem se je zbralo več sto delavcev, vendar ni dal rezultata in se bo ta teden nadaljeval. V Riku je danes 1124 delavcev. Po pripovedovanju udeležencev protestnega zbora pa dejansko dela le še 30 vzdrževalcev in 50 ljudi iz pisarn. Vsi drugi so na čakanju, nekateri pa brez dela postopajo kar na svojih delovnih mestih. Čakajoči na delo še niso dobili nadomestil za december, januar in februar. Jožica Puhar je podjetju v dveh obrokih nakazala 114 milijonov tolarjev iz naslova pravic trjano presežnih delavcev. Izplačilo dodatnih 57 milijonov tolarjev za druga nadomestila pa ministrstvo pogojuje s poročilom o namenski porabi že izplačanega denarja. Riko očitno ne more dokazati, da je ves ta denar prišel v roke presežnih delavcev, zato mu ministrstvo še ni nakazalo novega denarja. Jančigaj je ostal sam V Riku se zdaj soočata dva partnerja. Poslovodstvo holdinga in številne družbe zastopa Miro Jančigaj. Zbor delavcev je dokazal, da so ga zapustili in osamili tudi direktorji nekaterih družb, ki jih je podpiral kljub odklonilnemu odnosu delavcev. Delavce zastopa SKEI podjetja, ki mu predseduje Boris Fink. Čakajoči delavci imajo poseben odbor pod vodstvom Srečka Verbinca. Delavcem Rika vsakodnevno pomaga tudi sekretar območnega sveta svobodnih sindikatov iz Ribnice Dušan Bajde. Delavci imajo tudi posebno pogajalsko skupino, ki skuša pritiskati na nemočnega direktorja in ki prek republiškega odbora SKEI išče novo pomoč na ministrstvu za delo. Glavni razlog za protestni zbor delavcev so bile zahteve za izplačilo nadomestil in tudi za februarske plače. Delavci so zahetvali tudi program trajno presežnih delavcev in vizijo nadaljnjega poslovanja Rika in njegovih družb. Miro Jančigaj ni mogel določno odgovoriti niti na prvo zahtevo, zato so se zborovalci odločili za ponovni zbor, ki naj bi bil 31. marca. Po Jančigajevih besedah je trenutna vrednost Rika ocenjena na 24 milijonov DEM. Zaradi izgube se je letos zmanjšala za 6 milijonov DEM. Rikovi upniki imajo hipoteke na njegovo premoženje v skupnem znesku 5,5 milijona DEM. Dejanska prometna vrednost Rika je neznanka, saj jo omenjene hipoteke zanesljivo zmanjšujejo. Če bosta Ljubljanska banka in Merkur vnovčila svoje papirje, bo Riko ostal brez najlepših in največ vrednih objektov. Pravice delavcev se lahko spremenijo v hipoteke i Pravice čakajočih in presežnih delavcev so po Jančigaje-vem mnenju vnovči ji ve le z novo hipoteko na Rikovo premoženje. Dušan Bajde misli, da je Riko le fiktivno razdeljen na družbe, ker delitvena bilanca še ni narejena. Jančigaj pa trdi, da je na družbe razdeljena le aktiva tega podjetja, vsa pasiva pa je ostala na holdingu, da bi družbe lahko delale brez obremenitev. Če so Jančiga-jeve trditve točne, bi se z delavci o plačah, nadomestilih PRIROČNIKI Z1 SINDIKALNE ZAUPNIKE. STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT T • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače — Izhodiščni osebni dohodki — Kaj ve in misli vlada — Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju — Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 480,00 SIT SEnEM DNI V SINDIKATIH B in tudi o odpravninah morali pogovarjati direktorji družb in ne on, saj vse to, kar zdaj dela, ni v pristojnosti holdinga. Delavci so med zborom direktorju povedali marsikaj, v moji beležnici so med drugim tile očitki: »Odkar ste vi prišli, ni Riko dobil nobenega posla. Namesto dela ste sprejemali le hipoteke in prodajali naše premoženje. Vaš optimizem je neutemeljen, saj smo danes na slabšem kot takrat, ko ste prihajali. Ne zavajajte nas s poslovno filozofijo, saj nimamo denarja niti za mleko in kruh. Najel vas je Škrabec (bivši direktor), in ker je vse njegovo, mu vi pomagate privatizirati tovarno. Nekdo bo to tovarno vrgel v zrak, da se je ne bi polastil bivši direktor Stanislav Škrabec. Na plačilni listi Rika je še 10 delavcev, ki živijo v Beogradu. Zahtevamo, da jim še danes daste knjižice.« Tako so govorili delavci, najglasnejši med njimi je bil Ciril Prelesnik. Jančigaj, ki so mu na začetku delavci namenili 20 metrov oddaljeni mikrofon, je skušal na vprašanja in očitke odgovarjati. Dejal je, da je vedno govoril odkrito in da je z vsemi svojimi obljubami mislil resno. Pri svojem delu pa ima strahotne težave in družbe ne delajo tako, kot je bilo zamišljeno. Jančigaj je prepričan, da je Riko sposoben za nove posle in da jih je v podjetje mogoče pripeljati. Večkrat pa je zanikal povezavo s Stanislavom Škrabcem in drugimi, z njim povezanimi osebnostmi. Glede zaposlenih v Beogradu pa je Jančigaj dejal, da se mora o njih najprej pogovoriti z Dordevičem. Riko praktično stoji Janez Henigman, predsednik IS občine Ribnica, ki je bil z Jančigajem na ministrstvu za delo, je povedal nič kaj veselo novico, da ministrstvo tokrat zadnjič daje denar. Dodal je, da bodo nekateri delavci morali na zavod. Vodstvo da naj pove, za koliko ljudi je dela, stečaj Rika je neizbežen. Delavci so seveda tako glasno zavpili, da stečaj ni cilj njihove aktivnosti. Obveščeni pa so, da se je njihov pogajalski odbor z Jančigajem in drugimi že večkrat pogajal o presežnih delavcih in programu njihovega reševanja. Po podatkih Lidije Jerkič, pravnice SKEI, so o tem programu govorili tudi na številnih sestankih tako v Ljubljani kot v Ribnic1' Rikova kriza se razrašča ze drugo leto. Z izjemo poskus3 reorganizacije bivšega dru2' benega podjetja v holding i*1 delniške družbe ter neuspeS' nih kadrovskih zamenjaV Riko danes nima prav nobC' nega rezultata. Tudi obseg dela se nenehno zmanjšuje 'n velika tovarna danes prak' tično stoji. Ob tem, ko ramo pritrditi Henigmanov* napovedi o verjetnosti stečaj3 in prepolovitvi števila zap°' slenih, pa moramo dodati, d3 je tako slab rezultat nep°' sredna posledica ponesrec®' nega kadrovanja Mira Janci' gaja. Sedanji generalni direk' tor Rika je pred desetletji rn°' ral oditi iz celjskega Ema, de' setletje kasneje pa tudi iz Li' tostroja. Prav njemu so lZ Rika ubežali še vsi tisti sp°( sobni strokovnjaki, ki *** lahko podjetje z jugoslovari' skega in ruskega preusmeril* na nove trge. Za sedanje stanje so na neki način soodgovorni tudi de' lavci Rika in njihov sindikat Sedanji brezizhodni položaj kaže, da niso pravočasno raZ' čiščevali položaja svojega p°' djetja in da so predolgo odl3( šali tudi s pravimi protestni®* akcijami zaradi kasnitve plaC in nadomestil. Zdi se, da^ so probleme skušali zadržati v podjetju in Ribnici in upah da se bodo razmere na kak način izboljšale. Po reakcij* delavcev na zboru lahko skic' parno, da se je vanje naseli* nekakšen prastrah pred steč3' jem in možnostjo odpuščanj3 Prav zaradi tega Rikovci do zdaj še niso upali pogledat* resnici v oči. Če že komentiramo, ne m°' remo mimo Stanislav3 Škrabca, dolgoletnega direktorja - očeta Rika, dobitnik3 številnih priznanj. Škrabec se. je lansko leto upokojil in P° njegovem odhodu se je Rik° samo potapljal. Tudi če ga delavci po krivici dolžijo lastninskih namer, je treba reci] da ni ničesar naredil, da bi ju* prepričal o krivičnih obdolži' tvah. O bivšem direktorju marsikaj pove tudi očitek delavcev Miru Jančigaju. Dejal* so, da jim je začel groziti tako kot bivši direktor, in s tem se je po njihovem mnenju postavil na Škrabčevo stran. Prav za Škrabca pa je delal tudi največji Rikov »mafij aš« Hord-evič. In brez njega ne more tudi Miro Jančigaj. Franček Kavcij, Slike: Sašo Bernard» ------------------------------>4" NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE I se tel Pc tir Pr da da br I ■ Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo . izv. • Kako uveljaviti ■ izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev«.. .. izv. • Kariera kot.... izv. • Socialna država ■ . izv. • Zdrav. zav.. Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................. Ulica, poštna št. in kraj: ...................................... Ime in priimek podpisnika:....................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. ti Vse ‘udi Nn ,n.a Ok k®S dfizn ” 0s !, I Uta s; % Po Ne Niti >r > > kov ... Sb .......... N z 55 ........S$ Podpis naročnik3 ^ i Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »0£,,‘ _ Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dal®3' rjs,®2 tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. ' Cl Fax. (061) 317-298 Dne:. ali tre sezi '°da ir KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE KO PRAVNA DRŽAVA NE DELUJE Mesec, ki je za nami, je svetovni mesec potrošnikovih pravic. V svetu so letos potrošniške organizacije vzele Pod drobnogled obnašanje velikih multinacionalk in tudi mi smo jim posvetili Prispevek, iz katerega je moč razbrati, da si veliki in močni veliko dovolijo in da so v pehanju za dobiček brezmejno brezobzirni in pohlepni. Podobnih občutkov se nekako ne Moremo znebiti tudi pri nas. Zdi se, da v Sloveniji prav zdaj poteka boj za pre-Mzdelitev »družbene lastnine« in /roč/ v družbi, da je v tej borbi dovoljeno vse ter da postaja poštenje izhod bedakov. Velika pričakovanja o pravni državi, o počasnem, a vendar sistematičnem ločevanju od balkanske dediščine vse bolj bledijo. Se ustavni sodniki res ne zavedajo, kaj so storili mladi državi, ko so z neznosno lahkostjo odločanja razveljavili sklep Banke Slovenije o preračunu dinarskih v tolarske obrestne mere? Ekonomske posledice razsodbe ustavnega sodišča so absurdne, saj varčevalcu, ki je vzel svoj denar za nakup družbenega stanovanja, po njihovi razsodbi pripada v oktobru le 1,8-odstotna mesečna revalorizacija, kreditojemalcu, ki že tako zelo težko odplačuje dolgoročno stanovanjsko posojilo SKB banki, pa se je dolg samo v tem mesecu povečal za več kot petino. Še večja škoda, kot je neenakost obravnavanja komitentov, pa je presedan, s katerim je bilo nagrajeno nespoštovanje predpisov države Slovenije. Za takšno obnašanje je bila SKB banka »nagrajena«. Kako si razlagati dejstvo, da mestni javni tožilec v današnjih časih enostavno ukine oddelek za gospodarski kriminal? Lahko res brez resnejših pretresov v sodstvu odide pet namestnikov javnega tožilca, razprava o problemu pa je odložena v prihodnost? In ne nazadnje, priča smo »dvoboju« med republiko in mestom Ljubljana, ki si je nezakonito zadržalo pravico povečati cene komunalnih storitev, čeprav je to v pristojnosti republike. Kaj pomaga posameznikom, če bo država javnim podjetjem odvzela »neupravičeno pridobljeno premoženjsko korist«, če pa se vse to odvija prav na plečih posameznikov? Zato ponovno pozivamo Ljubljančane in prebivalce drugih slovenskih občin, v katerih so lokalni oblastniki sledili zgledu Ljubljane, naj za vodo, kanalščino, ogrevanje in odvoz smeti plačajo natanko toliko kot v februarju in niti tolarja več. To pravzaprav ni bojkot, je le ukrepanje posameznikov, ko pravna država ne deluje. Ob zamrznjenih plačah je to tudi edino logično. Breda Kutin t j[se se vrti okoli turizma, če-di so učinki bolj ali manj r°tituristični. Relativni mir J okupiranih območjih Hrva-tu. se je uradno prav zaradi . ri*nia spremenil v ponovitev dokalipse, ko je hrvaška voj-vKa 22. januarja letos krenila H osvobajanje zadrske oko-{e> da bi lahko postavili za-j^oi in trajni most nad Nov-pdi žrelom pri Maslenici. n tedanjih predvidevanjih so “tieravali pontonski most poroti do letošnje velike noči, jv' masleniški most pa do za-5|M prihodnje poletne turi-C|te sezone. Namesto začas-mostu je Dalmacija dobila k r°vljene spopade, občasna ^Mardiranja Zadra in Šibe-r a 2 njuno okolico ter po srbski Izstrelitvi umetnega jezu HE fjdča, ki je bila prva srbska lekcija na hrvaško operacijo Jeleniča, še 15-urni električni rek na dan. V hrvaški vladi ali Ja napovedujejo najetje dveh v ,reh plovečih elektrarn, ki bi rj ®2°ni oskrbovale s tokom tu-T'Cr>a območja v Dalmaciji. °a kje vzeti denar, saj samo najemnina za eno ladjo elektrarno stane okoli 1,5 milijona dolarjev na mesec, tok pa je tudi petkrat dražji od sedanjih virov. Po oboroženi kninski vstaji 17. avgusta 1990 je to že tretja izgubljena turistična sezona za Dalmacijo in Hrvaško. Obeta si lahko kvečjemu večji obisk slovenskih gostov, hrvaških izseljencev in zdomcev ter nekaj pogumnih tujcev v Istri in na kvarnerskem otočju. Otok Pag pa bo tudi letos meja med tako vzpostavljenim turističnim in neturi-stičnim območjem. V prejšnjem letu so bili slovenski turisti vsaj na papirju izenačeni s hrvaškimi. Po sezoni je hrvaška vlada uvedla tako imenovane državne takse na počitniške hišice in plovila, poleg tega se tudi lastniki obdelovalne zemlje, predvsem vinogradov, pritožujejo nad prevelikimi dajatvami hrvaški državi. Tako smo slovenski gostje pravzaprav že pred letošnjo sezono postali tuji turisti na Hrvaškem, čeprav se v hrvaški vladi še niso odločili o letošnjem statusu slovenskih turistov. No, hrvaškim oblastni- kom bi po operaciji Maslenica moralo biti popolnoma jasno, da jim bodo - tako kot lani - prav slovenski gostje reševali hrvaški turizem. »Prizadevamo si, da bi seveda privabili čimveč gostov iz Slovenije,« nam je na ljubljanskem sejmu Alpe-Jadran povedala Mirajana Žilic iz hrvaške turistične zveze. Škarje in platno glede turizma so tokrat zares v hrvaških rokah. P. P. Samo za malo denarja je treba veliko delati. Dušan Radovič Denar je šesti čut, brez katerega ne moremo uporabljati preostalih pet. W. S. Maugham Čim bolj si srečo postavljate za cilj, tem manj jo doživljate. q Viktor E. Franki Če za srečo hodiš, bo tekla. Če tečeš za njo, bo letela. 0 Matti Kurjensaari Kako malo potrebuje človek za srečo. Treba ga je samo vreči na dno težav in potem nekoliko dvigniti - pa ima skoraj deveta nebesa. Vitomil Zupan POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 3. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za marec 1993 znaša 1,6% mesečno, preračunano na letni nivo 21 %. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE 2 meseca 1 II Hilli lilifil sece °’ /o-*, 1 %-1 1%-2 lili! 30,68 %~33, POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE -do 30 dni 1,6% - od 30 do 90 dni: LETNE 21,00% -d° 10.000,00 SIT 2,09% “S X$tT - nad 50.001,00 SIT 2:26% POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. _______ ZSkDČ b0 °mo Slovenci spet reševali turistično sezono v Hrvaškem primorju? Zdi se, da o tem ni dvoma in da se sosedje tega še kako dobro zavedajo. Baje le( *? nas v Istri in Dalmaciji ceneje kot za turiste iz Zahodne Evrope. No, to bomo še videli. Že danes pa vemo, da bo na obalah sinjega Jadrana tudi °Sn/e poletje prostora pod soncem na pretek... Slika: Sašo Bernardi Bomo Slovenci hrvatom SPET REŠEVALI TURIZEM? Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 13 Rišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delavnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM. Najmanj 3-dnevni termini. Občasno je možno najeti dve hišici. Posamezni termini v aprilu. 2. Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen - cena 37 DEM na dan, mali apartma za dve osebi - cena 27DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu. 3. Garsonjera v Kranjski Goii - v celoti opremljena za 4 osebe, termini v marcu. Cena 34 DEM na dan. 4. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32DEM. 5. Hišica na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. Termini do 23. aprila. 6. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni, termini po 5. aprilu. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Počitniški dom v Kranjski Gori - Jasna - za 20 oseb, dve- in triposteljne sobe. Cena polpenziona 19 DEM. Pokličite (064) 883-067. 8. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici - tri- ali štiriposteljne sobe, etažni TWC, neposredno ob smučišču Kobla. Cene polnega penziona 31 DEM, polpenziona 26 DEM. Otroci do 12. leta imajo 30 odstotkov popusta. Posebna ponudba za šole v naravi - možno do 40 oseb. 9. Počitniški dom v Kranjski Gori - Člčare - primeren za šolo v naravi, dve- in triposteljne sobe, etažni TWC. Cena penziona 24DEM, otroci 20DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu. Zdravilišča 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 45 DEM, vključuje kopališke karte. Termini v drugi polovici aprila. Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu. Cena 30 DEM na dan. B. KUPIMO 1. Počitniško prikolico Adria-500, staro 5-7 let. 2. Garsonjero ali enosobno stanovanje v Bohinju ali Kranjski Gori. 3. Manjši počitniški dom, opremljen za penzionsko storitev za 35 do 50 oseb v Bohinju ali Kranjski Gori oziroma njuni okolici. C. PRODAMO 1. Dvosobni apartma v Maredi pri Novigradu - 36,6 m2, zgrajen 1988. 2. Dvosobno stanovanje v Bohinjski Bistrici ca. 60 m2, centralno ogrevanje, stanovanje je v bloku. 3. Ugodno prodamo nove prikolice tip Adria B 13-500 in tip Adria B 13-500 z vgrajenim kemičnim WC. Cena 9000 do 10.000 DEM. D. SEJEMSKA PONUDBA 1. Sejem LIBRO v Bologni - od 15. do 18. aprila, sejem otroške knjige. Cena tridnevnega paketa 195 DEM v tolarski protivrednosti. E. PRVOMAJSKA PONUDBA Poreč zelo ugodno • zelo ugodno • zelo ugodno • zelo ugodno 1. Polpenzion v hotelu Tamaris - dvoposteljne sobe, 29 DEM v tolarski protivrednosti. Možni tri-, pet- ali sedemdnevni paketi, za skupine nad 30 oseb organiziramo prevoz. 2. Apartmaji Lanterna - kuhinja opremljena za tri, štiri ali pet oseb. Cena najema apartmaja 18, 23. oz. 28 DEM v tolarski protivrednosti. Turistična taksa je 1,2 DEM za osebo, plača se tudi enkratna bivalna taksa 1 DEM na osebo. Rezervacije sprejema do 20. aprila ATRIS. F. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v Slovenskem primorju iščemo. Ponudbe zbira Atris. 2. V Kranjski Gori ali Bohinju najamemo opremljeno garsonjero za dva poletna meseca. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Metod Zalar direktor borze m •g -6 > S o 5 rti » ” o? E ^ > a> ,2 *E* MJ3 ti 2 ti ti 'N ti ^,2 -g i—H Netiti fig s Er " >3 3 3 ž S § ti M-3 o g >g 5 T3 a U Zt ti _ ti r-^ O llo til ti § ^ o 'I a o | s °- s-ss 0S*s|s« „ P St “>8 o ca 2 m > g ti c-g s CJ3 O 1] 9“ 'ča tii ro CM iti 73 ti bJD ti fl o •§»15 S 15 *2 o o o 5 >■3 re > « E * 3 &§1 o “ o’8 g E 2 d £ -m o M ti ^ g-a s ali!! ca * ‘S - ti Hill o “tiS s 2 ®ii « o OzM M-ti ti g >-š 5 S o .o ■§ 6 ti 6 E 'S E >d ™ § £ 5 .ti -N Miti- ° Xi > Oz 4j ti 2 2 >5 ti ti ti g ca EŠ tiz.H 2 « a £ Pz S ti ti ti 2 -S ^ £ ti 9 -S Š M £ " ^>s&l!l|-s|^ O >u ,5 -y (U a 2 ° -S >N N A 0^ cti £ ^ tuo -- & o .S oj u m& +> . eo W) £ *£» co d q O Cd o d Oz^s ti -p ti o o, M g rti T) O ^ ^ 2 >S > hf >2 ti-^ 5 o o -44 44 i >u "d > > > d C3 CO O O O +->+-> -M O O O CD CD O csT co’ xtf t-H CD CM CO 05 CD • oo i co > o TT 2 "o CM CO N N N 44 O a s ■fi o cs TJ CO bli co 5 Š rS •£7'£ co -2 2 | V co s 8 00 « 00 1 o N 'O a i: S >Z o S o a o c 5 co 2 cž 111 g N jP— : SSL 2 I I CM i::i^§5:i! S E re czi ca M §2 g i "gJS 2 a Uti -S- E "■S Cu£ lili P! . .av> §.,g >aiS 2 '5? u c § o J,g SlSt«* 3|SP'! S"g § c l “leS ?’8 O !■§“> I §r lifllf si aš Pilil •I »i aS § -o ^ 2 § 2 .'guga ž| i«wl 'Ef 1'S S 3 sta? a > JU J3 JN § £ 2 slšš I §-l J ■m* IfJI 3”S» 'NJ3 Q,> £33 s lili =3 a«^ a E «-§ 3 -1 ■ai-il o i! Uti co w T3 ? JI. IPS! ‘rt cO O V3 N ^ 2 ^ « ^ a d CO O >N .115 ^ Oz« O N $ -O O »g s: s{ htii D Silll n a^j co >00^ "S 73 ti'? iMU > -c g ti -g 3 'Q E S s c S ao-c . gf-s-aa-s O t5 2 ° = •> S |-S .S ra a. Z >£l^-s- ||!||I «sa3-ž liti i 2 :y s S >2 &-c>! W3^l w CO CO C W) i g cO £ N « •rH 3 II "o o ti 73 ■“ Ž N C ti « rt O jz N 2^ ti 3 "2 - >'§ D £ VD 7i -E '? N o « 2 .S « ;k 'ti n o g co >Tt “p C/J cO D N ^ T .2.1 N •rt -m _ sw g ■a| e lil co § co -tj ^ C C •-»O O t g s ^ £ a a O £r^ JS-Jf «2S! 3,-s p-; “ S S? ■3 PH lil! ,g S •a « 2 CA .§ Š 1 |i! d cO ci L « 2 P s ali lil! . i l^š zim i E « 60 £• 2 IS ^3 .S C/3 2 OJ C o/ >v 3 2 >C/3 3 ‘c? hd piči sIii£ ppl Pili B D g N* D iPlI 11 .ti-o |l|lf lili! | tl |! ! 1 ¥ § - č ia >u OJ > D rt* 73 D >U .rt •2. "o* a o a c 2 e = ».s ■3 & b § co “ rt 2 T3 -m C rO i! ■Š-fl ■E s “S§ 2 o .2.S •H rt -s o- O OJ > C 3 t = 1 D C 73 co c g> •is. rti" 1 iff ^ «.s ‘■S S.S.S O ti ° S c ra 3 — rt :3 ¥iš|^ šip -52 c E 11-s.l .E c 22 " > J2 c š Sz?'5 S a -g 2 4-U.S si!llpil§ «g:fggg||5» g Oz|, o. 3 -c o 1 -a ti ti30>Oft«U lfp|6 = S’1 flflst S.g;p IpliM i piluli-?-pMPPli sutlli-P: f.E 1|| §5|^f > S « i E N !l 2 J3 2 e S-s 1 ^ 5 eo . N 06 a CM •»—» :3>n ;l ? E fl 2 y i!|f ■šap i;n C 2 rD O s o ft'3 ? « O 2 y «>« g| liri a ra E.« •C rtS S g|f g* ti o o.j2 ISIilg-I H«iIH Pilili 5 'C Oz? -S -JŽ 3 S g “ rt^.S 7 O a>s ti :2 1 ^ “3°E *; « oz — ti -S g > 'S rt rt co § >N "--Sl s?? s .S g =2 Sil fe: S S af w.§ N 2 .13 O, d f, >m ■S-&-3 2 § g tuo ^ CO •r-,TJ M CO O .rl c a 5 CO > rt s-ll N.273 S ti S Oz S S 73 2 J3 “* > rt S M tip ^3 oj N CO g>| .... JEš^lfal 1-l.g.s 11 Sf|l p g g O Oz.S 11 O “ o ,S g S) ti g-°i s,? |i? šia a-sgig g .s 5 «ig^ 2d<2 i Pih i^l!ll-sU> i-SlS-5 °g 2-§|.E.2.eI:S-i£«|sg||>| iPiiPiP E flllliilfl!! S.8155 ge? || « o Pii gxl Hailllill ■S S 2 rS E ti « 13:0, ■A ti N ti ti O ti o _ n ti 2 -S ti Ul S.? »liži K ° Sn S. - > - > 11 P-S -S oz^>5 gpiš |li|l liiif s|g"S -S- ES rt-C ||151 73 M _ ^ .s § Šo ti “ | o o ti n a «ti S?2 ”E£°-3 - ati « o hs|s ti| 2 S ra 2 ^ 7 pE rt ‘o > O = 1 &fi| ^ti=|°£l>5u g“Š.2cfi&|5«Ši'om-E sluplllt i!IslIiilipP! a; 1 ‘S ^ š 'E i 3 -o S a - 3 •Eti rt'g | S 1 ti? " 1 E 2 || «||1'Migi" log? lllPPlIllippliilliilEl I-E-8 M = a| e.g2 0 s ^ =111 g-r^ s w11>1|«!»|f*2*1a^ll2rt¥5l“il o ,* ^ S o S jd 2 a 3 ^ t$ a c > c n c o ililllllslflfl S 4) >u >V1 S T3 « M Oz H ti E 3 3 - S.I ;-2o s-S?c'5'sS'"ll3-#ls.| • >0 V2 CO N c ° G g s 2 ti.2 2 -> E ?S8 iillilUSlipi 30 s a2^.-1 t- ra «>-yxira5ati4ičo -i*i g S,f|-I« fplslHtfi-IPipiiIiil sifsi sl sems§ fl JDJ N O *S t« C! i -rr» C co? ni m m u vi n ‘er* a m " r« ^ MkP-i ^ >N Š 2, rt rt « "2 HMiirMiiSli-rtlPilllilllpiffliliffl iti«; IIJMilliiH 8,-ISfflI !1 !liil!tf!»l!S'(|HsJ1 :f.ri »■ss^ga-S-a^iigjigirfOB , , a:s M-Sšo§-Mš MH?£2-! sM^f!ls §) a c ti ti a? e .S o E c^>St 'E §0 'S53? 1 S g*iS >-S ti 1:6'8 g 2 c n - "... v* . S s S? So&.E ti .s -o 5""S o M o ... o o22 „ o >'3 5H g o -ti >. c -d "S 43 — Sz.E • E o o | V S H S .ti ^ | .§ > E-^-g o® N g S E_-.ti §1 »▻ Ozti ca II ?|p « ti ra 42 3 ca “ 'o ? -g ? 3 2 Pii ? M Cj ra g 'reg gti?VE o£ "* | “ S i s>81 '§ .ar ftE“ >-2.J g-^-aS S o ti 3 3®'!?^ S^s ° 0.33 2r2'3ctiE."Cgon!Eti E ti ti ra ,g >y " 2 tiz-ti ti O db>co rt O rO 5 &^2ti " " - A Š Szl H ' "?||g-ss- -^-2 ^ CO co M co CJ -rH rrt C (D ^ 3 M .2 P ti E -g >cr ti 33 Era 'o ■S’Sti.°2 g a “are 2 > |.S S ca N § -3 ^ ti X"'ratieti>ti ti ti o 2 :57 2 >3 >gretij? 2 2 3 A-g ^ otig -"cti *3 Uh £ CO :a.H T3 Jh > C Jh a "q7 r^J I- 2 g M ‘S^ g = Jz A A 'E ^ Ua2 o ^ re gti ? re3d >e.g | • •- o 9 > >9 >u ^ „z S > ® re-tiJS-g e 2 8 S re g is a Oti ca “ ™ 8 «'S S « .2 ti s > 3 C/} O m rt £ d A > •^N ra M « .2. . 2 ?ti^S2Eti rd * r-H X* > til StiioSg^cg ? g ^ 2.2 &reti ;s ^ g- o ^ spilil^ g>>ao^S > cO C o a .2, ftzzE ? ■§ S ▻ d d 45 i 43 43 48 45.5 &0 4zS 4 i SE 2“e^^lllllaU-PP¥l CU co TJ .0^ t '?re--S 8 ^ £ ^'re o n •r-j Cg rQ a d' N I I CU O O a •g ^ ^ '2 E ti Sz o c g » N ti ™ ti N -- . .ti rt -55 o ,M-'S §)•§ !g£ll5&:**if12?5!1!{1 Pilil 1S o 11 s > 8 til: i| ||.f 8,8; tu 18 g •ti « o “ ■* 2 >8 ti re " ti S rt >2 S5 G ti „ ■a1" til -3 — s .b " > |;5¥>|8ra”^-3^gS,|l£^š¥l|- S re ~ 2 ° ¥ti>|l 111.8 • 5 -a I >| • j 5.918! 118 -g 5 > *S s re o g|| ^ s g.rt « g ŽE g,« o G o re |S||3^ ||| g.o|| ,re.||| ti OzCti, I • r—JI—H cn (-1 r a o 2 -s OJ . . “liliiilif i illlllll e H šilil ■•S :•:§ ::::*: S::: S: :•:•:• :S i :•:•:• :•:•:• >v: :$:• :$: II S: Si iS x:: >X: •S ■§I‘4 is*! is 1-1 ■s a II S .2.0 ‘ff •gl “ | !!!! J^il Mn |4ii 1115 Isš I-! 4^.83--i fiEll ■5 6^11 ll S-§2 IfjU Silil = 8«|s Sff | | s 'S c " 5 t »s s -? ,:g°|i§s.« -* tj -G -ti . »l S ; N ^ s H-S^Sg lisi e ki •? 03 £1 jl-sl p.ii |*Ts M § fsSj ■sili I||5 ?|3t -?s| > ? 3-S ® 651« ||-» UH: O “> j« N o 73 = 2 2 §5"s.§.-§ lihi il-si lili SljJ ? 2 V? uit s 1 g-SC. g VI e § 0.2® Uti Hlit lili llfif ppl Ulil S ^ ^5 45 (/) Y. ^ rt > V5 ~ 4) d - —‘2^| _ co »riŽ 8 1 o| fiA&s:i^ P s 3 Sl •»i co u •>->:£_ a co e a) g ^ 1if!l!?l g:E o,® I E.s ► a*|i - « 8 %■“£> S 'S -ti t> 4) P S a o re -o 3 "E ti 7 .2S ftft. o J, 4> ® —! 5» -ti ® C O 1(1 J BzNw -3' re »Sf CO tuO “.f-l E 2 Iftli Silit co o - a o N ° 9 OJ "3? ftllf t:ži! .s s-s. 5 o § 1.! ia š 2 « 4 y N 1 saaa i 4?" .E 8 o 2-S ® o E •g- 3 3 N G msz E IfgSS l O 8 II a d tuo >u rt 3 ;s o. o ■Se a 1 |l d -g 1/3 re > o; J. 3-o1 ra 3 'ti 3 ? S -g. 2 D” g S " " -fi S!11P co Tl g ‘§5 *! ■sj 3 E ■9? S.? CO O -r-, m N 'ST o o rc o, US lil • o. g "2 sfI a -gis S 2 i21ia> Hiši«. silili ° a-C O O ? a ti a-g o. 2 11 ? SI -S c 5 r-s ? §. - T ^ Ih -m O o >%o 2 £ ‘5* |55i|5 .a ."i i •25*33» rai! „"1,1 a-s s * •rt ^ N CO CO H.5 a® | 3 3 - .3 Q .ti 3 -N " ? ? ? ? O -O "O ■S i ■§ « ti 2 | l o Ozti ' «?£*-§! s| a.s «I:|2 112 s^.sfl raJti“ti>25|-R§S“>^o šlaI::.tio-g a? . llfr.MlsKUUi«., iiuiiit«i‘iir- E - raj 6 ra »3s a rt-:|| uHifi 85 3 ? s Pilil = g |i »1 E 2 >o O co 1/1 O re 45 . > co -D3 ti o "sli s-s ali O ~ cfl > H ti S eo 8d IfHilS 1111! ! S ra Si ti !> g ? E « lf|ifliu|> piliti - ^ rt TJ ^ -M g) M “raj D > O , CO .fSf 3 "fi :>o°«-j^E'c»-o tl ? § Ig#1 fig..sII l-a^^ I^SHaii-a ■s .s a s s> ra ’° o. >8 g - 5 -o -ti > § >S - -3.2 S S D tf!*:|l|lHli-l4 "^.S??l!"-ti._'|ti«>tC j n 5 'S 8 M N 2h »Sgp« Sl5® ra = e Nj » a > »U1 ' 2 o.-5 8=2 I “ N G « » g) o ? ti ,y. ti E „. OJ ti ^ 5 CQ e g -o g 3 -§ isi«11 “Si 1§ - ll -I ¥-9 tlllllill! 88 "7 3 2 vo S» > E rH 8 H ti gs fcz O > rt J3C "O o "H O) > C/) ■3 3 ti c ti g ,S! E | SM S > s •■g s ^ > o P 4tj CO -2 Si f I «1 ^ O -§ ti " N ti i S 1 S - S -ti ti g | ^ti.S |' ti S ’o .", raj a; ? S" 43 _ ti iti « N .H O « Ort ^ E - D £ rD 3 ¥ ti O ti » -S G ti Iffl°Ia*l « n ° 'S, E -2 m >m §3 ca ti o. ca bjo4S g. ti ti ^ g g ti -§ > Bo> gSn • E ra ca M S Ul Ih h MtiN“CSgrt®.2PtiC liatif.si dticS?^ ” o e d CM sifiližf s?s4s:--f cO p I ti •s? ra f re | 1 S1! ■§ G G ^llSS 6 11.9 ;pifi!i rt §|!i! r ^ -M ^ N 5. g ^ S “ o O N d "id > "Š S I « i Psin > c *»■ Elll co 3 N O) 2 i ^ .2, J- afl s w 5 IIP H M k G E-H II a is š .». o:«| 3“12 ^ 1 E^.a2 s« CO c ti O T .rt :5-#S-?° g " O, M O C F > ? - N o -« Sa « ||i cO N ti _ g p s. a 9-1.9 c " g 5 jsl 1-liti SPIPIPJ ;> "liPISlP i CM* S V a ^ H co ti .2. S S-a =3 ti-Si^ti^.2,ti-S s- i s D s I s s ti g | -g ^ »2 o 4*J ’C ^O N 'ti > rt O . >u V ^c; f_j CO ^ "ti 1 ^ ^ -s a a -o > i g s 1aa1i-88l6#ls Milil 2 š.1! N >o-H^«gaz.„SE£ti->rt> a s;-O gzT a i— > CO O CO T T ■c co IM o i5.fi i I -a rt s 1 S 1 o .2, o £ ■ir8 s N " ti I 2^ titi CO i CO W) re ;^ g 32 ■« § as ErtS S| Jj ^ 2 ti £ | d, - - dz 8 .ti re 'S co rS S d io .as e iifzS ■g > a s g 8« 8 | 2 | w E 5 « 25 a o . 1 E I rt 5 ra i> S m 2 < il w E e a a SI. S ez» ■— J§ go s? ca. 03 00 eo 8) 03 co co ■E s C/3 M iillppj,,. , PljiliHlži! N E ti 'S -3 ^ .= .g; D. -? •2. 4) c CO ■g C ca ? g f! II tli g V 3 3 I 1 58 _3 5 o E a -S c -ti ^ « lisi itn .g. 3 S ti U rt 2 rt § 8SS>5|.SS"» ' .!»„-= |Ja $! šli .. lili 5 Pili šil-s -m C/l Cj *ef ti > C3 U< O tit iSillHu:.: > " w 2 > 8 8 Stžlt e „ M O fti > »'š«111! I !l 11! ni is ?iSl n8-? 3 g o« ? ^ ££:" »,g š S ftSI“S&3ASI s s Ph^d OujShK cO — firO .s,£ s e e^ s aaa^ |l. „ a rt n > p 'S j "J It J c2 >" « -^5. >8 >2 ■«§&; is^g-ol 3 ti SIS P °asif 10 <Ž| 0^ s " 03 a 03 E 03 U a 03 O lil tii « = | Is j 83 O O 'ti 'S ® S s ° « > co o N M 5 ti § TJ O ^ f, |5i ca N ca ti ca > T3 •fti O Sh Pk ca ti T* O ^ a > | 2 5 re D o P" o a > rn ^ O rti O Pd S t^g rt o 5rt J3 N §Srtti|5S § o || ^°;o5so3 ‘C ® o ® o « *o sl**!?* o Sre® ° »n o S ° £ > ? | E H CO T O > (D »O T M N -D o £ ^ rt ” 5 8 “ o B 3 = sisgir g a o £ e »d go |N aa-^i !.s “| s > s w O O N Uai O 8d O N S 3 O G rt ,S 60 ■” 3 « S 2 ■rt _ ti g N E . 1! | S.| s E g s t -S -S-Ml lollll o Si" E .S š S :5 g | a 5 -§ ti 5 .ja š s a 1 3 1 -5 i5 E al s o T 'ti VJ to ,5 s fl;" N ' 03 O 'S CO en I b-S 2 -IH S G a o rt iš o N E ?i a £ S V CO /~> • Jrt W g r^ © _ .. p S ti rt s a “ B n a »i st lili § « § 7 o °-§ 5 ? ? g^rt ti 3'S 1Sa'ti-$ “-g c a ^ s a 2 O vi O & | 3 | ? £ >" | -S ;« ^ag71'2^7-1^?0 ^ “I §2 a° > a2 „ ^ «o,?a s1- »a a«-a N -2 g > raifS? i-l £ 2 ?| •!■§! i« °| las J - 2|-2 !»llI-S§il-§lrt'as|> ¥-Srt°>o>|732«i i? " S Š:a£S-3š^H2>M'E“.S"EG .s- s g ? >: g a i >u rŠ 1 a s a;" G^ ir "0"Ktii3®S 2 «1 til E S l-Si' .g-ti g«>|| I-§ o| at gl-s5 °? §1 sH 2-l|3 M W *; G (u -B „. Sro lH>ctioE « > rt -s Jj 3 g 5 -s > rt ".rt ^ M -d- H!sa=!ii = 8 I&iill;;ji5 o, ja e .p" a t; ž " -B Sl:« e 11J-"5 llptll-slll £ a E -s ^.s .s i ° -tiillfl šili SH! PtPlItlf fljll S > >3 g.5 c la 5 * ° 0 g" 1 i rt S £ U ! B 8 I šilil - a'C E « “ s3 g- e--g .o rt - M > G - s 1 ’S5 xs 3 p 1 i » o co •t 3 o a >u co a | T O 63 >g co >S& J2 c« a > S w J s i i s s E 1 £ •? « B H 2 O O O O O O O o o o o o o o oo* tH* d ei h co od cm co co oa ec co oo os t*k iH eo os *-h o cd oo co in co co cd H M 35 H N H O O O O O O O o en in o cn oo in I 11 ■s -E -S lllll” ti ti § g- 5 J eSlilli 1 13 li- li I = ;s § 12 03 S $ E _o 73 T tn 1 « g S a 3 e -g- 1 g ~s -S -S ■« i! 1 s 2 > -3 o 2 J a gg co 4* N eo š S 3 F 2 g » ‘g | | ’re 2 | £ a c § co .§ >N ■I ►g co S::S .•.•.•.•.••.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.••.H • .. ...... . ....... . ...•-■ mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm "4 .Pr P rr’;' r< ■ 'Vri 10 TE 1. aprila 1993 NA MNEM PREPIHU I Povpraševanje in gospodarska rast Po zaustavitvi upadanja in počasni rasti produkcije v drugi polovici 1992 bo nadaljevanje gospodarske rasti na Slovenskem leta 1993 odvisno od uspešnosti naše ekonomske politike pri zagotovitvi zadostnega povpraševanja ter pri odpravi likvidnostne in dolžniške krize. V prvem četrtletju 1993 postaja vedno bolj jasno, da se zatika na vseh treh omenjenih področjih. Piše: Franci Križanič Pri premajhnem agregatnem (investicijskem, osebnem, državnem in izvoznem) povpraševanju, ki je že tako ali tako glavni vir depresije zadnjih let v Sloveniji, se od septembra 1992 sem obeti znova poslabšujejo. Razmere se bodo tokrat, če ne bo ustreznih ekonomsko-političnih ukrepov, zaostrile zaradi upada izvoznega povpraševanja. Pri tem bo po eni strani na našo gospodarsko dejavnost negativno vplivalo krčenje produkcije in s tem potreb po uvozu pri naših najpomembnejših kupcih na Zahodu - v Italiji in Nemčiji, po drugi pa neaktivnost slovenske tečajne politike. Ta sploh ni reagirala na upadanje vrednosti lire po septembru 1992. Do letošnjega marca se je konkurenčnost slovenskega gospodarstva na italijanskem trgu poslabšala že za petino, medtem ko je naši ekonomski politiki uspelo vzdrževati približno nespremenjeno (torej vsaj ne slabšo) konkurenčnost na trgu, kjer poslujejo z marko. Pri neinflacijskem izvoznem spodbujanju gospodarske rasti (ta je tudi edina realno izvedljiva možnost slovenskega razvojnega preobrata) so neizogiben pogoj zadostni domači prihranki, s katerimi narodno gospodarstvo financira presežek v zunanjetrgovinski menjavi. Povečano povpraševanje po prihrankih za financiranje presežka v menjavi s tujino dvigne obrestne mere. Posledica visokih obrestnih mer je zmanjšanje investicijskega povpraševanja. Na tak način z neinflacijskim spodbujanjem ene vrste končnega povpraševanja (v našem primeru izvoza, enako pa bi veljalo tudi pri primanjkljaju državnega proračuna) država izrinja drugo obliko končnega povpraševanja (investicijsko). Takšen »crovuding out« je smiseln, kadar je investicijsko povpraševanje majhno (na primer zaradi velikega gospodarskega pesimizma ali precejšnjih presežnih zmogljivosti) oziroma kadar je gospodarstvo dovolj odprto in tako močno vključeno v mednarodno menjavo, da je za njegovo rast izvozno povpraševanje pomembnejše od investicijskega, slednje pa (prav tako zaradi mednarodne delitve dela) v precejšnji meri vezano na uvoz. Oboje velja za Slovenijo ob koncu depresije, ki je zajela našo državo na začetku devetdesetih let. Slovenska ekonomska politika skuša očitno ubrati nekoliko drugačno pot in namesto spodbujanja agregatne porabe z zunanjetrgovinsko (znižanje tečaja tolarja z nakupi deviz, zmanjšanjem carin ali odpravo obvezne prodaje deviz) oziroma fiskalno (povečanje javne porabe in/ali znižanje davčnih stopenj) politiko vpliva na gospodarsko dejavnost z neposrednim financiranjem proizvodonje (razni skladi) in odplačilom bančnih kontaminiranih obveznosti z denarjem davkoplačevalcev. V tem primeru gre ravno za obraten proces od opisanega »crovoding outa«. Z visokimi davčnimi obveznostmi in majhno javno porabo (če vanjo ne štejemo omenjenih »intervencij« v gospodarstvo) fiskalna politika poglablja recesijo ter jo skuša na drugi strani odpravljati z znižanjem obrestnih mer in pospešitvijo investicij. Do naše sedanje strategije slej ko prej ni pripeljala »vera v njeno uspešnost«, saj je jasno, da z investicijskim povpraševanjem v naši državi ne bomo uspeli povrniti trajne in stabilne gospodarske rasti, ki bi lahko omogočila povratek polne zaposlenosti in rasti življenjskega standarda. Vzrok takšne strategije je neuspešno odpravljanje likvidnostne in dolžniške krize. Prve zaradi nepravočasne deindeksacije (te se je država marca letos prav nesrečno lotila - plače je zamrznila »interventno«, kot bi imeli še vedno opravka z ek-spanzivno monetarno politiko), druge pa zaradi nepripravljenosti države za sicer boleč, a neizogiben postopek spremembe dolgov prezadolženih podjetij v lastniške deleže njihovih upnikov. Če bi se kakšen od upnikov znašel v likvidnostnih težavah, bi lahko država del njegovih terjatev (z ustreznimi dokazili in bančnimi garancijami) tudi odkupila. Tako bi odstranili pritisk dolgov na gospodarsko dejavnost (z blokiranimi računi podjetij, deinvestiranjem ter redukcijo njihove dejavnosti in zaposlenosti v želji, da bi preživel vsaj del podjetja), preprečili verižni bankrot (z omenjenim ščitenjem likvidnosti upnikov) ter elegantno odstranili fiktivni kapital (borzna vrednost delnic upnikov bi pokazala, koliko so njihove terjatve dejansko vredne in kaj je nastalo zgolj »na papirju«). OPTIMISTIČNA MAVRICA i Že leta imajo razprave o državnem proračunu, javni porabi in gospodarski politiki eno stalnico: krilatico o »letošnjem ključnem, usodnem« letu, v katerem se bo moralo odločiti o nadaljnji usodi malodane države. Lani je sicer takratni podpredsednik vlade Herman Rigelnik spomladi na začetku pogovorov (brezplodnih sicer) s sindikati o socialnem paktu vnesel rahlo spremembo, rekoč: »Kritičen mesec letos bo september. Če ga bomo prebrodili, se bo gospodarski položaj začel izboljševati.« Rigelnik zdaj poje standardni pripev, češ letošnje leto bo odločilno, in je vsaj pri tem v lepem sozvočju s premieram dr. Drnovškom. Predsednik vlade je bil nedavno tega, tako v državnem zboru kot na pogovoru s slovenskimi gospodarstveniki o proračunu in gospodarski politiki še nekoliko bolj natančen. Da bo letošnje leto težko, odločilno in da bomo morali zategniti pas in njegove ekonomske ukrepe tudi prenašati s polno mero potrpljenja. Vsi, tudi sindikati in zaposleni, sicer... Če bomo delali vsi vse tako, kot bo predlagala vlada, bo naslednje leto že mogoče pričakovati spodbudnejša gospodarska gibanja. Ali je to nalivanje čistega vina o položaju v Sloveniji, ki so ga nekateri pametni ljudje po volitvah zahtevali od premiera, češ zdaj je skrajni čas, da se ljudem pove resnico, ne več predvolilnih obljub. Deloma je. Po ocenah nekaterih temeljitih poznavalcev ekonomike o dolgoročnejših možnostih gospodarskega vzpona Slovenije pa se nam zdi, da je dr. Drnovšek namerno precenil debelino ko- renčka na koncu njegove palice. V mislih imamo tisto njegovo »po novem letu bo boljše«, ki jo je s smrtno resnim obrazom in glasom izrekel na posvetu z direktorji v Cankarjevem domu pred nekaj dnevi. Nekateri eminentni strokovnjaki ocenjujejo, da v prihodnjem letu še ne bo pogojev za gospodarsko rast, da bo stabilizacija gospodarstva in njegova priprava na rahel vzpon trajala, vštevši letošnje leto, vsaj dve leti. In pri tem hvalijo premiera, da se je odločil za politiko majhnih korakov, se pravi postopnega prilagajanja gospodarstva novim razmeram in novim tržnim pogojem. Če gre dobesedno verjeti premiera, dejal je, spet direktorjem, da je 2 do 3-odstotna mesečna inflacijska stopnja za naše gospodarstvo še znosna in da vlada ne namerava za ceno nizke gospodarske rasti dosegati nizke inflacije: imamo v zadnjih dveh mesecih škodljivo nizko stopnjo inflacije. Izvozniki bi se s tem mnenjem gotovo strinjali... Dr. Drnovšek je tudi dejal, da želi vlada uvesti strukturne spremembe v gospodarstvo, kajpak za čim nižjo ceno-Toda, je dodal, stroškov prilagajanja ne bomo prenašali na ramena naslednjih generacij- Skratka, premier je konec koncev nekakšen zmeren optimist, kar mora glede na svoj položaj tudi biti. Seveda je paleta optimistov zelo široka in sega vse do tistega državljana, ki s plačo komajda zmore kupiti najnujnejše življenjske potrebščine. Samo da se na tem koncu optimizem drugače imenuje. Boris Rugetf V lija sre-8 P bsi one rati strc POTRPLJENJE POČASI USIHA tudi V Donitu, delniški družbi, gre ves po starem. Se pravi, da sklad za razvoj lastnik družbe, uresničuje svojo vizijo razreševanja poslovnih težav v njej. Če je Donitov sindikat doslej še nekako verjel skladu in upal, da se bo z njim vendarle dalo dogovoroti o izpolnjevanju podjetniške kolektivne pogodbe in razreševanju presežnih delavcev, da o perspektivi posamezih podjetij v družbi in krovnega podjetja sploh ne govorimo, je zdaj ugotovil, da vse skladove poti vodijo v stečaj krovnega podjetja. Zaradi svoje nemoči do sklada se je Donitov sindikat obrnil tudi na panožni sindikat, naj bi le-to ali pa celo vodstvo Zveze svobodnih sindikatov posredovalo, da firma ne bi propadla »na način« sklada za razvoj. Obenem se je Donitov sindikat 23. marca letos odločil skladu za razvoj postaviti skrajni rok za ureditev spor- nih vprašanj - do 29. marca. V nasprotnem primeru bo sindikat organiziral splošno stavko. Dan po izteku »skrajnega roka« 29. marca smo poklicali predsednika svobodnega sindikata v Donitu Gorazda Balto in ga pobarali po novicah. Pa jih ni bilo, sklad na sindikalne zahteve ni reagiral. »Zvedeli smo samo, da imamo novege direktorja družbe, nekega Jeneza Bulca iz Ljubljane,« je dejal Gorazd Belta. »Zaradi tega pa naših namenov ne bomo spreminjali. Stavka bo v sredo, 7. aprila, razen seveda, če bi medtem lastnik izpolnil naše zahteve.« Kaj terja sindikat v Donitu? Spisek zahtev je dolg, poenostavljeno povedano pa jih je mogoče razvrstiti v tri skupine. Sindikat skrbi usoda 190 delavcev, ki so ostali izven vseh novih družb, nastalih v procesu reorganizacije Donita. Ti so »zaposleni« v krovnem podjetju družbe, toda KORZETOV SKLAD POD DROBNOGLEDOM Stavka v Donitu (če bo) bo kaj primerna kulisa za problemsko konferenco o delovanju Sklada za razvoj Republike Slovenije, ki jo za 8. april pripravljajo republiški odbori sindikatov gospodarskih dejavnosti pri ZSSS. Pobuda zanjo je prišla iz sindikata delavcev v kemiji; torej apeli sindikata v Donitu za pomoč z višje ravni niso bili zaman. Čeprav bi v Donitu in nemara še v kakšnem podjetju iz Koržetovega sklada bili za bolj »dinamitarsko« (če sploh smemo tako reči za legalna sredstva pritiska, ki jih sindikat uporablja) akcijo, so se v šestih gospodarskih sindikatih odločili za problemsko konferenco. Ta pa verjetno ne bo edini in zadnji odmev na dejanja sklada za razvoj. Tema problemske konference bodo »zahteve sindika- tov SSS za izvajanje sanacije podjetij, zaščita industrije in ohranjanje delovnih mest«. Kot nam je povedal sekretar sindikata delavcev v kemični industriji Franjo Krsnik, so se sindikati odločili na konferenco povabiti same pomembneže iz slovenskega gospodarskega in političnega življenja: predsednika državnega zbora in državnega sveta, ministra za gospodarske dejavnosti, ministrico za delo, predsednika gospodarske zbornice, predsednika odbora državnega zbora za gospodarstvo, predsednika odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, družbenega pravobranilca samoupravljanja, predsednika sodišča združenega dela, predsednike splošnih združenj pri GZ in seveda direktorja sklada za razvoj. Nemara, to pa je naše mne- nje, bi sodil zraven tudi kak ekonomist, ki bi uglednemu zboru najprej razjasnil, ali je z narodnogospodarskega vidika razreševanje slabih podjetij na način, kot ga izvaja sklad za razvoj, v sedanjem trenutku koristen ali ne. Najbrž bi se potem laže dalo dogovoriti, ali je v politiki sklada treba kaj spremeniti in kako. B. R. usoda le-tega je bolj ali manj, jasna: podjetje naj bi menda šlo v stečaj. Sindikat zahteva program razreševanja presež-: nih delavcev in v okviru tega projekta samozaposlovanja n1 notranjega podjetništva in pa jasen podatek, kako bodo družbe zagotavljale sredstva za te namene. Za delavce, ki so dobili zaposlitev v novo nastalih podjetjih Donita, sindikat terja spoštovanje kolektivne pogodbe podjetja in plačila prispevkov za zadolžnice, ki so jih delavci lani dobili na račun manj izplačanih plač (brez plačila prispevkov so zadolžnice nične). Sindikat hoče tudi imeti program lastninjenja podjetja in pa, da objekti družbenega standarda v nobenem primeru ne bi bili predmet lastninjena oziroma prodaje tujemu kupcu. Svoj čas je sindikat terjal tudi pogodbe o zaposlitvi za delavce, ki so jih premeščali v nove družbe. Zdaj so le-te podpisane. Vendar sindikat nj ^ K alur sta- aim Brit PoE Bei bila ■ahl Srie 4,2 v ind fliol SVq alui lan zadovoljen. V njih namreč niso zapisane pravice iz podjetniške kolektivne pogodbe, kar pa je za sindikat ena od temeljnih zahtev. Torej: stavka v Donitu bo. Prepreči jo lahko, pa dosedanjih izkušnjah s skladom sodeč, samo čudež. O čudežih pa tako vemo, da se dogajajo na verskem področju. Boris Rugelj dve hvc K vaje daje so \ se i bon oce elet alur ^ Ljublj Ljubljana SEMINAR: Plače na podjetniški način! Rogaška Slatina, od 20. do 21.4.1993 CILJ: Predstaviti sodobno zasnovane sisteme plač, ki so bili po vzoru tujih firm uspešno uveljavljeni v nekaterih slovenskih podjetjih in družbah. VSEBINA: - Osnova: • organizacija poslovanja ter sistemizacija delovnih mest • plansko-obračunski sistem - Izhodiščne in osnovne plače: • sodobne metode za določanje teh plač • napredovanje delavcev kot najbolj uporabljen motivacijski vzvod v razvitih ekonomijah - Gibljivi del plače (za delavce, ki ne delajo po normi): • stimulacije, bonusi, premije - Plače poslovodnih delavcev in strokovnjakov - Plače v podjetjih v krizi - Sodna praksa v sporih o plačah delavcev Poudarek bomo dali tistim temam, ki jih bodo udeleženci izbrali. Informacije: ITEO, Kranj, tel. 064 221-406. Predavatelji: svetovalci ITEO in dr. Ivan Žužek Mag. Janez Ženi I za sti je, le- n- im al, ne /o, lO- .a- na ]• ec ti- 'oj je ka v- da v- da ?m eti tnj da va !Ž' ga in Pa do va ;a- lO' rja lO' ri-s o ■a-ac a-če \e: cti ,e- d- o- jal za ali ■te ni eč o- >e, od iO. a- o- aa ia ati Aluminij kot banka energije 20% svetovne populacije pridela in porabi več kot 80% vse svetovne proizvodnje. 60% prebivalcev planeta Zemlje proizvede in porabi manj kot 6%. Če na svet in njegovo prihodnost Pogledamo iz tega zornega kota, potem lahko ugotovimo, da bo v njej šlo predvsem za dva velika gibalna procesa: za želje po boljšem življenju in za skrbi nad globalnim preživetjem. Šlo bo za čedalje večjo zaskrbljenost nad posledicami človekovega izkoriščanja planeta in šlo bo za stalno naraščajoče želje po njegovi dodatni eksploataciji. Šlo bo torej za soočanje s tem, kako rešiti Probleme naraščajočega zastrupljanja ozračja, kam odlagati strupene odpadke, do kolikšne mere izčrpavati neobnovljive naravne vire in kako zmanjševati neučmkovito uporabo energije. y tej zapleteni perspektivi prihodnosti je moč v naravnih lastnostih alumi-'la najti nekaj optimističnih odgovorov: v ' kot material za embalažo ima aluminij vrsto izjemnih lastnosti, ki bodo Prihodnosti le še bolj pridobivale na pomenu; ' kot lahek material v proizvodnji avtomobilov in ostalih transportnih rsdstev - v letalski industriji je že dolgo tega aluminij imperativ - bo ( Pomočjo zniževanja njihove skupne teže pripomogel k manjši porabi °silnih goriv in tak način bo pripomogel tudi k zmanjševanju problema °Pesnaženega ozračja; ~ kot material, ki ga je moč ob skromni porabi energije učinkovito recikli-3 bo aluminij v prihodnosti postal proizvod, ki se bo močno skladal z vse ,r°žjimi ekološkimi standardi; , ~ kot material, ki ga je moč po recikliranju uporabiti v mnoge namene, bo udi njegova ekonomika proizvajanja vse bolj ugodna Elektrolize kot velik porabnik električne energije so nekakšen amortizer, ki znižuje specifične stroške proizvodnje. Osnovni pogoj za delovanje vsakega elektroenergetskega sistema je namreč trajna uravnoteženost med proizvodnjo in porabo. Poraba elektrike se namreč časovno, tako dolgoročno kot kratkoročno, močno spreminja, kar terja hitra prilagajanja njene proizodnje. Tako prilagajanje je pri hidrocentralah hitrejše, pri termocentralah in nuklearkah pa počasnejše. Tu hitro zmanjševanje proizvodnje povzroči nekoristen izpust pare v ozračje, obratovanje z nizkimi obremenitvami pa ni niti tehnično možno niti ekonomsko upravičeno. Elektrolize imajo časovno skoraj enakomeren odjem električne energije. V času, ko ostalega odjema ni, se ustavi večina hidrocentral, ki nato nabirajo vodo, proizvodnja v termo- in nuklearnih elektrarnah pa lahko nemoteno teče. Zaradi stalnega odjema je njihova obratovalna sposobnost daljša, redni remonti redkejši, izdatki za popravila manjši in končni rezultat je bolj smotrna in cenejša proizvodnja električne energije. (graf) To je eden od razlogov, zakaj imajo v svetu veliki porabniki v elektroenergetskih sistemih poseben položaj. Cena elektrike se zanje določa posebej. Drugi razlog pa je ta, da direktni odjemalci, kakršen je TALUM, dobivajo elektriko direktno iz 110 kV visokonapetostnega omrežja, kjer so montirani tudi števci. Transformacija na nižje nivoje poteka preko lastnih transformatorjev. Z njimi povezani stroški izgub, vzdrževanja in amortizacije transformatorjev in razvodnega omrežja zato ne bremenijo elektrogospodarstva kot pri ostalih porabnikih. Po podatkih nemškega elektrogospodarstva v njihovi industriji kar 22% električne energije porabijo za elektrolize aluminija. Gre torej za velik odstotek, ki pa ne postavlja pod vprašaj obstoja elektroliz. Nemško elektrogospodarstvo namreč proizvaja cca 65% električne energije v termo- in v nuklearnih centralah, torej gre za podobno razmerje, kot ga imamo v Sloveniji. Strokovnjaki aluminij obravnavajo kot ekološko kovino nove dobe. Ob minimalni porabi energije ga je moč reciklirati v celoti. Praktično ga lahko uporabimo neštetokrat. In konec koncev, to je kovina, ki ne rjavi. Kidričevo je v svetovnem vrhu V svetu trenutno obratuje 14 elektroliz najmodernejše Pechineyeve tehnologije, jakosti toka 180 kA. Najstarejša obratuje že 15 let. Med njimi je tudi elektroliza C iz Kidričevega, ki zelo uspešno obratuje že pet let. Če vzamemo za kriterij varčevanje z energijo, sodi po specifični porabi električne energije Kidričevo v sam svetovni vrh: kljub temu, da danes približno 60% svetovnih kapacitet za proizvodnjo a|Urninija posluje z izgubo, obseg njegove proizvodnje v razvitih deželah a|a9nira ali celo rahlo narašča. V letih od 1982 do 1989 se je tako proizvodnja 'Uminija povečala v Nemčiji, Grčiji, na Nizozemskem, v Španiji, v Veliki Janiji in na Norveškem kar za dobro tretjino. Zaradi možnosti reciklaže in ^rednega »skladiščenja« energije, je aluminij še vedno kovina prihodnosti, bil klirati ga je mogoče v celoti, pri čemer je potrebno le 5% energije, ki je I 5 uporabljena pri proizvodnji aluminija iz boksita. Uporabimo ga praktično neštetokrat, pri čemer ostanejo vse lastnosti materiala iste. Svetovne 4naHze predvidevajo, da se bo njegova poraba v letu 1993 povečala za ln^-' ie aluminij lahka kovina, ki ne rjavi, doživlja svoj razcvet v transportni “Ustriji. V letalstvu je nepogrešljiv, vse močneje pa je prisoten tudi v avto-°bilski industriji. AUDI se tako na primer odloča za aluminijasta podvozja J°jih novih modelov, britanske železnice v celoti prihajajo na vagone iz Ufhinija, japonski proizvajalci avtomobilov vanje vgrajujejo vse več delov, areienih iz aluminija. V osebnem avtomobilu je na primer vgrajenega v povprečju SO kg aluminija in s tem prihranijo še dvakrat toliko teže. Ob tem velja dokaz, da za ostalih 100 kg manjše teže prihranimo 1 liter 9oriva na 100 prevoženih kilometrov. d ^derna prevozna sredstva, ki imajo vgrajenega veliko aluminija, že po I sh letih izkazujejo pozitivno bilanco vložene energije za izdelavo in prede-v° vgrajenega aluminija. Kreatorji narodnogospodarskih strategij v svetu so si enotni, da je upošte-iJ.e c*°|9or°čnost in zanesljivost oskrbe, aluminij iz domače proizvodnje Jcenejši. Proizvajalci aluminija so se zaščitili pred nizkimi cenami tako, da s6 Vezal' ceno glinice in električne energije na ceno aluminija, oziroma da so b 'ntegrirali v vertikalne proizvodne in predelovalne povezave, v katerih ima fzna cena aluminija manjši vpliv. Londonski »Comodity Research Unit« eleirt-6' 0,3 ima 60 % svetovnih proizvajalcev aluminija pogodbe za dobavo ah, rične energije sklenjene tako, da so cene energije vezane na ceno urrunija, 34% pa jih ima podobno vezane pogodbe za dobavo glinice. Veliki porabniki električne energije, kot so na primer elektrolize, so dobrodošli za vsak elektroenergetski sistem, zlasti pa za tistega, kjer pridobivajo večino energije iz termo- in iz nuklearnih elektrarn. ELEKTROLIZA DRŽAVA SP. PORABA - kWh/t Karmoey 4 Norveška 12.824 ABI 3 Kanada 12.957 Kidričevo C Slovenija 13.127 Tomago 1 Avstralija 13.198 ABI 2 Kanada 13.335 St. Jean Francija 13.406 Bale Comeau Kanada 13.446 Lochaber Velika Britanija 13.649 Orisa 2 Indija 13.922 Omeniti velja, da tudi v elektrolizi B, ki so jo v TALUMU sami modernizirali, dosegajo izjemno dobre rezultate, poraba energije znaša manj kot 14.000 kWh/t. V TALUMU so leta 1992 zaradi pomanjkanja energije v Sloveniji optimizirali sistem vodenja elektroliz pri minimalnem toku. Tako so dosegli konstantnost odjema ne glede na to, ali gre za dnevno ali nočno delo, praznike itd. Tekoče obvladujejo porabo energije preko terminalske mreže in centralnega računalnika, kar omogoča operaterjem in vodilnemu osebju celoten nadzor. Takšna odjemna moč Elektrogospodarstvu Slovenije omogoča stabilno planiranje in reguliranje distribucije energije ter dopušča eventualne krajše redukcije v elektrolizi. Moderniziran in ekološko osveščen proizvodni program Ekološki laboratorij. Tovarna aluminija iz Kidričevega je že leta 1985, ob samem začetku modernizacije proizvodnje, ustanovila lasten ekološki laboratorij. V njem so zaposleni trije strokovnjaki, ki pri svojem delu uporabljajo najmodernejšo opremo, sodelujejo tudi z Zavodom za zdravstveno varstvo iz Maribora, Institutom Jožef Štefan in Geološkim zavodom iz Ljubljane. Laboratorij deluje v več delovnih enotah. V enoti proizvodnja kontrolira emisije iz čistilne naprave elektrolize C (prah in plinasti flour), emisije iz tovarne anod (emisije katrana in trdih delcev fluora), meteorne in odpadne vode. V enoti glinica prav tako nadzoruje odpadne vode, poleg tega pa še deponije rdečega blata ter deponijo pepela. V enoti predelava pa nadzoruje odpadne vode in odplake. Ozelenitev in pogozditev odlagališč rdečega blata. Rdečega blata v Kidričevem ne odlagajo več. Proizvodnja glinice, pri kateri nastaja rdeče blato, je bila ustavljena v avgustu 1991. Odlagališče, ki je bilo narejeno z obodnimi nasipi na naravnem terenu nedaleč od tovarne, v Kidričevem sedaj ozelenjujejo in pogozdujejo. Pri tem uporabljajo izkušnje, ki sojih dobili iz tujine. Zaradi specifičnih razmer pri izvajanju del na odlagališču, ko rdeče blato zaradi svoje vlažnosti še vedno predstavlja živo materijo in so zato normalni strojni posegi nemogoči, so v Kidričevem izbrali poseben režim dela, pri katerem pa je potrebno veliko ročnega dela. Predvideni terminski plan ozelenjevanja: - ozelenitev ODLAGALIŠČA I - do polletja 1993 - ozelenitev ODLAGALIŠČA II - do polletja 1994 - ozelenitev dreves na ODLAGALIŠČU I - do pomladi 1994 - sajenje dreves na ODLAGALIŠČU II - do pomladi 1996 Novi TALUMOVI ekološki proizvodi. Naprave, ki so nekdaj proizvajale glinico, so sedaj namenjene proizvodnji ekološko čistih proizvodov, kot so zeoliti, ki se uporabljajo kot nadomestek okolju škodljivih fosfatov v detergentih, kalcijev silikat, vodno steklo in druge. Podjetniški inkubator in certifikat ISO 9001 Podjetniški inkubator aktivno deluje znotraj TALUMA že dve leti. V tem času je pomagal ustanoviti 7 družb z omejeno odgovornostjo in 7 obrtnih obratovalnic. Na tak način je dobilo delo 30 Talumovih delavcev, dodatni programi pa so zagotovili delo še enajstim. Oktobra 1992 so z mariborskim zavodom za zaposlovanje sklenili pogodbo o izvajanju motivacijsko informativnih seminarjev in svetovalnih storitev za brezposelne, ki se želijo samozaposliti. Prav tako so skupaj z zavodom ponudili podjetjem v ptujski občini, ki so v lasti republiškega Sklada za razvoj, sodelovanje oziroma pomoč pri iskanju možnosti za nove zaposlitve presežnih delavcev v teh podjetjih. V TALUMU predvidevajo, da bodo v začetku naslednjega leta pridobili mednarodni certifikat po standardu ISO 9001. Pomemben del tega projekta je vpeljava sodobnega vodenja in podjetniške kulture. Presežni delavci * 1 2 3 4 5 6 7 Zaradi tehnoloških, organizacijskih in ostalih sprememb v TGA, do katerih je začelo prihajati z realizacijo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v začetku leta 1986, so se začele spreminjati tudi potrebe po delovni sili - številu, kvalifikaciji, delovnih izkušnjah. Vse te spremembe so povzročile zmajševanje potreb po številu delavcev, povečala se je potreba po razporejanju na druga delovna mesta, zmanjšala se je toleranca glede neizpolnjevanja zahtevane strokovne izobrazbe, prihajati je začelo do začasnih in trajnih presežkov. Že v letu 1989 je bila izdelana projekcija gibanja delovne sile za obdobje 1989-93, ki je izhajala iz predvidenih strukturnih sprememb v podjetju: 1. Preusposabljanje delavcev, ki so prerazporejeni na druga dela v podjetju - na nova dela v druge obrate je bilo razporejenih 94 delavcev: 2. Prerazporejanje v drugo delovno organizacijo - v tem obdobju so se osamosvojili posamezni deli podjetja, ki tako lahko del svojih storitev prodajajo tudi na trgu, zaradi česar je bilo treba zaposlene še dodatno usposobiti za kvalitetno delo. Ustanovljenih je bilo 9 podjetij, ki delujejo samostojno. V njih je zaposlenih 432 Talumovih presežnih delavcev; 3. Denarna pomoč ob prehodu v samostojno dejavnost - a) nepovratna sredstva v višini pripadajočega nadomestila OD za čas 6-mesečnega odpovednega roka in odpravnino v višini polovice OD za vsako leto dela v TGA je dobilo 237 delavcev, ki so se odločili za reševanje svoje eksistence s pomočjo samostojne dejavnosti - podjetja, obrti, kmetijstva in drugo; b) kredit pod ugodnimi pogoji za tiste, ki bi želeli odpreti samostojno podjetje preko podjetniškega inkubatorja ALIN. Na tak način se je v teh podjetjih zaposlilo 30 presežnih Talumovih delavcev; 4. Dokup zavarovalne dobe - delavcem, ki imajo možnost upokojitve z dokupom manjkajoče dobe, Talum pomaga pri dokupu: a) za čas opravljanja kmetijske dejavnosti in z b) dokupom zavarovalne dobe. Takih delavcev je bilo 268; 5. Nadomestilo OD za čas 6 mesečnega odpovednega roka od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja - 140 delavcev, za katere ni bilo moč najti druge rešitve; 6. Odpravnina po ZDR za vsako leto v TGA - 50 % povprečnega OD delavca - po prenehanju delovnega razmerja je bila odpravnina izplačana 140 delavcem; 7. Razpis natečaja za sofinanciranje dejavnosti v podjetjih, ki so pripravljena trajno zaposliti Talumove presežne delavce - na objavljen razpis je do konca leta 1991 dobilo delo 5 presežnih delavcev. Podjetja, ki so jih zaposlila, so zato prejela ugoden kredit od podjetniškega inkubatorja ALIN. V TALUMU je bilo tako z ugotovitvenim sklepom določenih 1.412 presežnih delavcev. Z opisanimi aktivnimi oblikami reševanja njihovega položaja, s strokovnim pristopom ustreznih služb, s pravočasnim planiranjem, ob sodelovanju vodstva in sindikata ter prizadetih delavcev, ki so bili o problematiki presežkov od leta 1989 dalje redno infornirami, je TALUMU tako praktično uspelo pomagati poiskati rešitev za 90% prizadetih presežnih delavcev. 1991 Število delavcev po ugotovitvenem sklepu Dobili zaposlitev Upokojitev z dokupi Samostojno reševanje zaposlenosti Dejanski presežki SKUPAJ 1135 311 181 195 49 769 1992 Število delavcev po ugotovitvenem sklepu Dobili zaposlitev Upokojitev z dokupi Samostojno reševanje zaposlenosti Dejanski presežki SKUPAJ 264 98 87 42 89 316 1993 Število delavcev po ugotovitvenem sklepu Dobili zaposlitev Upokojitev z dokupi Samostojno reševanje zaposlenosti Dejanski presežki SKUPAJ 13 117 2 119 12 1. aprila 1993 ŽIVl,IRN,ISKA RAZPfffl! KUPITI, NAJETI ALI GRADITI Razmere na stanovanjskem trgu so zaenkrat kolikor toliko ugodne, saj cene stanovanj padajo. Vzrok za to so slabe gospodarske razmere, katerih posledica je majhna kupna moč prebivalstva in visoke obrestne mere. Prebivalstvo je vedno bolj na robu preživetja. Mesečni dohodki večini zadoščajo le za najnujnejše, za tisto, kar je potrebno za preživetje. Zaradi tega se velika večina ljudi ukvarja z drugimi problemi in ne razmišlja o večjih investicijah. Nakup manjše nepremičnine, denimo stanovanja, pa v naših sedanjih razmerah terja skoraj življenjske prihranke. Izredno visoke obrestne mere pa vplivajo na investitorje tako, da svoj presežni kapital nalagajo raje na trgu denarja (tako, da dajejo kratkoročne kredite po velikih obrestnih merah) ali na trgu kapitala (nalagajo v dolžniške in lastniške vrednostne papirje), kjer sta donos pa tudi tveganje na vloženi kapital mnogo večja kot na trgu nepremičnin (stanovanj). To sta glavna vzroka, da se manj investira v nepremičnine. Posledica tega je, da povpraševanje po nepremičninah upade, hkrati pa tudi graditelji ne dobivajo več naročil za novogradnje. Presežek ponudbe nad povpraševanjem izravnava trg tako, da prodajne cene nepremičnin drastično padajo. Kljub temu pa še vedno ostaja potreba po nepremičninah. Ker jih ni nihče pripravljen kupiti (zaradi nizke do- nosnosti vloženega kapitala), jih je potrebno za normalno delo in življenje najemati. Presežno povpraševanje po najemih pa se na trgu izrazi z večjimi cenami najemnin. Če povzamemo: slabše, kot so gospodarske razmere, nižja, kot je kupna moč prebivalstva, in višja, kot je splošna raven obrestnih mer, večji je razloček med cenami najemnin (ki so visoke) in prodajnimi cenami stanovanj (ki so nizke). Razlika med cenami na lastniškem in cenami za najemniškem trgu stanovanj bo trajala toliko časa, dokler se razmere ne bodo obrnile v nasprotno smer. Kdaj se bo naše gospodarstvo (če se sploh bo) obrnilo v nasprotno smer, pa bomo še videli - ali pa nam bo to pravi čas povedala vlada. Verjetno niso redki, ki so pred leti kupovali stanovanja po okrog 2.000 mark za kvadratni meter. In kakšne so prodajne cene zdaj? Med 1.000 in 1.800 mark, s tem da je po obsegu mnogo več tistih okrog spodnje meje kot pa zgornje, ki se je skoraj na presega več. V zadnjem času nekatera stanovanja prodajajo celo po okrog 900 mark za kvadratni meter. Cene novogradenj pa se zdaj gibljejo nekaj malega pod 2.000 mark za kvadratni meter, odvisno od kraja in kakovosti gradnje. Na drugi strani pa najemnine rastejo: cene so se v zadnjih letih povečale za 20, 50 ali celo več odstotkov. Najemnina znaša že okrog polovice ali še več povprečne slovenske plače. Kako se odločiti - ali stanovanje kupiti ali ga najeti, lahko torej odloči le vsakdo sam - v skladu s tem, koliko denarja ima. Pri takšni odločitvi pa mu je sklenila pomagati tudi država (davkarija), ki je predpisala olajšave tako za kupce kot za najemnike NEGOTOVA PRIHODNOST Po statističnih podatkih je bilo letos januarja v Sloveniji prijavljenih več kot 120.000 brezposelnih, od tega 52.000 žensk. V primerjavi z januarjem lani se je število iskalcev zaposlitve povečalo za 28 odstotkov. Prvo zaposlitev je iskalo več kot 23.000 brezposelnih oseb, kar je približno 20 odstotkov vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve. To pomeni, da vsak četrti iskalec zaposlitve poprej še nikoli ni bil zaposlen. Gre skratka za mlade, ki končajo šolo, a se ne morejo zaposliti. V nebo vpijoč je podatek, da je kar 46.537 ali 39 odstotkov iskalcev zaposlitve mlajših od 26 let! Zaradi stečaja podjetij je bilo januarja prijavljenih na zavodih za zaposlovanje 15.665 brezposelnih oseb. V januarju se je zaradi stečaja podjetij prijavilo 518 brezposelnih, to je skoraj še enkrat več kot decembra. Več kot četrtino brezposelnih oseb je bilo prijavljenih na območni enoti Zavoda za zaposlovanje Ljubljana (29,2 odstotka), sledi ji Maribor (21,9 odstotka). Na kranjskem območju je bilo 9,8 odstotka vseh brezposelnih oseb, na celjskem območju 9,7 odstotka, koprskem 7,4 odstotka, murskosoboškem 6,9 odstotka, na drugih območjih pa po manj kot pet odstotkov. S pomočjo zavoda za zaposlovanje se je januarja zaposlilo šest tisoč brezposelnih. Prvo zaposlitev je dobilo 2300 mladih. Februarja se je število brezposelnih spustilo pod 120.000, a napovedi za naprej so črne. V Sloveniji je bila januarja letos brezposelnost 13,4-odstotna. Z njo se uvrščamo v sam vrh Evrope. Stopnja brezposelnosti moških je bila januarja 14,2-odstotna, žensk pa 12,5-od-stotna. Zaposlenih pa je bilo vsega skupaj komaj nekaj več kot 63.000 delavcev, od tega 50.000 v gospodarstvu in 13.000 v negospodar- stanovanj. Jasno, na boljšem so spet tisti, ki so odkupili družbena stanovanja, saj veljajo olajšave tudi zanje. In kakšne so? Kot odbitno postavko lahko uveljavljajo nakup stanovanja ali hiše, če s tem nakupom rešujejo svoj stanovanjski problem, ki pa ga (po davčnih pravilih) imajo le, če še niso lastniki nobene hiše ali stanovanja. Kot odbitno postavko uveljavljajo lahko le v letu 1992 izvršena plačila za takšen nakup in plačane obroke stanovanjskega kredita in tudi polog. Najemniki stanovanja pa lahko kot odbitno postavko uveljavljajo najemnino za stanovanje ali hišo (80 odstotkov plačane najemnine v letu 1992), treba pa je imeti najemno pogodbo z lastnikom stanovanja. Enako pravilo velja tudi za lastnike etažnih stanovanj, ki lahko kot odbitno postavko vpišejo tudi nekatere druge stroške za vzdrževanje svojega stanovanja. Za to odbitno postavko je treba imeti dokazilo o lastništvu stanovanja (npr. nakupno, darilno pogodbo), ki ga vzdržujejo, oziroma najemno pogodbo. Vsa ta dokazila pa se morajo glasiti na ime lastnika stanovanja oziroma najemnika, ki je naveden v pogodbi. Če je lastnik oziroma najemnik le mož, potem žena in otroci (če so zavezanci za dohodnino) teh olajšav ne morejo uveljavljati. Tudi računi, ki se glasijo na njihova imena, ne vplivajo kot olajšava. Če pa je v pogodbi - bodisi kupoprodajni ali najemni - poimensko navedena družina (lahko tudi vsi člani skupnega gospodinjstva), potem lahko vsi, ki so v pogodbi navedeni, uveljavljajo te izdatke kot odbitno postavko po 4. točki 7. člena Zakona o dohodnini. Vseh teh ugodnosti, to je velikega popusta v primerjavi s tržno ceno stanovanja in davčnih olajšav so spet v največji meri deležni nekdanji nosilci stanovanjske pravice (ki so stanovanja množično kupovali), le v manjši najemniki stanovanj. Zato je razumljivo, da se zanje odločno zavzemajo tudi imetniki stanovanjske pravice v nacionaliziranih stanovanjih. Enako trnova pot do lastnega stanovanja kot pred leti pa še vedno čaka ene in iste, to je delavce brez kakršnekoli strehe nad glavo, kaj šele lastnega doma. A ta pot je, kot vemo, znana: iskanje in nakup parcele, priprava načrtov, iskanje dovoljenj in soglasij za gradnjo, prošnje za kredit(e), zategovanje pasu itd. itd. Država (Jazbinškov zakon) ostaja zanje še naprej mačeha, ne skrbna mati, ki rada pomaga svojim otrokom, če so v stiski. Kakorkoli obračamo vse te številke in dejstva, povedali bodo eno in isto: slovenska družba se še naprej pridno deli med relativno petične državljane in revne, med tiste, ki jim država zavestno odmerja ugodnosti, in med tiste, ki jih tudi zdaj, ko menda živimo v demokraciji, še naprej pridno odira. V. O. SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: ............................................. Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Ulica, poštna št., kraj:... Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne:........................... Žig 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Podpis naročnika Odstotkov mladih je izjavilo, da redno uživajo alkoholne pijače in ne nameravajo odnehati. Kar tretjina anketiran- *<,: je izjavila, da so nekateri njihovi prijatelji pogosto - Na vprašanje, zakaj pijejo, jih je 25 odstotkov odgovo-■ m\tZTtoklVoastLZfoT^ IFJahnfin sproščeni, 9 odstotkov pa zato, da pozabijo na vsakdanje Težave zaradi pitja alkoholnih pijač - tako doma kot v šoli - ima 17 odstotkov anketiranih. Da otrok pije alkoholne pijače, ne ve 12 odstotkov očetov in 11 odstot- kov mater. S starostjo narašča tudi pogostost pijančevanja. Enkrat večji delež opitih je tako med tretješolci kot med prvošolci, skoraj enkrat več je tretješolcev, ki pijejo vsak dan. Približno 16 odstotkov anketiranih je izjavilo, da tudi njihov oče pije.' Gre za vzorce obnašanja, ki se prenašajo ri- m. »,,, prave, kako preprečevati uživanje mamil, medtem ko se najbolj razširjenega zla v naši družbi, to je alkoholizma, nekako mimo ogibamo, kot da smo se ga navadili. Tra- gična smrt pod Poncami bi bila lahko alarm, da bi se kdo zdramil in sprožil resnejšo akcijo proti širjenju alkoholizma. Marija Frančeškin P« tar 4ki je $ S bil; ods stoi 17, : (ski Ruš dra sku 18, : 40 bra A tiaj v p sel- za soc OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Samo dotaknil se je žice in ga je vrglo Elektrika je del našega življenja, vendar je le nekaj desetletij, kar nam razsvetljuje življenje in olajšuje delo. Leta 1912 je dr. Primšar opisoval strojne poškodbe na ljubljanski kirurgiji in pisal o elektriki takole: >>Skoro se vresniči naša velika gospodarska ideja, v kratkem dobimo deželno električno centralo. Kakor mejnik časov, kakor silovit glasnik se dvigne tekoči blisek električne centrale in zakliče ljudstvu planin v nižave, da se je začela nova kulturna doba. Naša pozabljena krotka dežela se razvija, rase, dobiva zobe, dobiva industrijo, najbližjega in najboljšega konsumenta svojih pri-delkov. Da se ta kulturni preobrat uveljavi z veliko silo in uspehom, za to nam jamči elementarna, priročna nujnost, izvirajoč iz naše ugodne geografske lege na obrežju Adrije in v srcu Evrope, za to nam jamči obrežni, to je trgovski značaj našega kmeta. Da se bliža velika industrija, da je prišel v deželo stroj, to čuti in opaža posebno naš kirurgični oddelek, o tem priča ravnokar navedena statistika strojnih poškodb.« O teh strojnih poškodbah kdaj drugič, čeprav so sila zanimive! Kirurg, ki je opazoval poškodbe zaradi strojev daljnega ali bližnjega leta 1912, ni slutil, daje elektrika tako nevarna in da vsako leto pobere nekaj življenj in nekaj ljudi resno poškoduje. V njegovih časih so poznali samo poškodbe zaradi strele. Vsem modernim časom in strelovodom navkljub pa strela ubija še vedno. Elektrika lahko človeka poškoduje v stanovanju in pri domačih električnih strojih, kjer je električni tok z napetostjo 220 voltov. V tovarnah, delavnicah in pri strojih uporabljajo izmenični tok z napetostjo do 1100 voltov. Daljnovodi in transformatorji so pod napetostjo 10.000 voltov in več. Strela ima električno napetost več milijonov voltov. Tako pri nizki kot visoki napetosti je elektrika nevarna. Ubijata in poškodujeta lahko obe. Ne moremo se privaditi delu pod napetostjo, ne obstaja privajenost na električni tok, niti duševna pripravljenost, kot radi včasih trdijo nekateri delavci, ki delajo z elektriko. Kako in koliko elektrika poškoduje človeka, je odvisno od napetosti in količine električnega toka, od časa stika telesa z električnim vodnikom, od lokalizacije vstopa in izstopa električnega toka iz človeškega telesa, od obleke in obutve ter tudi od vlažnosti telesa. Še posebej pa je pomembno, na kakšnih tleh ali na kakšni podlagi je človek stal ob dotiku z električnim tokom. Poškodba zaradi elektrike ni odvisna od človekove starosti. Dr. Mavricij Rus v svoji prvi pomoči iz leta 1941 opisuje, da je videl smrt zaradi elektrike pri dveletnem otroku in pri devetdesetletni ženici. Pač pa je posledica dotika z električnim tokom odvisna od nekaterih bolezni, ki jih ima človek. Prav gotovo bo prej podlegel električnemu udaru človek z bolnim srcem kot tisti, ki ima srce popolnoma zdravo. miBNJSKA RAZPOTJA 1. aprila 1993 MARIBOR TIK PRED VRELIŠČEM a 1 i 5 e 0 *■ v 2 Jj •e a ie f- i- >t o ii o Maribor, to prelepo mesto ob Dravi, se pogreza v revščino. Btnrznitev plač, pokojnin in nadomestil za brezposelne ozi-ttia njihovo znižanje ob že izvršenih podražitvah potiska nje-sLVe Prebivalce v vse večje socialne stiske. Zelo majhne ali k °raj nikakršne možnosti novih zaposlitev, vedno večje število jj ezPoselnih, ki čakajo na delo več kot leto dni, nizka izobraz-. aa raven brezposelnih, najnižja nadomestila, nizka raven :. .°inin in plač v primerjavi s povprečjem v Sloveniji spreminja Podravje v socialno bombo, ki lahko vsak čas eksplodira. j..O tem še najbolj preprič-Hvo govorijo podatki o mate-i ° socialnem položaju za-p°slenih, brezposelnih in upo-°]encev, ki jih je zbral ob-, °cni svet svobodnih sindi-atov Podravja. ^ezposelni - V občinah Maribor, Lenart, krm°ž in Slovenska Bistrica, s°dijo v območno organiza-svobodnih sindikatov Po-avK je bilo decembra lani ‘nposlenih 81.409 ljudi. Sa-^zaposlenih je bilo 11.449, d obrtnikih je služilo vsak-^Oji kruh 4.287 delavcev, fntivnih zaposlenih delavcev J, pilo vsega skupaj 97.145, j^^triranih brezposelnih pa . Stopnja brezposelnosti je Pa naj višja v Lenartu - 23,6 odstotka, v Ormožu 17,5 od-_otka, v Slovenski Bistrici >2 odstotka in v Mariboru 'kupa j z občinama Pesnica in Use) i7 i odstotka. V Po-s^avju je bila decembra lani kupna stopnja brezposelnosti 1 odstotka, kar je skoraj za odstotkov več kot decem-ra v Sloveniji. A bič brezposelnosti udriha aaPrej. V februarju je bilo Podravju že 26.655 brezpo-emih. Po podatkih, ki veljajo sa letošnji februar, je bilo do °cialne varnosti upravičenih le 35 odstotkov vseh brezposelnih. To pomeni, da 65 odstotkov brezposelnih v Podravju ali 17.249 ljudi ni imelo zagotovljene nikakršne socialne varnosti! Povprečno izplačano nadomestilo za čas brezposelnosti (z dodatki za družinske člane) je v januarju letos doseglo 19.850 tolarjev, denarna pomoč pa 11.599 tolarjev. Najnižje nadomestilo je bilo okrog deset tisočakov neto, kar je 80 odstotkov zajamčene plače. Povprečno izplačano nadomestilo v januarju je sicer doseglo 47 odstotkov več kot zajamčena plača (z dodatki za družinske člane), vendar mora velika večina brezposelnih, ki ima zagotovljeno socialno varnost, preživeti s prejemki v zneskih od 10.800 do 20.000 tolarjev neto. Marčevska nadomestila so se glede na porast zajamčene plače zvišala za 18 odstotkov, vendar to ne bo bistveno pripomoglo k izboljšanju socialnega stanja brezposelnih v Podravju. Upokojenci Tudi upokojencem v Podravju trda prede, saj so pokojnine v povprečju zelo nizke, nedvomno tudi zaradi nižjih plač v preteklosti. V Podravju je bilo januarja letos 53.519 upokojencev, od tega jih je 9388 ali 17,5 odstotka prejemalo varstveni dodatek. To pomeni, da po zakonu ne dosegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Višina povprečno izplačanih pokojnin je januarja letos dosegla od 19.974 tolarjev v Lenartu do 30.744 tolarjev v Mariboru. V Podravju je bila v januarju izplačana pokoj- nina za 11 odstotkov nižja kot v Sloveniji. Že slovenska povprečna pokojnina je bila v decembru lani skupaj s proračunom za dva meseca le 70 odstotkov povprečne slovenske plače za mesec december. V Podravju so povprečne pokojnine še za 3.400 tolarjev nižje od slovenskega povprečja. Upokojencem pa vsak stotak veliko pomeni. V skladu z zakonom o socialnem varstvu so od prvega januarja dalje naši državljani pod določenimi pogoji upravičeni tudi do denarnih pomoči. Krog upravičencev se je v primerjavi s prejšnjim zakonom razširil, čeprav so se cenzusi za pridobitev pomoči zaostrili. V januarju je v Podravju tako prejemalo denarne pomoči 1388, v marcu pa že 3777 ljudi, kar je skoraj trikrat več. Znesek denarnih pomoči se giblje od 1.700 do 11.092 tolarjev mesečno. S prvim marcem so se denarni zneski povečali za 18 odstotkov, ker so vezani na znesek zajamčene plače. Neto plače zaposlenih v Podravju Neto plače zaposlenih po občinah December 92 Povprečje 92 Indeksi-gospod. dec. 1992/ 1992/ skupaj gospod. skupaj gospod. dec. 1991 1991 LENART 36.787 33.223 28.812 26.302 236.3 298.3 MARIBOR 38.849 35.962 29.409 27.497 241.4 276.8 ORMOŽ 39.108 38.491 28.442 27.405 268.7 291.9 PESNICA 42.758 43.200 32.677 32.629 246.8 272.8 RUŠE 34.998 34.184 27.287 26.737 238.0 277.0 SLOV. BISTRICA 37.856 36.405 28.329 27.293 268.7 287.8 RS 41.936 39.808 30.813 29.314 257.0 296.1 Raven izplačanih neto plač po občinah kaže, da so bile decembra lani najnižje plače v gospodarstvu občin Lenart in Ruše, nato pa je sledil Maribor. V vseh občinah, razen v Pesnici, je bila izplačana plača nižja kot v Sloveniji. V gospodarstvu je zaostajanje največje v Lenartu - 16,5 odstotka ali 6.585 tolarjev, zaostajanje plač vseh zaposlenih pa je največje v Rušah, tudi 16,5 odstotka ali 6.938 tolarjev. ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Pridobljene pravice in uporaba starih predpisov (I) Področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja je specifično, saj se ^stemi kljub večkratnim spremembam med seboj povezujejo in dopolnjujejo. T®*0 ,udi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se uporablja od • aPnla lani, v tako imenovanih prehodnih in končnih določbah ureja prehod iz ®ne pravne ureditve v drugo, s tem da določa, kako se priznavajo in zagotavljajo Pravice, ki so že bile ali bi lahko bile priznane po prejšnjih predpisih. Določeno je, da se uživalcem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavaro-anja, ki so uveljavili pravice do 31. 3. 1992, te pravice tudi od 1. 4. 1992 agotavljajo najmanj v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do navedena dne. Bistvo te določbe je, da upravičenci ne morejo biti prikrajšani Primeru že uveljavljene pravice niti takrat, kadar je zakon za priznanje neke Pravice pogoje zaostril. Ta določba je uporabna na primer za uživalce izjemnih P°kojnin, prejemnike denarnih nadomestil, pa tudi nekatere druge. Pri tem je animiva določba, da se pri ponovni odmeri invalidskih pokojnin oziroma ruzinskih pokojnin, ki so odmerjene od invalidske pokojnine, uveljavljenih pred ■ 3. 1992, dodatek na invalidnost odmeri po predpisih, ki so veljali do 8vedenega dne. S tem se namreč prepreči, da bi, uživalci teh pokojnin, PPPobtjenih pod drugačnimi pegoji, naknadno pridobili pravico do dodatka za validnost, ki je sedaj posledica povečane starostne meje za pridobitev te Pravice. Novi zakon je namreč dvignil starostno mejo, do katere se dodatek na validnost določi v višjem odstotku. Zelo zanimiva je tudi določba, ki ureja pravice zavarovancev, ki so dopolnili P°9oje po starih predpisih. Osebe, ki so do 31. 3. 1992 izpolnile pogoje za lahk *6V pravice 1,0 Pokoinine po predpisih, ki so veljali do tega dne, namreč nko t0 Pravico uveljavijo po navedenih predpisih tudi po tem dnevu. Pri tem se a odmero pokojnine upoštevata zavarovalna doba in plača do dneva prenehala zavarovanja. Takoj se postavi vprašanje, zakaj je zakon sprejel tako rešitev, rati ko je bistveno zaostril pogoje za priznanje pravice do predčasne pokoj-'ne, saj je njeno priznanje vezal na določene pogoje, dvignil pa je tudi starostno ven? 28 pridobi,ev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je "kemu številu zavarovancev omogočil pridobitev določenih pravic pod sta-ugodnejšimi pogoji. uanrtStV6n° razumliiveiša in za socialno varnost pomembnejša je določba, ki sodnejše pogoje omogoča tistim, ki so bili ob uveljavitvi zakona brezposelni. časah°VanCi’ k' 80 d0 311 3' 1992 uživa1' pravico do denarnega nadomestila za zararfr82p°Selnosti ali ie z dokončnim sklepom podjetja oziroma organizacije ost r' nujnih operativnih razlogov postalo njihovo delo trajno nepotrebno ali so naiv' .nezaP0Sien' brez svoje krivde in jim je ob uveljavitvi zakona manjkalo Pred?° P8t 'et starosti d0 izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne ali Pok68886 pok°inine ali največ eno leto pokojninske dobe do izpolnitve 40 let uverlninSke dobe (m°ški) oziroma 35 let pokojninske dobe (ženska), lahko *»*> Pravico do pokojnine po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992. To je Se jCba' 8 ka,ero i® skušal zakonodajalec zagotoviti socialno varnost tistim, ki bi zamri- POdališal rok za Pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine ^ adi postopnega zviševanja starostne meje za njihovo pridobitev ob istočasni dve i ,namestila P'ače zaradi brezposelnosti, saj je to zagotovljeno največ za dr . Ker ima starejša oseba še bistveno manjše možnosti zaposlitve, bi gacna rešitev lahko pomenila, ob tudi sicer spremenjenih okoliščinah, da je p8 °Z6na ni'h°va osnovna socialna varnost. S tako določbo pa lahko pridobijo dololc° do Predčasne pokojnine po starih predpisih, prizadenejo pa jih ne tudi do 0 Potopnem dviganju starostne meje kot pogoju za pridobitev pravice starostne pokojnine. MLEČNA BEDA Plače Tudi plače v Podravju zaostajajo za slovenskim povprečjem. V decembru denimo so neto plače v Podravju tako zaostajale kar za 16,5 odstotka. Rast čistih plač decembra lani je bila v Mariboru skoraj za polovico nižja kot v Sloveniji. Čiste plače v industriji maribora zaostajajo celo 19 odstotkov za gospodarstvom Slovenije. Posamezne podskupine dejavnosti pa so v decembru lani zaostajale tudi do 32 odstotkov (visoke gradnje in proizvodnja preje in tkanin). Velika večina delavcev v industriji Maribora prejema čisto plačo med 20.000 in 30.000 tolarji. Košarica minimalnih mesečnih življenjskih stroškov, nujnih za preživetje, pa je za štiričlansko delavsko družino v februarju letos dosegla točno 60.207 tolarjev. Komentar je odveč. Maribor je nekdaj veljal za industrijsko prestolnico Slovenije z vrsto uglednih podjetij. Zdaj so zvečine, že stvar zgodovine - šla so bodisi v stečaj ali so jih pokupili tujci ali pa so jih razprodali na dražbi. Tako mesto ob Dravi dobesedno umira, na kar je pred časom z odmevnim pismom vodilnim slovenskim politikom opozoril tudi predsednik mestne vlade Anton Rous. Na stanje tik pred vreliščem opozarjajo mariborski svobodni sindikati, ki jim zmanjkuje potrpljenja. Republiška vlada pa poziva k nadaljnjemu zategovanju pasu, čeprav na večini pasov delavcev v Podravju ni več nobenih lukenj ... Marija Frančeškin ...... ......... ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cena 480,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033. »Kako naj živim s 13.000 tolarji nadomestila za brezposelne, ko pa moram plačati kar osem tisočakov samo za položnice,« je tarnala slabo oblečena ženska srednjih let tisto deževno in mrzlo sredo na Tromostovju v Ljubljani, ko so kmetje delili zastonj mleko. »In potem imam še hčerko, ki hodi v srednjo šolo.« »Kaj ali hčerka ne dobiva otroškega dodatka?« vpraša soseda pred njo, s kanglico v roki. »Dobiva, dobiva,« odgovori prva, »a to je premalo.« Potem ji soseda, ki je stala v vrsti zadaj, svetuje, naj gre na Karitas, po prehrambeni paket, saj bi ji ga zagotovo dali, samo vse papirje o svojih dohodkih mora prinesti s sabo... Kmetje so hoteli z zastonj razdeljevanjem mleka pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani opozoriti na težak položaj slovenskega kmetijstva, na nizke odkupne cene mleka in na druge probleme. Pa so pri tem nehote opozorili na vso bedo nekaterih Ljubljančanov, upokojencev, brezposelnih, invalidov in klošarjev, ki so se prerivali v vrsti za zastonj mleko. Mleko so pripeljali ob devetih dopoldne in v hipu ga je zmanjkalo. In potem so ljudje v vrsti, na dežju in v vetru, potrpežljivo čakali kar debelo uro, da so ga znova pripeljali. Vse skupaj se je ponovilo minulo soboto. Le da tedaj vsaj dežja ni bilo... Marija Frančeškin, slike: Sašo Bernardi RAM IN SRCE! 14 TE 1. aprila 1993 Premiki zelenega flomastra Manca Koširje nekoč afero s četverico označila kot sedenje v zaporu zaradi črtanja po papirju z zelenim flomastrom. Takrat je bila pomlad, tako kot danes, ko humorist prav nehumomo piše, da se je pričela državljanska vojna. Civilni obrambni minister, ki niti svojemu nadrejenemu več ne pošilja nobenih informacij, se je očitno odločil napraviti red. Branko Mamula je v svoji knjigi, ki je bila tudi doktorska naloga, postavil silno zanimivo tezo o podružbljanju obrambe. Nekako takole: ljudi je treba uniformirati, oborožiti, nato pa jim komandirati. Bosna danes doživlja to v živo, mi le preko medijev. Obrambno ministrstvo je v zadnjih dveh letih sprožilo nekaj sodnih postopkov zoper pišoče ljudi. »Zdaj je svoboda, pazi, kaj pišeš.« Tako tudi sam ne vem, če me ne čaka takšna usoda. Toda ne glede na simpatije in antipatije, človek ne more mirno mimo javnega prepira, tako značilnega za minule čase minule Jugoslavije, ko se je JLA ravno tako kot danes naš obrambni minister nenehno sklicevala na ustavo in zakone in skušala podučevati nas - civiliste. Pri nas je to še hujše, ker je tudi minister civilist, ki pa bi očitno hotel imeti največjo specifično težo. Tako potihem lahko predvidevamo, zakaj je šel v spopad najprej pesnik, ki je vedel svoj dolg, kmalu pa bomo na vrsti tudi drugi. Zares gre za nas, kadar kdo skuša mimo nas, prek nas in z nami obračunavati minule zamere, jih politizirati in napraviti obče človeške. Tako pač ne gre! Vse veje oblasti bi to morale vedeti in takšno početje onemogočiti, ker z resnično demokracijo nima nič skupnega. Moja vojaška knjižica je še nespremenjena in prazna, čakam na razpored. Tisto, s čimer sem se ukvarjal na vrhniškem hribu, je armada ob umiku odpeljala, ker smo s tem skrbeli za celo zahodno Jugoslavijo. Danes davkoplačevalci prispevamo za novo opremo. Takrat, ko je bilo treba, ga ni bilo, ki bi vprašal, kaj je tam in kaj smo počeli. Ceno plačujemo danes! Moja uboga kultura je zraven. Namesto 200 knjig, bo podpore deležnih le 70. Milan Bratec Delodajalec - kdo je to? Če direktor družbenega podjetja samega sebe imenuje za delodajalca, je to do neke mere razumljivo, ker gre v tem primeru za lažno veličino ali celo za to, da se gospod podjetnik počuti tako imenitno, da bi celo samega sebe onikal. A če gospod vladni predsednik govori o delodajalcih, bi smel imeti pred očmi le privatne podjetnike in nikakor ne direktorje družbenih podjetij. Oni niso nikakršni delodajalci, saj niso lastniki kapitala, ko niso nič vložili v to podjetje. Kvečjemu so firmo s svojim privilegiranim položajem odirali... Če pa končno sindikalni vodje govorijo o delodajalcih, potem je to najmanj poniževalno, pa naj gre za Svobodne ali Neodvisne sindikate. V obeh primerih gre za hlapčevstvo, za sprijaznjenje z nečim, česar sploh ni. Resnica je drugje. JNa primer v tem, da je bilo veliko število vodilnih tovarišev še ob zadnji reelekciji pred kakimi štirimi leti ponovno ime- novanih zaradi članstva v ZK in zaradi njihove moralno-po-litične neoporečnosti, danes pa si ti isti tovariši gospodje nekakšni delodajalci, v mnogih podjetjih že pravi »kapitalisti«, z razliko, da si lastnine niso prislužili, pač pa so si jo vzeli. In če jim je bilo treba od končane fakultete (pred 30 leti na primer) do pred tremi ali štirimi leti narediti nekaj partijskih šol in seminarjev, koliko je to po zahodnoevropskih menedžerskih merilih vredno, če vemo, da morajo tamkajšnji menedžerji oprav ljati postdiplomska šolanja- i Tem našim vse to ni bilo p?' trebno, ker jim je mila usoda namenila Markovičev zak°n o podjetjih, ki jih je čez noč iz tovarišev poslovodnih delaV' cev spremenil v gospode delo-dajalce. Pa vendar gre v ten1 primeru zgolj za obliko brez vsebine. Meni se vse bolj zdijo podobni graščakom, njihtA1 pomagači pa valptom in biri' čem. Strihnin \ 11 Zdaj, ko je nova oblast ov Prelaganje izobraževalnih stroškov na starše je že dosedaj povzročilo zmanjša- Letos so bite razpisane 4.104 kadrovske štipendije. Za učence in študente Igor Žitnik Dr koi bli dei ase so Vpi 6e 5 (di ap: POl ošl njs pr; rev žav ma ter dn set ki pre ka: vp! Fuj oblast Beograd kazali so mi, le glej, JUGA cela tam sedi. JUGA šla je preč, v Ljubljani ostali so sedeč! Kameleoni so postali! Barve menjajo, kot bi tekmovali. Na programe stranke so pozabili, ko v parlament so se vselili! Kaj volilec ostane TI, kot da transparent v roke vzameš si! Na njem napiši: FUJ OBLAST, saj ti prava si pošast! Oblast, ta večglavi zmaj volilcem je obljubljal raj. Zmaj od žuljev naših se redi, saj vse več in več JEMLJE SI. Ko proračun so si delili, radi bi se še zadolžili. Nekdo rad bi socialo, pri tem pozablja na moralo! Drug po svetu bi letel, denarja gore s sabo vzel! Tretji spet rad bi teater, da narod vedel bo, kdo je pater! Četrti zamišlja si PENTAGON, d siromaku ostala bo: le LOPATA + »PIKON« Ivo Leban Srce je m na levi Besede so jasne, razumljive, tako med brati, pasu ne bomo zategnili hudo, le do zadnje luknje, vsi se moramo odpovedati nečemu, moj pes ne bo več jedel uvoženih konzerv, samo še ostanke kosil iz gradu Strmol, vsi se moramo nečemu odpovedati, še Janez se bo odpovedal topovnjači na sinjem Jadranu, poslanci se bodo odpovedali nekaj odstotkom plače, nič več 4000 DEM, le 3999 DEM, policija ne bo več vozila Alojza do doma, kar peš ali s kolesom jo bo mahnil, poslanci Ljudske stranke se bodo odpovedali svojemu obroku mleka, ker pijejo vino, druga sodrga, tudi ti se bodo nečemu odpovedali, eni ljubicam zaradi impotence, drugi kaviarju zaradi influence, samo delavci se ne bodo odpovedali ničemur, ker se več ničemur nimajo! A srce je pa na levi! Potem pa še, tista j ara gospoda, gozdove nazaj cerkvam, naj se ve, kdo je gospod, recimo stavba zavarovalnice Adriatic v Kopru, sam marmor, ni je cerkve v Sloveniji po velikosti, ni mafije, ki se po pisarnah skriva, samo pridni, delovni ljudje, ki so obogateli s človeško nesrečo, pa palače naše propadle banke, pa uradniki in trgovski potniki, pa komercialisti, pa samo delavci bodo ostali na istem, na ničli, na suhem, na čistem! Srce pa, ta boben, spet na levi! Drugače pa, zdržali bomo, bolj na tenko sr ali, se prav nič smejali, še bolj se bomo skrivili, še bolj počepnili in jezike k njihovim ritim -stegnili, jaz vam pravim, dragi moji govorci, vaši prdci so neslišni, a tako smrdljivi, vaše besede bucike, ko jih izserjete pa klamfe, a kdor bucike je in klamfe serje, tudi ta se bo moral odpovedati nečemu, samo delavci, ti bodo hodili na ceste, kot da nimajo drugega dela, kot da je katastrofa biti brez dela, samo oni se ne bodo odpovedali ničemur! Srce pa, ta cigan, desninsko levo utripa! In tako, do kome, do nezavesti, eni v zlatu in brokatu, drugi v dreku in mizeriji, politiki pa v navidezni histeriji, eni v limuzini, drugi peš, eni siti, drugi praznih trebuhov, eni polnih ust laži, drugi tihi s transparenti na ceštah, eni sami v izobilju, drugi z lačno družino. Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije samo kmetje in delavci se bodo res morali odpovedati nečemu! Srce pa, ta kreten, spet utripa na levi. In ko bo prehodno prehodnih obdobij konec, bo spet isto sranje, samo novo pakovanje! Srce pa bolj na sredi! Franjo F. Frankenstin Pri založbi ČZP Enotnost je te dni izšla knjig9 pisatelja in dramatika Petra Božiča z naslovoj® »Zdaj, ko je nova oblast«. Božiča literarni teoretik uvrščajo med začetnike slovenske modernistični proze pa tudi modernističnega gledališča. Objavlja* je v vseh kasneje prepovedanih revijah, znan je k° urednik evropske gledališke revije Maske, predvseO* pa kot neutruden aktualnopolitični publicist, člaB' kar, polemik in pamfletist v večini slovenskih časni' kov. Naslov romana je pomenljiv in prepričani sffl°' da je Božič v svojem najnovejšem delu ostal zveš' svoji nekonvencionalnosti in ponudil vznemirljh'0 branje o sedanjih in minulih dogodkih, ki jih je saf doživljal v vseh grdih in lepih odtenkih »časa, ki sej razletel«. ,. I. Ž. Slika: Sašo Bernard' Mostar - urbicid Mostar je bil včasih prelepo hercegovsko mesto, ki ga je svet poznal - če že po drugem ne - po čudovitem mostu čez Neretvo. Ta je bil njegov zaščitni znak na razglednicah in znamenje kljubovanja času. Danes, ko ne vemo več, za čigavo mesto gre, mu je nesmiselni krvavi in ognjeni spopad spremenil podobo, tudi most je bil nevarno razrušen. Razstava, ki so jo o uničenju mesta pripravili v Ljubljani, nas seznani s kulturno in arhitekturno katastrofo, o barbarstvu nad ljudmi pa lahko komajda slutimo... predsednik SZDL Slovenije razgrinja svoj pogled na slovensko in jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam (o) ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:_ Ulica, poštna št., kraj:___________________________ Datum:-------------------- Podpis naročnika:_______ izvod(ov) knjige PRED usodni^1 Slika: Sašo Bernardi 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju m JE 1. aprila 1993 RAVRARHdMANDA berila revizije ALIBI VLADAJOČE NENAČELNOSTI Saj ni res, pa je: zdaj se ne ve več, kdo krade. rugega pač ni mogoče reči po seji parlamentarne °misije za spremljanje in nadzor lastninskega preo-ukovanja družbene lastnine, ki jo vodi krščanski emokrat Izidor Rejc. Ob tem človeku naravnost Asociativno stopi pred oči znamenita karikatura, ko S° zalotili lopova pri delu in ga zgolj zaradi lepšega ^Prašali, če krade, on pa jim je mirno odgovoril, da in da le privatizira. Poglejmo nekaj dejstev. SDK je doslej prejela 576 zahtevkov za revizijo laivjega) lastninjenja (rok za oddajo naj bi potekel 5. aPrila), inšpektorji pa še zdaj ne poznajo meril, na Podlagi katerih bi bilo moč verodostojno ugotavljati skodovanje družbene lastnine. Hkrati občine uki-)Alo inštitucije družbenega pravobranilstva samoupravljanja, čeprav gre za ustanovo, ki naj bi pri Reviziji odigrala eno ključnih vlog, in čeprav je dr-Avni sekretar za ekonomski razvoj in privatizacijo ?a§- Tone Rop na eni od nedavnih novinarskih kon-erenc posebej poudaril, da je vlada za delovanje riizbenih pravobranilcev pri reviziji namenila po-sebna sredstva. Vse to seveda še ne bi bilo tako hudo, če bi ljudje, 1 so po zakonu in po svojih funkcijah zadolženi za Poganjanje lopovskih managerjev, sploh vedeli, za ai gre. In kako naj bi to vedel še kdo drug? Na vPrašanje posredno odgovarja predsednik Izidor Rejc, ki meni, da so divje privatizacije sicer bolj ali manj znane, zato da je on od SDK pričakoval že do seje komisije »kategorizirane napake« in tudi predloge, kako jih odpravljati. In potem se je zgodilo nekaj, kar z ironijo posebne sorte ponazarja čuden položaj, ko je idiot vsak direktor, ki še ni »sprivatizi-ral« podjetja in ki se mu tako kar samo od sebe ponuja na pladnju. Romana Logar, novopečena generalna direktorica SDK, je na to Rejčevo ugotovitev mimo dejala: »To je naloga te komisije, razen če bi prišlo do drugačnih dogovorov!« Logarjeva je poudarila, da je že nekajkrat opozorila zakonodajalca, da zgolj s pomočjo členov privatizacijskega zakona (od 48. do 50. člena) ni mogoče oceniti škode, ki je bila storjena z dosedanjimi privatizacijami, še zlasti takrat, ko je bila izvedena s pomočjo veljavne zakonodaje. Če k temu dodamo še javno povedano mnenje ali že kar sugestijo direktorja Sklada za razvoj Uroša Koržeta, češ da »pri nas ni nobenih zadržkov za lastninjenje po Markovičevi »lastninski zakonodaji«, potem je na dlani, da je sezona vsesplošnega lova na »delavsko« premoženje odprta. Romana Logar je ugotovila, da mora sicer res revizijski organ po zakonu oceniti škodo, toda po njenem mnenju ni mogoče dopustiti, da bi si vsak inšpektor po svoje določal merila. Glede tega je med drugimi zagatami izpostavila tako imenovano »mejno obrestno mero«, ki ne pomeni oškodovanja družbene lastnine. Kakšna enigma? Ali res? In to celo po nekaj letih, ko so naši bankirji pogruntali tako imenovani veliki R. Vsakemu bebcu je jasno, da je bila družbena lastnina oškodovana, če je gospod direktor dobil od podjetja kredit po manjši obrestni meri od velikega R, in še zlasti v primeru, če si je podjetje ta kredit sposodilo v banki po normalni »tržni« obrestni meri R+r. Kot je znano iz naše vsakdanje kriminalistične prakse, so to že pred časom ugotovili kriminalisti in odgovorne »privatizerje« v nekem podjetju že ovadili ustreznim organom. Epiloga pa še zdaj nismo dočakali. Ali to pomeni, da tudi sodišča čakajo na merila? Odgovor se ponuja sam od sebe. Iz njega pa lahko sklepamo, da smo še daleč od kakšne pravne države. Kaj torej storiti, da bo revizija vendarle stekla in da bodo inšpektorji SDK, kriminalisti, sodišča in drugi poklicani vedeli (s posebnimi merili ali brez njih), kdaj se krade in kdaj ne? Kot beli dan je jasno, da se bo to najprej vprašal tisti, ki se čuti oškodovanega. Ta pa je znan. Kot je iz denacionalizacijskih zahtevkov zelo jasno, komu so revolucionarji nacionalizirali njegovo premoženje, tako bi moralo biti tudi to, v katerih podjetjih so delavci nezakonito ostali brez »svojega« premoženja. To pa se je zgodilo povsod tam, kjer so (divji) privatizerji kršili ali izigravali veljavne zakone. Da pa bi to ugotovili, ne potrebujemo nobenih posebnih meril. Kar dovolj bo znana ugotovitev, da zakon velja, dokler se ga ne ukine oziroma nadomesti z novim. Iskanje meril in podobne flance ni nič drugega kot zgolj alibi vladajoči partitokraciji, da bi si nagrabila čimvečji kos družbenega premoženja in s tem utrdila svoj oblastniški položaj. Ta igra ni popolnoma nič drugačna od (upravičeno) razvpitih poslanskih plač. In vzrok sedanji vladajoči koaliciji je iskati prav v njej. So hoteli biti pač pri koritu, ko bo za to pravi trenutek. Ali, kot se moderno reče: hoteli so biti zraven... Kako torej zgrabiti bika za roge? Natanko tako kot pri poslanskih plačah in zakonu o zamrznitvi delavskih plač. Sindikati so (še) edini verodostojni predstavniki delavcev (lastninskih) oškodovancev, za katere ne veljajo načela pravne države. In ker je tako, jih je treba doseči. Zdaj je trenutek! Kakor ga bomo izkoristili, tako si bomo postlali. Posledica te igre bo takšna ali drugačna konstelacija družbene moči. V njej pa je iskati odgovor na vprašanje, ali bo Slovenija zdrknila v primitivni kapitalizem 19. stoletja ali socialno državo 20. stoletja. V njegovem iskanju pa »morajo biti zraven« predvsem sindikati! Ivo Kuljaj Slovenija za delavce (še) ni pravna država SPOROV ŽE ZA ŠTIRI LETA RAZSOJANJA Evropi in svetu se Slovenci že dve leti in več hvalimo, da (končno) le imamo demokratično in pravno državo. Če nas kdo Pobara, naj to dokažemo, polistamo pred njim po novi slovenski kstavi, najbolj vztrajnim »tečnežem« pa ponudimo v branje še zakon o denacionalizaciji (s pomočjo katerega da pospešeno odpravljamo »krivice 45-letne boljševiške vladavine«) in o last-0'Oskem preoblikovanju družbenih podjetij (kar da je naša Slavna vstopnica v Svet Evrope). Oboje pa naj več kot zaleže. A. kaj, ko ne zaleže. To po-Atane jasno takoj, ko kdo ^haše« povpraša, kako je pri > as z zaščito delavcev - po eVropskem zgledu«. In »naši« e začno na vse kriplje izmotati, jecljati, izgovarjati. Medtem ko je prejšnja skupščina izgubila ogromno energije z urejanjem lastninske problematike, je hranila osnutke gradiv s področja delavske zakonodaje lepo v hladilniku. Eden takšnih, ki še Pokrajinski tednik, ki poroča * 0 vsem, kar se zgod/zam. /Snn%D0,enj^em'Be-eSm' yVju' na K°- cevskem in drugod, Z#L'M*, bralcem v • nudi nešteto možnosti » oglaševanje, 23 Je glede na obseg med ^POdobm-ml M000 Atovo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 vedno čaka na ledu, je tudi zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Ta zakon je nastal že v času predprejšnje vlade. Že maja 1991 je bil v Poročevalcu objavljen predlog za izdajo omenjenega zakona z osnutkom, šel je skozi telesa takratne skupščine, potem pa ostal v predalu - vse do prejšnjega meseca. V času Kozinčevega ministrovanja se ga ni nihče dotaknil, tudi zato ne, ker bi bilo nujno treba, skupaj s tem zakonom, sprejeti še zakone: o kolektivnih pogodbah, o kolektivnem dogovarjanju, o reprezentativnosti sindikatov, o soodločanju delavcev in o inšpekciji dela. In zakaj tudi zakon o reprezentativnosti sindikatov? Ve se: brez zakona o reprezentativnosti so bili sindikati v podjetju neučinkoviti čeprav jih je bilo veliko! Vendar niso sodelovali, temveč so drug drugemu celo metali polena pod noge. In tako (in zato) je še vedno v veljavi temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da se v okviru organizacij najprej izvede postopek v dveh fazah. Pritožbena inštanca je delavski svet, a v delavskih svetih so delavci, ki se prav tako kot odpuščeni bojijo za svojo zaposlitev. Vodilni v podjetjih (menedžerji) namreč v podjetjih z družbeno lastnino ne nosijo tako rekoč nobenih neposrednih rizikov, če odločajo na pamet. V podjetju Riko Ribnica je tako menedžer poslal domov na čakanje 500 delavcev, ne da bi jim izdal kakršenkoli sklep, ne da bi jim plačeval kakršnokoli nadomestilo - čeprav so delavci zahtevali odločbe o prenehanju delovnega razmerja, da bi lahko šli na zavod za zaposlovanje. Zasebni lastnik tega nikoli ne bi storil, ker bi vedel, da bodo odškodninski zahtevki tako visoki, da bi šlo podjetje že naslednji dan v stečaj. Delavci pogosto tudi nimajo od koga izterjati svojih pravic. Na kranjskem sodišču združenega dela imajo opravka z množičnimi spori v zvezi z neizplačanimi plačami v Železarni Jesenice. Pa še primer Štor, Celja, sodnikov, novinarjev.. . Gre za pojav, ki je za evropske navade, milo rečeno, nenavaden. Nikjer ni na tako število delavcev, kolikor jih je v Sloveniji (okoli 700 tisoč), toliko sporov. Pri nas pa je skoraj vsak deseti delavec udeležen v sporu. Tako je tudi zato, ker kar v 30 do 40 od- stotkih sporov delavci neupravičeno iščejo sodno pomoč, ker ne zaupajo »svojim« podjetjem. Pri odpustih pa tako nimajo kaj izgubiti... In tako so samo lani sodišča združenega dela v Sloveniji vpisala 12.543 novih zadev, ostalo pa jim je tudi 6.988 zadev iz preteklih let. V številnih sporih je udeleženo skupaj večje število delavcev (denimo 1300 delavcev Ljubljanskega kliničnega centra, ki terjajo dodatke za težje pogoje dela po panožni kolektivni pogodbi), tako da je v teh kolektivnih sporih udeleženo skupaj kar 30 do 40 tisoč delavcev. V zadnjih letih se je število sodnikov močno zmanjšalo in dela zato ne morejo več obvladati. Ob koncu lanskega leta so tako imeli še skoraj 12.000 zadev nerešenih. Vsak sodnik ima torej na svoji delovni mizi približno od 700 do 800 in celo več spisov. Za štiri leta dela! Vinko Blatnik DOHODNINE ZA OGROŽENE objavljamo na 11. strani odnemu g -4 iti kot verjeti dup m/v, A o bi »iimi/ii republiška rubina kimusija 'im onjumzacijam dostnnti sklic mlilnei/a telesa ter temu priložiti seznama kandidatur m elektor- i, smo stopili tja in i^i rdeli (le im, tajnice komisije o, da jih čaka kakšno razpošiljanje), da ho ./.< JI 'leno Vsa/ za naš ca so o is (o ref prcon ■>>,. ■ r.-hftp> POZIV VLADI IN PREDSEDSTVU Kdo je ukazal kopičiti slovensko vojsko na Gorjancih, kdo ji poveljuje, koliko sploh je vojska na mejah ali celo malce čeznje v skladu z našimi tako glasnimi opredelitvami, da so meje stvar policije in carine... O tem smo povprašali menda že trikrat, seveda zaman. Dokler na ta vprašanja vlada in predsedstvo ne bosta javno odgovorila, jih bo JANEZ JANŠA SEVEDA MIRNO POMETAL POD PRAG - skupaj z novrma vprašanjema v tej številki na 15. strani: • Kakšne ingerence ima TO nad civilnimi državljani Slovenije v miru? • Ali uradni predstavniki TO lahko vodijo preiskave in zaslišujejo civilne osebe? V A » ,0' zakon , «c -j --tJf. Tako trdi denimo JampjMpttnn se čudi, od kod LudvjjyJto(ri«4p^CT?fflsca7tako podobna stališčem rgeja Kraigherja in Romana Albrehta iz leta 1972. In glej šmenta, Kopačev strankarski kolega, In Kučan nam takrat (oktobra in novembra lani) očitno ni verjel. Namesto da bi dal raziskati »dogodke« na Gorjancih, ki so sami po sebi opozarjali na, kot se je izkazalo te dni, ključna vprašanja delovanja in poveljevanja slovenske vojske, nas je sekretariat tedanjega predsedstva zgolj seznanil s tem, da je »predsedstvo zahtevalo od poveljstva TO poročilo o dogodkih na Gorjancih«, Kučan in Štefka pa sta se v družbi ministra Janše odpravila še na krst Sinjega galeba v Portorož. In vse tiho je bilo. Toda glej zlomka! Nedavna dopisna vojna med predsednikom in obrambnim ministrom bolj kot vse drugo zelo lepo govori, da bo končno treba odgovoriti tudi na naša vprašanja. Bomo torej končno le zvedeli, kdo v resnici je vrhovni poveljnik oboroženih sil Slovenije? L K 1. aprila 1993 NAJPOMEMBNEJŠA STRAH" Kračunova bambusovina r —Humoreska- Kučanovo nasledstvo ARTURJEVA Poznate Arturja? Seveda, to je pes predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Artur je zelo popularen predstavnik svoje (pasje) vrste, ki meša štrene politiki. O tem prepričljivo govore njegovi intervjuji in številni drugi javni nastopi. Skoraj ne mine dan, da ga ne bi videli na karikaturi Franca Jurija na prvi strani Dela. Zadnje čase brez njega več ne izide tudi nobena številka Mladine. Artur je pokončen predstavnik pri nas redke angleške pasme mastif. Psi te pasme so veliki, masivni, mogočni in skladno grajeni. Imajo zelo močan ugriz (sic!) samčeva plečna višina pa mora biti najmanj 76cm. Posebno poglavje pomeni kajpak njegova teža - naj- manj 75 kg. No, zdaj ste najbrž že ugotovili, kam (Drnovškov) pes taco moli. Artur je resda najboljši in s tem tudi predsednikov prijatelj, ki mu bo do konca lojalen in ga nikoli ne bo izdal, a ima žal tudi slabo lastnost, in sicer to, da mora jesti. Samo pomislite: pes, ki ima 40 kg porabi dnevno pri težkem delu - in Artur je stalni spremljevalec predsednika pri njegovem nabiranju kondicije - 3400 Kcal. Artur pa nima 40, temveč najmanj 75 kg. Sklep je na dlani: mastifa dandanašnji ne more rediti vsak smrtnik. Da je to res, nam je pokazal že grob izračun: Artur požre mesečno do dve zajamčeni plači slovenskega delavca! Zajamčena plača je nekaj čez 15.000 tolarjev. A Horoskop Kot zmeraj V tem tednu so se rodili še frankovski kralj Karel Veliki, danski pravljičar Hans Christian Andersen, francoski pisatelj Emile Zola, angleški igralec sir Alec Guinness, ameriški pripovednik Washington Irving, angleški filozof Thomas Hobbes, nemški skladatelj Robert Schumann, italijanski skladatelj in violinist Giuseppe Tartini in angleški pesnik VVilliam Wordsworth. Deni VREME Piše: Andrej Velkavrh Suho In hladneje M srjss Po vetrovni soboti in nedelji je veter kar pošteno vlekel tudi v ponedeljek. Temperature so bile podnevi kar precej pod povprečjem za ta čas. Veter pa dejanski občutek mraza še zniža. Pri hitrostih vetra, ki je pihal v ponedeljek, je pomenila temperatura 5 stopinj C dejansko -1 do -3 stopinje. Od srede pa smo imeli spet toplejše, pomladansko vreme. Rastline kličejo po dežju, za spomladansko brstenje potrebujejo veliko vode. April ga ne prinese vedno dovolj. Čeprav je že po pregovorih muhast mesec, kar se vremena tiče, pa tipične aprilske plohe ne prinesejo večje količine dežja. Potrebne so fronte, ob katerih se iz oblakov »izcedi« več vode. »Malega travna presuho - ni kmetovalcu kaj ljubo.« Glede tega lahko ljudskemu reku povsem verjamemo. »Več ko ima leto dni, se aprila vreme spremeni«, pravijo. Za tiste pa, ki se bodo morda čudili pogostim vetrovom v tem mesecu, češ da zadnja leta samo še veter brije, pa tale: »Za april velja, da je še vedno veter bril«. Pa recite, da včasih ni bilo tako!? Ali se vas loteva spomladanska utrujenost? Morda vas je le polenilo toplo aprilsko sonce, če ste mu dali možnost, da vas pogreje. Zdaj je že tako močno, dan pa tako dolg, da se dnevne temperature lahko dvignejo krepko čez deset stopinj, pa čeprav je zjutraj slana. V petek je zaradi prodora hladnega zraka iznad zahodne Evrope v zahodno Sredozemlje nastal manjši ciklon s središčem nad Genovskim zalivom. Zaradi njega se je veter pri nas obrnil v jug do jugovznodnik. Vlažni zrak iz Sredozemlja se bliža našim krajem. Vendar se bo ciklon hitro umaknil proti jugu, in ne bo trajneje vplival na vreme pri nas. Po nekaj več oblačnosti v soboto se bo zjasnilo. Temperature pa bodo sprva nekoliko nižje, kot so bile v drugi polovici tega tedna. Davorin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj, je po prihodu v Ljubljano dobil, kot se za ministra spodobi, lepo vladno stanovanje. Potem je skladno s proklamirano vladno politiko vsesplošnega zategovanja pasu dal zamenjati malo obrabljeno pohištvo. Tako je sindikatu državnih nameščencev prišlo na uho, da je Kračunu že uspelo realizirati eno prvih postavk novega proračuna za bambusovino, ki naj bi veljala okoli 1.600.000,00 tolarjev. Popolnoma v skladu s sicer neuvrščenimi banana republikami. Milan Kučan, predsednik Slovenije, je na obisku v Kopru med drugim izjavil, da je Slovenija prevzela, nasledila vse meddržavne jugoslovanske sporazume in da jih je Italija nostrificirala. Tako sta državi mednarodno pravno uredili medsebojne odnose, vprašanje je le, ali so vsi problemi med državama najustrezneje rešeni. Toda ne med Ljubljano in Trstom - potrebna so pogajanja med Ljubljano in Rimom! Podobno je svojčas razmišljal tudi Franj o Tudman in izgubil tretjino hrvaškega ozemlja. Pirnatova »svoboda« Kovačičeva kandidatura Rajko Pirnat, prvak NDS, je na kruto dilemo, ali imeti več svobode ali več kruha, odgovoril v značilnem revolucionarnem slogu: »Ljudje bi kajpak radi več kruha, vendar glede sprememb ne more biti več poti nazaj. Reform ni mogoče odlašati...« Se najbolj zanimiva pa je tale trditev »izpričanega« narodnega demokrata: »Reforme je treba izvesti tudi brez naj večje podpore javnosti!« In v čem se ta njegov pogled razlikuje od nekdanje komunistične prakse?« Boštjan Kovačič, predsednik novomeške vlade, naj bi bil po nekaterih vesteh ob Mihi Brejcu drugi kandidat za direktorja RTV. Obe kandidaturi spominjata na stare čase, ko niti slučajno nisi mogel biti direktor RTV, če nisi bil hkrati tudi sodelavec UDBE. No, razlika vseeno je: Brejc je kot šef VIS grenil življenje (administrativne upokojitve) nekdanjim udbašem, ti pa so enako počeli z Boštjanom Kovačičem, ki so ga takrat mnogi že videli politično mrtvega. Prvi minister Drnovšek pa nič... Kuli Politik novega kova V tem tednu je bil rojen veliki avstrijski dirigent Herbert von Karajan (rojen 5. aprila 1908), ki je navduševal koncertna občinstva širom po svetu. Bil je dolgoletni šef dirigent berlinske filharmonije, bil je vodja velikonočnega festivala v Salzburgu, dolgo je dirigiral tudi vsakoletnemu novoletnemu dunajskemu koncertu. Ta veliki umetnik pa se je tudi neredko prepiral z vodstvi koncertnih dvoran in tako večkrat zamenjal »matično« dvorano. Zadnja leta svojega dirigiranja je zaradi zdravstvenih težav nastopal vse redkeje. Nekateri zlobneži so trdili, da je vzrok njegovega redkega dirigiranja lenoba ali nezmožnost koncertnih dvoran, da bi mu izplačevale bajne honorarje, ki naj bi jih zahteval za svoje delo. Takšne trditve so podpirali z dejstvom, da je z dirigiranjem zelo obogatel oziroma obogatel bolj kot drugi dirigenti. Kakorkoli že, Herbert von Karaj an nam je zapustil veliko delo na glasbenem področju, mnogo njegovih koncertov je na magnetofonskih trakovih, ploščah, kasetah, videoposnetkih. Von Karaj an je nekoč preživljal dopust v neki gorski vasici na Tirolskem. Rad se je sprehajal po naravi in verjetno v mislih dirigiral. Nekoč se je s prijateljem sprehajal po drevoredu. Poslušala sta ptičje žgolenje in dirigent je dejal: »Temule orkestru bi rad dirigiral.« Naenkrat pa je žgoleče glasove preglasilo neubrano krakanje in Kara-jan je nadaljeval svojo misel: »Tu je tudi običajni neznosni kritik.« Bolj od delavca ga zanima pes! Strankarske prerokbe »Pravzaprav sem stvari predvidel!« je nekam samozadovoljno vzkliknil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok in iz obrata spil poln vrček piva za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. - Kaj ste predvideli? smo seveda s povišanim pulzom takoj hoteli izvedeti, kajti tovariša Neposrednega že dolgo Časa nismo videli tako dobre volje. »Predvidel sem tale naš politični danes, oziroma jutri, oziroma smer, kako se bo naš politični prostor profiliral.« - In kakšna so ta vaša predvidevanja? smo bili zdaj vzradoŠ-čeni tudi mi, kajti zadnji časi so v slovenski politiki nekam sivi in nič kaj radostni. »Predvidevam še nadaljnjo delitev strank,« je dejal tovariš Neposredni. - O, Bog! je vzkliknil tisti naš del, ki je veren, in - o, bog! jo vzkliknil tisti naš del, ki je ateistično naravnan. »Kaj pa kličete na pomoč Boga?« je vprašal tovariš Neposredni. - Nam se zdi ravno tale cepitev slovenskih političnih strank nekaj najstrašnejšega, saj se bo v kratkem pojavilo še več političnih strank, kot jih je bilo pred volitvami. »Vidite, ko ne vidite dlje od vašega nosu. Že res, da se danes vsaka slovenska stran cepi na desnico in levico. Začeli so tisti iz slovenske demokratične zveze, potem so jih nasledili nacionalisti, zdaj so se razcepili že zeleni...« - Ja, ali ni to strašno, zdaj bomo poleg zelene barve imeli še socialno zeleno... »Ja, ampak ali ne vidite, da se hkrati stranke tudi združujejo; j Desnica iz SDZ-ja, torej narodni demokrati gredo h krščanskim demokratom, demokrati koketirajo s socialdemokrati, združujejo se socialdemokrati in socialisti, združile so se že razne leve stranke z nič več levimi komunisti. Skratka proces ločevanja in proces združevanja gresta vzporedno... - In kaj hočete reči? »Ko bodo vse sedanje parlamentarne stranke razpadle na desno in levo krilo, se bodo potem vsa desna krila združila med seboj in na drugi strani vsa leva krila. Potem bomo imeli le dve stranki...« - Torej predvidevate, da se bomo počasi znašli na bipolarnem sistemu? »To bi bilo možno v kakšni drugi deželi, ne pa v deželi na sončni strani Alp. Tu namreč živijo vedno nezadovoljni ljudje. In tako se bosta ti dve združeni stranki, sestavljeni iz levih in iz desnih kril, potlej spet razdelili na desnico in levico, kjer se bosta potem združili obe novo nastali levi krili in obe novonastali desni krili.« - Ja ampak to se bo potem tako zmešalo, da nihče ne bo vedel, kje je oziroma kdo je kdo? »Brez skrbi. Vsi bodo trdili, da so v sredini.« Bogo Sajovic VELIKA KURA HLADNIH IŠKIH GORSKI! POKRAJIN KALCIJEV KARBONAT VRSTA MORSKEGA SESALCA DELAVSKA ENOTNOST TEŽA EMBALAŽE PESEM ZALOSTINK, NEDELJIVA 30GLASNISKA SKUPINA SREDIŠČE MOLDAVIJE, ROMUNIJA ZAPOREDNI ČRKI GNOJNO VNETJE LICA IGRALEC BATES PODROČJE JUŽNEM ŠPANSKI TPRI RT PRI VALENCIJI EUGENE 0NEILL ŠPANSKI LITERAT (EUGENIO) GLAVNO MESTO ITALIJE PESNICA SEIDEL PREBIVALKA LAP0NIJE PESNIK RILKE LUKA OB ČRNE NEM MORJU GRŠKA MUZA NAGflAONA KRIŽANKA POGLAVAR SKUPNOSTI DEBELEJŠI KONEC DEBLA IZRASTEK NA GLAVI 0KAMENELA SMOLA IGLAVCEV BL0HMDA- L0VA OPERA LITINA ZA OSI RIMSKA BOGINJA LJUBKOSTI KAREL DESTOVNIK RIMSKI BOG VOJNE ISLAMSKI VLADAR NEUMNEŽ. LOLEK ANGLEŠKA PEVKA LENN0X KORALNI OTOK ŠVEDSKI SKLADATELJ (BOI RUMENO RJAVA BARVA IBSENOVA DRAMA GRAFIČEN IJIZNI KNJIŽNI OKRASEK MAGNATSK0 TELO TEGA LETA ČETRTI RIMSKI TALJ ITALIJANSKI SLIKAR (ANDREA DEL) SMUČARKA HESS egiptovsK - . sffiV' pritok DONAVE« AVSTRO' 1 ravnina Nagradna križanka št. 15 OKONČINA, NAKLADA, KOV, ANGELA, USTA, KRAVA, PR, PEW STIL, OKRA, RIČET, STARTER, LK, AMON, LATA, TIRANA, VOLH ZAVOD, ADAMIČ, ANNA, OMARA, NAPAKA Rešeno križanko nam pošljite do 13. aprila 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 15 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 13. DENARNA MASA, EKA VOGELNIK, TOREK, RATKA, ENA, AMOK, KOST, APATION, CMIR, RL, EMA, PIA MLAKAR, ER, BAJT, Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 13 1. Vida Bonča, Na jami 5, 61000 Ljubljana 2. Maša Štefanec, Vojkova 17, 63000 Celje 3. Dejan Ačimovič, Turjaška 16, 61330 Kočevje Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil: Križanko pripravil