TRST, sreda 11. septembra 1957 Leto XIII. - Št. 216 (3751) PMHMSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini JJREDNISTVO: UL,. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-S08 IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 sto'pca: trgovski 80. finanSno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak nam širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdaia založništvo tržaškega tiska o. ZOZ - Trst Ostri protesti proti oblastem zaradi tragičnih dogodkov v Južni Italiji v CGIL zahteva strogo preiskavo - Se ena smrtna žrtev - Izjave voditelja PRI Realeja novinarju Matteiu Nadaljuje se polemika o petroleju ob Gronchijevem obisku v Iranu (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Tragični dogodki v pokrajini Brindisi *° terjali še eno, to je tretjo smrtno žrtev. Ponoči je Umrla v bolnišnici 32-letna Maria Carignano, ki je bila ranjena včeraj popoldne v San Donaciju. Qstali smrtni žrtvi, o katerih smo že pisali, pa sta 30-letni Lu-ciano Valentini in 34-letni Mario Calč. Danes so sporočili, da sta bila poleg štirih civilistov, 0 katerih smo že poročali, tanjena še dva. . V Rimu so se tajništvo CGIL ,n , tajništvi vsedržavnih zvez '“'inarjev m spolovinarjev sestali in proučili položaj, ki je aastal po tragičnih dogodkih San Donaciju. CGIL in obe zvezi so izdale poročilo, v katerem oUočno protestirajo Proti poboju delavcev, ki so branili svoje osnovne pravice, it zahteva tudi strogo pre tskavo. Sindikalne organizaci-v Apuliji pa bodo priredile Protestne manifestacije, v 'rojstvo PSI je posialo socia-'stični federaciji v Brindisiju rzojaviko, v kateri izraža vso avai° solidarnost s hudo pri-sdetimi poljskimi dninarji, “krati obsoja vlado, ki ni ta-*?) sprejela ukrepe za rešitev inske krize, ki spravlja v ■ up vinogradnike in dnina r- 1 ,. brzojavko izraža tudi sobe družinam smrtnih žrtev tran 'ko, Tajništvo KPI je poslalo r.o- Jemu ministrstvu brzojav-v kateri protestira proti “Vnanju p0jjcjje; Togliatti pa le. izrazil z brzojavko sožalje Prizadetim družinam. , .redsednik Zoli se je danes yakrat sestal z notranjim mi-strom T„mbronijem. Glede JUnih razgovorov menijo, da * se dotaknila predvsem trati ea’b dogodkov v pokrajini rindisi. Pravijo tudi, naj bi , rnij vso odgovornost na kra-7 vne oblasti ter soglašal s Zo-'br,etri' da ie treba obsoditi po-'VjJ’ hkrati pa najti rešitev za nsko krizo. O tej krizi bodo a?.Prayljali tudi na prihodnji Ji ministrskega sveta. g^a^®stni dogodki v pokrajin: ori!n.^isi so vsekakor globoko ujekniH v Rimu. Javno mne-Sc ufii Pričakovalo po padcu na * e via^e več tako ostrili stopov policije. Predvsem s°jajo uporabo strelnega o-"iihiii rožja, ker ima policija na razpolago druga sredstva, da lahko razžene demonstrante. Glasilo Krščanske demokracije «11 Popoloii je objavilo o dogodkih v Apuliji uvodnik, v katerem pravi, da se s spopadi ne more rešiti vinska kriza. Pri tem uporablja obrabljeno tezo, da so Krivi za dogodke« poklicni hujskači«, pri čemer pa pozablja na zagrenjenost in o-gorčenje vinogradnikov in dninarjev, ki jih je vinska kriza tako hudo prizadela. Končno list vendarle prizna, da je treba kaj storiti za vinogradnike, ki so v hudih skrbeh. Pričakujejo, da bo morala vlada odgovarjati za te dogodke pred parlamentom, kjer bo. do razpravljali o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Za sedaj so poslali v Brindisi generala karabinjerjev Rapeno, ki bo izvedel preiskavo. Danes popoldne je predsednik republike Groncru v Teheranu po svoji obolelosti nadaljeval obiske, ki so bili na sporedu. Medtem pa je dobil od vsepovsod številne brzojavke, v katerih so mu čestitali k njegovi 70Jetnici. Najprej se je več kakor eno uro razgo-varjal s perzijskim šahom. Razgovora so se udeležili tudi Pella. perzijski predsednik vlade in zunanji minister ter oba poslanika. Nato je odšel Gronchi na teheransko univerzo. kjer so mu izročili promocijo «honoris causa». Pri tem je imel daljši govor o zgodovini Perzije. V krogih, italijanske delegacije v Teheranu so mnenja, da skuša Iran doseči ravnotežje na Srednjem vzhodu. Italijanski krogi poudarjajo, da bi moral biti bagdadski pakt sredstvo za združevanje in ne za ločitev Arabcev. Pri tem pa ne prikrivajo težfkoč V zvezi z "'•tniiiiiiiiiiii m um, im ■m,, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii n n Dul lesove izjave ° Siriji in razorožitvi Pospešeno izvajanje načrtov o «pomoči» državam Srednjega vzhoda . rj.^ASHlNGTON, 10 — Ame- - Rt državni tajnik Dulles je izjavil, da se bo «sirski {j zaJ verjetno mirno razvil«, j., Pa so elementi, «nad kate-nC?i nimajo ZDA nobenega - rstva in ki bi utegnili nev?TOčiti hude nerede«. «Ce j . ZDA napravile nič.« je Jsl Dulles, in bi položaj i-lik Za nevazen> bi bila vejta možnost, da bi se položaj aav>l v konflikt.,, a vprašanje, kakšno stali-r bi zavzele ZDA v prime-“da bi Sirija prešla v ko-ori .ni tabor«, je Dulles govoril, da preden bi ame- ,r'ška vlada lahko intervenirajo bilo treba v prvi vrsti la. šla ’ da ie ta država »pre-jj® P°d oblast mednarodnega p "”jnizma», zatem da «je na-lto v‘la napadalno dejanje«, in Vancn°, da je napadena drža-tiie Zabtevala pomoč ZDA. Po .J govem mnenju pa se ti tri-JiljPPgoji ne bodo nikoli zdru- Duif ne.bo drugo vprašanje je Ues izjavil, da ni mnenja, D ,.s? bo orožje, ki ga ZDA pnč P®j° na Srednji vzhod, u-tinLa . jajo proti Izraelu. Pri- ie’ da s0 se ZDA ob' ale pomagati vsakomur, ki Postal žrtev napada na ®dpjem vzhodu. atem je Dulles zavrnil slengi?. idejo «kondominija», ki cijJ bi združeval ZDA, Fran-Srea Vellk° Britanijo in SZ na je dPjem vzhodu. Pripomnil bi’ Paj°di tega področja ne nuditi dodatno gospodarsko pomoč državam Srednjega vzhoda, ki jih po mnenju Wa-shingtona Sirija ogroža, je Dulles odgovoril negativno; pripomnil pa je, da se lahko pričakuje pospešeno izvajanje načrtov o pomoči, ki je sedaj v programu. Dulles je tudi iz-javil, da je bil sklep o pošiljanju orožja Jordaniji sprejet sporazumno z jordansko vlado in da ameriška vlada obvešča angleško vlado. S tem v zvezi se je on razgovarjal tudi s francoskim zunanjim mini-strom v Washingtonu. O neredih, ki so se dogodili v državi Arkansas, kjer zagrizeni rasisti napadajo črnce, je Dulles dejal, da «jih izkorišča komunistična propaganda v tujini«. izraelskim vprašanjem. Italija bo vsekakor povečala stike z Iranom in pričakujejo, da se bodo sporazumeli, da pošlje Italija v Iran gospodarsko misijo. Razpravljali bodo tudi o možnosti tehničnega sodelovanja za razvoj iranskega poljedelstva. Končno poudarjajo u-godni odmev, ki ga je imela med Arabci sklenitev sporazuma med ENI in iransko petrolejsko družbo. Vsekakor pa tudi poudarjajo, da sodelovanje Italije z Iranom ni naperjeno proti zahodnim interesom, kar kaže strah pred neodvisnimi pobudami. Od obiska pričakujejo tudi okrepitev kulturnih odnosov. Medtem pa je predsednik ENI Enricc Mattei v Teheranu izjavil, da bodo prišli italijanski geologi družbe Agip še pred koncem meseca v Perzijo ter da bodo takoj začeli raziskovati področja, ki so bila dodeljena italiansko-iranski petrolejski družbi. Podpredsednik družbe Standard iz New Jerseya pa je v Teheranu izjavil francoski novinarski agenciji AFP, da je njegova družba prva ponudila 1-ranu, da razišče razna področja na osnovi nove iranske petrolejske zakonodaje ter da je ponudila visoke začetne odškodnine za koncesije, uporabo najbolj modernih sredstev za raziskovanje in izkoriščanje petroleja ter dobiček napol. S tega se vidi, da konkurenca za Italijo ne bo lahka. Tudi londonski «Times» spravlja Gronchijevo potovanje v zvezo z vprašanjem petroleja, pri čemer piše, da gre za prvi večji italijanski poizkus v Perziji, kar utegne povečati i-talijanski vpliv na Srednjem vzhodu. V Rimu se mudi že več dni iraški minister za _ gospodarstvo Madin Al Pačači. ki je imel doslej številne razgovore z ministri in predstavniki m-dustrijcev glede možnosti o-krepitve gospodarskega sodelovanja med obema državama. Danes se je sestal z ministrom za državne udeležbe m z ministrom za poljedelstvo Cc-lombom. Pri obiskih ga je spremljal iraški ravnatelj za petrolejske zadeve Rifaat, kar kaže. da namerava tudi Irak skleniti sporazum z italijansko drušbo ENI glede koncesij. Ameriške koncesije namreč zapadajo čez dve leti. Toda i-talija.nski gospodarski krogi se nočejo preveč eksponirati, da se ne bi zamerili ameriškim trustom. V tem primeru pa se ne bi branili sprejeti koncesij Nemci in Japonci. V nadaljevanje svojih intervjujev se je novinar Mattel včeraj obrnil na voditelja Republikanske stranke Oron-za Realeja, Reale se je izrekel proti vsem poskusom obnavljanja št Tristranske koalicije in poudaril, da je treba podpreti težnje v PSI po osamosvojitvi in po demokratizaciji. Cim bolj bo namreč demokratična fronta krepka ,n razčlenjena, tem lažji bo politični in socialni razvoj v državi, je dejal Reale. Poudaril je tudi nujnost. da se prepreči katoliški integralizem. Obračun pomoči Vojaške NATO Italiji v finančnem letu 1956-57 kaže, da je dobila Italija za ckrog 170 milijard lir orožja, medtem ko so v teku dobave za okrog 100 milijard lir raznega vojaškega ma- cev, 2 fregati, okrog 1000 topov itd. ZDA bodo stavile ne razpolago italijanski vojski tudi ves material in vso oborožitev štirih bataljonov z raketnimi izstrelki. Danes so tudi sporočili, da se sestaneta v torek vodstvj KPI in PSI. Zoli pa se bo jutri sestal z Merzagoro in menijo, da bosta razpravljala o možnosti, da bi se senat predčasno razpustil. A. P. Izraelski napad ob sirski meji KAIRO, 10. — Kairski radio poroča, da je danes zjutraj prišlo do incidenta ob sirsko-izraalski meji. Štirje izraelsic traktorji so se ob podpori tankov približali vasi El Tevfik na demilitariziranem področju. Tanki so streljali na prebivalstvo. Ena oseba je bila ubita. Poleg tega sta dve izraelski letali leteli nad omenjenim področjem in nad sirskim o-zemljem. Sirija bo protestirala pri Varnostnem svetu OZN? Izjave jordanskega zunanjega ministra - Malik bo zahteval zagotovila od ZDA, da ne bodo uporabile sile proti Siriji? DAMASK, 10, —- Nocoj se je v Damasku zvedelo, da bo sirsko delegacijo v OZ-N vodil zunanji minister Bitar. V političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bo Sirija predložila zadevo Varnostnemu svetu. Po današnji seji vlade je predsednik vlade Asali izjavil, da bo zunanji minister pripravil noto, ki jo bodo poslali sosednim arabskim državam in zahtevali od njih pojasnila zaradi zr^rjevane zaskrbljenosti, ki jo je omenil Dulles na svoji tiskovni konferenci. Bitar pa je izjavil, da so na seji vlade govorili o notranjem in zunanjem ooložaju ter o Hendersonovih razgovorih v državah Srednjega vzhoda. Včeraj je predstavnik sirskega zunanjega ministrstva izročil tisku izjavo, v kateri pobija zadnje trditve Eisenho-werja in Dullesu o Siriji Glavni štab ameriške morna. rice pa je danes objavil izjavo, s katero skuša zanikati sirske trditve, v bistvu pa jih le potrjuje. Izjava pravi, da so enote ameriškega šestega brodovja operirale več dni v vodah «srednjevzhodnega Sredozemlja« in da so ladje tega brodovja sedaj v egejskih pristaniščih v zvezi z bližnjimi manevri NATO. Zatem izjava zanikuje, da so ameriške ladje »operirale v tesni bližini« sirske obale. Na vprašanje, kako je treba to razlagati, je predstavnik mornarice izjavil, da se nobena ameriška ladja ni tako približala sirski obaii, «da bi jo larko videli s kopnega«. Jordanski zunanji minister Rifai je danes na tiskovni konferenci izjavil; »Sirija ima pravico napraviti vse, kar se ji zdi umestno za svoje interese. Ce želi Sirija zamenjati nekega vojaka ali nekega državnika, se Jordanija prav gotovo zaradi tega ne bo vmešavala«. Zatem je minister dejal, da Jordanija vedno nasprotuje komunizmu in da je največja nevarnost za Jordanijo še vedno Izrael. Sirski list «A1 Ka-bas» pa trdi danes, da je saudski poslanik v Damasku izjavil, da bo Saudova Arabija pomagala Siriji v primeru napada nanjo, ker obstajajo vojaški dogovori med obema državama. Libanonski list «E1 Jerida« pa piše, da libanonski zunanji minister Malik bo ob svojem obisku v Washingtonu zahteval zagotovila od ZDA, da ne bodo uporabljale sile proti Siriji. Beograd priredil Gomulki izredno prisrčen sprejem Gomulka in Tito poudarjata važnost obiska za nadaljnjo krepitev mednarodnega delavskega gibanja - Nerešeno nemško vprašanje predstavlja nevarnost za mir - Tito poudarja, da mora meja na Odri in Nisi veljati kot trajna rešitev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. Beograd je danes priredil poljski delegaciji prisrčen, topel in bratski sprejem, kakršnega ni do sedaj doživela nobena druga delegacija. Beograjčani so v imenu vseh narodov Jugoslavije s svojim navdušenjem pokazali do najvišjih zastopnikov Poljske svoje bratske simpatije, prijateljstvo in ljubezen, vse to, kar čutijo do bratskega poljskega ljud- stva, ki je v odločilnih trenutkih vedno znalo najti pravilno pot, kot je to pokazalo tudi lani oktobra. Maršal Tito, Petar Stambolič, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Koča Popovič, Gcšnjak ter ostali državni in partijski funkcionarji Jugoslavije so pozdravili na zemunskem letališču poljsko partijsko in državno delegacijo, ki je od 10. uri pod Deset minut pred deseto uro je prišel na letališče maršal Tito, oblečen v temni civilni obleki. Ko je letalo pristalo, je prvi izstopil Gomulka, za njim Cyrankiewicz, nato Ra-packi, Ochab in drugi člani delegacije. Maršal Tito je prisrčno pozdravil in objel Go-mulko in Cyrankiewicza. Pc pozdravih in drugih formalnostih je Gomulka pred mikrofonom beograjskega radia sporočil pozdrave poljskega ljudstva jugoslovanskim narodom in je med drugim rekel: «Naš vodstvom prvega tajnika \ la- I dragi tovariši in prija dislava Gomulke in predsednika vlade Cyrankiewicza prispela na sedemdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Delegacija se je pripeljala a poljskim vojaškim letalom sovjetske konstrukcije «11-14», ki so ga od meje spremljala štiri reakcijska letala jugoslovanskega letalstva. iiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiliilililUHliiiliilHiiiuiioiliuiitiiMoiiuioiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilliiiiiiiiiiiiiiiimiliniiiiiiiliiiiiiiiiiililiiiHiliniililiiiliiiilllliiiiiiiiiiii Medtem ko ravnajo zvezne oblasti v rokavicah z upornim guvernerjem Nadaljuje se nasilje v nekaterih južnih državah ZDA Rasisti poškodovali s peklenskim strojem šolo, v katero so se vpisali tudi črnci - V več krajih so podivjani rasisti napadali črnske študente - Eisenhower obsoja nasilje WASHINGTON, 10. — Predsednik Eisenhower je po svojem predstavniku Hagertyju izdal poročilo, v katerem obsoja nasilje, do katerega je prišlo včeraj v zvezi s poskusi plemenske integracije v raznih šolah v južnih državah ZDA. Hagerty pa je pripomnil, da je predsednik že prejšnji teden izjavil, da bo uporabil vsa zakonita sredstva, ki so mu na razpolago, da bo dosegel spoštovanje ustave. Kar se tiče ukaza guvernerju Arkansasa Faubusu, ki ga je odobrilo tudi ministrstvo za sodstvo in za katerega je dal pobudo sodnik Davies, se zdi da bodo guvernerja in druge osebnosti, ki so bile omenjene v ukazu, pozvali, naj opravičijo svoje ravnanje. Ministrstvo za sodstvo je po zadnjih vesteh pozvalo zvezno sodišče v Little Rocku, naj ukaže guvernerju Faubusu. Shermanu Clingerju, poveljniku narodne garde v Arkansasu, in podpoiKovniku Johnsonu, naj umaknejo čete izpred šol in dopustijo s tem plemensko integracijo. Zakonski postopek se je torej pričel. toda vse kaže, da se bo zelo dolgo vlekel. Sicer pa je guverner s svojim dejanjem že preprečil vpis črnskim dijakom v višjo srednjo šolo v Little Rocku do prihodnjega semestra. Možno je tudi, da Faubus ne bo hotel sprejeti ukaza zveznega sodnika, kar bi še bolj zapletlo vso zadevo. ieriala. Itanja je dobila med Seveda bi ' potem lahko sma-drugim 300 letal, 13 minolov-1 trali. kot da so mu ukaz iz- > sprejeli takega predloga in de s° ZDA zelo skeptične gle-Vj .Ujožnosti sporazuma s So-Vm s zvezo 0 politiki ne-esavanja na Srednjem vzho- t>unar ae razorožitve, je bil Ies izrekel mnenje, da je v, Londonu dosežen napre- dek *h da sovjetska delegacija do Predvsem za tem, da bi da i • Ved)e koncesije Zaho-tir'izjavil je dalje, da je pre-d0„ ,° trditi, da se je lon-z n *t°nferenca zaključila ijr,1eUsPehom. Poudaril je med žav^lm' da se “vsai dr-beni so zastopane v važ-ja delu vojaškega potencia-ja ?veta' sporazumelo za izva-z-hbodnih predlogov«, ^.uulles je poudarjal važnost, ^ lo po njegovem mnenju i-N. enotnost pogledov držav Slede razorožitve, in je tev »Sovjetska zavrni- V a z/)b°dnega predloga ne bo zbli* času preprečila, da je ' anje stališč, do katerega do Londonu prišlo med V/.ho-nP„, 111 Zahodom, ne bi pri-nea'o Plodov.« j0 “ vprašanje, ali namerava-čDa zaradi «sirske krize« HHiiiHiiiimiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiimniiiiiiiiiiii.iiniiiiiiiiiiiiiiHuiiniHMiniooniinnimiiiiiimnHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Gromiko opozarja Turčijo na nevarnost spletk zahodnih držav Poudaril je, da hočejo zahodne države napraviti iz Turčije orodje za povzročitev novega spopada na Srednjem vzhodu MOSKVA, 10 — Sovjetski zunanji minister Gromiko je i-mel v zunanjem ministrstvu tiskovno konferenco, a kateri je govoril o mednarodnem položaju. Obtožil je zahodne države, da so odgovorne za sedanjo napetost v svetu in za prekinitev pogajanj o razorožitvi v Londonu. Gromiko je obtožil Adenauerja, da «igra igro nasprotnikov pomiritve« ter da vodi politiko, katere edini namen je ponovno oborožiti Zahodno Nemčijo proti pravim interesom nemškega ljudstva. Gromiko je tudi izjavil, da se Sovjetska zveza ne misli u-deležiti morebitne konference štirih o nemškem vprašanju kakor tudi ne nobene druge konference, ki bi bila posvečena nemškemu vprašanju: nemška združitev se lahko doseže samo z neposrednim sporazumom med Nemci. Večina Gromikove tiskovne konference, ki je trajala dve uri, je bila posvečena Srednjemu vzhodu. Gromiko je dejal, da je Eisenhovverjev posebni odposlanec na Srednjem Gromiko, »hočejo nahujskati nekatere arabske države, kakor n. pr. Irak, Jordanijo in Libanon proti Siriji. Turšk* čete se zbirajo na mejah Sirije. poleg političnega pritiska in poizkusov gospodarske blokade se grozi z oboroženo intervencijo v Siriji.« Opozoril je nato Turčijo na nevarnost sedanjega položaja in u-gotovil, da uporabljanje modernega orožja zelo veča nevarnost, da se krajevni spopadi spremenijo v večje spopade. Zatem je Gromiko dejal, da se turški voditelji nagibajo k temu, da bi sprejeli vlogo ažandarja« na Srednjem vzhodu, ki jim jo zahodne države, posebno pa ZDA, poverjajo. «Nevarno je za Turčijo,« je dejal Gromiko, »poslušati tiste, ki hočejo napraviti iz nje o-rodje za povzročitev novega spopada na Srednjem vzhodu.« Dejal je dalje, da so organizatorji zarote proti Siriji skušali dokazati, da to državo o-groža komunizem. Toda dejansko so ZDA poslale svoje šesto brodovje v vzhodno Sre- v/.hodu Henderson obiskal Tur- . dozemlje in skušajo organizi .., i . ti ..... ..,.(Lii'cL',i ItliilrnHa nrn. čijo, zato da sc dogovori, o načrtu za uničenje Sirije kot neodvisne države. «Pobudniki teh načrtov,« je pripomnil ati gospodarsko blokado proti Siriji in drugim arabskim državam v korist petrolejskih kraljev. «Toda,» je nadaljeval Gromiko, «pobudniki oboroženega napada na Sirijo ne smejo pozabiti izkušenj z napadom na Egipt. Sovjetska zveza ne more mimo nevarnosti za svetovni mir, ker mora vsekakor biti zaskrbljena, ko izzivači mahajo z vojnimi baklami tako blizu njenih meja.« Znova je nato poudaril sovjetsko stališče tudi glede O-mana in Jemena. Na vprašanje, ali namerava Sovjetska zveza ta vprašanja sprožiti pred skupščino OZN, je Gromiko izjavil, da je sovjetsko stališče o tem znano; mogoče pa je, da bo sovjetska delegacija obrazložila svoje stališče o posameznih vprašanjih, kar bo odvisno, kako bo to ali ono vprašanje načeto. Na vprašanje dopisnika egiptovskega lista «A1 Gumliurja« glede vloge, ki so jo zahodne države poverile Izraelu na Srednjem vzhodu, je Gromiko izjavil; «Znano vam je, da je sovjetska valda obsodila akcijo Izraela ob dogodkih v E-giptu. Lahko trdim, da se od tedaj ni dokodilo nič takega kar bi dalo misliti, da se je izraelski politiki dala boljša orientacija « Na koncu je Gromiko povedal, da bo odpotoval v Nevv York čez dva ali tri dni. ročili in bi ga v tem primeru prisilili, da pride pred sodišče. Toda v VVasliingtonu poudarjajo, da nihče ne želi spraviti guvernerja Faubusa v neroden položaj. Glede tega govorijo tudi o posredovalni akciji nekaterih demokratskih in republikanskih guvernerjev. Medtem ko ravnajo zvezne oblasti, z upornim guvernerjem v rokavicah, pa se nasilje proti črncem v južnih državah ZDA nadaljuje. Preteklo noč je eksplodiral v ljudski šoli v Nashvilleu peklenski stroj, ki je uničil polovico poslopja. K sreči ni bilo človeških žrtev. Rasistični nestrpneži so napravili atentat, ker so v šolo. ki so jo doslej obi-kovali samo belci, sprejeli nekaj črncev. Eksplozija je napravila škodo tudi na bližnjih hišah, kjer se je razbilo mnogo šip. Gradnja šole je stala okrog pol milijona dolarjev. Se prej pa je prišlo do hudih demonstracij belcev pred to šolo, tako da je policija aretirala dve osebi. V Nashvilleu so bile demonstracije tudi pred drugimi šolami in demonstranti so napadli avtomobile, v katerih so bili črnci. Tudi mnogi starši belih otrok so protestirali s tem, da niso pustili otrok v šolo. Pozneje so v Nashvilleu aretirali tri belce, ki so bili pokriti s kutami Ku Klux Klana. Skupno so doslej aretirali 11 oseb. v Sturgisu v državi Ken-tucky je policija intervenirala in spremila v šolo 16 črnskih dijakov. Pred šolo se je zbrala skupina belih dijakov in tudi odrasli, ki so skušali preprečiti dostop črncem. V Birminghamu v Alabami je policija izpraznila licej »Philips«, ker so neznanci telefonirali, da je bila položena v stavbi bomba. Tudi ^ pred tem licejem so bili včeraj hudi izgredi. Poleg črnskega protestantskega duhovnika Shuttlestvor-tha, o katerem smo že včeraj poročali, je bila pri napadu ranjena tudi njegova 12-letna hčerka. V Birminghamu so bile tudi nasilne demonstracije pred licejem «Wootlawn», čeprav ni bilo videti nobenega črnca. Zvezni sodnik Ronald Davies je komaj uro potem, ko je prejel iz VVashingtona zadevni ukaz od ministrstva za sodstvo, začel postopek v vpra. šanju plemenske integracije v šolah v Little Rocku. Sodnik je izdal ukaz, s katerim je določil za 20. september prvo obravnavo, na kateri bo zaslišal guvernerja Arkansasa Faubusa, V Nashvilleu je policija a-retirala Johna Kasperja, ki je eden izmed najbolj vnetih propagandistov plemenske diskriminacije. Aretirali so ra, ker je hujskal k nemirom, Bcvan o nevarnosti Eisenhowerjcve doktrine VARŠAVA, 10. — Angleški laburistični vodtelj Aneurin Bevan, zunanji minister labu- ristične «vlade v senci«, ki je sedaj na obisku v Varšavi, je pred svojim odhodom v Moskvo imel tiskovno -konferenco. V odgovoru na vprašanja poljskih in zahodnih novinarjev je dejal, da bi utegnilo uveljavljanje Eisenhovverjeve doktrine na Srednjem vzhodu povzročiti incidente, ki bi se lahko sprevrgli v tretjo svetovno vojno. Dodal je, do ne predstavlja po njegovem mnenju Eisenhooverjeva doktrina nobene rešitve za vprašanje .Srednjega vzhoda. Ta Doktrina spravlja ZDA le v neposreden spor s Sovjetsko zvezo. Mnogo bolj pametno bi bilo, da bi med velikimi silami prišlo raje do sporazumov Pri tem pa je dodal, da sedaj ‘še ni mogoče reči, kakšni naj bi bili ti sporazumi. Na vsak način, bi lahko napravili korak naprej, če bi se pri tem držali laburističnega načela da morajo zahodne sile in SZ sodelovati za rešitev vseh vprašanj na Srednjem vzhodu, Ce pa bodo velesile smatrale Srednji vzhod za področje, na katerem lahko spletkarijo dru-ga proti drugi, se bo položaj le še bolj poslabšal. Glede splošne politike v Evropi je Bevan zagovarjal sporazumno nevtralizacijo držav. Bevan je tudi izjavil, da se ne strinja z glediščem indijskega predsedni&a vlade Nehruja o nevtralnosti, ki ni možna za nekatere države zaradi sprejetih obveznosti. Pri tem je navedel na pr. Poljsko, ki je iz povsem razumljivih razlogov povezana s Sovjetsko zvezo. Končno-je Bevan izrazil upanje, da se bo lahko sestal v Moskvi s Hru-ščevom in drugimi sovjetskimi voditelji. W ASTNNG TON, 10 — Voditelj PSD! Giuseppe Saragat se je danes popoldne sestal z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. Razgovarjala sta se okrog 40 minut. Dulles je dejal Saragatu, da je sodelovanje med ZDA in Italijo zelo važno telji, ni navaden diplomatski obisk, temveč je izraz globokega prijateljstva, ki je prekaljeno v ognju borbe proti skupnemu sovražniku, hitlerjevskemu fašizmu. Prijateljstvo, ki nas veže, črpa svoje sile iz globoke idejne povezanosti socializma in proletarskega internacionalizma. Sedaj, po odstranitvi umetnih ovir, ki so nam bile vsiljene, naši narodi še bolj želijo, da bi njih sodelovanje bilo čim tesnejše; želijo, da bi bratstvo in prijateljstvo med nami postalo še bolj plodno v prid socializma in miru.« Po govoru se je poljska delegacija odpeljala skozi gost nepretrgan špalir ljudstva na Dedinje. V prvem avtomobilu sta se peljala Gomulka in Tito, v drugem Kardelj in Cy-rankiewicz. Pozneje sta predsednik Tito in Gomulka izmenjala vljudnostne obiske, zatem pa je maršal Tito priredil v zvez nem izvršnem svetu kosilo na čast poljski delegaciji. Med kosilom sta Tito in Gomulka izmenjala zdravici Maršal Tito je pozdravil člane poljske delegacije kot »ugledne in zaslužne zastopnike hrabrega prijateljskega puljskega ljudstva«, puudaiil je veliko podobnost borbe puljskega in jugoslovanskega ljudstva za svobodo in neodvisnost, skupno borbo za osvoboditev v drugi svetovni vojni, ki je ustvarila pogoje za izgradnjo politične družbene ureditve in za odstranitev družbenih razlik. Tito je nato izjavil da so narodi Jugoslavije, državno in partijsko vodstvo z velikimi simpatijami pozdravili sklepe osmega plenuma CK poljske delavske stranke in s simpatijami spremljajo vse napore Poljske v premagovanju sedanjih težav ter v uresničevanju boljše prihodnosti poljskega ljudstva roljubne koeksistence lahko mnogo prispevata ne le k premagovanju sedanjih nasprotij, temveč tudi pri zbliževanju in razumevanju ter tesnejšem sodelovanju med narodi. Poljska in Jugoslavija, ki sta bili žrtvi napada, sta življenjsko zainteresirani, da se ohrani evropska varnost. Zato upata, da se bodo države, ki sodelujejo pri razgovorih za razorožitev, zavedale polne odgovornosti. Tito je nato poudaril, da se nemško vprašanje, od katerega sta odvisna mir in varnost v Evropi, ne more rešiti brez ozračja zaupanja in razumevanja ter udeležbe nemškega ljudstva. Pri tem se morajo upoštevati pravice evropskih narodov ter jamstvo za mir in varnost v okviru sistema evropske varnosti. »Zato, izhajajoč iz pravice poljskega ljudstva, varnosti v Evropi in interesov miru na tem delu svela, imamo,« je poudaril Tito, «poljsko-nemško mejo na Odri in Nisi kot trajno rešitev.« Zatem je Tito poudaril važnost odnosov med socialističnimi državami in gibanji za mednarodno delavsko gibanje in za socializem sploh. «Poljska in Jugoslavija gresta pri gradnji socializma po poteh, ki so naravna posledica posebnih zgodovinskih in drugih pogojev. Te poti so pomemben vir za medsebojno izmenjavo koristnih izkušenj.« «Naše sedanje srečanje,« je poudaril Gomulka v svojem odgovoru, ne govori samo o normalizaciji poljsko-jugoslo-vanskih odnosov. To bi bilo premalo. Govori tudi o preporodu našega starega prisrčnega prijateljstva in solidarnosti, ki izhaja iz načel proletarskega internacionalizma, skupnih socialističnih ciljev in stremljenj naših držav in narodov po miru.« Gomulka je poudaril, da sta poljska partija in poljsko ljudstvo z velikim olajšanjem sprejeli likvidacijo nesporazuma, za katerega Jugoslavija ni bila kriva in ki je škodoval mednarodnemu delavskemu gibanju ter vsem socialističnim državam. Poudaril je zatem skupno borbo narodov Jugoslavije in Poljske za svobodo in neodvisnost in napore obeh narodov za izgradnjo socializma ter nadaljeval: »Danes vidimo in zelo cenimo pridobitve socialistične izgradnje Jugoslavije. Cenimo jih tem bolj, ker vemo, koliko je bilo potrebno odločnosti in vere, da se ne opusti pot socializma in doseže to, kar ste dosegli v hudem položaju izolacije, v kateri ste bili vrsto let.« Zatem je Gomulka govoril o naporih poljskega ljudstva v premagovanju težav in o naporih, da se po 8. oktobru Maršal Tito je dalje izrekel 1 poveča oblast delovnih ljudi, prepričanje, da se v pogojih vedno večjih želja narodov, da se ohrani mir ter v pogojih povečanja naprednih izboljša življenjska raven ter utrdi sodelovanje med socialističnimi državami in narodi na načelih enakopravnosti. Go- in miroljubnih sil v svetu od- I mulka je izrekel prepričanje pirajo ugodne perspektive za nadaljnje popuščanje napetosti ter da Foljska in Jugosla* vija ob uporabljanju načel mi- Razprava v OZN, ki nikomur ne koristi Madžarska vlada zahteva zavrnitev^ poročil Čuden predlog irskega zunanjega ministra - Soboljev obtožuje ZDA, da ne želijo rešiti nobenega mednarodnega vprašanja NEW YORK. 10. — Glavna skupščina OZN se je danes popoldne sestala na izrednem zasedanju in razpravljala o oktobrskih dogodkih na Madžarskem. Skupščini je bila predložena resolucija, ki jo je podpisalo 35 držav, med katerimi je tudi Italija, s katero te države obsojajo Sovjetsko zvezo in madžarske oblasti ter predlagajo, naj se predsedniku glavne skupščine poveri naloga, da nadaljuje z napori, »da bi dosegel smotre, ki jih je določila skupščina«. Takoj po otvoritvi seje je avstralski delegat podal poročilo v imenu anketnega odbora OZN. Madžarski delegat Peter Mod je izjavil, da spadajo dogodki lanske jeseni na Madžarskem v izključno madžarsko pristojnost, ter je obtožil anketno komisijo, da je kršila listino OZN z vmešavanjem v madžarske notranje zadeve. Mod je dejal, da njegova vlada zahteva od skupščine, naj obsodi omenjeno komisijo zaradi postopka pri preiskavi ter naj zavrne poročilo, ki potvarja resnico. Zahteval je tudi, naj se madžarsko vprašanje črta z dnevnega reda skupščine. Dejal je, da se komisija ni ravnala po navodilih skupščine, naj bi pripravila objektivno študijo ter je pripravila v glavnem lažne izjave proti madžarskemu socialnemu in državnemu sistemu. Sovjetski delegat Soboljev Pa je izjavil, da nujno sklicanje skupščine OZN v zvez z Madžarsko dokazuje, da ZDA niso opustile svojega sovražnega stališča in svoje prevratne propagande proti ljudskim demokracijam ter ne ž.e-lijo rešiti nobenega medna- rodnega vprašanja* pač pa skupno z drugimi zahodnimi državami vodijo napadalno politiko zlasti na Srednjem vzhodu. Ameriški delegat Cabot Lod-ge pa je predložil omenjeno resolucijo in pri tem trdil, da noče ravnati »v duhu hladne vojne«. Irski zunanji minister Ai-keri pa je dejal, da se mora skupščina truditi, da «ugotovi, alj je mogoče doseči sporazum o primernem umiku tujih čet z obeh strani demarkacijske črte med vzhodnim in zahodnim blokom v Evropi«. Po njegovem mnenju bi tak sporazum nudil možnost «za mirno osvoboditev Vzhodne Evrope«. Predlagal je, naj se umik čet izvrši z ene in druge strani demarkacijske črte za enako število kilometrov. Pripomnil je; «Za vsak korak, ki bi ga napravile ruske čete proti Vzhodu ob določeni črti ši- rine, bi morale ameriške čete napraviti korak proti Zahodu ob isti črti širine. Ta umik bi v prvi fazi lahko bil n. pr. nekaj sto kilometrov. Sledila bi druga faza umika, ki bi pripeljal ruske čete izven Madžarske in drugih dižav on- stran železne zavese.« «Ce bi se ta ideja odobrila, bi zatem lahko predlagali, naj se «praznina», ki bi nastala, izpolni, in pri tem bi OZN imela lahko zelo koristno vlogo. Države članice OZN bi lahko bile povabljene, naj prispevajo za ustanovitev inšpekcijske enote OZN. ki bi imela nalogo nadzorstva nad umikom tujih čet.» Na večerni seji'je madžarski delegat Peter Mod ponovno obrazložil stališče svoje vla- de. Mod je dalje dejal, da so upor lanske jeseni pripravili zahodni imperialistični krogi s pomočjo hortyjevskih ' elementov, zato da bi vzpostavili fašistični in fevdalni režim na Madžarskem. Poudaril je, da se je življenje na Madžarskem popolnoma normaliziralo. Zatem je Mod ponovil vabilo madžarske vlade Hammar-skjoeldu, naj pride v Budimpešto, ter j.e ostro napadel predsednika anketne komisije Danca Andersena in dejal, da je ta med drugo vojno, ko je bil obrambni minister, omogočil nacistično okupacijo Danske. Danski delegat je takoj nato odločno protestiral proti tem izjavam. Na večerni seji je govoril tudi filipinski delegat, ki je dejal da bi morala SZ, če želi zmanjšanje mednarodne napetosti, začeti z umikom svojih čet z Madžarske. Argentinski delegat je izjavil, da se strinja s predloženo resolucijo. Sovjetski predstavnik Soboljev pa je obtožil ZDA. Francijo in Veliko Britanijo, da izkoriščajo OZN za vmešavanje v notranje zadeve Madžarske ter da skušajo izvajati pritisk na madžarsko vlado, da bi na ta način dosegle to, kar niso uspele doseči z oboroženim uporom. Dejal je dalje, da je sovjetska vojska napravila svojo «mednarodno dolžnost, ko je «branila madžarsko ljudstvo pred uvedbo fašistične diktature«. Zahteval je nato, naj se madžarska zadeva črta z dnevnega reda Seja se bo nadaljevala jutri popoldne. da bo sestanek z jugoslovanskimi tovariši pripomogel k u-trditvi enotnosti mednarodnega delavskega gibanja ter zbližanju in sodelovanju vseh socialističnih držav v skladu z leninskimi načeli enakopravnosti in internacionalizma. Poudaril je nato, da nerešeno nemško vprašanje predstavlja nevarnost za mir, zlasti dejstvo, da se v Zahodni Nemčiji podpirajo sile militarizma in revizionizma, ki postavljajo vprašanje zahodne poljske meje. Nevarnost za mir predstavlja tudi trdoglava kolonialna politika zahodnih držav, ki zavirajo težnje narodov po neodvisnosti, proti tej nevarnosti je najzanesljivejše jamstvo solidarnost socialističnih držav in učinkovita borba vseh miroljubnih sil za razorožitev, za prepoved orožja za množično uničevanje, za sistem kolektivne varnosti. Poljska j« enako kakor Jugoslavija zainteresirana da se preneha obo-, roževalna tekma in da se vojaški bloki nadomestijo s sistemom kolektivne varnosti. Gomulka je tudi poudaril, da. Poljska zelo ceni jugoslovansko politiko aktivne koeksistence in da vidi na tem področju široke možnosti medsebojnega sodelovanja. »Izhajajoč s tega stališča menimo, da moramo naše skupne politične. gospodarske in kulturne odnose izoblikovati tako, da bo to odgovarjalo njihovemu vsestranskemu razvoju.« Po kosilu si je poljska delegacija ogledala znamenitosti mesta, med njimi tudi vojaški muzej na Kalimegdanu. Prišla je nato na Terazije in je peš šla do skupščine Srbije. Poljska delegacija se je s težavo prebila skozi veliko množico ljudstva, ki je vzklikalo polj-sko-jugoslovanskemu prijateljstvu. Nocoj je maršal Tito priredil v Belem dvoru slovesen sprejem na čast poljski delegaciji. Jutri ob 10.30 se bodo začeli razgovori med poljsko in jugoslovansko delegacijo, zvečer pa bo poljska delegacija odpotovala na Hrvaško. B. BOŽIC «»----- BONN. 10. — Arabski kralj Saud je danes prispel z letalom v Nemčijo. Z letališča v Stuttgartu se je skupaj s svojim spremstvom odpel ial v 25 avtomohilih v Baden-Baden, V Nemčiji do ostkl tri tedne. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24, najnižja 17,9, zračni I tlak 1018, vlaga 57 odst., morje , skoraj mirno, temperatura morja 22.8. Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 11. septembra Emilijan, Milan Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 18.25. Dolžina dmeva 12.48. Luna vzide ob 19.06 in zatone ob 7.48. Jutri, ČETRTEK, 12. septembra Gvidon, Slaven Osem dni po sprejetju ostavke župana in odbornikov Če ne bo moč najti druge rešitve naj se čimprej razpišejo volitve Predstavniki demokratične levice na razgovoru pri vladnem generalnem komisarju - Izjavi socialdemokratske federacije in UP Včeraj je preteklo osem dni, odkar je občinski svet z večino glasov potrdil ostavko de-mokristjanskega župana in odbora. Od tedaj naprej je tržaška občina ostala formalne brez župana in brez odbornikov, Toda kljub temu so odborniki in župan še vedno na svojem mestu in opravljajo svojo upravno funkcijo kot doslej, To pa zaradi tega, ker ni mogoče pustiti občine brez u praviteljev, Zupan in odbor bosta ostala na svojem položaju do izvolitve novega župana in novih odbornikov, ali pa do imenovanja prefektur-nega komisarja. Zato je razumljivo, da se politične stranke, ki so zastopane v občinskem svetu, trudijo, da bi našle najbolj zadovoljivo rešitev, ki naj bi ustrezala njihovim političnim interesom. Do sedaj so pokazale največjo aktivnost v tej smeri male levičarske stranke, in sicer stranke tako imenovane demokratične levice. Zaradi tega so se včeraj predstavniki teh strank sestali z vladnim komisarjem Palamaro. O tem sestanku nam je tiskovni u-rad vodstev PSDI, PSI in UP poslal v objavo sledeče poročilo »Včeraj ob 12.30. uri so se socialistični občinski svetovalci sestali z vladnim komisarjem dr palamaro. Sestanek je trajal več kot eno uro. Za PSDI so bili prisotni prof. Dulci, prof. Lonza in odv. Miani, zš. PSI poslanec Tolloy in dr. Teiner, za UP dr. Pin-cherle ter neodvisna socialistična svetovalka Gruber-Ben-cova. Na sestanku so svetovalci demokratične levice obrazložili vladnemu komisarju svojo zaskrbljenost glede občinske krize in predlagali, naj bi vladni komisariat čimprej razpisal nove občinske volitve, če občinski svet ne bo mogel najti- druge zadovoljive rešitve. Vladni komisar je poudarili da nadzorna, oblast nima namena okrniti suverenosti občinskega sveta in se bo zaradi tega ravnala po zakonskih predpisih, tako glede morebitne procedure za razpustitev občinskega sveta, kot tudi glede trajanja oblasti morebitnega komisarja«. .Gornje poročilih, .ne P“v* drugega kot to, da so se predstavniki demokratične levice sestali z vladnim komisarjem in omenja le možnost imenovanja prefekturnega komisarja na občini. To pomeni, da se je ves razgovor, ki je trajal več kot eno uro, sukal okrog vprašanja novih volitev, ki nuj b,i bile po mnenju teh strank čimprej razpisane. Toda preden se- razpišejo nove volitve, mora biti prej imenovan komisar. Njegovo imenovanje pa je odvisno od razpustitve občinskega sveta, ki se lahko razpusti z ostavko večine svetovalcev, ali pa ga razpust' nadzorna oblast, če ugotovi, da ni zmožen upravljati občine. Vladni komisar pa je izjavil, da ne namerava okrniti suverenosti občinskega sveta, kar pomeni, da pred imenovanjem komisarja pričakuje ostavko občinskih svetovalcev. Dokler pa Bartoli, ki ie vedno sedi na županskem stolčku, ne skliče občinske se- ■ItHMtllHIflKHMIII je, občinski svet ne more ničesar dokončnega skleniti glede .ostavke svetovalcev, ali pa glede kake druge morebitne rešitve, ki naj bi zagotovila r.ovemu odboru absolutno večino glasov. Zato je treba tembolj obsoditi demokrist-jansko zavlačevanje in njihov molg 0 nadaljnjem ž.vljenju občinskega sveta. To zavlačevanje obsoja tudi tržaška socialdemokratska federacija. V včerajšnjem sporočilu tiskovnega urada PSDI je rečeno, da bi znala biti o-stavka demokristjanskih svetovalcev odločilna za obstoj občinskega sveta, čeprav bi predstavljala «beg» pred odgovornostjo, Nato PŠDl ugotavlja, da so demokristjani svobodni, da se ravnajo po svoji uvidevnosti. Nimajo pa pravice, da to svojo odločitev zavlačujejo v nedogled. .Socialdemokrati menijo, da m umestno, da se nadaljuje sedanja zmešnjava in negotovost, da se pusti mesto brez aktivne uprave in da se hočejo demokristjani s tem izogniti odgovornostim pred občinskim svetom. V krogih PSDI ostro obsojajo to demo-kristjansko početje, ki povzroča nepotrebno izgubo časa in ki onemogoča nadzornim oblastem, da bi čimprej razpisale nove volitve. Znano je. je rečeno v sporočilu, da je PSDI sedaj naklonjena novim vol’-tvam. Obenem pa se ne bo odrekla podpreti v občinskem svetu kako drugo rešitev, če jo bodo diugi predlagali. V tem pogledu pa v krogih PSDI zanikajo vesti, da bi socialdemokratski svetovalci zahtevali sklicanje seje občinskega sveta, Unua Popolare pa nam je poslala v objavo spomenico, gi so jo poslali vladnemu komisarju, v kateri je rečeno: 1. da se občinski svet ne sme razpustiti, preden niso biie preizkušene vse obstoječe možnosti, da se da mestu demokratično občinsko upravo, tonita Popolare je pripravljena upoštevati vsako rešitev, ki bo predložena na javni seji občinskega sveta, samo če bodo te rešitve jamčile in obvarovale splošne mestne interese (prosta cona, deželna avtonomija, konkretni gospodarski in socialni program in nadzoi-stvo celotne občinske uprave in občinskih ustanov po vseh strankah, ki so zastopane v občinskem svetu). Obenem pa zahteva, da mora novi občinski upravi načelovati oseba, ki bo jamčila za dosledno izvajanje politike tega programa in teh obveznosti; 2. če pa se bo na javni seji občinskega sveti ugotovilo, da ni mogoče sestaviti novega občinskega odbora in bo zato nujno imenovanje prefekturnega komisarja. DP predlaga, naj bi bile volitve razpisane najkasneje v dveh mesecih po imenovanju komisarja, da L-VVifde, M. Rennie, Debra Pagei. Filodraminatico. 16.00: «Clovek, ki je osleparil samega sebe«, Lee J. Cobb, Jane Wyatt, J. Dan-Grattacielo. 16.00: «Clovek, ki Je videl svoje truplo«. Techmco-lor, Vistavision. Supercinema. 15.30: «TrtJe n,u' šketirji«, Lana Turner. Arcobaleoo. 16.00: «Grof Max«. A-Sordi in V. De Sica, Astra Rojan. 16.30: «Zdravnik n* odprtem morju«, D. Bogarde, »■ Bardot. .. Capitol. 16.30: »Bandido«, R. ch>um, Uršula Thiess, G. no-laind. Technicolor, cinemascope Dear. , Cristallo 16.30: «Mala pošta«, vesel film. Alberto Sordi, Franca V aleri. Alabarda. 16.30: «Okno nasproti«, B. Bardot, R. Pellegrin. M.1*0!' letnim prepovedano. Zadnji dan Ariston. 16.00: Glej kino na pc°-stem. Aurora. 16.30: ((Jeklena džungla«; Organizacija in mračna m®6 ameriških gangsterjev. B. Gar-land, P Lopez. Armonia. 15.00: «Samokres ne zadostuje«, A. Quimn, K. Juraao. Ideale. 16.30: «Zemlja eksplodira«. Kieron Moore, L. Maxwell, L. VVolfit .. Impero. 16.30: «Očetje in sinov1^ De Sica, Mastroianni, Antoneh« Lualdi. Zadnji dan. Jutri Prvikrat: «Usta, ki so sanjala«, M«-r i a Sc h d 1 Italia. 16.00: »Anastazija, zadnja carjeva hči«, Lilly Palmer, Ivan Desny. Moderno. 16.00: «Jutri bo pre- pozno«, Anna Maria Plerangej > Vittorio De Sica, Gino Leurin*' San Marco. 16.00: ((Indijska zvezda«, C. Wilde, Y. Šanson, *• \Vallaee. , . Savona. 16.00: «Deset let nases življenja«. _ Viale. 16.00: »Človeški plen«, n' VVidmark, Trevor Howard. Vitt. Veneto. 16.15: «AvtostoP»> J. Allyson. Technicolor. Belvedere 16.30: »Odvetnik sa- mega sebe«, G. Ford, R. R man. Metro. Massimo. 16.30: »Surovež«, P'-Armendariz in Katy Jurado. Novo cine. 16.00: «Sedem očetovi grehov«, Maurice Chevalier ‘ D Sc a 13 Odeon. 16.00: ((Javanski upornik«, F. Mc Murray, V. Ralston, v-Mc Laglen Radio. 16.00: »Krvosesi«, Giann« Maria Canale. prepovedan mladoletnikom. — »b------- KINO NA PROSTEM Aristou. 20.00 in 22.00: »Brez odmora rock and roli«. Arena dei flori. 20.00: «PlavolaS mrzlica«, John Gregson, Dian« Dors. Marconi. 16.00: ((Ljubezenske sy nje«. Igra pianist Liberace, Dru ln D. Malone. Paradiso. 20.00: ((Osemnajstletne«. M. AlJasio. Cinemascope. „ Ponziana. 20.00- »Mogam.bo«, Clar« Gable, Grace Kelly, A. Gardner, Secolo Sv. Ivan. 20.00: »Lep Otero«, Maria Felix. Tech«" color- u/r. Sladio. 20.00: «Teror Golden *vr sta«, Keith Larseri, Dona Dr«" ke, Peggie Castle Valmaura 19 45: «Za staro **" stavo«, Randolph Scott. .., Rojan, 20.00 in 22.00: «ZadnJi»| ko sem videl Pariz«, Elizabet Taylor, Van Johnson. Skedenj. 20.30: »Na bojni stezi«- PRVE JESENSKE POŠILJKE ZA MOŠKE IN DEČKE: Jopiči, hlače, obleke, površniki. dežni plošči, mont-gomery, pletenine, srajce in blago na meter ZA ŽENSKE IN DEKLICE: Tailleur, 7/8, obleke, krila, jesenski plošči, montgo-mery, dežni plašči, halje, pletenine in perilo VEDNO PO NAJNtŽJtH CENAH Konfekcija Tkanine Dežni plašči MOŠKI ODDELEK: Korzo Garibaldi 5 ODDELEK ZA ŽENSKE IN OTROKE: Largo Barriera vecchia 1 Ij In (j c nnjMjSe ni,'de »e iinjniijili eennli n Tl.'du I PRIMORSKI DNEVNIK 11, tfptembra 1957, GERARD R U E ■j 'J V moji ulici se ni nikoli nič zgodilo, ker je bila to ulica brez imena, kot so vse male u-lice kjerkoli ob robu mesta. V tej ulici so stanovali mali ljudje, ljudje, ki so trpeli in ** od jutra do mraka boril' ?a obstanek. Sicer pa ie ves ta kraj, v katerem so se prebivalci med seboj vsi poznali, imel marsikaj malomeščanskega. V ulici, o kateri govorim, je vkleščen med trgovino s kolonialnim blagom in javno pralnico, stal tudi hotel. Ime mu je bilo «Bodočnost». Na tab'i ob samem vhodu pa je še pisalo, da se v njem oddajajo sobe na dan ali na mesec, da ima tekočo vodo in da naj se gostje kiar sami prepričajo o gostoljubju, ki ga bodo tu našli. Edino, na kar ni bilo odgovora, je bilo to, zakaj so odprli hotel tu, to se pravi v ulici .ki je bila tako oddaljena od središča mesta, v kraju, kjer se nič ne dogaja in kjer le sosed obiskuje soseda. Na to vprašanje ni vedel odgovoriti niti sam stari ljubeznivi hotelir, ki je po navadi Sedel za mizo v vratarjevi sobici in vedno buljil v neko knjigo. «Ta hiša, očitno, kot da ni namenjena potnikom.« je nn-•lil neznan moški, ki je bil ogrnjen z ameriškim dežnim Plaščem in iz bara z očesom Poklicnega detektiva opazoval hotel, ki je stal čez ulico. Pred hotelom se je nenadoma zaustavil taksi. Iz njega 'e stopila elegantna dama, k: ie močno zaloputnila vrata n nato izginila pod napuščem hotela. Vtem pa je moški v ameriškem dežnem plašču vPrašal natakarja, kje je telefon. Hkrati pa je v hotelu “Bodočnost« hotelir zelo prijazno pozdravil žensko, ki je Pravkar vstopila in ji rekel: “Dober večer, milostljiva go-sPa. Številka pet. kot po navadi?« . Ona je le pokimala z glavo ■n naglo segla po ponujenem ključu. Povsem je bilo kazno ba je bila ženska nekoč zelo '*Pa. Sedaj pa so njene temne oči obsevale že precej o-sfarel obraz. Ko se je zahva-f'la hotelirju z glasom, ki je bil komaj slišen, je pohitel« P° stopnicah. Hotelir je zmig-"11 z rameni in vzdihnil. -Zunaj pa je počasi padal mrak. Pbalni sij pomladanskega večera je že bledel. —■ Lahko vam dam številko Sest ali sedem — je rekel ho-lelir mlademu paru, ki je prav v tem trenutku vstopil. Mlada ljubavnika, ki sta se držala Pod roko, sta raztreseno opa-ZQvala ograjo na stopnicah. Kolikšna je razlika v ec-ni- — sprašuje dekle. Koliko stane, torej? — Vpraša končno mladi moški in vzame ključ sobe številka šest. Na stopnicah, nekje na sredi Poti. se mladenič ustavi in Poljubi deklo. Medtem je elegantna dama Petdesetih let zaprla za seboj vrata sobe številka pet. Na-slonila se je na steno in težko dihala. Boke pa so ji mrtvo visele ob telesu. V mn-ku s komaj čujnim nenavad-n° nežnim glasom pa je šepe-fel«: »Ljubljeni, moj ljubljeni.« Z ulice so se slišali glasovi 'Pimoidočih in brnenje avtomobila, ki je vozil mimo. U-hčna številka je metala trepetajoče žarke na steno in pod sobe. Dama je prižgala svetilko in začela ogledovati to, "jej tako znano sobo. To 'I bila skromna hotelska soba, Podobna tisočem enakih soh z hmazanimi tapetami kričečih barv p0 stenah, z omaro in omarico, z medeninasto poste, 'jo. umivalnikom in s stolico. Prevlečeno z baržunom. To je bilo vse pohištvo. Vrata sobe številka šest -o zaevilila in vtem se je že začelo ščebctanje dveh mladost-n’h glasov. Instinktivno, kot v samoobrambi je dekle prižgalo luč in se postavilo k vratom. medtem ko je on luč spet bgasil. Na drugi strani ceste Je na ulici stal človek v dež-hem plašču in neprestano hiotril hotel. Ni mu mogla uiti nobena podrobnost, niti to, k^aj je bila luč prižgana in krtaj je spet ugasnila. »Halo, telefoniral nekaj pozneje, Prav v tem trenutku so ,uga-siIi luč . . .» Elegantna dama je še vedno 'Ja naslonjena na steno. “Končno sem te spet našla.« šepetala, »Teden dni brez tebe - - . cel teden . .. Kako je bilo to dolgo . . Meniš, da se zdim utrujena? Brišla sem takšna, kakršna sem... Nisem Posvečal« pozornosti niti te- t"", kako sem oblečena. Ti kako težko je tudi le za trenutek pobegniti z doma.« Za trenutek je obmolknila-. — Mala moja ljubica — se le slišalo iz sobe številka šest. Sploh se je skozi tenke ste-h* drugorazrednega hotela »11-ialo vse. Nežne besede, nato “kladpa tišina, potem spet ie v začetku zadušen smeh . . . Glas v sohi številka pet )r odmeval iz globin in je bil Z-losten. »Staram se, t vsa- kim dnem sem starejša. Cas prinaša nove sive lase in nove gube. ti pa ne boš nikoli star Da. to je grozno, ostati mlad, ostati dolgo mlad.« Nato se je slišal tih jok, — Ne — se je upiral svež, mlad ženski glas v sobi številka šest. — Ne bi mogel malo paziti? Vidiš, kaj si storil .. . — Nato se je slišalo hihitanje. — Prenehaj vendar.. toda vse to se je zdelo kot ne preveč prepričljiv odpor. «Nikoli mi nisi rekel niti e-ne besede, niti ene nežne be-sede-.« je govorila dama v sobi številka pet. «Niti enkrat nisi pobožal moje roke! Ah me tako sovražiš! Ali moram umreti, ne da bi me ti pre.i poželel?« — Ostani pri meni — je zaklinjal dekle mladenič v sosedni sobi. — Ti si tako lepa, krasna. .. V sobi številka pet je dama ponavljala: »Ljubljeni . . .» ie govorila tiho in naglo. «Morda je neumno, da prihajam vsak teden sem. da bi se v tej u-mazani hotelski sobi razjokala in si olajšala srce . . . Vse to pa delam zaradi tebe, le zaradi tebe...! Ne govori mi ničesar, ne, jaz nisem še tako stara, da bi ne mogla imeti troka. ..» Zastokala je in se zrušila na posteljo. «Meni je bilo tedaj komaj dvajset let. Jack pa je bil prezaposlen. Bilo je to po vojni. Nisva imela niti vinarja, živela sva v najeti opremljeni sobi, v bližini kolodvora, bila pa sva več kot srečna. Toda v najeti sobi nisem smela zanositi . . . Imela sva se rada in sva čakala na otroka v boljš.n razmerah.. .» Dvignila se je in si z roko pogladila razmr-šene lase. — Tega vam ne morem reči — je govoril moški v telefonski kabini. — Ne vem toč-no, vendar menim, da sta skupaj vsaj dvajset minut... — Ugasi spet luč, ljubi! — je prosilo dekle v sobi številka šest. — Ljubim te — je odgovoril mladenič in pozabil ugasiti luč. Spodaj v pritličju hotela j" še vedno sedel za mizo stari hotelir in bral. Ustnice so v» mu pregibale ob vsaki besedi, včasih pa je ponovil kar vso stran. To je bil zelo tih hotel .. . — Rekel sem vam, da bo deževalo — je zamrmral natakar, ko je vračal drobiž. Moški v dežnem plašču ni odgovoril, ampak je stopil na ulico. Visok, siv gospod je stopil v hotel in pri tem pozabil zapreti vrata svojega avtomob' la »To je on,» je rekel detektiv in prižgal cigareto pod noč no svetilko Hotelir je pozdravil novega gosta. Nima smisla, da bi mi prikrivali — je vzkliknil moški z zapovedujočim glasom. Bil je zelo bled. — Vem, da je mdja žena tu Vem celo številko sobe, to je pet ali šest. Pojdite z menoj. Hotelir je mirno odgovor I: _ Razumljivo. Uboga ženska je tukaj. — Moški, kateremu je to rekel, je pohitel po stopnicah. Ključ sobe številka pet je bil v vratih od zunaj. Grobo je sunil v vrata. Zenska je nepremično ležala na podu. poleg stolice. Soba je bila prazna in vse, kar je bilo v njej, je bilo nedotaknjeno. Visoki sivi gospod je obstal brez besede. Hotelir se je komaj povzpel po stopnicah in ves zasopel ob vratih gledal, kaj se dogaja. — Pojdite, gospod — je m koncu rekel bojazljivo in se dotaknil njegove rame. — Ne razburjajte se brez potrebe... Vaša gospa prihaja sem vsak teden . ., Vedno sama. Zaklene se v sobo in govori sama s seboj. Poznate morda težko-če onih, ki jih ljubimo? Morda ji je laže. če prihaja sem. da se pogovori sama s seboj ... S lent nikogar ne ža- ** IE Jack — je tiho rekla žen- ^Gospod se je obrnil in rekel hotelirju: »Nimate nič proti temu, da zaprem vrata?« In ostal je tam, pri svoji že ni Iz sobe številka pet so se slišali sanjavi glasovi, izgubljeni v zanosu, v katerem besede nimajo določenega pomena Hotelir je ponovno zmignil z rameni. Nežen, nekoliko po rogljiv nasmešek je obsijal njegov starčevski obraz. Po stopnicah »e je spustil v svetlobni krog svoje namizne sve tilke in sam s spboj govoril: — Ce gosti že tako redko prihajajo, je treba z njimi vsaj znati ravnati. •Sedel je spet k mizi, da li bil tu. če hi po naključju spet kdo vstopil, pa čeprav je bi' > že pozno in nismo še bili času potovanj. Nataknil si je očala in vzel v roke knjigo ki mu je bila najljuhša v vf*» njegovi knjižnici. Nosila je naslov: »Popularna psihologi ja«. Mednarodnega simposiuma o zdravstvu se je udeležila tudi številna jugoslovanska delegacija zdravstvenih strokovnjakov. Iz Slovenije: dr. Lojze Piškur, dr. Tone Ravnihar, dr. Dušan Mis, prof. Neda Anškova; iz Hrvaške: dr. hnte Spalla, dr. Milan Kraljevič, dr. Kazimir Modrič, dr. Josip Petek, dr. Kajetan Blečič in dr. Danilo Perovič; iz Bosne in Hercegovine: dr. Miloš Avanicki in dr. Milan Gvozdenovič DANSKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA PRIPRAVLJA NOV PROGRAM Dosedanji odnosi med stranko in sindikati so naleteli na močan odpor med delavstvom Ze samo dejstvo, da je izvršni komite danske social-demokiatske stranke bil imenovan v celoti v komisijo -a izdelavo predloga o novem strankinem programu, na čelu z voditeljem danskih socialdemokratov, predsednikom vlade H. C. Hanssenom, nedvomno dokazuje, kako velik pomen se pripisuje delu te komisije. Resnost tega dela je razvidna tudi na temelju tega. da so se v komisiji zbrali vsi socialdemokratski člani vlade, najvišji voditelji sindikalne organizacije in drugi — skupno 32 najvidnejših socialdemokratskih političnih delavcev. Na seji, na kateri so sprejeli sklep o sestavi komisije za izdelavo strankinega programa, so med drugim sklenili, da more to strankino telo pritegniti najširši krog strokovnjakov z raznih področij druž-beno-političnega in družbenogospodarskega življenja, kakor tudi, da se nekatere podkomisije takoj. lotijo dela. Pristop k temu obsežnemu delu predstavlja dejansko začetek uresničenja enega od najvažnejših sklepov, ki jih je v januarju letos sprejel kongres danske socialdemokratske stranke. Na kongresu se je mnogo razpravljalo o tem, da sedanji strankin program ne predstavlja platforme, na kateri bi se moglo in moralo graditi dalje, zlasti kar zadeva izdelavo nove strankine taktike za ostro parlamentarno borbo v dež?- ODMEVI »ZADEVE LORDA ALTRINCHAMA« SE ŠE NISO POLEGLI Od vseh 870 angleških plemičev je komaj 14 zares starih imen V Veliki Britaniji se je ponovno razvnela kampanja za preosnovo Doma lordov oz. Gornjega doma, ker je v sedanji obliki lo že zdavnaj preživela ustanova Zadeva lorda Altrinchama in njegova kritika na račun britanske kraljice, ki je vzbudila tolikšno polemiko, ni bila malenkosten dogodek. O njej je pisal, rekli bi, ves svetovni tisk. Vojvoda Argylla je zagrozil: «Altrinchama bi bilo treba streljati«, konservativni dnevnik «Daily Express» pa je tedaj zapisal, da sedaj ves svet ve, da so britanski aristokrati »najbolj majav steber našega prestola«. Zanimivo je pri tem vedeti še to. da je lastnik tega lista prav tako aristokrat, saj je to — lord Beaverbrook. Primer mladega komaj 33-letnega lorda Altrinchama ni povzročil samo spora glede britanskega kraljevskega doma. ampak je v britanski javnosti ponovno spravil na površje že stare spore o plemstvu in njegovem sinonimu — Gornjem domu — oziroma Domu lordov, kjer imajo stari britanski lordi po davnem privilegiju pravico do svojega sedeža in glasu. Velik del britanske javnosti in celo del lordov samih meni, da bi Dom lordov bilo treba preosnovati. Najbolj konservativni predstavniki tega doma pa vztrajajo na tem, da nima nihče pravice vtikati se v zadeve in pravice te tako stare in že zdavnaj preživele ustanove. Danes je v Veliki Britaniji 870 pripadnikov visokega plemstva. Po rangu se to plemstvo deli na vojvode markize, grofe, viskonte in barone Čeprav se po navadi misli, da rodovniki teh plemičev segajo daleč v preteklost, te mu ni vedno tako. Dobra polovica britanskih velikašev ie dobila plemiške naslove šele 20. stoletju, 235 plemiških naslovpv pa je bilo podeljen.h šele v zadnjih dvajsetih letih kot nagrada za politične, vojaške ali kulturne usluge. Znatno jtevilo britanskih pre-mierov na pr. je dobilo plemiški naslov ob svojem umiku iz političnega življenja, kot na pr. Attlee, medtem ko so neki drugi to odklonili zaradi tega. ker bi se sicer njihovi nasledniki morali odreči politični dejavnosti. Potemtakem je le malo onih zares starih plemičev, ki so se skozi stole.-ja ohranili do danes in predstavljajo nekak «cvet» britanske aristokracije. Plemiških družin, ki se lahko pohvalij > rodovnikom, ki sega tja na-j v vojno med tako imenovanimi rdečimi in belimi vrtnicami (leta 1485), v kateri je, kot pravi neki britanski zgodovinar, »plemstvo izvedlo krvavo operacijo na svojem lastnem telesu«, je komaj 14. Novejše britansko plemstvo se rekrutira iz političnih in višjih poslovnih krogov ter je skoraj v celoti zbrano v Londonu Od tako imenovanih 235 »novih plemstev« je londonski «Econumist« napisal, da je 47 odst. lordov bilo pred tem že v Dolnjem domu, vsak tretji pa je bil član neke vlade, nad polovica pa jih je pripadala posameznim političnim strankam. kjer so zavzemali vidnejše politične položaje. Tudi vojaške osebnosti se včasih nagradijo s plemiškim naslovom, kot na pr. viskont Montgom-mery, lord Beatty in drugi. Tudi iz britanskih sindikatov, iz »Trade Unionov« je prav tako prišlo nekaj lordov. Konservativci pa so poskrbeli, da ima vsaka večja družba ali organizacija v svojih vrstah po kakega barona. Okoli 26 odst. britanskih plemičev so direktorji raznih družb, U odst je odvetnikov, nekateri se pa zadovoljijo tudi z nižjimi ali celo dokaj skromnimi položaji. Na seznamu britanskega plemstva je na pr. tudi en poljedelski delavec, en čevljar ter en čuvaj svetilnika. Slednji se je potem oženil z neko telefonistko in se odselil v Kanado. Ostali vojvode, kot pravi »Economist«, se najraje ukvarjajo s trgovino in finančnimi posli in na 3 tovarnarje neplemiče pride po en plemič. Vsi britanski peeryji imajo pravico na sedež v Domu lot- zadnjem času povzroča največ hude krvi. Mnogi člani doma sede tu po pravici, ki so io podedovali, ne pa po svojih zaslugah, in sede v Gornjem domu, kot piše «Economist», jamo zato, ker je bil neki njihov prednik ob svojem času kralju simpatičen. Dom lordov je znan po svojih pogosto brezplodnih razpravah o raznih malenkostih in po starodavni proceduri. »Lord visoki kancelar« na pr. še vedno sedi na vreči volne, pa čeprav so že davno minili časi, ko je britanska srednjeveška prospe-riteta temeljila vprav na trgovini z volno. Tako laburisti kot konservativci, pa tudi del lordov samih, ki so člani Gornjega doma. so že večkrat za- dov. Vprav ta privilegij pa v | htevali preosnovo. «Daily F.x- Za 10 letnico smrti slikarja Alberta Sirka bo prosvetno društvo iz Kriza, ki nosi njegovo ime, priredilo vrsto proslav. V okviru teh proslav je bil tudi koncert Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič* preteklo nedeljo v Križu. Ob tej priliki je imel kratek nagovor 'predsednik društva, tov. Miro Dovšak press« je sicer konservativen časopis, kljub temu pa je še pred dnevi zahteval, da se ta ustanova ukine, ker zaradi o-mejitev itak nima več nobene dejanske moči. S’ tehnične plati more Dom lordov sicer še vedno blokirati določen zakon, ki ga je izglasoval Dolnji dom, za dobo enega leta, vendar se to po navadi ne dogaja. Enega izmed načrtov o pre- osnovi Gornjega doma in o katerem se v britanski javnosti sedaj najbolj razpravlja, je predložil poslakec Antony Wedgowood Benn, ki je sin lorda Stansgatea. Benn je laburistični poslanec,^vendar se bo moral cdreči poslanski funkciji, brž ko njegov oče u-mie in zavzeti svoje mesto v Domu lordov. To pa njemu, kot večini mladih poslancev, ki so hkrati sinovi lordov, ne ugaja. Benn predlaga, naj bi se namesto Gornjega doma po-večalS število članov sedanjega državnega sveta. V državni svet bi po njegovem predlogu morali stODiti nekateri, ne pa vsi peeryji, ki so svoje plemstvo dcmili kot nagrado za svoje zasluge na raznih področjih. S tem bi se zagotovilo, da bi v državni svet ne prišli potomci onih, ki so nekoč dobili plemiški naslov le zaradi »simpatij«, ampak le o-ni, ki so ga dobili zaradi zaslug. Na ta način bi se ustvarila ustanova, kateri bi Dolnji dom mogel poveriti večjo moč kot sedanjemu Domu lordov. Tudi konservativna vlada napoveduje svoj načrt za reformo tega doma, Pričakuje se, da bodo zadnji dogodki, o katerih smo govorili v začetku, prisilili vlado, da bo svoj načrt čimprej objavila. li Majske splošne parlamentarne volitve, ki so potekale v znaku določenega upadanja vpliva socialdemokratske stranke in ki so znižale število njenih mandatov v Folketingu (danskem parlamentu), so tudi s te plati potrdile nujnost čimprejšnje izpopolnitve, pa celo tudi spremembe nekaterih temeljnih strankinih programskih postavk in načel. V čem bodo obstajale te spremembe, bo moralo pokazati šele podrobno in znanstveno proučevanje sedanjega programa, kakor tudi stopnje njegove skladnosti s potrebami praktične politike in širšega notranjega strankinega političnega dela. Toda kar je moč že sedaj ugotoviti kot temeljno področie dela nedavno imenovane komisije za program, je vsekakor potreba, da se najdejo nova sredstva in metode na ekonomskem področju. V poslednjih letih se je namreč ob raznih prilikah izkazalo, da je socialdemokratska stranka ostala v najusodnejših trenutkih brez podpore tistih družbenih slojev, ki sicer predstavljajo njeno temeljno oporo, namreč, bre:; opore delavskega razreda. Kljub temu, da je sindikalno vodstvo izražalo svojo soglasnost za sprejemanje takih gospodarskih ukrepov, kakor je bila na primer lanskoletna omejitev kupne moči, da bi prebrodili velike gospo darske težkoče zaradi deficita v plačilni in trgovinski bi lanci itd., je članstvo večkrat zelo odločno poudarilo zahtevo, da sindikalna organizacija brani predvsem njegove koristi, ne glede na to kdo se nahaja na Čelu državne oblasti. Vprav odnosi med socialdemokratskimi sindikati in socialdemokratsko stranko predstavljajo eno od najpomembnejših političnih, in ne samo političnih vprašanj, za katera je moč reči. da v sedanjem trenutku niso zadovoljivo rešena. Kot eno od plati tega vprašanja je moč navesti tudi vprašanje stavk. Danska socialdemokratska stranka je lansko leto predložila zakonski osnutek o uvedbi obvezne državne arbitraže v primeru sporov na torišču dela. Z uzakonitvijo obveznosti državne arbitraže so dejan-, sko ukinili za dve leti pravico delavcev do statike, kolikor traja veljavnost sprejetega zakona. Ce ta pravica tudi še nadalje formalno obstaja, celo kot neka ustavna pravica, nimajo proizvajalci od nje mnogo koristi, ker jih, kakor tudi delodajalce, vežejo zaključki državne arbitraže. Drugo vprašanje iz cele vrste onih, ki se smatrajo za najaktualnejša in katerim bodo vsekakor posvetili pozornost ob priliki oblikovanja movih strankinih programskih stališč, je v tem, kakšne ukrepe in na kakšen način jih bo treba nadalje uveljavljati, da bi prišlo do podružbljenja proizvajalni] sredstev, ali — kakor temu pravijo na Danskem — »podrejanja individualnih interesov splošnim koristim in postavljanja vseh obstoječih dobrin v službo koristim ce lotnepa naroda«. Pri tem se posfavjja težišče na porazdelitev nacionalnega dohodka, kar predstavlja v ostalem staro tezo mnogih socialdemokratskih strank, pa tudi danske socialdemokratske stranke. Ti dve vprašanji — odnos med stranko in sindikati ter odnos do proizvajalnih sredstev, do pravice zasebne lastnine — se danes poudarjata kot osrednji vprašanji. Iz teh vprašanj izhajajo mnoga druga, od katerih je treba najprej omeniti dejavnost na področju kulturne politike. Tudi na januarskem kongresu, kakor že na mnogih predkongresnih in pokongres-nih diskusijah, so poudarili, da je pogoj za nadaljnjo krepitev stranke in delavskega gibanja taka kulturna politika, ki naj omogoči razširitev vpliva socialne demokracije, ostvaritev «neke nove zavesti«, pa tudi znatno večje in obsežnejše pritegovanje predvsem mladine pri reševanju najbolj življenjskih vprašanj nadaljnjega političnega in gospodarskega razvoja dežele Toda ko gr* za mladino, se vedno pogosteje slišijo glasovi, ki izražajo zaskrbljenost zaradi tega. ker se je mladina otresla askoro vseh pozitiumh vplivov» in ker se vedno bolj predaja «strastem, politični indiferentnosti in kvarnim vplivom, ki ne obetajo nič dobrega». Komisiji za izdelavo novega programa danske socialdemokratske stranke so torej naložili zelo resno nalogo. Tudi zaradi tega spremljajo delo komisije z mnogo večjim zanimanjem in pozornostjo. kakor bi to bil primer, če bi šlo le za prilagoditev strankine taktike in strategije novim družbenim pogojem. «»------ NAJBOLJŠI VLOGI? Na beneškem filmskem festivalu je dobila nagrado za najboljšo žensko vlogo Rusinja Zidra Ritenbergs, za najboljšo moško vlogo pa Američan An-tony Franciosa ...................................................................................................i ..................................................................... im....m Koncert učiteljskega pevskega zbora v Križu SSlSISSlISSJlilllSlBaSlBlffllSlI!®®®®®®®®^^ ISSllsilSlAiaaHla^JlSijiSBlIlSSSBlliHSlIlilliaii^llISIlSllSliiiftialilfillfflBiaHiSjtitLilLiriSililllliaiiHl Preteklo nedeljo, S. uvgit- sta, je Učiteljski pevski zbor Slovenije na povratku v domovino zaključil svoje nadvse uspelo umetniško potovati je •>o Italiji s koncertom v Ljudskem domu v Križu. Skoda, da nam zaradi izčrpanosti zbor ni mogel — razen ene — podati skladb, s katerimi se je tuko pre griče cul no uveljavil na mednarodnem tekmovanju v Arezzu. '/.apel nuni je večinoma skladbe lažjega značaju: poleg manjših pri- redb narodnih pesmi smo slišali še Adamičevi V snegu in Kresovale tri devojke, Pahorjev Oče naš (izvajan na tekmovanju) , Simonitijevo Jesensko, Goličevo Vidi baba muli« in Mokranjfevo Sedmo i ukovet. Ako je zbor primerno tehnično pripravljen m ima dobro izreko, čisto intonacijo, Delegacija sovjetskih zdravnikov, ki se ie udeležila meduarodueia siuiposiuma o zdravstvu v uaseui mestu nastavek, kontrolira dihanje in nam več ali manj primerno agogično in dinamično niansira, moremo že govoriti o dobri pripravljenosti zbora. In marsikateri zbor nam lahko nudi v tem smislu brezhibno, dinamično in ritmično pravilno izvedbo. Učiteljski zbor pa pot—duje poleg vsega tega še tisto najvažnejše, tisto ,lcar naredi iz petja umetno st. Le umetnik, ki poleg odličnega poznavanja vseh tehničnih problemov zbornega petja ima v obilni meri še lo, kar mu šola ne da in dati rte more: naravno in zdravo glasbeno intuicijo nam more nuditi res doživeto, prepričljivo in estetsko neoporečno izvedbo. In tak umetnik je dirigent Gregorc. In z njim njegov zbor. Zbor, ki intenci-je svojega dirigenta razume in je obenem tehnično tako pripravljen, da more izvesti vse ono, kar od njega zahteva tak polnokrven in temperamenten artistični vodja. Sicer pa so odlike zbora u-potopili drugi, strožji sodniki, na katere niso mogli vplivati sentimentalni momenti, kakor bi se moglo očitati podpisanemu. V žiriji, ki je v A-rezzu ocenjevala zbore, je bilo šest Italijanov, mrd njimi tudi znameniti pianist Be-nedetti-Michelangeli, trije Avstrijci in en Amerikanec. V kategoriji mešanih zborov je nastopilo 23 tekmovalcev iz Italije, Španije, Avstrije, Nemčije, Francije, Tunisa, Zedinjenih držav in Jugosluvije. Iz Trsta sta odšla na tekmovanje zbor Societa polifonicu tli S. Maria Muggiore in Coro Montasio. Prvi je imel na programu tudi Gallusouo Ec-ce quomodo — Glejte kako u-mira. V res hudi konkurenci pa se jima ni posrečilo uveljaviti se. Zanimivo je tudi primerjanje točk, ki so jih posamezni zbori dobili. Dunajski Madri-galer Chor der katholischen Hochschulgemeinde je kot prvi nagrajenec dobil 97 točk, Učiteljski zbor kot drugi pa 94, Tretji nagrajenec, Austin College a cappella chor Shcr-man iz Texasa (USA) pa jih je dobil komaj 85. Zbor B. Cvetkovič, ki se je plasiral komaj na šeste in mestu, ima še vedno 81 točk! Iz tega izhaja, da sla po mnenju žirije prva dva zbora precej daleč pred ostalimi in tudi pred tretjim nagrajencem, ki ima le dve točki ueč od zbora iz Arezza. ki jih je dobil 83, a je ostal brez nagrade. V kategoriji moških zborov je tekmovalo 27 ansamblov in so vse tri nagrade dobili italijanski zbori. V tretji, folklorni skupini, je dobil prvo nagrado zbor B. Cvetkovič iz Beograda. Tretji jugoslovanski zbor, ki se je udeležil tekmovanja, je btl Jedinstuo iz Splita, ki je v tej kategoriji dosegel sedmo mesto, medtem ko se v prvi kategoriji ni mogel uveljaviti. Zdi se mi še vredno omeniti, da so v Arezzu tekmovali sko-ro izključno zbori, katerih to- rišče je cerkveno petje, ali Pa so v kakšni drugi obliki povezani s katoliško cerkneno plasbo in so tedaj že uživeti v stil, ki je bil v Arezzu predpisan. Edini — da se tako izrazim — laični zbori so bili oni iz Jugoslavije. Svojo važnost. ima tudi dejstvo, da je bil UP/, edini zbor. ki je polep dveh obveznih skladb (Lassus: Hesonet In Laudi- bus in Palestrina: Vergine chiara) izbral za točke po prosti izbiri dve skladbi s sodobnim tekstom (Pahorjev Oče naš in Lipovškov Oreh). Vsi drupi zhork+o se pri prostih pesmih odločili spet za skladbe 10. ali' 17. stoletja. Pri publiki in pri časopisni kritiki pa je imel UP/, mnogo več uspeha. V splošnem so Slovencem priznavali p primeri z Dunajčani bolj doživeto in sproščeno podajanje, Sploh so bili stiki s prebivalstvom oz. poslušalci nad Vse prisrčni. Pevci UP/, odnašajo v tem pogledu iz Italije najlepše spomine. V Arezzu se je zbor spomnit tudi nuših žrtev in zapel na grobu osmih Jugoslovanov, ki so tam umrli kot konfini-ranct. Po zaključenem tekmovanju je zbor pel še na skupnem koncertu nagrajencev, priredil popularen koncert na trgu Castiglion Fiorentino, kasneje pa koncert v Palarzo Pit-ti v Florenci, kjer je bilo med poslušalci mnogo turistov raznih narodnosti. V Bologni pa je zbor koncertiral o okviru Nacionalnega Festiuala časopisa «A»anti». Povsod so bili pevci deležni tako s strani oblasti kot prebivalstva najtoplejših sprejemov. Poleg u-metniške afirmacije je zbor prispeval tudi k medsebojnemu zbližan ju in spoznavanju. V direktnem stiku s prebiual* st po m je bilo izraženih z o-beh strani mnogo iskrenih želja v tem smislu. Turneja oz. tekmovanje UP Z je bilo vsestransko pozitivno. Veseli smo afirmacije tega zbora še posebno zato, ker mu je zibelka tekla pravzaprav tu v Trstu. Tu se je takoj po prvi svetovni vojni porodila ideja Učiteljskega zbora. In prav iz Trsta je ta zbor pod vodstvom pok. Srečka Kumarja prvič šel na turnejo v Italijo. (Zal, tržaški Slovenci danes nimajo več tiste iniciativnosti, čeprav bi lahko na tem področju mnogo storili!) Pozneje je moral zbor zaradi političnega preganjanja prenehati, a so ga isti organizatorji prav kmalu obnovili v Jugoslaviji, kjer deluje še danes. Zboru in njegovemu dinamičnemu dirigentu želimo še mnogo uspehov pri njihovem plemenitem delu. vu. Pod črto se mi zdi potrebno pripomniti še sledeče: Koncerti take kvalitete niso ».» dojenčke in tudi ne za otroke. ki pridejo v dvorano z baloni. Tudi je neolikano v dvorani med koncertom piti vino in aranciute. Gorlško-beneški dnevnik Časovno neskladje ali preganjanje? Demokristjanski «11 Gazzet-tino» (videmska in goriška izdaja) je objavil v nedeljo 8. septembra 1957 pod trikolon-skim naslovom; «Ob bloku pri Tanameji — Fotografirajo v obmejni coni -— Bil je kaznovan z globo in film so izročili, komur je treba«# sledeč; članek, ki ga objavljamo dobesedno; «Okoli 7. zjutraj pretekli petek so prebivalci nekaterih hiš pri bloku Tanameja, na drugi strani potoka Ter, nekaj korakov od meje z Jugoslavijo, videli priti v vas radoveden av-tofurgon, iz katerega je nekaj kasneje izstopil neznanec, ki je najprej nekaj časa brskal po avtomobilu, naložil na rame nahrbtnik in pričel korakati v hrib; da razumemo; ob meji. Nekateri vaščani, ki so postali radovedni, so lahko pozneje ugotovili, da se je zagonetni individuum, ko je prišel na določen kraj, ustavil, vzel iz nahrbtnika trinožnik, postavil na njega fotografski aparat in mirno vokviril vanj nekatere karakteristične značilnosti... pokrajine. Ker je ta kraj ob meji vključen v vojaško cono, kjer je nastrože prepovedano fotografirati, so vaščani takoj obvestili orožnike bližnje obmejne postaje. Na kraj so takoj poslali patruljo orožnikov, da nadzoru-, je premike neznanca, ki je — pozneje —- ko se je vrnil k svojemu avtofurgonu — bil legitimiran in izprašan od podoficirja. Povprašan za osebne podatke, ljubitelj pokrajinskih lepot naše meje z Jugoslavijo, se je izkazalo, da je publicist Guerrino Tedoldi, star 38 let, rojen v pokrajini Brescia, s stalnim bivališčem v Vidmu v Ul. Mazzini, direktor filo-slovanskega lista z naslovom »Matajur«. Pregled njegovih osebnih predmetov je razkril trinožnik za fotografski aparat v nahrbtniku, toda aparata ni bilo več. Pač pa so ga našli v puloverju, vrženem na nek sedež. V njem je bil cel film, ki je bil pridržan in poslan «a chi di dovere«, da ga razvijejo in pregledajo fotografije. Podoficir je dal Teboldiju globo zaradi napravljenih fotografij v prepovedani coni.« Več tednov pred objavo tega članka je prav isti- list objavil dopis, v katerem je zahteval v interesu okrepitve turizma, naj se odstranijo napisi vzdolž naše meje, ki prepovedujejo fotografiranje in slika- 2 vprajanjem proste co- nje, češ da ti napisi slabo ne in r0tacijskega fonda. Za-vplivajo na razvoj turizma v naših krajih in da je vse prizadevanje raznih ustanov, da bi okrepile turizem, zato obsojeno na propast. Nekaj podobnega smo zasledili pred časom tudi v «11 Piccolo«. Toda stvar ni bila tako resna, kot se zdi na prvi pogled. V Gorico prihaja vedno dovolj turistov iz Severne Italije in tudi iz drugih krajev, ki fotografirajo to »osmo čudo sveta« — žično mejo «med dvema svetovoma«. Nikomur še ni prišlo na um, da bi tem ljudem, ki slikajo vzdolž meje pri Gorici, dalje kraje v Dolu, na Krasu, v Kanalski dolini, v Benečiji, to prepovedal. Z njim; organi miru in reda ravnajo (če jih sploh vprašajo?) približno tako kot mestni čuvaj z inozemsko av-tomobilistko, ki je prekršila določila cestnega pravilnika. Tako ni samo z inozemci, ampak tudi s fotoreporterji, ki objavljajo fotografije v tukajšnjih italijanskih časopisih. Cim pa se pojavi na terenu slovenski fotograf, kj se mora nujno po služben; dolžnosti kretati ob meji, ker nismo mi krivi, če bivamo vzdolž vse italijansko-jugoslovanske meje in skoraj izključno sa- mo v njenem obmejnem pasu, zapoje druga pesem. Tisti, ki piše te vrstice, je imel svoj čas opraviti z nekim orožnikom v Sovodnjah, ker je slikal slavolok pred cerkvijo o priliki 200-letnice njenega obstoja. Zadeva se je srečno končala; šlo je pač za slavolok. Toda kdo ve, kako bi se končalo, če bi se kaj takega primerilo v Sovodnjah v Beneški Sloveniji, kjer, kakor se vidi, še vedno zelo diši po hladni vojni in kjer, kakor se zdi, še nič ne vedo o medcelinskih raketah, ki jih Tanameja in drugi obmejni pasi prav malo brigajo, kakor tudi prav malo briga Tanameja tiste vodene izstrelke, s katerimi bo oborožena italijanska vojska. Namenoma smo spregovorili ta jezik, ki nam je zoprn, toda «bolj kot je nekdo kratkoviden, bolj krepka očala potrebuje«. Zelo uspel festival folklore v Gradiški V soboto zvečer je bil v okviru praznika lista «Unita» v Gradiški prvi mednarodni festival folklore v naši deželi. Nastopile so folklorne skupine iz Slovenije, Koroške in Furlanije. Na sporedu so bili narodni plesi in petje. Folkloristi in oktet iz Slovenije so navzoče izredno navdušili; prav tako so želi velik uspeh tudi gostje s Koroške (Beljak). Prireditve se je udeležilo več tisoč ljudi iz Gradiške in bližnjih ter oddaljenejših furlanskih vasi. Zaradi splošnega navdušenja so folkloristi nastopili tudi v nedeljo, čeprav prireditev najprej ni bila predvidena. * * * Tajništvo goriške sekcije PSDI sporoča, da ima na razpolago poročilo, ki ga bo tajnik PSDI odv. Mario Tanassi prebral na vsedržavnem kongresu od 16. do 20. oktobra v Milanu. Poročilo si lahko preskrbijo vsi člani, da se bodo lahko udeležili diskusije na javni tribuni, ki jo bo imel tednik #Socialismo democratico«. Obisk prefekta Te dni je bil prefekt dr. Ni-tr; na obisku na sedežu Trgovinske zbornice. Sestal se je z odborniki, ki so ga sezna- nimal se je tudi za delovanje ustanove. Predsednik mu je predstavil tudi uslužbence. «»------- Pokojnina za kmetovalce Danes izpolnjevanje formularjev v Pevini Z zakonom od 1. avgusta 1957 imajo kmetovalci, ki so dopolnili 65 let, pravico do pokojnine, če delajo na svojem posestvu najmanj 30 delovnih dni. S 1. januarjem 1958 jim bodo pričeli izplačevati pokojnino, ki bo znašala najmanj 5.000 lir. Ker je treba v prošnji navesti razne podatke, je ustanova TNCA pri Delav&k: zbornici sklenila priskočiti zainteresiranim na pomoč s tem, da bo poslala danes ob 19. ure j dalje v prosvetno dvorano za 1 Miklusovo trgovino v Pevmi svojega predstavnika, ki bo izpolnjeval formularje. Zaradi tega naj se danes ob napovedani uri zglasijo vsi zainteresirani na omenjenem kraju. DEŽURNA LEKARNA Danes je odprta čez dan in ponoči lekarna D’Udine v Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. V petek v beli d\orani 'županstva Sestanek občinske gradbene komisije Na prihodnjem sestanku bodo proučiti načrt asa gradnjo 13-nadstropne hiše v Oh Parini V petek 6. septembra se je pod predsedstvom župana sestala občinska gradbena komisija, ki je odobrila sledeče prošnje za gradnjo; Družina Maino: gradnja kapele na pokopališču v Lobniku; Gabriella Comelli: notranja ureditev nekega poslopja za stanovanje v Ul. Donizetti št. 26; Fiorino Michelone: gradnja stanovanjske hise s kmetijskim poslopjem v Ul. Faiti. Z nekaterimi spremembami, ki so bile priporočene, pa so odobrili sledeče predloge: AI-derico Žani: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Borsi; Orlando Zavadlav: gradnja stanovanjske hiše s kmetijskim poslopjem v Ul. Trieste; Cesa-re Franco: gradnja lope v Ul. Br. Avellino 10 za kmečke potrebe. Na prihodnji seji bodo po predhodnih tehničnih pregledih proučili: AGIP: namestitev steklene- ga m železnega kioska na Kor-zu Italia 58; gradnja 13-nad-stropnega poslopja s 13 stanovanji v-Ul. Parini, dvig hiše na vogalu Korzo Verdi in Ul. Mameli za eno nadstropje. «»---------------- Vpisovanje otrok v otroške vrtce ONAIR Goriško županstvo sporoča, da se bo pouk v otroških vrtcih ONAIR pričel v ponedeljek 16. septembra. Zaradi tega bodo otroke vpisovali 13. in 14. septembra od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Vinogradniki pozor! Kakor prejšnja leta se tudi letos pritdžujete, da vam delajo čebele veliko škode na grozdju, posebno kjer raste grozdje s tanko lupino, in trdite, da čebele pregrizejo in s tem povzročajo škodo. Te trditve pa niso resnične. Najhujši sovražniki grozdj t so sršeni, ose. zeleni kebri m velike muhe. Zaradi tega je dolžnost vsakega vinogradnika, ki opazi sršene in ose na grozdju, da takoj poišče njihova gnezda in jih uniči. Sršeni navadno gnezdijo na neuporabnih kaščah, v nekurjenih dimnikih, dvevesnih duplih in v zemlji, ose pa po sončnih, zavetnih in pokritih kotičkih Občinska seja v Steverjanu Kupili bodo opremo za osnovni po Korzu, ko je avtomobil is Venezuele, last industrijskega tehnika Edmonda Candella iz Korza Italia št. 75, skušal zaviti v garažo. Terpin se je skušal avtomobilu ogniti na levo, toda bilo je že prepozno: vrglo ga je še bolj na levo stran ceste. V tistem trenutku se je pripeljal iz nasprotne strani mehanik Giorgio Cumar iz Ul. Roma 8 in se vanj za letel. Poškodovala sta se samo Maraž in Cumar, ki so ju pridržali v bolnišnici na opazovanju. >■ «»----- Temperatura včeraj Včerajšnja najvišja temperatura je bila 28 stopinj ob 14. uri, najnižja pa 13 stopinj ob 4. uri. Kakor vidimo, ni toplo samo čez dan, ampak tudi ponoči ne potrebujemo več dvojne odeje, kot še pred nekaj dnevi. - KINO - CORSO. 17.00: «Premura dl , morire«, B. Davis in E. Boro-nine. VERDI. 17.00: «Clovek. ki je ostal sam«, W. Holden. CENTRALE. 17.00: «La manti-de omicida«, Grang Stiwens, Alis Talton. VITTOR1A. 17.15: «Tanny, divja roža«, D. Reinolds in Lesie Nilsen, v cinemascopu in barvah. MODERNO. 17.00: ((Gangster iz ringa«. Športni dnevnik '■/j VUKAS SABLJANJE V soboto zvečer je bila seja števerjanskega občinskega sveta. na kateri so svetovalci raz. pravljali med drugim o občinskem obračunu za leto 1956 in še o nekaterih drugih vprašanjih. Sklenili so nabaviti za novo šolo na Valerišču, ki je še niso začeli zidati, notranjo opremo (soiske k/opi. table, mize za učitelje itd.) ter sklenili potrošiti 750.000 lir. Prav tako bodo obnovili opremo osnovno šole v Steverjanu, v občinskem središču, ker je tudi ta oprema zelo iztrošena in jo je treba nujno obnoviti. Zanjo bodo potrošili en milijon lir. «»------- Kako se je poškodoval motociklist iz Števerjana V nedeljo zvečer ob 21.45 se je pripetila pred garažo Aguz-zani na Korzu Italia prometna nesreča. Motociklist 24-letni Celestin Terpin iz Števerjana, Valerišče št. 6. ki je vozil na zadnjem sedežu 21-)etnega Leopolda Maraža, se je peljal na svetovnem prvenstvu RIM, 10. —; 16. t, m. se bo v Parizu začelo svetovno prvenstvo v sabljanju po naslednjem programu: od 16. do 19. sept. moški floret,"' od 19. do 23. sept. ženski floret: od 20. do 24. sept. sablja; od 25. do 28. sept. sablja. V petek bo odpotavala v Pariz prva skupina italijanskih tekmovalcev v kateri bodo samo sabljačiče za floret. 17. bodo odpotovali floretisti, 18. tekmovalci v meču ip 25. teK-mpvalci v sablji. Italija bo zastopana v vseh disciplinah razen v sablj. za moštva. STOCKHOLM^o" — Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju bo od 26. do 30. okt. v Stockholmu. Zanj se je prijavilo 28 držav. iiiiHiiiiiiiiiiiiiintlHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiitiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiliimiinMiiiiiiiiiiiiia 6000 m po odprtem morju Angelo Romani zmagovalec 3. « jadranskega Maratona» Zmagovalec prvih dveh maratonov zaostal za 4 minute RICCIONE, 10. — Na tretjem jadranskem maratonu na odprtem morju je na 6000 m dolgi progi zmagal Angelo Romani. ki je prehitel zmagovalca prvih dveh maiatonov Giannija Pagliago iz Turina /a dobre 4 minute. Ob ugodnih vremenskih pogojih je starta-lo 14 tekmovalcev. Najprej je bil v vodstvu Genovežan Re-sasco vse do prvega kilometra. Sledila sta mu Pagliaga in Romani in ga kmalu tudi dosegla. Pri drugem km je bila skupaj petorica najmočnejših in sicer Romani. Pagliaga. Re-sasco, Marchetti in Cipell’, 1500 m pred ciljem pa je močno potegnil Romani. Pagliaga je -aman skušal vzdržati njegov lempo in je kmalu zaostal. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Angelo Romani 1.37’23”, 2. Pagliaga 1.41’29"2 3. Resasco 1.41 ’59", 4. Marchetti 1.43T0” 5. Cipelli 1.46'24”3. 6. Corsolini t.48’32”2. 7. Bettini 1.50T0”2, 8. Barbien 1.50’24”3, 9. Loffre-do 1.51’34”4. KOLESAHSTVO Dcfilippis pred Darrigadom VALENCIENNES, 10. — Na tradicionalni kolesarski prireditvi na dirkališču v Valen-ciennes sta v ekipnem omniu-mu zmagala Anquetil in Dar-rigade pred Rivierom in Sta-blinskim (ki sta bila prva v zasledovalni vožnji) in pred Janssensom in Van Looyem. V individualni vožnji na 40 krogov je zmagal Italijan D“-filippis pred Darrigadom ir Rivierom, v hitrostni dirki diletantov pa je bil Francoz Gouchet prvi pred svetovnim prvakom Rousseaujem. * H< »k NORRKOEPING, 10. — Bel gijec Van Tongerloo je zma- gal v 5. etapi Vaestervik — Norrkoeping (170,600 km) 6-dnevne kolesarske dirke za diletante po Švedski. V splošni klasifikaciji vodi Belgijec Os-wald Declarq. Riviere bo naskočil Baldinijcv rekord MILANO, 10. Francoski kolesar Riviere se pripravlja na rušenje Baldinijevega rekorda v 1-urni vožnji, ki znaša 45.393 km na uro. Riviere bo kot kaže prispel v Milan v so- boto zvečer ali pa v nedeljo zjutraj. Kot že pred časom njegov rojak Anquetil. bo o-pravil najprej nekaj poskusnih krogov na dirkališču Vi-gorelli in na cesti. Ko je Ercole Baldini 19. septembra 1956 postavil svoj rekord je dosegel naslednje vmesne čase: 5 km — 5'11”3; 10 km — 11’56”3 15 km — msri. 20 km — 25’53”1, 25 km — 32*21”, 30 km — 38’ 46"2, 35 km — 45T4”2, 40 km — 51’43”. V pol ure je pre- vozil 23.186 km. v eni uri pa 46.393 oz. 234 m več kot bivši prvak Anquetil. TENIS Kramerjevi profesionalci pridejo v Evropo LONDON, 10. — Profesionalna teniška skupina Jacka Kramerja je danes odpotovala z letalom v Balnein (Južna Arabija). Hoad, Rosewall in Segura imajo v programu _ 9 ekshibicij v orientalskih deželah in na evropski celini (4 v Južni Arabiji, tri v Švici in 2 v Franciji) nakar se bodo konec meseca vrnili v London, kjer se bodo udeležili tradicionalnega turnirja v Wembleyu. lfukas kot IHIortensen piše Italijanski tisk Navdušene ocene vsega italijanskega tiska o V uk asovi igri in podel fašistični izpad Messaggera Veneta Debut Bernarda Vukasa v italijanskem nogometnem prvenstvu je bil zelo uspešen ne glede na rezultat, ki ga je dosegel njegov novi klub Bologna v tekmi proti Udinese. Ce je Bologna rešila točko, se ima za to po splošnem in soglasnem prepričanju zahvaliti samo Vukasu, ki si je za svoj prvi gel zaslužil nadvse laskavo primerjavo s slovitim angleškim nogometašem Mor-tensenom in ki je s svojo inteligentno ter tehnično dovršeno moderno igro namah osvojil simpatije bolonjskega občinstva. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kaj so o Vukasovi igri zapisali drugi. Evo nekaj citatov iz listov, ki so nam prišli pod roko: »La Gazzetta sportivan: ((Bologna ima Vukasa in to je mnogo. Brez njega bi modro-rdeča enajsterica zaman iskala med tisočimi poti. ki vodijo k izenačenju. Vukas je to neposredno in posredno dosegel. Vukas je mojster take razsežnosti, da lahko sam predstavlja napad in ga dejansko tud; predstavlja vsakokrat prav takrat, kadar se zdi položaj brezupen.« «11 Giornon:« Reakcija Bologne je prinesla na površje Vukasa: Jugoslovan je s svojo igro pokazal svojo «klaso« in v 19’ opravil vsem sam«... In še: «Zopet je bila Bologna v težavah in zopet se je uveljavil Vukas s svojo vehku igro...« «Piccolo Sera«: «Zdelo se je že. da se rezultat ne bo več menjal, toda pri tem se ni računalo z močjo in kvaliteto Vukasa...« In še: «Kar je bilo strelov s kril, so bili izključno delo Vukasa, nedvomno najboljšega igralca na terenu.« »Corriere d'informazione»: «Vukas je dvakrat ušel svojemu varuhu in oba njegova pobega sta prinesla Boiogni izenačenje. Že samo to dejstvo je točno merilo tega. kaj velja Vukas za Bologno...« «L’Unita»: «v 19’ poda Bo-nafin Vukasu. Blondinec je izvrstno preigral obrambo in nato z desne poslal v vrata neubranljiv strel «alla Mor-tensen«. Burni aplavzi so pozdravili Vukasove podvige.« Toliko in še marsikaj so zapisali o Vukasovi igri, pri čemer niso pozabili poudariti, da je Vukasa «čuval» Pantaleoni na skrajno grob in surov način oz. z drugimi besedami, da ga je podiral, brcal v noge in oviral še z drugimi nekorektnimi metodami. Toda ko sino že našteli nekaj odmevov o njegovi igri po italijanskem tisku, ne bo odveč, da za ilustracijo mentalitete določenih izrodkov omenimo še, kar je v ponedeljek na svoji športni strani zapisa! videmski «Messaggero Vene-to», očitno v onemogli jezi, da je ; rav »Slavo« Vukas prepri-čil zmago furlanske enajsto-rice. «Messaggero» najprej poroča pod naslovom «Titmi v mo. drordečem povzročili incident« o tem, kako je Vukas v slačilnici odkionil roko. ki mu jo je ponudil Pantaleoni. to je tisti. ki ga je skozi vseh 90’ na najbolj nesramen in nešportni način fauliral in nato spu sti naslednji produkt svoje fašistične in zverinske nravi: «7'o kar se je zgodilo v slačilnici Bologne potrjuje, kako nepolitično je bilo importira-nje jugoslovanskih elementov v naša moštva. Ne le, da se je izvozilo v korist titovskih financ desetine milijonov, pač. pa se je s tem, da se je vključilo v italijansko prvenstvo elemente, ki so zrastli v o-zračju nasilja in «infojbator-skega režima,, prispevalo k še večjemu diskreditiranji, igre in navad. Gospod Vukus (00 milijonov Uric pa čeprav zaničevanih toda nikoli tako malovrednih kot sv dinarji) gotovo ni mogel ceniti poteze korektnega igralca kakršen je Pantaleoni in je kot pravi neotesanec izrekel «žaljivke», ki odražajo splošno miselnost njegovih rojakov, če se je tudi njegov trener in inštruktor pridružil vsem Furlanom znani žaljivki o «Nemcih». Mi se ne čudimo: primitivni barbari kakršni so Jugoslovani ne morejo poznati osnov nih pravil civiliziranega življenja in kako naj bi bili podučeni v zemljepisju? In vendar bi morali dobro poznati Italijane in še posebej one v Furlaniji, ki so s ponosom odbili vsa vabila in grožnje sosednjih titinovs. Tudi mi se ne čudimo, res ne. Lajež je značilen za psa, žrtje mrhovine za hijene, tako pisanje pa samo za Messagge-ro Veneto — legalizirano beznico najbolj degeneriranih fašistov. Kar pa se Vukasa tiče, se pridružujemo mnenju včerajšnje «La Gazzetta sporti-va». da se bo pač moral priučiti v italijanski nogometni šoli še marsičemu, česar ga ((barbarski Jugoslovani« niso znali naučiti: da je namreč za dosego cilja dopustna vsaka metoda, pa čeprav se nogomet sprevrže — kot je baje sam omenil -— v ameriški rugby.« in da je vsakomur dovoljeno drugemu zlomiti nogo. če ma potem ponudi roko v spravo. Bo pač tako. da je to dokaz višje, no recimo 2000-letne civilizacije. NOGOMET Puskas v Kalijo DUNAJ, 10. — Po več mesečnem bivanju na Dunaju je madžarski begunski nogometaš Ferenc Puskas danes zapustil avstrijsko prestolnico m odpotoval v Italijo, kjer se misli za stalno naseliti. Ni znano, če bo Puskas, katerega je madžarska nogometna zveza kaznovala s suspenzom, mogel sprejeti ponudbo nekaterih ita- lijanskih klubov za mesto trenerja. * « # BUDIMPEŠTA, 10. — V nedeljo bo v Sofiji povratno nogometno srečanje med Ma džarsko in Bolgarijo za svetovno prvenstvo. Madžarska bo verjetno nastopila v naslednji postavi: Grosics; Karpati. Sarosi; Bozsik. Sipos. Be-rendi; Sander, Machos. Hideg-kuti, Bundzsak, Lelenka. TENIS Tenis v Ischiji ISCHIA. 10. — Drugi dan mednarodnega teniškega turnirja v Ischiji so bili doseženi naslednji rezultati: Posamezniki — četrtfinale: Fachi-ni (It.) - Palafox 9:7, 6:2. Pi-mentai (Venez.) - Lazzarino 6:1, 6:2, Bergamo - Garriido (Kuba) 6:0, 3:6, 6:3, Pietrange-li - Mogos (Erit.) 6:1. 6:3. Posameznice — četrtfinale: Mi- gliori - Deluca 6:2, 6:3, Bassi -Bourbonnais (Fr.) 6:2. 6:2, Bassi - Comola 6:2. 6:1, Belo-rame - Cern 6:4, 6:3, Lazzari-no-Darmanin6:l,6:2. Moskedvo-jice: Pimental-Garrido-Logazzi-Mogos 6:2, 8:6, Beiardinelli'- Lazzarino _ Guercilena-Cavria-ni 1:6. 6:2. 9:7, Bergamo-Pala-fox - Pirro-Garrido 7:5, 6:3. VESLANJE MUENCHEN, 10. — Nemec Mulka, dvakratni svetovni prvak, je zmagal danes v prvi od sedmih voženj evropskega prvenstva jadrnic vrste «Flyng Dutchman« Drugi je bil Poljak Szaclizievski s 350 m zaostanka. miiiiimitiiimiMHimimiiliHiiiiiiiMMtlnmiiiiuiimiiiMiiililiiiimiiiiliiHimiiiHtlliiiiiffllili Jugoslovansko nogometno prvenstvo Reprezentanti v formi pred tekmo z Avstrijo Prepričljiva zmaga Partizana nad Hajdukom in Vojvodine nad BSK - Crvena zvezda samo 1 točko BEOGRAD, 10. — Jugoslovansko nogometno prvenstvo je minulo nedeljo poteklo brez večjih presenečenj, če izvzamemo samo neodločen rezultat Crvene zvezde v beograjskem derbyju z Radničkim 4:4 (2:2) ter gladko zmago Partizana v Spi-tu nad Hajdukom, s katero se je beograjski li-gaš že kar čvrsto utrdil na vo-dilnem mestu z dvema točkama prednosti pred presenetljivim Radničkim in Dinamom iz Zagreba. Precej razveseljivo dejstvo je. da so pri Partizanu kakor tudi pri Crveni zvezdi in Vojvodini, ki je v Beogradu slavila zmago nad BSK z 2:1, najbolje zaigrali prav kandidati za sestavo državne reprezentance, ki se bo v nedeljo v Beogradu pomerila z reprezentanco Avstrije. V ostalih tekmah je Zagreb doma premagal Splita, Spartak Zeljezničarja, Velež Vardarja. Budučnost pa je morala doma kloniti proti Dinamu, v katerem je bil neprehodna ovira branilec Crnkovič. Rezultati: Hajduk - Partizan 1;3 (0:1), Budučnost - Dinamo 0:1 (0:0), Zagreb - Split 2:1 (2:0), Spartak - Željczmčar 3:2 (1:0), Velež - Vardar 1:0 (0:0). BSK . Vojvodina 1.2 (0:1), Radničkj - Crvena zvezda 4:4 (2:2). Lestvica po 5. kolu: Partizan Radnički Dinamo Spartak Budučnost Vardar Zagreb Velež Vojvodina Hajduk Zeljeziničar Crvena zvezda BSK Split 5 4 1 0 13:7 9 5 3 1 1 14:10 V 5 3 1 1 8:8 7 5 3 0 2 11:11 6 5 2 1 2 5:4 5 5 2 1 2 5:5 5 5 2 1 2 8:8 5 5 2 1 2 5:6 5 5 2 1 2 6:7 5 5 2 0 3 11:8 4 5 2 0 3 12:11 4 5 0 3 2 9:11 3 5 1 1 3 3:10 3 5 1 0 4 7:12 2 KOŠARKA V JUGOSLAVIJI Olimpija vodi pred Proleterjem LJUBLJANA, 10. — Jugoslovanska zvezna košaikarska liga postaja vedno bolj zanimiva. ne morda toliko glede zasedbe prvega mesta, ki bi ljubljanski Olimpiji ne smelo uiti, kot zaradi borbe za drugo mesto, za katero se potegujejo z enakimi izgiedi Pro-leter iz Zrenjanina, Ljubljani in BSK. V nedeljskem kolu je dosegla bleščeč rekord ljubljanska Olimpija, ki je Sloboni iz Kreke nasula kar 130 košev. Rezultati. Olimpija - Slobo-da 130:55 (66:21), Crvena zvezda - Proleter 91:73 (43:34). Ze ljezničar - Jugomontaza 68:60 (36:27), Lokomotiva - BSK 79:84 (46:32), Partizan - Ljubljana 77:58 (32:32). Lestvica: Olimpija Proleter Ljubljana BSK Jugomont. C. zvezda Željezničar Sloboda Partizan 12 9 0 3 909:736 18 12 8 1 3 972:860 17 12 8 1 3 837:758 17 12 7 1 4 776:744 15 12 7 0 5 817:844 14 12 6 0 6 783:766 12 12 4 0 8 728:811 8 12 3 1 8 719:869 7 12 3 1 8 776:817 7 Lokomotiva 12 2 1 9 758:855 5 BOKS S AH___________ _ Mojster Jožef Lakovič na italijanskem prvenstvu Dvajsetletni Jožef Lakovič je najmlajši šahovski mojster v Italiji. Ze jeseni l. 1955 je postal mojstrski kandidat, ko je v La Spezii zmagal na tur-nirju in dosegel 8 in pol točke od 9 možnih. Pridobil_ si je tako pravico do udeležbe na italijanskem šampionatu, a zuradi mature v osmi gimnaziji je moral ostati doma. Letos pa je italijanska šahovska zveza menjala pravilnik, tako da imajo pravico udeležbe na šampionatu mednarodni i" talijanski mojstri (Szabados, Castaldi. Paoli), prvi štirje it JOŽEF LAKOVIČ v v ospredju) ko je še nastopal za slovenski Dijaški dom v Trstu preteklega šampionata in tisti, ki so se uvrstili na prvih sedmih mestih v posebnem kvalifikacijskem turnirju, prejšnja leta so imeli pravico igrati na šampionatu vsi mojstri in vst mojstrski kandidati, tako da so igrali šahisti, ki so dosegli mojstrski naslov že pred leti, pa čeprav so bili trenutno v zelo slabi formi. Nov sistem, je bolj podoben jugoslovanskemu. Ze pred leti smo tam n. pr. videli, da je moral mednarodni velemojster Vasja Pire igrati na republiškem prvenstvu, da se je kvalificiral za finale. Tako je maja letos Lakovič šel na kvalifikacijski turnir v Levanto (Genova), ki je nekak polfinale italijanskega p t-venstva. Tu je dosegel 11. mesto pol točke za Napolitanom, ki je mednarodni velemojster (edini v Italiji) v dopisnih partijah. Tu je tudi zadnji dan svojih devetnajstih let dosegel mojstrski naslov in bil teoretično za nekaj ur italijanskt mladinski prvak. Sedaj se u" deležuje italijanskega šampitf-, nata, ki je v Reggio Emili)1 od 9. do 18. septembra. Tam bi se rad toliko afirmiral, da bi prišel v italijansko reprezentanco. Toda to je težko doseči, ker obstaja za sedaj v Italiji čuden sistem sestavljanja ekipe. Upati pa je, da bodo v bodoče sestavljali reprezentanco iz res najboljših na podlagi zadnjih rezultatov Jn da se bo lahko tudi naš Jožef Lakovič iz Tržiča pomeril na mednarodnem področju. I. B. Ontovorm ureasnt STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavoa ZTT ■ Trsi KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 11. t. m. ob 19.30 uri Minerva filtn: PARIZ )(> IH PARIZ Igrajo. Aldo Fabrizi in Yves Montand LOS ANGELES', 10. — Zdi se, da Archie Moore, svetovni prvak srednjetežke kategorije ne namerava odložiti svojega dvoboja s Ionyjem Anthonyjem za svetovno prvenstvo za dva tedna, kot je prvotno predlagal, Včeraj popoldne je namreč naskrivaj trenuai. Dvoboj bo 20. sept. v Los Angelesu. KINO SKEDENJ predvaja danes 11. t. m. in jutri 12. t m. «NA BOJNI ST E Z h VVestern v barval) LOJZ KRAIGHER Roman Berta je zaplakala nad mojo glavo... A nekaj me je dregnilo: ko da bi mi bila oskrunila svetišče, sem se ji iztrgal jadrno in pobegnil. Filipina pa mi je v teh težkih dneh nadomestila mater. K nji sem se zatekal odkritosrčno po tolažbe in bodrila. Brez zahrbtnosti je govorila z menoj, jasno in pravično. Grajala me je kot mati, a me obenem opravičevala — z ljubavjo materinsko, ki je očarana celo od grdobije in napak otroka. Prijemala me je pod pazduho in me božala z roko po čelu, da mi prežene skrb in žalost, ter se trudila z menoj kot z bolnim sinom. «Saj ste nedolžni, dragi moj! Vi niste mogli vedeti naprej za to nesrečo. Namen je bil pošten.« «Ah! ,Po cigansko narediva!’ se je bila šalila!« in zajecam bridko: «Resnično sem napravil po cigansko!« Ko sem se končno nekoliko otresel svoje otožnosti, ko sem se začel zavedati zunanjega življenja — Tiliki se je bila bolezen Izboljšala in odpotovala je s teto Verono nekam na jug — sem .se nenadoma začudil živahnosti, ki je zavladala po trgu. Občinske volitve so bile pred durmi. Volilni imenik je bil razpoložen, reklamacije in protireklamacije so bile na dnevnem redu. Prvi razred je bil Slovencem zagotovljen. Razmerje glasov je bilo: sedem slovenskih (dr. žižek, dr. Kurbus, dr. Črnko, dr. Njivar, klerikalni veleposestnik Klinar, klerikalna okraina hranilnica in liberalna posojilnica) proti petim nemškim (župan Loschnigg, zdravnik dr. Zorn, mesarja in krčmarja Kukowetz in Wabitsch ter Rajfajznovka). Slovenci so se kazali navdušene. Prvič stopajo na bojišče in že jim sije zmaga! Razpravljanje je šlo med njimi samo za drugi razred. Kombinacije so krožile, kako bi zavojevali tudi tega in si priborili — županski stolec. Ob taki priliki razigranih obravnavanj volivnih možnosti je tudi bilo, da sem se prvikrat odločno zdrznil iz svoje otopelosti. Začutil sem nenadoma na sebi računajoč pogled. Dr. Žižek je sanjal preko mene o manevru s Filipino Štravsovo. Rdečica mi je zalila lica in rame so se mi v zadregi zleknile kakor pobiču, ki si ga bil zalotil v grehu. Za bleščečimi naočniki nisem prav razločil izraza dr. Žižkovih oči; a pogleda nisem mogel odtrgati od njega, ko da bi bil v hipnotični odvisnosti in bi se čutil dolžnega, da mu izpolnim, kar sem mu bil obljubil ali kar mi je bil nekdaj naložil. A zakaj tako nenadno ta občutek? In od kod? — Ob prihodu k Sv. Jedrti je bil dr. Žižek prvi, ki mi je bil prišel naproti kot zastopnik narodnih Slovencev; povabil me je bil na obed in oskrbel mi je stanovanje. Pokazal mi je Filipino in pripomnil v šali, da jim lahko priborim njen glas, — človek je hvaležen za dobroto; a že ko jo prejema, mu je nerodno v duši; s Cim si jo odkupim? — Ce ni nazadnje res že takrat vzklila v moji podzavesti misel: s Filipino se odkupim!? — Morda je računila kanalja v meni s premeteno kujonado in ljubezensko intrigo?! Ali nisem bil hitro prvo noč zaplesal s Filipino v sanjah? — In kaj bi zdaj ta groza pred Žižkovim pogledom? — Ali sem se izneveril obljubi, ki ni bila obljuba? — Ali je sklenila kanalja v moji podzavesti, da se sploh ne eksponiram za — narodnost? — Odkupnina bi torej obvisela v zraku!? Ker Filipini se nisem izneveril. Vsi so vedeli, da sva se bolj intimna zadnje tedne in da bi še laže vplival nanjo. Dr, Žižek me pozdravi s kupico ter mi namežikne zapeljivo in vzpodbudno. V tem trenutku me sune Bratko v rebra: «No, ti! Don Juan! Ali bo volila Filika s Slovenci?« In se zasmeje bučno. Jaz zastrmim debelo. A konec mize zacvili nekdo tenko: «Filika!» in našteje naglo: «Cilika, Milika, Tilika, Filika!« Brezobziren smeh doni krog mize. Kri mi zamegli oči; jezo skušam skriti v pitju; pa se vzravnam na pol prisiljeno, na pol junaško in pogledam resno Bratka — ko da bi hotel zagrmeti: Prijatelj, na odgovor! — a dr. Žižek me prehiti: «Otročje šale!« in zamahne z roko, ko da bi bil pregnal mušico. «Ta ne razume resnosti! Volitve so še daleč in nase kombinacije bi morale ostati skrite, Bratko! Ali je tako težko, da bi se človek malce brzdal?« Pa zamahne zopet z roko in me pogleda resignirano, ko da le midva razumeva resnobo in je vsem drugim samo za zabavo. «čim prej zvedo Nemci za naše račune, tem laže nam jih zmešajo. Zatorej prosim — gospodje, ne izblebetajte vsega!« Kozarec zavrti med prsti in me pogleda sladko: «Ko bi pa prišlo do tega — kajneda, gospod kontrolor? — vi napravite po svoji vesti, kakor zahteva narodna dolžnost! živio, gospod kontrolor!« Skozi migljajoča stekla svojega nanosnika se mi smeji prebrisano. Dvom vidim v tem pogledu, a obenem grožnjo: Ne izviješ se nam kar tako, prijatelj! — In v tem hipu me prešine misel, da bi mi prav za prav bolj prijal razpor z omizjem, ali vsaj s to tikvijo na ražnju — z Bratkom. Potem bi se jih mogel izogibati; laze bi se izjeguljil med volitvami. Nekdo se tudi zdaj ni mogel vzdržati, da bi ne zacvilil nekje za hrbtom: »živio, Filika!« A jaz se nisem več obregnil na zasmeh; Žižkov prevabljivi smehljaj me je ukrotil. S Filipino pa sem bil resnično bolj intimen kakor kdaj poprej. Nic bi se ne smel začuditi, ko bi se ljudem nazadnje zdelo, da me ni kdo ve kaj potrla nesreča s Tiliko. Zdelo se je vsaj, ko da sem se za izgubo angela neznansko hitro potolažil — pri Filipini. A najino razmerje je bilo bolj prijateljsko prisrčno. V mojih občutkih ni bilo trohice pohotnosti. In tudi ona je bila samo dobra z menoj, materinsko dobra. že pred tedni sem dobil od doma sporočilo, da je Fanika Poličeva izročila svojo stvar sodišču. Takrat se nisem mogel brigati za to, ker sem sploh živel samo za Tiliko. Nekoč sedim pri Filipini — južinal sem tam in dobra kap-ljica me je oživila — pa se nenadno spomnim tega sporočila. Filipina sedi pri meni, vzravnana kakor po navadi, s sklonjeno glavo, z odprtimi usti, da se ji bliščita vrsti belih zob v pogrkavajočem smehu. Včasih se izpozabi in se dotakne s prsti mojega kolena; obrne glavo in me pogleda sunkoma, pa reče kako ljubko. «Ljubezen m6ž je kakor Sfinga.« Ozrem se začuden: «ženska je Sfinga!« In se zadivim krasoti teh oči. Kadar jih dvigne tako nenadoma, da planejo trepalnice kakor zastor kvišku, me vsakikrat prevzame čar sladkosti, ko da bi se zaiskril pred menoj bajkovit zaklad. «V starih časih je bila ženska Sfinga; danes dajejo možje uganke ženskam, da si srca paramo zaradi njih.« Zopet zaiskri zaklad pred menoj in izpod krila sune razkošna nožiča. Koketnost ji je že v naravi; a ne vsiljiva, obožavanje zahtevajoča; simpatična koketnost, ki se hoče le prikupiti, ki ne osvaja in ne podjarmlja, temveč si je sama zadostilo. Vendar me obide slutnja, da bi tolažnica postala rada — veC. »Vzgledi govore drugače, gospodična!« Glavo stisnem med roke in vzdihnem v boli; skoraj hi zapadel zopet plaču... Tu se zdajci spomnim — in hitro mi je laže. Morda sem pomislil hkrati, da bo Filipini gotovo ljubše, če me ne vidi žalovati samo zaradi Tilike. «Ali sem vam že povedal, gospodična? Fanika je vložila tožbo.« Kako je oživela! Tu je polje, kjer se lahko razpase njena dobrohotnost. «Jo je vložila?« Oči se ji zabliskajo od veselja. Njena roka obleži na moji rami, ona pa se spet zresni, kakor da je pomislila: Kako se bomo izmazali?... Moja skrb je bila res velika, čeprav sem jo bil dotlej odganjal. Dolgov sem že imel dovolj. Komaj sem zmagoval obresti in zavarovalnino. /Nadaljevanje sledi)