plaCana T jototHS Leto XI., št. 27 (wjutro41 m. 15* ay LJubljana, ponedeljek L julija 1940 Cena t D!* UpravnlStvo. ujubijana, tvnailjeva c. — Telefon St 3122 3123, 3124. 8126. 3128. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel 3492 in 248,2 Podružnica Maribor; Grajski trg 1 Telefon St. 2455. Podružnica Celje Kccenova ulica 2 — Telet op SL 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru St 100. Podružnica Nove mesto: Ljubljanska eesta St. 42 Podružnica Prho v! je: v hiši dr Baum-2-artnprla PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ui 5. Telefon St. 3122, 3123 3124. 3125 In 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in vella po r>oštJ □rejemana Din 4.- oo raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor Grajski trg St. 7. TelefoD St. 2455 Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 85. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi oc tarlfu Fn iesarabile in Bukovine prodiranju sovjetskih čet, ki so že dosegle novo mejo, ni nikjer prišlo do v.v.Tf!««/ ali izgredov — Zamenjava prebivalstva — Demantirane senzacije Moskva oO. junija, r. Službena agencija Tas poroča, d* so sovjetske čete včeraj in danes zasedle že vse glavne kraje v Besarabiji in sev. Bukovini. Najprej so zasedle" črnovice, Hotm, Soroko, Bcičin in Kišenjev. Od tod prodirajo dalje do de-markacijske črte, doloiene v sovjetsko-rumunskem sporazumu. Motorizirani oddelki so danes že dosegli obmejno reko Prut. Zasedba se izvaja po določenem načrtu v popolnem redu in brez incidenta. Prebivalstvo povsod pozdravlja sovjetske čete. Ukrajinci in Besarabci, ki so služili v ru-munsjci vojski, se niso umaknili z ostalimi rumunskimi četami, marveč so ostali na svojih mestih ter so se pridružili sovjetskim četam. Bukarešta, 30. junija, r. Rumunski dopisnik agencije Štefani poroča, da se okupacija severne Bukovine in Besarabije po sovjetjskih četah razvija neovirano in brez vsakršnih incidentov. V smislu sklenjenega dogovora, se bo še danes sestala v Odesi mešana komisija, Iti bo določila v podrobnostih novo mejo in reševala vse morebitne spore pri evaluiaciji ozemlja, ki pripade sovjetski Rusiji .Sovjetska delegata generala Kozlov in Boldin sta že včeraj prispela v Odeso, rumunska delegacija pod vodstvom generala Aldea pa je prispela tja davi. Poleg ozemlja, ki je pred svetovno vojno pripadalo Rusiji, mora v smislu sklenjenega sporazuma Ru-munija odstopiti tudi kos svojega starega ozemlja na tromeji Sovjetske Rusije, Ru-rnunijg in Bukovine. United »res poroča, da so sovjetske čete zasedle že vse ozemlje, ki pripade Rusiji. Obenem so bila tudi že končana pogajanja glede izmenjave prebivalstva v novem obmejnem ozemlju. Rumuni, ki so bili doslej nastanjeni v Besarabiji in Bukovini, se preselijo v Rumunijo, Ukrajinci in Besarabci/ki so po novi razmejitvi ostali pod Rumunijo. pa se presele v Bcsarabijo ali severno Bukovino. Prav tako je tudi z Nemčijo sklenjen dogovor, da se nerjški naseljenci iz Besarabije in Bukovine presele v Nemčijo. Rumunska vlada demantira v tujini razširjene vesti, da bi sovjetske čete na več krajih prekoračile clemarkaciisko črto in vkorakale na ozemlje, ki osfcrme Rumu-niji. Prav tako ni bilo nikjer nikakih spopadov. ker so bile rumunske čete pravočasno obveščene, da se morajo umakniti. usaeip Bukarešta, 30. jim. AA. (Radar). Ukaz o mobilizaciji je prebivalstvo v Rumuniji sprejelo z zaupanjem m^ v polnem miru. Obvezniki se prijavljajo svojim poveljstvom v največjem redu. Listi pojasnjujejo pomen dogotfkov in naglašajo, da ti dogodki nikakor niso omajali zaupanja v moč in edinstvo naroda. I^sti przivajj? prebivalstvo, naj še nadalje ohraai mir, in posebno poudarjajo, da je vlFda v teh težkih časih storila vse, da bi se odvrnile nevarnosti razdiralne vojne. Nadalje pravijo listi, da je Rumunija odstopila Rusiji eno izmed največjih svojih dežel. V svojih člankih navajajo listi, da se sedaj vse upanje združuje okoli rumunske krone in onih, ki so poklicani, da zavarujejo varnost države in poskrbijo za zmago Rravice in resnice. Prevoz Bukarešta, 30. jim. br. (DNB). Evakuacija ozemlja, ki ga je morala Rumunija prepustiti Sovjetski Rusiji se pospešeno nadaljuje. V&s civilni železniški promet je ustavljen in so vsi vlaki rezervirani izključno za prevoz vojašt-ga in prebivalstva iz severne Bukovine in Besarabije. Zaradi silnega navala beguncev v Bukarešti so sedaj vse vlake dirigirali mimo Bukarešte v južno in zapadno Rumunijo. Tudi vsi avtomobili, avtobusi in tovorni avtomobili so bili rekvirirani za prevoz vojaštva in evakuirancev. Ker se mora večina beguncev zaradi splošne mobilizacije javiti pri svojih edinicah, je s tem položaj glede preskrbe beguncev .znatno olajšan. Kljub temu pa primanjkuje prostora za njihovo nastanitev. Izprazniti so morali vse šole in druge ustanove, da so lahko namestili vsaj otrek«, ženske, bolnike in starejše ljudi. Brez * dovoljenja ne sme nihče zapustiti svojega bivališča, da ne bi nastala še večja zmeda. Novi rez&m v česrssovscah črnovice, 30. jun. br. (Tas). čim so sovjetske čete zasedle glavno mesto severne Bukovine črnovise, so bili takoj izpuščeni iz zaporov vsi politični kaznjenci. Skupno je bilo izpuščenih -krog 100 oseb. Ko r.iumstična stranka, ki Je bila doslej prepovedana in je delala ilegalno, je bila takoj legalizirana, prav tako tudi organizacija komunistične omladine. Pod naslovom ■»Sovjetska Bukovina« je iz=!a danes prva številka novega lista, ki objavlja na uvodnem mestu proglas poveljnika sovjetskih čet. „P»3vda44 o ©ksspacip jvIOrKva, 30. jim. a A (Tas). Ob združitvi Besarabjje in severne Bukovine is Sowejtsko unijo objavlja moskovska »Pravda« članak, v katerem pravi, da je sovjetski narod z velikim zadovoljstvom sprejel vest o miroljubni rešitvi tega vprašanja. V članku se navaja,, da sta Stalin in sovjetska vlada z združitvijo teh pokrajin mnogo pripomogla k ideji vzpostavitve pravice, ki je bila l«ršena 1. 1919. Zadovoljstva v Bukovini Črnovice, 30. junija AA (Tass) Delavci severne Bukovine so sprejeli sovjetske čete z velikim navdušenjem. Prav tako so kmetje pozdravljali osvobodilno vojsko in jih obsipali s cvetjem. Med potjo so sovjetskim četam prebivalci na več krajih izrekali tople pozdrave. Moskva ni zahtevala morskih oporišč Bukarešta, 30. jun. AA. (Rador). Uradni krogi demantirajo vesti, razširjene v inozemstvu, ki pravijo, da je Rusija zahtevala od Rumunije, naj ji odstopi gotova oporišča na Dunavu in na morju. Isti krogi demantirajo tudi vesti o incidentih, ob madžarski in bolgarski meji. Neresnične vesti o ouskih zahtevah Madžarski Budimpešta, 30. junija, r. Nekateri rumunski in drugi tuji listi so objavili ves^i, da je sovjetska vlada poslala Madžarski ultimativno noto, v kateri zahteva odstopi-tev bivše Podkarpatske Rusije odnosno protektorat nad Ukrajinci, ki žive na tem ozemlju. Madžarska vlada te vesti uradno demantira kot popolnoma izmišljene. Vpliv osi Rim-Berlin Budimpešta, 30. jun. r. Napetost, M. je zavladala na Madžarskem neposredno po sovjetski akciji proti Rumuniji, je sedaj znatno popustila. Kriza je srečno in mirno prebrodena in lahko se reče, da se je Madžarska zopet vrnila na položaj mirnega opazovalca nadaljnjega razvoja dogodkov, še snoči se je mislilo, da se nahaja Madžarska pred usodnimi in zgodovinskimi odločitvami. Tega tudi na merodajnem mestu niso prikrivali, toda opozarjali so na to, da je sprejetje tako daiekosežnih sklepov odvisno v prvi vrsti od stališča, ki ga bosta v tem pogledu zavzeli prijateljski veselisi osi Rim-Berlin. Nemčija in Italija pa sta sporočili, da želita tudi nadalje ohraniti svojo dosedanjo politiko'do Balona in južnovzhodne Evrope. Današnji madžarski listi podčrtava jo, da to ne pomeni, da bi se bila Madžarska odrekla svojim zahtevam, pač pa je dobila od Italije in Nemčije zagotovilo, da bosta zastopali madžarsko stališče na bodoči mirovni konferenci. Zaradi tega se je vse zopet povrnilo na normalno stanje in zato tudi ni treba pričakovati nikake note Rumuniji s strani Madžarske. Nemčija noče vojne na jugovzhodu Berlin, 30. junija r. V zvezi z rešitvijo spora med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo izjavljajo v dobro obveščenih berlinskih krogih prepričanje, da se novi revizioni-stični val vsaj dokler traja vojna proti Angliji ne bo razširil tudi na ostale južnovzhodne države. Glede na vesti o mobilizaciji na Madžarskem izjavljajo v Berlinu, da so bile le obmejne posadke na madžarski meji ojačene, kar pa je razumljiv varnostni ukrep, ki ga narekuje sedanji položaj. Kar se tiče morebitne namere, da M se problemi južnovzhodne Evrope reševali z orožjem, je stališče Berlina jasno. Na tem prostoru se mora za vsako ceno preprečiti vojna in vsi spori rešiti v medsebojnem sporazumu prizadetih držav. Berlin bo znal s svojim vplivom preprečiti vsako reakcijo, ki bi mogla dovesti do vojne v jožnovzhod-ni Evropi. V Berlinu resno sumijo, da rt Anglija z vsemi močmi prizadeva, da bi izzvala konflikt na jugovzhodu, znali pa bodo te namere izjaloviti- Rimski nasvet Bolgariji in Madžarski Rim, 30. junija, r. Diplomatski urednik agencije Štefani poroča: V pristojnih rimskih krogih izjavljajo, da je bHa miroljubna rešitev spora med Sovjetsko Rusijo In Rumunijo sprejeta z zadovoljstvom tako v Rimu kakor v Berlinu. Kar se tiče vesti, ki so razširjene v tujini o tem, da nameravata Madžarska in Bolgarija izkoristiti priliko in uresničiti svoje revizionistične zahteve nasproti Rumuniji, izjavljajo, da gre pri tem za tujo propagando, ki sl prizadeva, da bi se spor razširil. V zvezi s tem se v Rimu naglaša, da je Italija vedno gojila simpatije do Madžarske, toda glede na sedanji mednarodni položaj je Italija obema prijateljskima državama (Madžarski in Bolgariji) nasvetovala, naj še po-trpita in počakata, dokler ne pride čas. Rim in Berlin pazljivo spremljata vse dogodke ter sta v stalnem stiku. Bolgarija želi mirno revizijo Sofija, 30. jun. r. Kljub mobilizaciji v Rumuniji vlada v vsej Bolgariji popota mir. Na merodfijpem mestu zagotavljajo, da niso bili odrejeni nikaki vpoklici rezervistov, vendar pa odklanjajo vsako informacijo o tenci, kakšno število vojakov ima sedaj Boilgarija pod orožjem, fio apfotai sodbi je trenutno pod zastavo blizu 200 tisoč mož, računajoč pri tem stalni kader in one rezerviste, ki so bili pozvani na dvomesečne vežbe. Na merodajnem mestu odločno izjavljajo, da bo Bolgarija nadaljevala dosedanjo politiko in skušala na miren način doseči izpolnitev svoiih zahtev. Prepričani so, da bo Bolgarija na miren način dobila Dobrudžo. Bolgarija je imela v zadnjih 30 letih štiri vojne in je zato sedaj njena glavna skrb, da se izogne novemu prelivanju krvi. * Rusija zahteva Aalandske otoke? London, 30. junija, p. Potovanju švedskega zunanjega ministra v Moskvo pripisujejo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih izredno velik pomen. Razna znamenja kažejo, da gre za zahtevo ruske vlade po izročitvi Aalandskih otokov, ker želi Izpopolniti vojaški obrambni sistem na Baltiškem morju. Velik pomen pripisujejo tudi potovanju podpredsednika litovske vlade in zunanjega ministra Mickevi-ciusa v Moskvo. BaltiSki obrambni pakt razveljavljen Talin, 30. juni ja r. Estonska vlada je odpovedala svoje časno z Letonsko in Litvo sklenjeni vojaški pakt, ker nasprotuje sporazumu, sklenjenem s sovjetsko Rusijo. Tudi letonska in litovska vlada s svoje strani sta odpovedali ta pakt. Litovski minister v Moskvi Kovno, 30. junija. AA. (Štefani.) Podpredsednik litovske vlade in zunanji minister Mikek je danes odpotoval v Moskvo na povabilo Molotova. V Moskvi bosta razpravljala državnika o vprašanjih, ki so nastala med Rusijo in Litvo glede na najnovejše dogodke. Maršal Balbo pade! Veliki in drzni letalec je žrtvoval življenje za svojo domovino — Žalovanje v Italiji Rim, 30. junija br. (Štefani) Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje posebno poročilo: »O priliki letalske akcije pri Tobrvku se je letalo, ki ga je vodil guverner Libije, letalski maršal Italo Balbo, vnelo in treščilo na zemljo. Maršal Balbo in vsi člani posadke so se ubili. Zastave italijanske oborožene sile se klanjajo nad smrtnimi ostanki v čast Itala Balba, prostovoljca v svetovni vojni, revolucionarnega quad"'rmvira, prekooceanske-ga letalca in guvernerja Libije, ki je padel na polju slave.c Rim, 30. junija br. (Štefani) Maršal Italo Balbo je našel smrt v letalski bitki Star je bil 44 let. Bil je eden najbolj upoštevanih voditeljev fašistične revolucije m vse fašistične organizacije. Bil je član revolucionarnega quadrumvirata o priliki pohoda na Rian. Po končani fašistični revoluciji je bil državna podtajnik, pozneje pa minister in maršali za letalstvo. Končno je postal guverner Libije. Vse svoje življenje je bil v službi domovine in fašistične revolucije. Bil je mož dejanj in se je posebno odlikoval z drznim poletom s celim oddelkom težkih vojaških letal preko oceana. Kot guverner Libije je bil izvršilec velikih načrtov Mussolinija ter je uspešno izvedel kolonizacijo Libije m organizacijo njene uprave ter do kraja organiziral njeno obrambo. Vedno je bil zgled junaštva in odločnosti. Mussolini je odredit, da se v znak narodne žalosti izobesijo na vseh javnih poslopjih zastave na pol droga. Posebne žalne svečanosti bodo prirejene za letalstvo, ki je s smrtjo maršala Balba izgubilo svojega organizatorja, moža, ki se po pravici lahko imenuje oče itaflijanskega vojnega letalstva. Washington, 30. junija br. United Press poroča iz Rima, da je izzvala smrt maršala Balba po vsej Italiji veliko žalovanje. Balbo je bil eden izmed najbolj popularnih ljudi v Italiji, zlasti odkar je s 24 bombniki preletel ocean. Pb zadnjih vesteh )e maršal Balbo padel v borbi z angleškimi letali. Njegovo letalo je bilo zadeto ter se je vnelo in treščflo na zemljo. Pri tem so se ubiK vsi člani posadke, med njimi tudi svak maršala Balba. Maršalovi tovariši v smrti Rim, 30. junija AA. (Štefani) Obenem z maršalom Balbom je biio ubitih še 9 oseb, med njimi major pilot, kapetan mehanik, raddotelegrafiet ki nekateri potniki, ki so potovali po služben>h poslih v Tobruk in sicer generalni konzul v TripoAieo Caretti, pešadijski major BracnelK, topniški kapetan Quiilicd, direktor italijanskega lista »Corriere Padanor in letališki poročnik Flo-rio Gino, maršalov zet Hitlerjevo sožalje Berlin. 30. hm. br. (DNB) Ob smrti maršala Balba je poslal kancler Hitleri Mus-sodinitu sožalno brzodavfco. v kateri rjravl: »Pravkar sem prejel vest o letalski smrti maršala Balba. Ob težki izgubi, ki je zadela vas in ves italijanski narod, izražam svoje najgloblje sožaOje. Ob mrtvaškem odru maršala Balba žahiie z italijanskim narodom tudi ves nemški narod. Junaški čini maršala Balba bodo ostaM tudi txri nas nepozabni.« SožafLne brzojavke so podali ijidi maršal Goring. zunanji minister RSbberrtroo in drugI prvaki Nemčije. Odmev v listih Rim, 30. junija AA. (Štefani). Italijanski listi posvečajo svoje prve strani smrti maršala Balba ki pri tem posebno naglašajo junaško osebnost quadrumvira fašistične revolucije. »Messaggero« pravi, da je Ul Bailbo od »ne mladosti vedno med najaktivnejšimi Italijani in da je posebno po vojni mogel dokazati svoje velite apoeobnoqti »BopoAo di Ro«n*s P je izguba maršala Balba nenavadno velika in da je skoro ne bo mogoče nadomestiti. * ♦ Delo In življenje maršala Balba Maršal Italo Balbo se ie rodil 6. junija 1896 in je letos dopolnil šele 44. leto. kot 14ileten deček se je.zače! javno udej-etvovati pri malem provinčnem listu v svojem rojstnem mestu v Ferrari. Za svoja leta nenavadno telesno in duševno razvit se je leta 1910 pridružil akciji Ricciotta Ga-ribaldija, ki je nameraval organizirati vstajo v Albaniji proti Turčiji. Akcija ni uspela, toda Balbo se ni dal oplašiti in se je z vso vnemo vrgel v javno življenje. Kot sijajen ljudski govornik je nastopal za Ga-ribaldijeve ideje, pri tem pa ni zanemarjal svojih študij. Ob izbruhu svetovne vojne so je kot 191eten mladenič javil prostovoljno v vojsko ter je bil več mesecev na fronti, nato pa se je javil k letalstvu, ki je bilo takrat šele v razvoju. Z osebno hrabrostjo se je tako odlikoval, da je bil kmalu povišan za oficirja Po vojni je Balbo nadaljeval študije in je dosegell doktorat Posvetil se je novinarstvu im politiki, ves goreč za preporod Italije. Že leta 1915 se je bil seznanil z Mus-solinijem, s katerim ga je družilo idejno in i osebno prijateljstvo tudi po končani vojni. Postal je kmalu eden najvidnejših voditeljev fašizma. Kot član vrhovnega vodstva, t. zv. q uad ru m vira t a, je 22. avgusta 1923 vkorakal v Rim na čelu fašističnih revolucionarnih oddelkov. Z osvojitvijo Rima je fašizem osvojil Italijo in tu se je pričela tudi velika kariera mladega Balba. Postal je najprej državni podtajnik, a s 30. leti je bil že minister in letalski general. Na tem položaju je razvil vse svoje sposobnosti in organiziral italijansko vojno letalstvo, ki spada danes med najboljše na svetu. Balbo je prvi organiziral nastop letalstva v masah, strategija, ki se je v sedanji vojni najbolj obnesla Začeli so se njegovi sloviti poleti nad Sre-j dozemskim morjem, a viček je predstavljal skupinski poilet preko oceana, ki mu je prinesel ne samo najvišje italijansko, nego tudi mednarodno priznanje. Leta 1934 je bil imenovan za letalskega maršala, januarja 1936 pa za guvernerja Libije z nalogo, da organizira upravo, kolonizacijo in obrambo te najvažnejše itailijanske kolonije. Svojo nalogo je od'ično izvedel in pretvoril ogromno področje puščave v rodovitno zemlljo. In v tej drugi domovini, ki ji je bil posvetil vse svoje izredne zmožnosti, ga je doletela sedaj tudi smrt, smTt velikega letalca in kolonizatorja. * Italijanska poročilo Rim. 30. jun. br. (DNB) Italiianfk") vrhovno poveljstvo ie obiaviio naslednje vojno poročilo: Značilne akcije italijanskih kolen na meji Cirenaike. Nekatere točke so bile zasedene. napadi sovražnih motoriziranih .'Jcelon pa so bili odbiti. V zračnih bitkah bila štiri sovražna letala sestreljena in fceč članov njihovih posadk ujetih. Dve italijanski letali se nista vrnfli. Mej s -vražnim letalskim napadom na letališče pri Tobrul^i. pri ksterem pa ni bila povzročena nikalia. škeda. so na a lovska letala sestrelila dve sovražni, verjetno pa tudi tretje sovražno letalo. Tudi sovr. ž-ni napad na letališče pri Massaui n: povzročil nikake posebne škctfe. Ero sovražno letalo je bilo od protiletalske**! topništva sestreljeno. Minister dr. Korošec o prosvetnem programu Po odstopu Bože Maksimoviča je postal minister prosvete dr. Anton Korošec Beograd. 30. iun. r. Kraljevi namestniki so v imenu Nj. Vel. kralja sprejeli ostavko, ki jo je podal minister prosvete Boža Maksimovič. Z istim ukazom ie bil imenovan za ministra prosvete predsednik senata in minister v pokoju dr. Anton Korošec. Beograd, 30 junija a Danes ob 18. je prosvetni minister dr. Anton Korošec sprejel v svojem kabinetu zastopnike tiska kn jim izdal sledečo izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Prevzemam prosvetno ministrstvo v resnem času. Naši državi so sicer res prihranjene vojne strahote, vendar jo dosegajo vallovi borbe, v kateri se odločuje usoda sveta. Danes gre za vse kulturne in moralne vrednote človeštva in celo za najvišje človeSke dobrine: vero, družino, domovino. Zato moramo biti pripravljeni, da se uspešno upremo vsem eventuatnostim, ki bi utegnile nastopiti v vrtincu dogodkov. Prosveta je temelj zdrave državne politike. Prosvetljeno ljudstvo hodi po varnd poti bodočnosti. Prizadevati si moramo, da bomo dali našemu narodu najboljšo pro-sveto, ki bo odgovarjala sedanjim razmeram na svetu ter pogojem in potrebam današnjega družabnega reda ki napredka. Odstranjevati je treba s pripravnimi pedagoškimi metodami vse škodljive vplive vidnih in nevidnih sH in v prosveti morajo priti do izraza samo j»oeitivne norme današnjega kulturnega stremljenja. V proeveti ne more in ne sme bi bi neodločnosti, omahovanja in tarnanja Vse mora biti jasno, precizno, odločno Prosvetni m kjjfltumi ukrepi morajo biti smeli in energični. Samo tako se da izvesti kulturni in moralni preporod. V prosvetnem pogledu je naša država precej zaostala za mnogimi dragimi državami. Moramo pohiteti, da jih dohitimo m po možnosti nekatere tudi prehitimo. Zato je potrebno sodelovanje vseh prosvetnih faktorjev, v prvi vrsti prosvetnih delaveev, učiteljev in profesorjev Na njihovo iskreno sodelovanje računamo z gotovostjo. Vemo. da je njih današnji položaj težak, storili pa bomo vse, da ae popravi do skrajnih mej možnosti. Preskrbljeni in zadovoljni prosvetni delavec, o tem smo prepričani, bo ves posveta! z gorečnostjo in ljubez-gvoji visoki in pomembni vlog! kul-tega delaivca in vzgojitelja mladine. Na mladini sloni bodočnost države in naroda, vsa naša pozornost se mora obrniti njeni vzgo£L To so osnovne smernice naše prosvetne politike. Varovali, negovali in razvijali bomo jezikovne im narodne tradicije Srbov, Hrvatov in Slovencev, svetim je in običaje vseh priznanih veroizpovedi ter bomo s tem skrbeli, da bodo vse šole iin vsi prosvetni zavodi sploh postali čebelnjaki reda in dela ki sejailci prosvete in morale resnične narodne kulture in rodoljubja. Mladino moramo pripraviti, da bo potom pro-svetljenosti duhovno in moralno oborožena za ono veliko dobo, ki prihaja na svet. Mora biti vzgojena v žrtvovanju za narodne ideale v goreči ljubezni do domovine H iskreni vdanosti vzvišenemu prestolu m domu Karadjordjevičev. Vse kulturne ustanove, vsi vzgojni faktorji, vsi prosict-ni delavci se morajo mobilizirati za veliko akcijo prosvetnega in moralnega preporoda. Pričakujemo od vseh največje žrtve in napore v korist domovine in naroda, pripravljeni pa srno vedno ustreči vsem njihovim * upravičenim žejjam in potrebam. S 6fložiMjn un požrtvovalnim delom bomo obvarovali mladino zablod in krivih potov ki jih napofbili na pravo moralno m narodno pot.« Dr. Korošec prevzel posle Beograd, 30. junija'p Novi prosvetni minister dr. Anton Korošec je prevzel ob 11. dopoldne svoje posle od dosedanjega prosvetnega ministra Bože Maksimoviča, ki ga je sprejel v svojem kabinetu ter mu predstavil načelnike oddelkov. Ministra dr. Korošec in Boža Maksimovič sita imela nato še eno uro dolg razgovor. * Odnosi z Rusijo Ankara, 30. junija, p. Danes opoldne so bila v ruskem poslaništvu v Ankari izmenjana pisma, podpisana po ruskem poslaniku Terentijevu in jugoslovenskem poslaniku dr. šumenkoviču glede sporazuma o vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnosov, sklenjenega 24. t. m. med Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih republik. Pisma nosijo datum vzpostavitve odnosov. V pismih se z zadovoljstvom poudarja prepričanje, da bo vzpostavitev medsebojnih odnosov, ki ustrezajo int»re3om obeh držav. doprinesla k nadaljnjemu razvoju in utrditvi čustev iskrenega prijateljstva med obema narodoma in k srečni izpopolnitvi gospodarskih sdnosov. Izmenjavi pisem so prisostvovali vsi člani jugoslovenakega In ruskega pcjslaništva. Selitev francoske vlade Začasno se bo vlada iz Bordeauxa preselila v Clermont-Ferrand, skušala pa bo čim prej dobiti nemško dovoljenje za povratek v Pariz Bordeaux, 30. iun. br (DNB) Francoska vlada s predsednikom republike Lebru-n.>m na čelu le danes zapustila Bordeaux In se preselila v Clermont-Ferrand. k er bo začasni sedež vlade. Ob enem z vlada so odpotovali v Ciermont-Ferrand tudi vsi člani Darlamenta. ki so bili v Borde-auxu. Francoska vlada oa ne misli ostati v Olermont-Ferrandu. marveč se namerava preseliti v Pariz. Glavni francoski zastoonik v komisiji za nremirje eeneral Iluntzinsrer je danes že sprožil to vprašane in prosil, naj nemške oblasti ukrenejo vse ootrebno. da se ©mogoči preselit-v vlade in vrhovnih državnih oblasti v Pariz. V tem primeru bi bilo treba ured ti posebni Das od Pariza do neza edenera ozemlia da bo imela vlada neoosredno zveze- s tem ozemliem. Danes so se vrnili v Pariz uradniki francDFke državne banke, v teku orihod-nieea tedna na se bodo vrnili tudi nameščene'. številnih zasebnih oodietvj Prav tako se ie začelo civilno prebivalstvo ki ie zbeža.o iz Pariza, zorjet vračati na svoie domove. Bor leaux, 30. jun. AA. (Havas). List s>La 1 'etit Gironde« objavlja podrobnosti o pripravah za odhod francoske vlade iz Bordenuxa. List piše, da bo novo središče francoske vlade v nekem mestu centralne Francije. Dalje omenja, da razpravljajo <» vrnitvi francoske vlade v Pariz, o čemer so govorili tudi v francosko-nem-£ki komisiji v Weisbadnu. Včeraj so dolge vrste avtomobilov in kamionov zapuščale Bordeaux. Ni še znano, kako dolgo re bo francoska vlada zadržala v centralni Franciji, verjetno pa je, da tako dolgo, dekler se ne reši vprašanje Pariza in še nekaterih mest v zasedenem ozemlju. Slovo veleposlanika Campbella Bordeaux 30 jun']a \A. (Havas) Predsednik francoske v>ade maršal Petain je sprejel danes angleškega veleposlanika sira Campbella, ki se je poslovil od njega pred definitivnim >>dh'xlOTn v London. Heynaudova avtomobilska nesreča BOrdeaux, 30. jun. AA. (Havas). Zdravniki so izjavili, da bodo mogli dati točno diagnozo o zdravstvenem stanju Rejmauda šele po 48 urah. Med tem pa smatrajo, da življenje bivšega ministrskega predsednika ni v nevarnosti. Ugotovljeno je, da je v trenutku avtomobilske nezgode Reynaud osebno šofiral in da je še iz neznanih razlogov njegov avtomobil trčil skupaj z drugim avtomobilom in se prevrnil v obcestni jarek. Hitler v Parizu Berlin, 30. junija r. Današnji nemški listi objavljajo slike o prvem obisku kancelar-ja Hitlerja v Parizu Kancelar Hitler je (kakor je »Jutro« na kratko že poročalo) pretekli teden v spremstvu generala Keitla in članov svojega štaba prispel z letalom na pariško 1 ©taliišče Bourget, odkoder se je z avtomobilom odpeljal v Pariz in si ogledal njegove znamenitosti. Obiskal je med drugim francoski vojni muzej ter se poklonil na Napoleonovem grobu. Povzpel se je na Eiffelov stolp, odkoder je najlepši razgled na Pariz. Obiskal je tudi VersailHes, kjer je bila podpisana svoječasno mirovna pogodba. Tajno, kakor je prispe! v Pariz, se je zopet odpeljal z leta'om V Parizu skoraj nihče ni vedel za ta obisk. Pretekle dni je kancelar Hitler obiskali tudi Strasbourg. kjer si je ogledal znamenito katedralo, nato pa se je odpeljali na bojišče v Vogezih, kjer so se vodile hude borbe nemških z zadnj nrr francoskimi četami pred sklenitvijo premirja. Komisija za izvedbo premirja Berlin, 30. jun. r. V Wiesebadenu so se zbrali že vsi člani komisije za premirje, določene v sporazumu o premirju med Nemčijo in Francijo. Včeraj so Člani obeh delegacij stopili v prve stike. Nemškim in francoskim delegatom s^ je včeraj pridružila tudi italijanska delegacija. Francoska delegacija je nastanjena v hotelu i-Rosec, nemška delegacija pa v hotelu »Nassauer-hof«, kjer bo imela komisija za premirje svoje zasedanje. V istem hotelu je nastanjena tudi italijanska delegacija. Trg pred hotelom straži policija, ki ne pušča nikogar blizu. Za predsednika komisije je imenovan nemški general StulpnageL Medsebojni letalski napadi na zapadli ^ Vedno česči in vedno večji so nemški napadi na Anglijo in angleški na Nemčijo 400.000 funtov sterlingov (100 milijonov din). Njena posadka je šteila 55 mornarjev. Zopet angleške bombe na švicarskem ozemlju Bern, 30. jun. (DNB) Poveljstvo švicarske armade poroča da so neznana letala davi v zgodnjih jutranjih urah vrela na švicarsko ozemlje Dri Altmarktu 12 bomb. Preiskava ie ugotovila, da so bombe angleškega porekla. Na španski meji Iran, 30. junija. AA. (DNB.) V soboto dopoldne so nemške čete končale zasedanje francoskega ozemlja ob atlantski obali. Na mednarodnem mostu pri Irunu na fran-cosko-španski meji so pričakovali prihod nemških čet španski general Lotez Pinto in nemški veleposlanik v Madridu Storer. Poveljnik španskega obmejnega odseka je na mednarodnem mostu pozdravil poveljnika nemških okupacijskih čet. Po pozdravih so nemški in španski oficirji odšli v špansko vojaško poveljništvo v Irunu, kjer jim je špansko prebivalstvo priredilo prisrčne manifestacije. V poslopju komande je general Pinto pozdravil nemške goste in naglasil zgodovinski značaj dejstva, da imata trenutno Nemčija in Španija skupno mejo. V zahvalnem odgovoru je nemški general med drugim dejal, da so zastopniki nemške vojske navdušeni po pozdravih španskih tovarišev in manifestacijah ljudstva. Poveljnik nemških čet v Biar-ritzu je na francoskem ozemlju izročil španskemu generalu Lotezu Pintu red Nemškega orla. Mussolini na alpski fronti Rim, 30. junija br. (DNB) Ministrski predsednik Mussolinii se mudi že dva dni na alpsiki fronti Obiskal je razne postojanke ter si ogledal bojišča, kjer so besne-Se najhujše borbe Pregledal je zlasti one čete, ki so se najbolj izkazale. Včeraj je obiskal lažaret v Turinu in razdelil vojakom odlikovanja. Nato se je sestal s prestolonaslednikom Umbertom, ki je vrhovni poveljnik severne armade, in imel z njim daljši razgovor. Od tam se je odpeljal v glavni stan kralja in cčsaria, kateremu je poročali o smrti maršala Balba m o položaju na bojiščih. Berlin. 30. iun. br. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V Franciji in na mor.iu nobenih posebnih dogodkov. V noči na 30. iuniia so napadla nemška boina letala luke in tovarne orožja v Angliii in na Škotskem. Na mnogih krajih so bile zapažene velike eksplozije in požari, zlasti v lukah Kardiff in Bristol. kier so bili zažgani tanki bencina. Tudi letališča Dri Lincolnu, Nottinghamu in Ycrku so bila cilj nemških letalskih napadov. Angleška letaJa so tudi v pretekli noči napadla severno in zapadno Nemčiio ter metala bombe na nevojaške obiekte. Povzročena škoda ie neznatna. V nekem za-padnememškem mestu so angleška letala s strojnicami cbstrelievala gasilce, ki so hiteli gasit neki požar. Protiletalsko topništvo ie sestrelilo štiri sovražna letala. Eno lastno letalo pogrešamo. London. 30. jun. br. (Reuter) Letalsko ministrstvo cbiavlja: Angleška letala so v petek ponoči in včeraj ponovno napadla tovarne, železniška križišča, tovorne kolodvore, letališča in druge važne voiaške naprave v nemškem zaledju. Posebno hudo so bombardirala veliko kemično tovarno v Domaeenu pri Diisseldorfu. na katero so celo uro metala zažigalne in eksplozivne bomb?. Nastali so ogromni požari. Tudi v Hochstu pri Frankfurtu so angleška letala kliub hudemu protiletalskemu ogniu dosegla svoi cilj ter z bombami povzročila številne eksplozije in požare. En del tamošnie kemične tovarne ie zletel v zrak. ostali del na ie v plamenih. Požar ie tako ogromen, da se vidi 80 km daleč. Na povratku ie bilo eno anglegko letalo napadeno od nemškega lovskega letala ti-Pa Messerschmidt 110. ki pa se ie moralo po kratki borbi umakniti. Druga pkupina letal ie bombardirala veliko kemično tovarno v Mannheimu kier je prav tako nastal silen nožar. Vzhodno od Kolna ie bil razdejan vel;k ranžirni kolodvor. Bombardirana so bila tudi razna druga mesta na Westfalskem, meti niimi Osnabruck. Han in Soss. kier ie bil uničen tudi velik plavž. V renskem prekopu so angleška letala uničiila več vlačilcev ter bombardirala tudi druge ladie. tako da ie bil promet ustavljen. Razen tega so angleška letala bombardirala razna letališča v Nemčiji, na Nizozemskem in na Norveškem ter v severni Franciji. Pri tem ie bilo več haneariev in mnogo letal uničenih Davi so angleška letala bombardirala Wilhelmshaven. Vsa letal* so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Letala obal^ke obrambe so nera-psteno na izvidniških in patrolnih poetih ob angleški obali ;n nad Severnim rnoriem Eno lef-s^o se s teh poletov ni vnvlo. Nemški napad na angl°~"ke otoke v Ro-kavskem nrelivu. s katerih ie bilo ored dnevi umaknjeno vojaštvo in so popolnoma demilitarizirani ie zahtev^1 38 smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Izgubljena angleška podmornica London, 30. junija AA. (Reuter) Uradno objavljajo, da je treba angleško podmornico »Grenpus« smatrati za 'zgubljeno. Podmornica je imela 1520 ton -n je razvijala brzino 16 vozlov na uro. Podmornica je bHa spuščena v morje L 1936 'm je stala Turčija in Irak Ankara, 30. jun. AA. (Ariatolska agencija). Uradno objavljajo Zunan> in pravosodni minister iz Iraka, ki ata prišla v Ankaro, da obiščeta vlado turške republike, sta imela več sestankov s turškim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Na sestanku so turški in iraški državniki z zadovoljstvom premotrili solidne medsebojne prijateljske zveze in skuraaoet interesov med obema državama. Nova vlada Egipta Kairo, 30. jun. br. (Reuter). Bivši eg.pt-ski poslanik v Londonu Husein Sabrl piša je sestavil novo egiptsko vlado. Poleg1 predsedstva je obdržal tudi zunanje ministrstvo. V novi vladi so ostali trije člani prejšnje vlade, na novo pa ao zasedepa prometno, vojno, gospodarsko tn pravosodno ministrstvo. Chamberiain napoveduje borb® do skrajnosti Sinočnji radijski govor — Napoved nemškega napada — Na kaj računajo Angleži Pomanjkanje papirja v Angliji London. 30. jun. s. (Reuter) Zadnie dni so se širile oo svetu vesti, da sta nastala po kapitulaciii Francije tudi v Angliii dva tabora. Enemu, ki ie za odločno nadaljevanje vojne do končne zmage, nai bi po teh vesteh načeloval predsednik vlade Winston Churchill, drugemu, ki pa ie proti tei politiki in za čim preišnio sklenitev premirja, pa nai bi načeloval bivši ministrski predsednik Neville Chamberiain. Zato so v Angliii in inozemstvu z nape-tostio pričakovali za nocoi napovedani radijski govor starega državnika. Chamber-lainov govor so prenašale nocoi ob 20.45 poleg anglešikih vse radijske postaje v imperiju in v Zedinjenih državah. Govor je trajal samo 8 minut. Chamberiain ie izvajal med drugim: »Najprei hočem povedati, da delamo vsi člani vojnega kabineta v polnem so-glasiu. Kdor pokuša sovražno propaean-do. ki raznaša prazne vesti, da bi kdorkoli od nas pristal na mirovno do »rajanja, dela samo sovražniku uslugo. Mi smo močen in enoten narod, ki se da raje un'čiti kakor pa priti pod tuje sr^sDostvo. Pod vodstvom ministrskega predsedn ka Churchilla smo vsi zbrani z odločnostio in borbenim duhom velikega naroda. Ce ie treba braniti svobodo in civilizacijo, bo pogumnim možen in ženam samo utrdilo odločnost dejstvo, da smo v tej borbi ostali sami in moramo sami zmagati. Ne podcenjujem niti trenutek velike vojaške moči, ki je premagala pogumno francosko armado in sDravila Francijo v sedanji žalostmi položaj. Vsi tudi vemo, da ima zdaj sovražnik svobodne roke. da napade nas. Nedvomno so letalski napadi zadnjih dni samo predigra večjih napadov. Nemčija hoče še vedno storiti vSe. da hitro konča vojno. Vemo. da se sedaj celo pripravlja na invazijo Anglije. Vsak trenutek lahko začne z napadom na nas oo morju in v zraku. Toda od sovražnika nas deli močneiša ovira proti tankom nego katerakoli izmed onih. na katere ie doslei naletel, namreč morje. Naša armada ki še vedno narašča, je močnejša kskor ie bila kdaikoli. Pa tudi naše voino brodovie mora biti najprej izločeno, preden lahko sovražnik izkrca v Angliii efcaoediciisko voisko. In če bi se mu izkrcanje posrečilo, bi moral dobivati vse važnejše zaloge za to voisko po moriu. Preostaja možnost napada v zraku. Toda naše letalstvo ie danes močneiše nego ob začetku vo jne. Tako po opremi, kakor tudi po izvežbanosti in morali je boliše od sovražnega. To naše letalstvo mora biti najprej uničeno ali pregnano, preden sovražnik lahko z morja ali zraka izkrca svojo vojsko. Končno imamo še našo kopno voisko. Ta trenutek imamo na razpolago večio armado v naši državi neffo kdaikoli v zgodovini. Velik del te armade je odlično izvežban in se ie ukazal že v borbah s sovražnikom. Vedno bolj pa ta armada tudi narašča po številu, pripravljenosti in opremi. Končno imamo še veliko armado naših mož in žen, ki stavljajo na razpolago vse svoje sile za civilno obrambo. Vse jih preveva isti borbeni duh, ki ne bo nikdar miroval, če sovražnik poskusi invazijo. Sovražnik lahko poskusi s prodorom v Anglijo. Če pa to res stori, se bomo borili na vsaki cesti, v vsaki vasi In vsaki hiši, dokler ne bo uničen sovražnik ali pa mi če pa bo končno sovražnik prisiljen, da evakuira svojo vojsko iz Anglije, kakor smo morali mi to storiti iz Francije, ga ne bo čakalo prijazno brodovje, da ga prepelje, čakali ga bosta poguba in smrt. Povedal sem stvarne razloge, zakaj smo v stanu, da premagamo sovražnika. Imamo pa še močnejši razlog na svoji strani. Borili se bomo za naše domove, s prepričanjem da gre za stvar civilizacije in miru, za stvar pravice proti zlu. Gotovo bomo pri tem deležni božjega blagoslova.« Totalna obramba" London, 30. junija AA. (Reuter) Državni podtajniik v informacijskem ministrstvu Harold Nicolson je iimel v Newsderryju govor, v katerem je opozoril poslušalce, da se je v najkrajšem času treba čim bolj zavarovati, ker Angliji preti najstrašnejša nevarnost v teku zadnjih devet stoletij. Ni drugih sredstev za rešitev Anglije iz te nevarnosti kakor totalni odpor vsega naroda. Vsi oni, ki zavzemajo negativno stališče in hočejo kritizirati napravljene napake, slabijo narodni odpor in ponavljajo sami napake, ki so bile storjene v teku predvojnih let. Sedaj je popolnoma brez koristi kritizirati ali obsojati vlado ali vrhovno komando, ali na drugi strani Belgijce, Nizozemce, Francoze in Amerikance. Vsi državljani morajo izvršiti svojo dolžnost in se boriti proti sovražniku, posebno proti sovražni propagandi v dveh oblikah, to je proti propagandi, ki trdi, da je Nemčija nepremagljiva, in proti propagandi, ki trdi, da angleški srednji sloj m povprečni Anglež nc bo mnogo trpel radi nemške zmage. Tajna šefa angleškega parlamenta London, 30 junija AA. (Reuter) Parlamentarni urednik agencije Reuter poroča, da bo min. predsednik Churchill podal te teden v poslanski zbornici obširno poročilo o razmerah, v katerih je morala francoska vlada ustaviti borbo, m o posledicah tega dogodka za Anglijo. Urednik pristav-•a, da še nd določen dan, ko bo podali Churchill to izjavo, zdi pa se, da se bo to zgodilo čimprej, morda v torek. Zdi se, da bo poslanska zbornica izrazila željo, naj bi se o ekspozeju razvila debata in da bo nato sledila tajna seja parlamenta. Enako željo so izrazili tudi člani lordske zbornice. Aretirana žena vodje angleških fašistov London, 30. junija br. (DNB) Pod sumom špionaže in rovarjenja proti interesom državne obrambe je bila aretirana ladv Mosley, soproga že meseca maja aretiranega voditelja angleških fašistov. V njenem stanovanju so baje našli mnog* kompromi-tnajoče korespondenc«. Berlin, 30. junija (DNB) V Angliji se čedalje bolj občuti pomanjkanje papirja. Vsi listi so pričeli izhajati v zmanjšanem obsegu, pričakuje pa se še nadaljnja njihova omejiitev. Cena za tono papirja se je dvignila od 11 funtov pred vojno na 24 funtov sterlingov. Angleški otroci v Ameriki New York, 30. jun. AA. (Reuter). Ameriške združene države slavijo danes narodni praznik svoje neodvisnosti. Svečanosti, ki so jih priredili pri tej priliki, so izkoristili za zbiranje pet milijonov dolarjev (300 milijonov din), ki se bodo porabili za nameščenje otrok iz Evrope. Verjetno je, da se bodo Se ta teden v vseh zavezniških državah organizirali odbori, ki bodo vodili to akcijo. Centralni odbor je že iz vseh pokrajin prejel mnogoštevilne ponudb«, ■ katerimi veliko število ameriških družin izraža željo, da bi prevzele deco iz Evrope. Skupno z deco iz Anglije bo prišla v Ameriko tudi deca francoskih beguncev v An-gliji. Švicarska prlcakovama Basei. 30. junija r. Odgovarjajoč na razne pripombe nemških listov, da je bila švicarska vlada preveč velikodušna v podpiranju neprijateljskih ranjencev in vojakov, naglasa švicarski tisk, da je Švica 1. 19i6 nudila nemškim ranjencem in drugim beguncem enako podporo kakor sedaj onim, ki so se zatekli v Švico in tu iskaili pomoči. Glede razvoja dogodkov na za padu švicarski tisk ne prikriva zadovoljstva, da je prišlo do odstranitve barikad na ulicah r obmejnih krajih in do delne demobilizaci-ie. Vsak demobiliziran Švicar je zadovoljen, da se lahko zopet posveti svojemu delu. V vseh švicarskih krogih prevladuje prepričanje, da se naglo bliža koncc vojne. V dobro informiranih krogih so mnenja, da Anglija ne želi plačati prevelike cene dolgotrajna gospodarske vojne. Vendar je na drugi strani res, da Anglija svojih naročil vojnega materiala v Ameriki ni zmajnšala la, marveč še povečala. Japonci zahtmp ves Daljni vzhod za Japonska verzija ameriške Moisroeove doktrine Na Daljnem vzhodu sme odločati samo Japonska! — Priprave Amerike — Bombardiranje čnngkinga Tokio, 30. jun. r. Zunanji minister Ari-ta je imel do radilu eovor. v katerem ie obrazložil japonsko zunanjo politiko. Med drugim je dejal: »Ves svet želi vzpostavitev oravičneaa in trajnesia miru. Akcija japonske vlade stremi za uvedbo noveea političnega in socialnega reda na Daljnem vzhodu. Nekatere države tesra nočejo razumeti in še nadalje podpirajo režim maršal Čangkaj-š^a na Kitajskem. Japonska je trdno odločena. onemogočiti vsako nadaljnjo akcijo ▼ prilog maršala Cangrkajška. Japonska zastopa mnenje, da predstavljajo države Vzhodne Azije in Južno morje plemensko zemljepisno, zgodovinsko in gospodarsko enoto. Zato je potrebno sodelovanje med vsemi državami. Vzhodne Azije. Japonska v začetku vojne v Evropi ni hotela intervenirati Zato smatra Japonska, da tudi zapadne velesile ne smejo imeti nikakega vpliva na novo ureditev odnešajev v Vzhodni Aziji. Washington, 30. jun. br. (Reuter) Zanimanje Zedinjenih držav, ki je bilo še včeraj usmerjeno na Balkan, je sedai osredotočeno izključno na Daljni vzhod, koder bo po splošnem pričakovanju prišlo v najkrajšem času do zelo važnih in daleko-sežnih dogodkov. To sklepajo zlasti po včerajšnjem govoru japonskega zunanjega ministra, ki je proglasil za Daljnji vzhod nekako Monroeovo doktrino, nanašajoč. da bo Japonska po lastnih načrtih nanovo uredila odnešaje Daljnega vzhoda. odklanjajoč pri tem vsako vmešavanje drugih držav. Po ameriških informacijah velja ta opomin tako za Anglijo in Francijo, kakor za Zediniene države, Nemčijo in Italijo. Položaj v Honekonffu ie vedno boli nejasen. Nad 800 angleških državljanov. moških izipod 18 let. ie bilo evakuiranih v Manilo na Filiainih. V Washingtonu ie imel aneleSki vefleoo-slanik lord Lothian dolg razgovor z zunanjim ministrom Cordellom Hullom. Ni še jasno, kako namerava Japonska izkoristiti sedanji položaj v Evropi, toda v ameriških krogih smatrajo, da je vsaka akcija Japonske v tej smeri zelo riskantna. Izgleda, da Je Sedaj tudi rešena uganka, kam je odolHlo ameriško vojno brodovje, ko je pred štirimi dnevi zapustilo Havajske otoke. Verjetno ie da bodo ameriška, francoska in angleška voina mornarica na Daljnem vzhodu skurmo nastooile raroti Japonski, če bi Japonci poskušali okupirati Indokino in Hongkong ali če bi poskušali kako akciio proti Filipinom ali Nizozemski Indiii. New Tork, 30. jun. br. (Tas) Kitajska agencija poroča iz Hongkonga. da so Japonci pripravili že vse za okupacijo francoske koncesije v Sanghaju. Ce bi se Francozi temu uprli, bočo Japonci njihovo koncesijo blokirali na enak način, kakor so svoječasno blokirali angleško koncesiio. Kitajska vlada, ki oe pod kontrolo Japoncev. 1e poslala joravi mednarodne koncesije zahtevo oc> kontroli s strani Vengčingveieve vlade. Za primer, da bi bila ta zahteva odklonjena, orozil z vojaško intervencijo. Cungking, 30. jun. br. (Tas) Začasna prestolnica maršala Canekaiška ie bila ponovno strahovito bembardirana od japonskega letalstva. Več sto letal ie več ur metalo bombe na mesto in okolico in povzročilo strahoti to razdejanje. Porušenih je okrog 1500 hiš. med njimi tudi poslopje ameriške bolnišnice in več drueih zgradb, ki pripadajo ameriškemu Rdečemu križu. V ameriški bolnišnici ie bilo 20 bolnikov ubitih. Razdejan ie tudi dijaški dom ter knjižnica in ostala poslopja osrednje kitajske univerze. Evakuacija neborcev iz Hongkonga Honkong, 30. junija (DNB) Angleži so pričela evakuirati Hongkong Iz Hongkon-ga je že odplul prvi angleški parnik s 600 ženami in otroki, ki je namenjen v Manilo. Do 15 julija ima bki evaikuacija žen in otrok popolnoma končana, tako da bodo ostali v Hongkongu le za borbo sposobni moški. * Zaščita panamskega prekopa New Y»rk, SO. jun. AA. (Rcvter). Do-znavajo se nekatere posameznosti o korakih, ki so'jih Zedinjene države podvzele za zadčito Panamskega prekopa. Tako bodo po vsem prekopu postanrfli mreže za zaščito proti podmornicam. Na strani Tihega morja so te mreže že postavljene. Zvedelo se je tudi, da je del ameriškega tiho-morskega brodovja *» na poti od Havaj- skih otokov proti Panamskemu prekopa. To brodovje bo prešlo na Atlantski ocean. Ob prekopu samem so postavljene protiletalske baterije. V merodajnih političnih krogih izjavljajo, da so vse te odredbe samo obrambnega značaja. Motorlzacija ameriške vojske Washington, 30. junija AA. (Reuter) Ameriška vojska je dobila dve novi motorizirani diviziji s skupno 1400 vojnimi vozovi Ameriška kontrola nad tišji ml ladjami Washington, 30. junija. AA. (Štefani). Ameriški finančni minister Morgan je izdal naredbo, da ne sme nobena tuja ladja, ki je vsidrana v ameriških vodah in v vodah Panamskega prekopa, odpluti brez dovoljenja ameriškega finančnega, ministra V finančnem ministrstvu se je ustanovil poseben oddelek za tuje trgovinske ladje, ki so postavljene pod strogo kontrolo glede svojih tovorov in članov popadke. Gosj^cdarslta poguba med Hemelfo m Finsko Berlin, 30. junija AA. (DNB) Po zaključku nemško-finskih gospodarskih pogajanj, ki 90 se začela v Berlinu prve dni meseca junija, je bilo včeraj v Berlinu podpisanih več sporazumov, s katerimi se ureja blagovni in plačilni promet med Nemčijo in Finsko. Novi sporazumi so prilagodeni sedanjimi razmeram in potrebam. Upati je, da bo gospodarska izmenjava blaga med Nemčijo in Finsko, ki je v zadnjih mesecih precej zastala, ponovno oživela. Smrtna nesreča madžarskega politika Budimpešta. 30. jun. p. Narodni poslanec in podpredsednik vladne stranke Val-ly ie izgubil danes življenje. ISiieffov avtomobil ie trčil skupai z avtomobilom angleškega poslaništva. Dr. Tufsanfaidn — novi predsednik zemlforadnikov Beograd, 30. jun. p. V dvorani Kola srbskih sester je bil danes sestanek delegatov zemljoradniške stranke iz vse države. Na sestanek je prišlo okoli 500 delegatov. Sklican je bil zaradi odhoda predsednika stranke Milana Gavriloviča, ki je bil imenovan za poslanika v Moskvi. Zborovanje je otvoril dr. Milem Gavrilovič sam, nakar sta bili po njegovem otvoritvenem govoru poslani pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. Knezu namestniku. Dr. Milan Gavrilovič je v svojem poročilu opisal zunanji in notranji položaj, zlasti dogodke, ki so dovedli do vzpostavitve diplomatskih odnošajev z Rusijo in njegovega imenovanja za poslanika v Moskvi. Ker se bo mudil dalje časa izven države, je bil za njegovega namestnika Izvoljen za predsednica zemljoradniške stranRe stranke bivši narodni poslanec dr. Mil^S Tupanjanoi. p0 obširni debati, v kateri je govorilo večje Število govornikov in v kateri je bila izrečena zahvala dosedanjemu predsedniku za njegovo delo. se je dr. MIlan Gavrilovič zahvalil za izražene simpatije ter naprosil vse delegate, naj nadaljujejo dosedanje delo. EDgiptski diplomati v Beogradu Beograd. jun. p. Egiptski poslanik iz Rima in oeebie tamkajšnjega poslaništva ter še nekateri drugi ugledni Egipčani so danes prispeli iz Rima v Beograd. Na postali jih ie pozdravil odpravnik Poslov egiptskega poslaništva v Beogradu Ahmed Hakim. ki ie bil v spremstvu posla niškeea atašeja Ibrahima Mahmuta. V Carigradu se bodo eaiptski diplomati srečali z italijanskimi, ki se vračajo iz Egipta v Italijo. Roparski umor v Beogradu Beograd, 30. junija p. Davi so v beograjskem predmestju Dušanovcu razbojniki umorili 841etno upokojenko Ljubico Cdlid. Očividno gre za roparaki umor. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi T Ljubljani. Tam, kier se stikata vzhod in zahod Sarajevo, mesto pestrosti In nasprotij, ki jih je ustvarila zgodovina na tem križišču treh kultur Pogled na magistrat Bosna je S vela in živi življenje dežele m ljudstva, ki je trpelo štin stoletja, do leta 1878, pod fevdalnim gospodstvocn ag in begov, življenje dežele, ki ji je leta 1910 diktirala avstroogrska monarhija polkok> niaino ustavo, življenje dežele, ki s*ta ji Prosim Vas, pridite zvečer ob osmih v pasažo Viktorije, pred cvetličarno. Je zeio važno. Pozdravlja Elza.« Svojim očem ni hotel verjeti. Elxa mu je pisala! Ali je res? Pa saj ima njeno pismo tukajle v rokah! Zmeden to raz-viharjen je spet in spet prebiral vrstice. Ves blažen in srečen bi bil najrajši *a-vriskal, zaplesal. Planil je na cesto. Tbrej ne jutri, ampak kar že danes zvečer. Kolika sreča! Da. ona ga ljubi. Ali je sploh kdaj dvomil? Tudi njej je srce prepolno, zato zdaj hiti. ga fepodboja, mu pera^t priliko, da čuje besedo, po kateri prartalro tudi sama hrepeni. Lovro je M kakor izmučen ta žejen popotnik ▼ puščavi^ M hrti za blodnim prividom. _ _ . Točno ob minuti je že stopal p«* evet ličarno sem in tja. Hftro je sope!, sene-mlrso ostral na vse strani. Kje a, JJ«^ Pri kmečki pesnici Mariji Režimov! Med našim narodom živi mnogo brezimnih ljudi, ki v svojem krogu ustvarjajo duhovne dobrine liste dni sem prejel z okorno roko pisano pismo: — Kakor Vam je znano, sem prinesla Jaz, Marija Režim, v topliško šolo pokazati svoje pesmi, balade, romance itd. Rekli so mi, da ste vzeli v pregled moje pesmi VL Pesmi so še vedno pri Vas, štiri sto trinajst kosov pesniškega gradiva ter sto štirideset kosov nabožnega gradiva. Zdaj upam, da ste jih pregledali. Zatorej prosim, da mi jih vrnete. Pesmi imam doma še 37 lepih. Vas pozdravlja Marija Režun-Obreza, Senožet/Št Lambert p. Sava. Nato sem zložil predse kup s svinčnikom popisanega papirja, ki je dišal po plesnobL Listal sem dan, listal še en dan, čital in se čudil. Pesmi štiri in petdeset let stare ženice, ki je skusila mnogo telesnega gorja, še več pa najbrž duševnega, ker zna misliti drugače kot povprečni ljudje. Napisane so na majhne lističe, trdo so začrtane tudi v velike zaplate ovojnega papirja, ki jih je vestno sčrtala in jim zaupala svoje krike, vzdihe, mala veselja, zelo mnogokrat pa tudi globoke misli, ki bi ne verjel, da so se mogle poroditi v tej obliki pod skromno slamnato kmetsko streho daleč v samotni hribski vasici tr-pinke, ki je skoro pet let preležala v postelji ter pisala napol leže. Svojstven je gorski vaški svet z nebom in rodno zemljo s samotnimi drevesi, kriki vranov in letnimi časi, katerih vsak zori in oblikuje posebne občutke, ki so našli izraza v pisani besedi preproste ženice in njenega sina. Da, tudi njen sin Polde, skromen čevljar iz St. Lamberta, je podedoval pesniški dar po materi. Tudi njegove pesmi leže pred menoj. Ko sem prelistal do kraja, sem neke nedelje obiskal Marijo Režunovo na njenem domu v Senožetih fare šentlambert-ske, kaki dve uri hoda iz Zagorja. Nisem je našel doma. Ze ves mesec je stregla bolni sestri v Kolku. Njena hčerka mi je pokazala pot tjakaj, kjer se je na št 5. pred štiri in petdesetimi leti rodila pri Obrezovih. To je skrita vasica na hribčku. Le poredko zaide semkaj človek iz doline. V mali globači pod vasjo je nabirala bez-govo cvetje in so jo sklicali šele po dolgem iskanju. Ko je drobna, a živo iskre-čih se, nekako mrzličnih oči stala pred menoj, se je razveselila, me potisnila na klop pod lipo, sama pa je sedla na okoli obrnjen zaboj. »Ste prebrali moje in Poldetove pesmi?« je pomežiknila, in kakor da je ugenila namen mojega obiska, začela pripovedovati o svojem življenju. Da, pesnila je že v »le-dik« stanu, ko je bila cerkvena pevka. Vsako pesem si je ne-le zapomnila, temveč je tudi sleherni podložila lasten napev, ki ga nikoli več ni pozabila. Sploh da je čudno, kako je s tem pesnikovanjem. Mora in mora pisati, sicer ne bi mogla obstati. Kaj pravite, kaj je to? Ponoči se zbudi ali pa jo prime sredi dneva pri delu pa mora sesti in napisati. Pred devetimi leti je hudo zbolela in bi morala po človeški sodbi umreti. Rešila jo je pesem, sicer bi umrla. Iz te dobe so tudi njeni psalmi. Napol leže jih je pisala in klicala smrt Pa ni hotela priti, zato se je v neki pesmi z njo skregala. Prav za prav se je skregala celo z ljubim Bogom Čemu to trpljenje na svetu, ko bi rad človek veselo in večno živel? To je krivica ali pa vsega tega človek ne razume. Ni ga bilo skoro dogodka, ki bi ga ne bila opisala v pesmi. Kajpak da so nekatere pesmi, posebno psalmi, skrivnostni in jih niče razen nje ne zna tolmačiti, toda ona je našla v njih tolažbo in je ž njimi odbijala smrt. Ko sem omenil, da bi jo fotografiral je stekla v hišo in se pražnje oblekla. Poleg nje stoji njena najmlajša hčerka, ima pa še tri odrasle in sina Poldeta. Ko mi je dovolila, da objavim nekatere pesmi, sem se poslovil in, evo! Prepričajte se sami, kakšna je njena beseda! Vsepovsod so se ustavljale njene misli, o vsem je razmišljala, da, cel6 o stanovskih dolžnostih in ureditvi sveta je nekaj napisala v prozi. Želi, »da se dosedanja vodstva v državah malo popravijo in da se vse na zemlji razoroži, da se ljudje nikdar več ne pretepajo z orožjem, da imajo vse države na zemlji enake postave in zakone, en denar (kar pa ne bo tako hitro mogoče) in naj se rodovi belega rodu po bratsko sporazumejo«. Vizionarno sliši, kako bo »Rim smrt oznanjal iz vseh zvonikov lin...« Iz njenega obupnega boja s smrtjo naj sledi pretresljiva pesem — s popravkom prav majhnih stilističnih ro-batosti: Življenja konec, smrt, trohnenjb... Posmrtno življenje nam je neznano.Na veke bit! brez telesa! Kje so ti nevidni duhovi, kje njih večni domovi? To je strašna uganka: smrt — naša pot gori v nebesa. Zakaj življenje na zemlji ni večno? Ali se splača živeti, trpeti, skrbeti, imeti strah pred temnim grobom? Jaz mislim, da Ustvaritelju popraviti to je igrača: Ne splača se imeti Planeta za morijo, hudobijo rodov. Smrt, ti pojdi kar spat, v grob, med staro šaro! Dosti je te muke, morije! Kje neki bo rojen tesar, da bi stesal ti omaro? Zakaj bi vedno morila ljudi, trpeče te sirote! Jaz tebe nočem, smrt, ker doslej nisi prišla. Iz trpljenja, bolezni moje se je norčevala, glejte! Klicala, prosila sem jo, ali daleč proč je stala. Zdaj te pa nočem, ne maram umreti, hočem življenje! Da gledam Stvarstva vse krasote, nam za življenje darovane. Brezpomembno je na zemlji trpljenje, ko slednji ima želje, živeti in radovati se Stvarjenja. Ti, Smrt, pojdi v jamo, da vsaj enkrat brez tebe imamo veselje, zremo Stvarjenje. Govori, Smrt, kaj bomo v Večnosti na veke počeli? Res ne umem. Moj um drugače sodi v svetlobi. Smrti kriv je Agasor! Zakaj se to prikriva življenja sili? Premalo znano je človeštvu o tej nasilni hudobi. Grob je strašen, zato zbežali so, vstali so Gospodar Večnosti! Ni bil prijeten jim pokop, ko zgubili so življenje dragoceno! To je grozno: konec življenja, ko idemo v pokop. Tam straši nas tesnoba, trohnenje v temnem domu. Ko grobar zapre nam svobode vrata, stori grob, kam Duh odide? Ali v veselje? Ali v trpljenje v ognju? Cuj me, Nebo! Nikar tako! Želimo večnega življenja! Da nazremo se krasot, po Stvarniku darovanih. Cujte, Večni moje glase: proč. Agasove hudobije! To ni delo Vaše! Hočemo znati Resnico, nočemo jame! na? Iz prodajalne za gramofone je zadonel s plošče spev ljubezni. Po vsej pasaži je oril strastni, drgetajoči glas Pole Negri: »Ich liebe dich und du liebst mich...« Zmagovita pesem se je po žareči vijugi zdajci pognala v nebeške višave, kjer se je utrnila liki raketa. Ko so zamrle poslednje rdeče, bele in sinje lučce, je spev utihnil, mimo pa je hitela neubrana govorica zgolj nepoznanih ljudi. Kje si vendar, Elza? Čakal je in čakal, postajal, pa se spet poganjal proti prihajajočim. Raz čelo si je brisal znoj. Kar so se znašli Strel in še dva druga poleg njega. »Ho, kaj pa tako verno čakaš? Sestanek z dekletom?« Tako je bil presenečen, da ni ničesar odvrnil. >1, pa mu dajmo mir,« sta hlinila onadva obzirnost in odvlekla Strela za rokav. Ta pa se je odhaja je posmehoval: »Sestanek ima in res jo čaka. Kar počakaj, saj pride. Pa dobro se imej, adijo!« Lovro se je globoko oddahnil, ko so se zares pobrali. Tedaj pa je kakor duh že pristopil drugi moški ter mu v roke potisnil pisemce. Bil je prav tisti, ki je že prvo pismo prinesel. Kakor je sla prinesla noč, tako ga je tudi vzela. Niti zmislil se ni, da bi ga podržal in povprašal, od kod to poslanstvo. Ni tudi utegnil, ampak je hitel brati pri svetu luči iz izložb: »Dragi moj! Prosim, pridite rajši k meni na Breg št..... prvo nadstropje, levo. prosim, takoj! Vaša Elza.« Strmel je v vrstice. Prav razumljivo se mu je zdelo, da je dobil tako sporoči^ Bilo je tudi opravičilo, da ne bo čaka' PO nepotrebnem... Ali saj sP^hJ^a^Mor. Saj ga kliče kakor na pomo*. Zakaj .i»or da pa že mečejo njuni ^^udlrfal, preke in ovire na pot? nebrzd„ temveč se je dal zanesti na krilih nebrzda- ne domišljije. Srce mu je burno utripalo, ko se je pognal za skrivnostjo ter brzel na Breg. Hitro je našel hišo, v kateri je bila tudi gostilna. V prvem nadstropju je pozvonil. Odprlo mu je dkle z belo ovijačo na glavi. — Ali ne stanuje tukaj neka gospodična Elza? Ne, dekle ne ve; je komaj teden dni v hiši; morda bodo vedeli gospa. Potem je za durmi nekaj zašumelo. Kmalu nato je spet prišla dekla, ki ga je povabila, naj vstopi. Oddahnil se je ter se dal odvesti t sobo z lestencem, ki je jarko obseval svetlo pohištvo. Nepremično je sedel v naslonjaču in čakal, kdaj se mu razkrije skrivnost. Neizmerno razburjenje so izdajali samo nemirni prsti in pa oči, hrepeneče zroče v vrata, ki se morajo zdaj zdaj odpčeti. »O, kje si, draga Elza!« Vrata so se zdajci res odprla, toda v sobo ni vstopila srčflo zaželena, nego prvi knjigovodja iz banke, Se starejši možakar, ki ga je, široko se hah-ljaje, pozdravljal: »Me ;l(rav zelo veseli, čast ml je. i 3 Hm naj vam ustrežem ?« Lovro je jecljal: »Ah, oprostite, to mora biti ponvitp... Zašel sem v napačno, hišo, napačna '|ata... Ali res ne stanuje tukaj ona... gospodična Elza Cvetek?« »Elza C'itek?« se je prekomerno začudil gospod. Lovro pa se je poklonil, oprostil ter se okrd|l, da bi odšel. Medtem pa. je že vstopila frospa s steklenico likerja in kozarčki na fteklenem pladnju. Gosptji, ki jo je nesreča Lovro poznal, se mu je j ljubeznivo smeSljala, ga pridržala ter \ mu natočila, pa Sp možu. »Ali morda ti po-naš neko Elzo Cvetek, ki naj bi stanovala v tej hiši?« odietnocti. Čast imenu Frana Batiela! Zalujoč m družinam izrekamo odkritosrčno sožalie. skrivnostnim »atentatorjem«, ki si je v nočni uri privoščil neslano šalo, da je po-j gnal v tuje stanovanje kamen, ki bi speče lahko usodno poškodoval. VSAK DAN NEZGODE 241etni posestniški sin Janez l^ončarič iz Studencev je pri ogledovanju flobertov-ke tako neprevidno ravnal, da se je flober-tovka nenadno sprožila in mu poškodovala levico. 331etna tkalka Karla černič se je zaletela v Hutterjevi tekstilni tvornici v nekega delavca Trčenje je bilo za čeroi-čevo usedno. Onesve tila se je zaradi občutnih poškodb na glavi. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnico, kamor se je zatekel tudi 23!etni delavec Josip Jerič iz Kcšakov, ki mu je kos železa zlomil nogo. Praznik fer. Kovača Včeraj je v krogu svojih številnih prijateljev in sodelavcev br. Lojze Kovač, odličen nacionalist in zaveden Sokol, praznoval svojo 501etnico. Kot 121etni deček je pristopil k Sokolu, za katerega procvit je delal vse svoje življenje. Posvetil se je predvsem prospehu sokoiskega lutkarstva, ki ga je študiral pri bratih Cehi. Bogate skušnje, ki jih je dobil pri čeških mojstrih, je marljivo presajal k nam. Ustanovil je lutkovni oder Ljubljanskega Sokola in bil izvoljen za predsednika meddruštvenega lutkarskega odbora sokolskih žup v dravski banovini. Vodil je nešteto sokolskih lutkarskih tečajev, iz katerih je izšlo nad 200 lutkarjev, ki se udejstvujejo v raznih krajih naše domovine. V veliki meri je njegova zasluga, da deluje dandanes samo v dravski banovini nad 50 sokolskih lutkovnih odrov. Napisal je tudi več posrečenih lutkovnih iger. Br. Kovača pa poznamo tudi kot nad vse požrtvovalnega gospodarja Ljubljanskega Sokola. Aranžiral in vodil je skoraj vse njegove prireditve, številne sokolske razstave pri nas in v Pragi so mu prinesle nedeljivo priznanje. Odličnemu in nesebičnemu naprednjaku ob njegovem življenjskem prazniku iskreno kličemo: Na zdar! Celjske novice Celje, 30. junija POŽAR V LEVCU V petek okrog 23. se Je pordečilo nebo nad Levcem. Ognjeni sij je bil viden daleč po Savinjski dolini ter v Celju in okolici. Gorel je velik kozolec posestnika Repin-ška in njegove sestre v Levcu pri Celju. Ogenj je hitro zajel vse poslopje. Na kraj požara so prispeli gasilci iz Leve a, z Bab-nega, Lopate, iz Gaberja, Celja ln Arje vasi. Kljub vsem naporom gasilcev je kozolec pogorel do tal, posrečilo pa se je rešiti sosedna poslopja. Ob 2. zjutraj je bil ogenj pogašen. V kozolcu je zgorelo vse seno ter nekaj voz hi gospodarskega orodja. škoda je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. Ker se je nekaj dni prej vnel tudi Ježovnikov kozolec v Arji vasi, sumijo, da gre v obeh primerih za zločinsko delo požigalca. POKVARJENO PRAZNISKO VESELJE Na Vidov dan zvečer in na praznik sv: Petra in Pavla zjutraj je odšlo mnogo Celjanov na planine. Užitek in veselje pa jim je pokvarilo deževje z nevihtami, ki je trajalo v soboto ves dan. V nedeljo zjutraj se je nebo zjasnilo, tako da so mogli Celjani in okoličani vsaj v nedeljo prirediti daljše izlete v naravo. DVA NOVA GROBOVA V celjski bolnišnici sta umrla 631etna žena železniškega zvaničnika Marija Bo-letova iz šmartnega ob Paki in 441etni pismonoea v p. Peter Mlakar iz Cerovca pri Rogaški Slatini. DVE TEŽKI NESREČI V Konjicah je padel 581etni posestnik Jurij Stebemak pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo levo nogo pod kole- ----i I »M njo in da sem mi3lil nanjo tudi takrat, ko nisva bila skupaj. Vedeli pa so drugi, kako je z menoj, vedeli so dečki iz vasi, da sem zaljubljen v Karlino in ko sva tisti dan skupaj stopila v šolo, so naju sprejeli kakor ženina in nevesto. »špiemihel in špiemihlovka !< Tako je najprej zaoril en sam glas, ko sva se pobasala pri vratih, nato pa je završalo po vsem razredu: »špiemihel in špiemihlovka! .— Ženin in nevesta!« Karlina je mirno sedla v klop med deklice, mene pa je oblila rdečica in zgrabila jeza, da sem planil v najbližjega sošolca, ki se mi je smejal, in ga začel obdelovati s pestmi in mu ruvati lase. Tedaj šele je završalo po razredu in res samo na srečo je takrat stopil v razred učitelj. »Kaj pa imate?« je vprašal s hripavim glasom, še preden smo odmolili. Takrat so se oči vseh ozrle vame in v Karlino, ki je sedela v prvi klopi in jokala, ker so jo sošolke dražile. Učitelj naju je poslal klečat in tako sva skupaj klečala, ko sem še med molitvijo čutil škodoželjni nasmeh, ki je bil na vseh mladih obrazih v klopeh. " S Karlino sva klečala. Včasih sem se plaho ozrl nanjo, seveda to po dolgem času, ko sem vedel, da se niti učitelj niti otroci ne brigajo več za naju. Kako je bila lepa! Sklenil sem, da bom na zunaj zatajil vso svojo ljubezen do nje in je ne bom pokazal niti njej niti drugim. Kako naj dokažem svetu, da Karline nimam rad? Premišljeval sem ln se slednjič . domislil. — Moral sem dokazati drugim, da ne mislim nanjo, da mi ni prav nič več, kakor so mi vsa druga dekleta, ki so prihajala z njo v šolo. In tako sem še isti dan, ko smo odhajali iz šole, prav tiho stopil za njo in jo s pestjo sunil v hrbet, potem pa se ji, ko je zajavkala, zasmejal v i obraz. nam. V Novem gradu pri Boštanju je padel 641etni dninar Jakob Košir s kozolca in dobil težke notranje poškodbe. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. ŠOFERSKI IZPITI šoferski izpiti za kandidate iz mesta Celja in laškega sreza bodo v četrtek 11. t. m. ob 8. zjutraj pri predstojmštvu mestne policije v Celju, za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza pa v ponedeljek 8. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načelstvii v Celju. Kandidati naj čimprej vložijo zadevne prošnje. ZADOVOLJIV UČNI USPEH NA CELJSKI GIMNAZIJI Na drž. realni gimnaziji v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 858 učencev in 420 učenk, skupaj 1278. Razred je dovršilo 607 učencev m 341 učenk, skupaj 948 v74.18 odstotka), in sicer 94 učencev in Zagreb, 20. junija. V noči od Vidovega dne na praznik sv. Petra in Pavla je bil izvršen senzacionalen vlom v Virovitici. Izropana je bila glavna blagajna Hrvatske prometne delniške družbe na Zvonimirovem trgu. Vlomilci so odnesli lep plen 160.800 din. Vlom je odkrila na Petrovo zjutraj hišnikova Sena, ki je šla čistit uradne prostore. Našla je veliko blagajno prevrtano, na mizi pa so ležale raztrgane kuverte. Z možem sta nato obvestila družbinega ravnatelja Pušiča, ki je obvestil policijo. Skupno so ugotovili gornji primanjkljaj, v spodnjem delu blagajne pa so našli še 3000 din, do katerih vlomilci niso mogli priti, čeprav so gotovo bili dobro poučeni o razmerah pri tej družbi. Vedeti so morali, da je v blagajni izredno velika vsota, ki bi morala Valievo. 30. junija. K okrožnemu sodišču v Valievu so orožniki privedli kmeta Zivorada Rakiča iz vasi Pročeviča v podgorskem srezu Rakič je v pijanosti ubil svojo petinsedemdeset-letno mater Milico. Star ie 40 let. oženien. in ima sedem otrok. Je orecei premožen gospodar. Ima samo to napako da se večkrat rad nanije. In takrat ie divjaški. Tudi nedavni večer ie prišel pijan domov in je začel pretepati ženo in otroke.. Ti so pobegnili k sosedom in ie mati sama ostala s pijanim sinom v hiši. Sin ie nato začel nio pretepati in ii ie zlomil r?bra. Uboga mati ie nato še ponoči izdihnila. Nevesinje. 30. junija. V planinskih predelih gornje Hercegovine imajo kmetie težavno življenje Boriti se moraio s trdo erudo. boriti se morajo z zimo in Domanikaniem. boriti Da se morajo tudi z zvermi, ki uničujejo njihovo drobnico Toda ti kmrtie so junaki. ki se uoaio z golo roko nad volka ali tudi nad besno volkulio. ki se bori za svoie mladiče. NaiDogumneiši med njimi ie gotovo kmet Obrad Mandič iz Lesko- — Karlina! Pomlad, ki je bila poprej vsa svetla, je potemnela, v srcu mi je vstal greh, storjen nad deklico, ki sem jo prvo vzljubil. Karlina! Sredi življenja, ki je leta in leta potem butalo vame in me premetavalo, sem se mnogokrat spomnil nanjo in na svojo čisto ljubezen do nje. Ne, nobena ni bila več tako lepa, tako podobna sami pomladi, ki je takrat zelenela ob poti, posuti z belim peskom, in ob cesti, ki je bila umazana, ob njej pa so ob škarpah dehtele vijolice in vlivale v mojo mlado dušo toliko pesmi, da sem pozabil na umazano blato in na razmetano kamenje in doživljal lepote, ki se potem nikdar več niso vrnile. Karlina! Morda tudi romaš sedaj po blatnih cestah, kjer ne cveto vijolice ob škarpah, an aočno aezevaio, je Dlia uaeiezt>a de kar zadovoljiva. Zal pa je spet pri-bokovalo sodnikov, zaradi česar se je ljiovanje zavleklo v popoldanske ure. tfbo so posegli najboljši atleti obeh b V. V teku na 100 m je Kolenc do-° prav dober rezultat, Gole pa je z ki m časom premagal izvrstnega Pleni-i . V ostalem so rezultati v splošnem r, fvolj dobri, podrobno pa naslednji: Zr m: 1. Kolenc (II) 11.8, 2. Burja (M) Demšar (Pl) 12.3, 4. Tavzes (II) 13.3. v e: IL 6, PL 5. __ Dk v višino: 1. Brane (n) 165, 2. Stru-1) 160, 3. Mihelčič (Pl) 160, 4. Koc (II) STTočke: IL 6, PL 5. tt krogle: 1. Nečemar (n) 13.22, 2. pe (II) 12.26, 3. Urbančič (Pl) 11.84, 4. aian (Pl) 11.36. Točke: II. 8, PL 3. B m: 1. Gole (Pl) 40.3, 2. Pleničar (D) I 3. Demšar (Pl) 40.8, 4. Jager (II) 41.2. ke: a 4, PL 7. sok v daljino: 1. Strupi (Pl) 5.95, 2. 8 (II) 5.79, 3. Urbančič (Pl) 5.73, 4. Ko-c (H) 5.61. Točke: IL 4 PL Z. 75 učenk z ocBičnim, 294 učencev ln 161 jčenk s prav dobrim in 219 učencev in 105 učenk z dobrim uspehom, popravni izpit Ima 194 učencev in 65 učenk, skupaj 259 (20.26 odstotka), razredni izpit imajo 4 učenci in 2 učenki, skupa 6 (0.47 odstotka), razreda ni dovršilo 52 učencev ln 12 učenk, skupaj 64 (5.01 odstatka), pravico do rednega šolanja je izgubil 1 učenec (0.08 odstotka). Splošni uspeh je prav zadovoljiv. PODALJŠANJE SAMOSTANSKE ULICE Kakor znano, namerava SUZOR zgraditi pri poslopju ekspoziture OUZD v Vodnikovi ulici večji prizidek. Ob tej priliki dobo podaljšali Samostansko ulico ob bodočem prizidku do Vodnikove ulice. Podaljšek ulice bo širok 10 m in ga bodo 'a-hko zgradili tudi v obliki pasaže. Tako bosta dobili Prešernova m Vodnikova ulica nujno potrebno direktno zvezo po Samostanski ulici. biti ravno na Petrovo oiprslana. Vlomilci so prišli v hišo čez vrt in čez dvorišče. Psom čuvajem so vrgli zastrupljeno rneso in so psi bili še zjutraj popolnoma omamljeni. Policija vodi vsestransko preiskavo. Blagajna je bila zavarovana pri »Jugoslaviji« in bo škoda povrnjena. Zagreb, ^0. junija Zagrebška policija je bila takoj obveščena o velikem vlomu v Virovitici. Ker v teku Petrovega praznika še ni bilo mogoče najti sledov za vlomilci, je bilo zagrebško policijsko ravnateljstvo zaprošeno, naj pošlje nekaj svojih najboljš h detektivov na pomoč. Zagrebška policija je takoj ustregla prošnji virovitičke policije in so detektivi takoj odpotovali v Virovi-tico. Vsa žalostna zadeva Da bi morda bila ostala prikrita, če ne bi orožniška patro-la. ki je drugi dan Drišla v vas. zvedela, da ie stara ženica umrla, čeprav ie še dan prej bila popolnoma čila. Orožniki so povpraševali med sosedi in zvedeli, da je Rakič svoio mater pretepal. Rakiča Da orožniki niso našli v vasi. marveč v Va-ljevu. kamor se ie bil proti jutru odpravil in popival v neki gostilnici. Orožn ki so mu takoj napovedali aretacijo. Zena in otroci so cotrdili da je d:vjal v pijmos i. Sodna komisija ie potrdila, da ie nesrečna mati podlegla zgolj zato. ker i i ie lastni sin prizadejal smrtonosne poškodbe. vega Doba. ki že nekai let sta'no h:di po gozdovih in išče med skalovjem jame kjer imaio volkulie svoie mladiče. Pravkar ie opravil en tak lov. kier pa je uspeh domala plačal z življenjem i V teku zadnjih let ie Cbrad plovil že } 107 živih volčičev Ko ie te dni spet pri-; nesel volčiče v Nevesinje, ie zbudil ogrem-no pozornost in otroci so kar drli za njim. ko jim je razkazoval volčiče. P o:5al j h je gozdni upravi po 25 din komad. Pripovedoval je: — Imel sem pred leti nekai živine pa so mi io volkovi čisto razredčili. Zam?n je bila vsa moia pažnja Ko sem im?l drobnico na planini, ie odkod pridirjal volk in mahoma poklal nekai ovc. S puško sem se odločil, da bom začel usonabliati volčji zarod lastnoročno po pečinah. Vsako pomlad grem na lov. Ze mnogokrat sem imel srečo, da sem dvignil mladiče iz gnezda, ko ie bila volkulja bogve kie za plenom. Pri tem gnezdu oa sem osem dni čakal in čakal s puško skrit v b ižnii zasedi. Toda volčičev nisem mogel ukrasti. ker me e volkulja opazila in ni hitela zapustiti svojih mladičev. Nekajkrat je prišla blizu mene in ie režala in str. š-no tulila in nekoč so me komaj reš le urne noge. Seveda sem nekajkrat ustrelil proti njej in vem. da sem jo tudi ranil. toda to io ie še bolj raztogotilo. Imam pač slabo puško. Nedavni d~n. ko sem so?t Kil s- ---- - ' Iz diplomatske službe Beograd, 30. junija r. »Službene Novine« objavljajo ukaz o spremembah v diplomatski sftužbi. Premeščeni so: generalni konzul v Celovcu Ni kod i je Jovanovič za svetnika zunanjega ministrstva; za svetnika pri poslaništvu v Moskvi Vladi&lav Maikovič, do-sedaj svetnik zunanjega ministrsva; za generalnega konzula v S kadru Božidar Stoja-novič, dosedaj svetnik zunanjega ministrstva; za generalnega konzula v Celovcu Srebin Stojakovič, dosedaj generadni konzul v Skadru; za svetnika pri poslaništvu v Madridu dr. Dragoslav Protšč, dosedaj svetnflc zunanjega ministrstva.; za tajnica poslaništva v Moskvi dr. Rafo Amen, dosedaj tajnik pri poslaništvu v Atenah; aa tajnika pri poslaništvu v Atenah Radomrr Kulič, dosedaj tajnik zunanjega ministrstva, in a pisarja pri podanastvu v Moskvi dr. Vukadai MHetič, dosedaj pisar zunanjega asnMnto* Mariff@r čez nedelj© Poplava v Beogradu Nad prestolnico se je utrgal oblak — Nesreča je povzročila ogromno škodo Beograd, 30. jun. p. Po vsej državi že več dni močno dežuje. V Beogradu in okolici so bili zlasti poslednja dva dneva močni nalivi. V petek ponoči, včeraj in v pretekli noči so bila v Beogradu tako huda neurja, da so povzročila veliko škodo. Snoči se je utrgal oblak in so ob tej priliki padle na Beograd in okolico ogromne hc-ličine vode. Narasli so vsi okoliški poteki in reke. Posebno veliko škodo je povzročila Topčiderska leka, ki je nenadoma tako močno narasla, da je pop'avila Rako-vico, Knježevac in Skijevo. V Rakovici je b la poplava tako huda, da so narasle vode v trenutku preplavile nasipe in poplavile vse hiše, med drugim tudi tvornico letal. Ob tej priliki je utenil v izvrševanju službe čuvaj tvornice Svetozar Petrovič. Vojni minister general Nedič in notranji minister Mihaldžič sta z oddelki voj~ke, mornarice, gasilci in pontonirjev takoj odhitela na mesto nesreče, da ukreneta potrebno za reševanje prebivalstva. Ministra sta bila vso neč na kraju poplave ter sama sodelovala pri reševanju ljudi in njih imetja. Močni vojaški reflektorji so razsvetljevali poplavljeno ozemlje, da so lajšali reševalno delo. škoda zaradi poplave je milijonska, ker prebivalci niso mogli skero ničesar rešiti. Tudi iz Arandjelovca poročajo, da je neurje povziročilo tamkaj mnogo škode. Velik vlom v Virovitici Vlomilci so odnesli 163.833 dinarjev V pijanosti ie ubil mate? Orožniki so divjaškega sina prijeli v Valjevu Bo] z volkuljo za sedem mladičev Junaški kmet, ki zatira volčjo nadlego Liubliana. 30. iuniia. Dolgotrajna bolezen je iztrgala iz naše srede enega najbolj znanih slovenskih mož, g. Franceta Batjela. obrtnika, podjetnika in lastnika »Tribune«, ki ie znana ne le do vsej Sloveniji, marveč tudi daleč do Jugoslaviji in izven njenih meja. Nekajkrat se nam ie nudila prilika. da smo tudi v »Jutru« poudarili lepe vrline tega značilnega slovenskega seifmadsma-na. Fran Batjel. ki je bil šele v 65. letu. je imel za seboj burno življenje velikih težav Da tudi velikih uspehov, polno neupogljive volje, bistrovidnosti in duševne štev. Član Sokola ie bil že od svojih mladih let. »Soča« ga je štela med svoie ustanovitelje. Motoklub Ljubljana oa mu ie kot soustanovitelju ponovnokrat izkazal svoje priznanje. France Batiel. odlični podietnik in iav- ni delavec, ni poznal odmora, zato mi. 1e bila bolezen v glavi zadnia leta pač najhujša ovira pri njegovi delavnosti. Iskal je leka v tujini in pri domači specialistih, njegova krepka natura ie nekaikrat premagala krizo, toda napcsled ie tudi njemu odbila usodna ura. In zdaj se Doslav-liamo od moža. ki ie s svoio delavnostjo značajnostio in narodno zavednostjo zaslužil. da ostane njegov socm n trajna /a-pisan v zgodovini slovenske Dodietno^ti. Čast imenu Frana Batiela! Žalujočem družinam izrekamo odkritosrčno sožalie. Maribor čez nedeljo vedrine. Od zibelke v Vipavi, kjer se je rodil v domu malega posestnika in mizarja. skozi vajenska leta po Egiotu in Ameriki, skozi voine grozote v Gorici, do cvetočega podjetja v Ljubljani ie spremljala Franceta Batjela nenavadna podjetnost. Živel in delal ie vedno po nagibih svojega bistrega razuma in svo:ega dobrega. pogumnega srca. Nobena stvar ga ni mogla spraviti iz ravnotežja. Pri vsem, kar ie oočenial in dosegel, ie bil vedno vzor naprednega obrtnika, zavednega narodnjaka in dobrega človeka. Ko ie pred 5 leti praznoval 60-letnico in je bil deležen iskrenega priznanja svojih sodelavcev ožjih rojakov in številnih prijateljev, je natisnil povest svojega življenja v lični knjigi, ki io ie namenil za spomin svojim odjemalcem, poslovnim znancem ter ostalim svojim prijateliem. tovarišem in rojakom. Lepo ie sam do veda 1 o svojem življenju: »Kakor ie komu usojeno! Ce si vztrajen, dosežeš v živlieniu mnogo, zakai življenje mnogo da, a mnogo tudi vzame. Rodil sem se na veliki petek. V Egipt sem se podal na oetek. v Ameriko odrinil v petek, hišo v Gorici kupil na dražbi v petek, gostilno odprl na praznik v petek, k vojakom bil poklican v petek. Italijani so me zaprli v netek. v Ljubljani kupil hišo v petek, poročil se v petek na praznik, za novo stavbo sem se dogovoril z zidarjem v Ljubljani v petek«. Sam si je izbral poklic mehanika, kot deček ie šel sam v tuiino in povsod si ie sam pomagal iz še tako hudih zadreg. Miroval pa ni nikdar, marveč delal z vso tvorno silo. Med pustošeniem granat v Gorici ie bil tudi poročevalec slovenskih listov v Ljubljani. Kjerkoli ie delal, ie imel vedno tudi dobro srce za druse. Marsikomu ie pomagal in se pri tem večkrat izpostavljal. V svojem podjetju ie izučil nad 90 učencev in so mnogi od njih samostojni mojstri. Kakor ie bil vedno trd in neomajen v svoii delavnosti, tako ie bil tudi vedno kremenit narodnjak Goreča ljubezen do domovine ie vedno označevala njegovo delovanje. V Ljubljani ie Fran Batiel pridno sodeloval v iavnem življenju. Raznim gospodarskim ustanovim, stanovskim organizacijam. športnim in narodnim društvom je žrtvoval mnogo truda na tudi mnogo imetja. Deset let je bil načelnik Združenja kovinskih strok v Ljubljani, odbornik krajevnega odbora Združenih obrtnih organizacij. odbornik Obrtniškega društva, ustanovnik in prvi predsednik SK »Primerja«. ustanovnik in predsednik kole-sai-skega in motocikUstičnega društva »Save«. ter oredsednik Zveze kolesarskih dru- Maribor, 30. junija TREŠČILO JE V STOLP FRANČIŠKANSKE CERKVE IN V TRANSFORMATOR V ŽELEZNIŠKIH DELAVNICAH Neštetim neurjem in nevihtam v letošnjem poletju se je pridružilo sinoči spet neurje, ki je trajalo dobre tri ure. Ves čas se je bliskalo, grmelo in treskalo, vlila se je ploha, tezenska vremenska postaja beleži 32.7 mm padavin, kar je vsekakor rekordna količina v razmeroma kratkem časovnem roku. Neurje je besnelo tudi nad mariborsko okolico. Treščilo je v nekatera drevesa, k sreči ni bilo večje škode. Med drugim je treščilo tudi v stolp mariborske frančiškanske cerkve, vendar pa je strela šinila po strelovodu v zemljo in ni povzročila nobene škode. Razen tega je treščilo tudi v izolatorje na drogu v bližini radvanjske cerkve, osebje mestnega električnega podjetja je kmalu popravilo napeljavo, tako da so bile motnje v kratkem času odstranjene. Največjo škodo je povzročila strela, ki je udarila v transformator v železniških delavnicah. Razdejala je transformatorske električne naprave, tako da je bilo osebje danes ves (Jan pri delu, da je na novo uredilo napeljave in naprave, zaradi katerih so nastale v vsem okolišu po udarcu strele občutne motnje. Seveda so bile motnje tudi po številnih mariborskih stanovanjih, kjer so v zvezi z dolgotrajnim neurjem pregorele varovalke. Osebje mestnega električnega podjetja je moralo na več krajih na novo urediti in popraviti električne napeljave. Cmdno je, da je prišlo nad Maribor in okolico neurje, ko je bilo razmeroma ves dan precej hladno, saj je znašala včeraj maksimalna temperatura komaj 18.8 stopinj. Pač pa je davi prebudilo Mariborčane lepo sončno vreme. Mariborčani, ki so se včeraj zaradi deževnega vremena držali doma, so pohiteli na prosto, da se naužijejo zdrave sončne toplote. V MARIBORU BIVAJOČI HRVATI so organizirani v mariborski podružnici »Napredka«, ki kaže v času svojega do-jsedanjega obstoja in delovanja zelo lepe sadove vztrajnega in razgibanega društvenega delovanja. Tudi letošnji redni občni zbor mariborske podružnice nam je pokazal, da je članstvo ob vseh prilikah iskreno sodelovalo z duhu društvenih pravil, da se je tesno oklenilo svojega društvenega torišča in 6a je razvilo v svojih vrstah prijetno. prisrčno družabnost. Poročila zaslužnega podružničnega predsednika indu-striica g. D. Paljage in ostalih funkcionarjev so pričala o prizadevnem delu in zavesti poslanstva, ki pripada v Mariboru bivajočim Hrvatom na področju slovensko hrvatskega zbliževanja in složne narodne ter kulturne vzajemnosti, članstvo je z navdušenjem sprejelo poročila funkcionarjev in je pri volitvah izvolilo za predised-nilca g. D. Paljago, za podpredsednika upokojenega podpolkovnika Ivana Krpana, za tajnika Maria Ivančiča, za blagajnika dr. Marjana Ciganiča. KARAMBOL V POCEHOVI Ko je kungoški avtobus vozil skozi Pečo-hovo proti Kungoti, je privozil nasproti iz št. Ilja osebni avto. V bližini J. Perka sta obe vozili iz še nepojasnjenih vzrokov trčili skupaj. K sreči ni bilo pri karambolu nobenih človeških žrtev. Pač pa je občutno poškodovan prednji del osebnega avtomobila, ki ni mogel nadaljevati vožnje. Komisija je na kraju karambola ugotovila dejansko stanje in podrobne okoliščine karambola, ki naj osvetlijo vprašanje krivde. »ATENTAT« V DRAVSKI ULICI Delavec Franc Kumer, ki stanuje v Dravski ulici 10. je doživel razburljiv dogodek. Nepričakovano je priletel v njegovo stanovanje precej debel kamen. Sipe na oknih so zažvenketale, kamen je priletel v spalnico, vendar pa ni bil k sreči nihče ranjen. Policija poizveduje sedaj za skrivnostnim »atentatorjem«, ki si je v nočni uri privoščil ne:lano šalo, da je po-j gnal v tuje stanovanje kamen, ki bi speče lahko usodno poškodoval. VSAK DAN NEZGODE 241etni posestniški sin Janez l^ončarič iz Studencev je pri ogledovanju flobertov-ke tako neprevidno ravnal, da se je flober-tovka nenadno sprožila in mu poškociovala levico. 331etna tkalka Karla černič se je zaletela v Hutterjevi tekstilni tvornici v nekega delavca Trčenje je bilo za Ceroi-čevo usodno. Onesve tila se je zaradi občutnih poškodb na glavi. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnico, kamor se je zatekel tudi 23!etni delavec Josip Jerič iz Kcšakov, ki mu je kos železa zlomil nogo. Praznik tr. Kovača Včeraj je v krogu svojih številnih prijateljev in sodelavcev br. Lojze Kovač, odličen nacionalist in zaveden Sokol, praznoval svojo 501etnico. Kot 121etni deček je pristopil k Sokolu, za katerega procvit je delal vse svoje življenje. Posvetil se je predvsem prospehu sokoiskega lutkarstva, ki ga je študiral pri bratih Cehi. Bogate skušnje, ki jih je dobil pri čeških mojstrih, je marljivo presajal k nam. Ustanovil je lutkovni oder Ljubljanskega Sokola in bil izvoljen za predsednika meddruštvenega lutkarskega odbora sokolskih žup v dravski banovini. Vodil je nešteto sokolskih lutkarskih tečajev, iz katerih je izšlo nad 200 lutkarjev, ki se udejstvujejo v raznih krajih naše domovine. V veliki meri je njegova zasluga, da deluje dandanes samo v dravski banovini nad 50 sokolskih lutkovnih odrov. Napisal je tudi več posrečenih lutkovnih iger. Br. Kovača pa poznamo tudi kot nad vse požrtvovalnega gospodarja Ljubljanskega Sokola. Aranžiral in vodil je skoraj vse njegove prireditve, številne sokolske razstave pri nas in v Pragi so mu prinesle nedeljivo priznanje. Odličnemu in nesebičnemu naprednjaku ob njegovem življenjskem prazniku iskreno kličemo: Na zdar! Celjske novice Celje, 30. junija POŽAR V LEVCU V petek okrog 23. se je pordečilo nebo nad Levcem. Ognjeni srij je bil viden daleč po Savinjski dcJini ter v Celju in okolici. Gorel je velik kozolec posestnika Repin-ška in njegove sestre v Levcu pri Celju. Ogenj je hitro zajel vse poslopje. Na kraj požara so prispeli gasilci iz Leve a, z Bab-nega, Lopate, iz Gaberja, Celja in Arje vasi. Kljub vsem naporom gasilcev je kozolec pogorel do tal, posrečilo pa se je rešiti sosedna poslopja. Ob 2. zjutraj je bil ogenj pogašen. V kozolcu je zgorelo vse seno ter nekaj voz in gospodarskega orodja. škoda je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. Ker se je nekaj dni prej vnel tudi Ježovnikov kozolec v Ar ji vasi, sumijo, da gre v obeh primerih za zločinsko delo požigalca, POKVARJENO PRAZNIŠKO VESELJE Na Vidov dan zvečer in na praznik sv: Petra in Pavla zjutraj je odšlo mnogo Celjanov na planine. Užitek in veselje pa jim je pokvarilo deževje z nevihtami, ki je trajalo v soboto ves dan. V nedeljo zjutraj se je nebo zjasnilo, tako da so mogli Celjani in okoličani vsaj v nedeljo prirediti daljše izlete v naravo. DVA NOVA GROBOVA V celjski bolnišnici sta umrla 631etna žena železniškega zvaničnika Marija Bo-letova iz šmartnega ob Paki in 441etni pismonoea v p. Peter Mlakar iz Cerovca pri Rogaški Slatini. DVE TEŽKI NESREČI V Konjicah je padel 581etni posestnik Jurij Stebernak pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo levo nogo pod kole- Joža Šeligo: Karlina je bila doma iz vasi pod Sveto goro in je imela skoraj pol ure daleč v šolo. Prihajala je ravno od nasprotne strani, kakor sem prihajal jaz, tako se nisva na poti v šolo nikdar dobila. Farna cerkev je pri nas na Vrhovem odmaknjena iz vasi in ob njej stodi tudi šola. Dve lepi, z belim peskom posuti poti vodita od glavne ceste proti cerkvi; ena je za vasi, ki leže med hribi pod gozdovi, druga pa za naselja, prislonjena na obronke barja. Glavna cesta je vsa umazana, spomladi in jeseni blatna, poleti pa je na njej toliko prahu, da se človek do členkov pogrezne vanj. Na svetu še nisem videl lepših poti, kakor sta te dve, ki držita na Vrhovem od ceste k cerkvi. Tudi zidane ceste, ki sem jih pozneje spoznal v mestu, niso naredile name tako silnega vtisa in ob njih nikdar nisem pozabil na domači dve poti... Ali so morda tu spomini na mladost ? Karlina! Deklica s pšeničnimi lasmi in svetlimi očmi, ki so sijale tako lepo, kakor sijejo iz pomladnih trav drobni modri cvetovi spominčic. Svetli kodri so ji padali na ramena, in kadar je zavel lahen veter sem od gozdov, ji je šop kodrov padel na bela, rdeče nadahnjena lica. Tisto pomlad, ko mi je s prvim dihom rož in cvetov z dreves ob poti prišla v srce neopaženo iskra ljubezni, ki je do tedaj še nisem poznal, sem se zmeraj bal, da ne bi deževna kaplja padla na Karlinino nežno lice in zbrisala z njega tiste nežne, lahno rdeče na-dahnjene barve, kakor jo imajo češnje brž ko začno zoreti. že od daleč sem jo poznal, ko je prihajala med gručo deklic v šolo mimo šol- skega čebelnjaka, kjer je dehtel španski bezeg in vabil med svoje grozdaste cvetove čebele, v mlada srca pa vlival neznano radost, neznano hrepenenje, ki ga nam takrat ni razložil nihče in nismo vedeli, kam s srečo, kam z ljubeznijo, ki je je bilo toliko v premladem srcu. Ob zidanih stebrih, ki so držali ograjo okoli župnijskega vrta, so vsako leto na pomlad zorele jagode, na jesen pa so skozi špranje silili in se kar sami ponujali drobni grozdiči. Karline ni bilo v šolo, kadar so bile ceste blatne in je bilo nebo pokrito s temnimi oblaki. Mati je ni pustila iz hiše ob takem vremenu, ker jo je imela prav tako rada, kakor sem jo imel jaz, in se je bala, da bi težke deževne kaplje in blatne ceste ne izbrisale z lic vse lepote, lahne rdečice, ki je sijala z obraza. Tista zadnja pomlad, ki sem jo doživel doma, mi je dala v srce toliko lepote in hrepenenja, da sem dolga leta potem v mestu imel dovolj v srcu vsega, kar me je tolažilo in mi dajalo lepote, ko sem hrepenel po domačih travnikih in po Karlini. Takrat, tisto zadnjo pomlad je v vas prišel nov učitelj. Bil je star in betežen, kakor je bil poprejšnji, ki so ga poslali v pokoj, samo obraz je imel ves drugačen, oči njegove so bile zmeraj tako dobre in otroci smo ga vzljubili, brž ko smo zagledali njegov dobrodušni obraz. Za Kar-lino sem nabral jagod na župnijskem vrtu in sem počakal pod mladimi kostanji, da je prišla v šolo. Ves boječ sem stopil k njej in ji ■ stresel rdečih sadov v roke in ona se je samo rahlo nasmehnila, ko je videla. kaJ sem ji prinesel. Začudila se je. Ni vedela, da sem skrivaj zmerom gledal za nam. V Novem gradu pri Boštanju je padel 641etni dninar Jakob Košir s kozolca in dobil težke notranje poškodbe. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. ŠOFERSKI IZPITI šoferski izpiti za kandidate 5z mesta Celja in laškega sreza bedo v četrtek 11. t. m. ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju, za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza pa v ponedeljek 8. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj čimprej vložijo zadevne prošnje. ZADOVOLJIV UCNl USPEH NA CELJSKI GIMNAZIJI Na drž. realni gimnaziji v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 858 učencev in 420 učenk, skupaj 1278. Razred je dovršilo 607 učencev m 341 učenk, skupaj 948 ,74.18 odstotka), in sicer 94 učencev in 75 učenk z odličnim, 294 učencev in 1W jčenk s prav dobrim in 219 učencev in 105 učenk z dobrim uspehom, popravni izpit Ima 194 učencev in 65 učenk, skupaj 259 (20.26 odstotka), razredni izpit imajo 4 učenci in 2 učenki, skupa 6 (0.47 odstotka), razreda ni dovršilo 52 učencev in 12 učenk, skupaj 64 (5.01 odstatka), pravico do rednega šolanja je izgubil 1 učenec (0.08 odstotka). Splošni uspeh je prav zadovoljiv. PODALJŠANJE SAMOSTANSKE ULICE Kakor znano, namerava SUZOR ograditi pri poslopju ekspoziture OUZD v Vodnikovi ulici večji prizidek. Ob tej priliki dobo podaljšali Samostansko ulico ob bodočem prizidku do Vodnikove ulice. Podaljšek ulice bo širok 10 m in ga bodo 'a-hko zgradili tudi v obliki pasaže. Tako bosta dobili Prešernova in Vodnikova ulica nujno potrebno direktno zvezo po Samostanski ulici. Poplava v Beogradu Nad prestolnico se je utrgal oblak — Nesreča je povzročila ogromno škodo Beograd, 30. jun. p. Po vsej državi že več dni močno dežuje. V Beogradu in okolici so bili zlasti poslednja dva dneva močni nalivi. V petek ponoči, včeraj in v pretekli noči so bila v Beogradu tako huda neurja, da so povzročila veliko škodo. S noči se je utrgal oblak in so ob tej priliki padle na Beograd in okolico ogromne holičine vode. Narasli so vsi okoliški poteki in reke. Posebno veliko škodo je povzročila Topčiderska leka, ki je nenadoma tako močno narasla, da je poplavila Rako-vico, Knježevac in Skijevo. V Rakovici je b la poplava tako huda, da so narasle vode v trenutku preplavile nasipe in poplavile vse hiše, med drugim tudi tvornico letal. Ob tej priliki je utenil v izvrševanju službe čuvaj tvornice Svetozar Petrovič. Vojni minister general Nedič in notranji minister Mihaldžič sta z oddelki voj~ke, mornarice, gasilci in pontonirjev takoj odhitela na mesto nesreče, da ukreneta potrebno za reševanje prebivalstva. Ministra sta bila vso neč na kraju poplave ter sama sodelovala pri reševanju ljudi in njih imetja. Močni vojaški reflektorji so razsvetljevali poplavljeno ozemlje, da 30 lajšali reševalno delo. škoda zaradi poplave je milijonska, ker prebivalci niso mogli skero ničesar rešiti. Tudi iz Arandjelovca poročajo, da je neurje povzročilo tamkaj mnogo škode. Velik vlom v Vkovitici Vlomilci so odnesli 169.833 dinarjev Zagreb, 20. junija. V noči od Vidovega dne na praznik sv. Petra in Pavla je bil izvršen senzacionalen vlom v Virovitici. Izropana je bila glavna blagajna Hrvatske prometne delniške družbe na Zvojiimirovem trgu. Vlomilci so odnesli lep plen 160.800 din. Vlom je odkrila na Petrovo zjutraj hišnikova Sena, ki je šla čistit uradne prostore. Na^la je veliko blagajno prevrtano, na mizi pa so ležale raztrgane kuverte. Z možem sta nato obvestila družbinega ravnatelja Pušiča, ki je obvestil policijo. Skupno so ugotovili gornji primanjkljaj, v spodnjem delu blagajne pa so našli še 3000 din, do katerih vlomilci niso mogli priti, čeprav so gotovo bili dobro poučeni o razmerah pri tej družbi. Vedeti so morali, da je v blagajni izredno velika vsota, ki bi morala biti ravno na Petrovo oiprslana. Vlomilci so prišli v hišo čez vrt in čez dvorišče. Psom čuvajem so vrgli zastrupljeno meso in so psi bili še zjutraj popolnoma omamljeni. Policija vodi vsestransko preiskavo. Blagajna je bila zavarovana pri »Jugoslaviji« in bo škoda povrnjena. Zagreb, 30. junija Zagrebška policija je bila takoj obveščena o velikem vlomu v Virovitici. Ker v teku Petrovega praznika še ni bilo mogoče najti sledov za vlomilci, je bilo zagrebško policijsko ravnateljstvo zaprašeno, naj pošlje nekaj svojih najboljš h detektivov na pcmoč. Zagrebška policija je takoj ustregla prošnji vircvitičke policije in so detektivi takoj odpotovali v Virovi-tico. V pijanosti je ubil mate? Orožniki so divjaškega sina prijeli v Valjevu Valievo. 30. iuniia. K okrožnemu sodišču v Valievu so orožniki privedli kmeta Zivorada Rakiča iz vasi Pročeviča v podgorskem srezu Rakič je v pijanosti ubil svojo petinsedemdeset-letno mater Milico. Star le 40 let. oženien. in ima sedem otrok. Je precei Dremož-m gospodar. Ima samo to napako da se večkrat rad napije. In takrat ie divjaški. Tudi nedavni večer ie prišel pijan domov in je začel pretepati ženo in otroke.. Ti so pobegnili k sosedom in ie mati sama ostala s pijanim sinom v hiši. Sin je nato začel nio pretepati in ii ie zlomil rcbra. Uboga mati ie nato še ponoči izdihnila. Vsa žalostna zadeva pa bi morda bila ostala prikrita, če ne bi orožniška patro-la. ki je druei dan prišla v vas. zvedela, da je stara ženica umrla, čeprav je še dan prej bila popolnoma čila. Orožniki so povpraševali med sosedi in zvedeli, da je Rakič svoio mater pretepal. Rakiča na orožniki niso našli v vasi. marveč v Valj evu, kamor se je bil proti jutru odpravil in popival v neki gostilnici. Orožn ki so mu takoj napovedali aretacijo. Zena in otroci so cotrdili di ie d:vjal v pijmos i. Sodna komisija ie potrdila, da ie nesrečna mati podlegla zgolj zato. ker ii ie lastni sin prizadejal smrtonosne poškodbe. Bo] z volkuljo za sedem mladičev Junaški kmet, ki zatira volčjo nadlego Nevesinje. 30. junija. V planinskih predelih gornje Hercegovine imajo kmetje težavno življenje Boriti se moraio s trdo erudo. boriti se morajo z zimo in pomanjkanjem, boriti pa se morajo tudi z zvermi, ki uničujejo njihovo drobnico Toda ti kmetje so junaki. ki se upajo z golo roko nad volka ali tudi nad besno volkuljo, ki se bori za svoie mladiče. Naiioogumneiši med njimi je gotovo kmet Obrad Mandič iz Lesko- njo in da sem mi3lil nanjo tudi takrat, ko nisva bila skupaj. Vedeli pa so drugi, kako je z menoj, vedeli so dečki iz vasi, da sem zaljubljen v Karlino in ko sva tisti dan skupaj stopila v šolo, so naju sprejeli kakor ženina in nevesto. »špiemihel in špiemihlovka!« Tako je najprej zaoril en sam glas, ko sva se pobasaia pri vratih, nato pa je završalo po vsem razredu: »špiemihel in špiemihlovka! — 2enin in nevesta!« Karlina je mirno sedla v klop med deklice, mene pa je oblila rdeMca in zgrabila jeza, da sem planil v najbližjega sošolca, ki se mi je smejal, in ga začel obdelovati s pestmi in mu ruvati lase. Tedaj šele je završalo po razredu in res samo na srečo je takrat stopil v razred učitelj. »Kaj pa imate?« je vprašal s hripavim glasom, še preden smo odmolill. Takrat so se oči vseh ozrle vame in v Karlino, ki je sedela v prvi klopi in jokala, ker so jo sošolke dražile. Učitelj naju je poslal klečat in tako sva skupaj klečala, ko sem še med molitvijo čutil škodoželjni nasmeh, ki je bil na vseh mladih obrazih v klopeh. " S Karlino sva klečala. Včasih sem se plaho ozrl nanjo, seveda to po dolgem času, ko sem vedel, da se niti učitelj niti otroci ne brigajo več za naju. Kako je bila lepa! Sklenil sem, da bom na zunaj zatajil vso svojo ljubezen do nje in je ne bom pokazal niti njej niti drugim. Kako naj dokažem svetu, da Karline nimam rad? Premišljeval sem in se slednjič domislil. — Moral sem dokazati drugim, da ne mislim nanjo, da mi ni prav nič več, kakor so mi vsa druga dekleta, ki so prihajala z njo v šolo. In tako sem še isti dan, ko smo odhajali iz šole, prav tiho stopil za njo in jo s pestjo sunil v hrbet, potem pa se ji, ko je zajavkala, zasmejal v obraz. — Karlina! Pomlad, ki je bila poprej vsa svetla, je potemnela, v srcu mi je vstal greh, storjen nad deklico, ki sem jo prvo vzljubil. Karlina! Sredi življenja, ki je leta in leta potem butalo vame in me premetavalo, sem se mnogokrat spomnil nanio in na svojo čisto ljubezen do nje. Ne, nobena ni bila več tako lepa, tako podobna sami pomladi, ki je takrat zelenela ob poti, posuti z belim peskom, in ob cesti, ki je bila umazana, ob njej pa so ob škarpah dehtele vijolice in vlivale v mojo mlado dušo toliko pesmi, da sem pozabil na umazano blato in na razmetano kamenje in doživljal lepote, Ki se potem nikdar več niso vrnile. Karlina! Morda tudi romaš sedaj po blatnih cestah. kjer ne cveto vijolice ob škarpah, an . V~ ' " ---—*-- de . bo Ijd I bo vs'-ki je ve bc nc V( vega Doba. ki že nekaj let sta'no h:di po gozdovih in išče med skalovjem jame kjer imaio volkulje svoie mladiče. Pravkar ie opravil en tak lov. kier oa je uspah domala plačal z življenjem V teku zadnjih let ie Cbrad p?lovil že 107 živih volčičev Ko ie te dni spet prinesel volčiče v Nevesinje, ie zbudil ogromno pozornost in otroci so kar drli za njim, ko jim je razkazoval volčiče. P o^al i h je gozdni upravi po 25 din komad. Pripovedoval je: — Imel sem pred leti neka; živine pa so mi jo volkovi čisto razredčili. Zam?n je bila vsa moia pažnja. Ko sem im?l drobnico na planini, je odkod pridirjal volk in mahoma poklal nekai ovc. S puško sem se odločil, da bom začel usonabliati volčji zarod lastnoročno po oečinah. Vsako pomlad grem na lov. 2e mnogck-at sem imel srečo, da sem dvignil mladiče iz gnezda, ko ie bila volkulja boeve kje za plenom. Pri tem gnezdu oa sem osem dni čakal in čakal s puško skrit v b ižnii zasedi. Toda volčičev nisem mogel ukra-j sti. ker me e volkulja opazila in ni h .-i tela zapustiti svojih mladičev. Nekajkrat je prišla blizu mene in ie režala in str. š-no tulila in nekoč so me komaj rešle urne noge. Seveda sem nekaikrat ustrelil proti njej in vem. da sem jo tudi ranil. toda to jo ie še boli raztogotilo. Imam pač slabo puško. Nedavni d" n. ko sem sP-t Kil * JUTRO«, ponedeljka Maj* 6 Poneflefjfek, 1. VIL 1W0 jsflti promet pred 80 leti o so Angleži hodili na Cerkniško jezero V enem stoletju se problemi tur izma kaj malo o slabili cestah in potrebah gostinstva Lov na Cerkniškem jezeru v Valvazorj evih časih Tujskega prometa ne poznajo na& kraji ki ljudje šele iz zadnjih dvajsetih let, ko smo dobili »Putnrka«, Avtomobilski klub m skoraj v vsakem kraju kako tujsko-pro-metno društvo. Ljudi, ki jih mikajo znamenitosti in čudeži narave, so od nekdaj vabili naši lepi kraji iz najbolj oddaljenih deželi. Letos jih bržkone ne bo, tudi mi ne bomo hodili drugam, obiskovali se bomo sami med seboj — saj kako slabo se še poznamo! — in pri tem se bomo naučili bolj ceniti domače lepote, ki se jih cesto nismo zavedala, dokler nas ni opozoril nanje tuj popotnik — ker pri nas je pač tako, da sami sebi manj verjamemo kakor drugim. Hočemo vam povedati zanimivo zgodbo iz leta 1861. Tedaj je slovenski napredni kulturni in politični delavec dr. Valentin Zamik (1837—1888) napisati »Pisma slovenskega turista«, v katerih popisi" je samo slovenske kraje. V sedmem pismu beremo med drugim: »Bilo je prekrasno jutro septembra, ko sem se po železnici iz Trsta čez Kras in Notranjsko vozil... Po silno dolgih postajah sem dospel na Raikek, kjer je velika zaloga lesa, ki ga Notranjsko čez Trst v daljne kraje pošilja. Eno uro v stran prideš v Cerknico, ki sam veš, dragi bralec, zakaj po vsem svetu slovi. Cerknica je velik, lep tirg in včasih se je o binkoštih prav turistično oživel. Videti so bili povsod dolgi pa suhi možje z bledimi obrazi, katere kinčala je belkasta ali rudečelična brada. Nekateri so imeli zelena očala, vsi pa pri najlepšem vremenu dežnike pod pazduho in čez rame in prsa navzkriž pisane »plaide«; govorili so malo; šepetanja se je pa dos■>. ■:vif- . vi- • Združenje kovinskih obrtov v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je preminil dolgoletni bivši predsednik in točasni blagajnik, gospod veleindustrijec in trgovec v Ljubljani Pogreb bo dne 1. julija 1940 ob 16. uri iz kapelice Šlajmerjevega doma. LJUBLJANA, dne 30. junija 1940. UPRAVA ZDRUŽENJA KOVfNSKTH STROK V LJUBLJANI kova, ogledna trgovka in p redna žena. Pokojni ca je bila podpornica vseh naprednih društev, posebno pa ji je bil pri srcu Sokol. S posebno vnemo je podpirala zidavo Sokolskega doma. Zapustila je sina, ki je v Ameriki in si ga je tako zelo želela še videti pred smrtjo, ter hčerko, ki je poročena v Ljubljani. Pogreb bo v ponedeljek popoldne. — Blag ji spomin, preostalim naše sožalje! Dru£rvo Soda-matica naznanja tužno vest, da je umrl raS tovariš, član ln od- bornik g. Batjel Franc. Člani fa jmt cd« borniki so vabljeni, da se udeležijo pogreba, ki bo danes ob 16. izpred mrtvašnica Leooišča, Slajmerjeva ulica 2 k Sv. Križu. Zbor članov: Kralja Petra trg S, od tu odhod s praporom ob pol 16. Preostalim naše iskreno sožalje. Uprava Soče. IamjmcTcraditi1™" PIVKOV SOKOLSKl DOM ■ v?-.;-.- Do trpela je naša ljubljena mama, sestra, tašča in stara mama, gospa Amalija Podgoraik roj. Žigon Pogreb nepozabne pokojnioe bo v Metliki v ponedeljek, dne 1. julija 1940 ob 16. uri. METLIKA — LJUBLJANA — SAN FRANCISCO, dne 29. junija 1940. LJUBICA — hči; ZVONKO — sin; FRANC — brat; FRANJO — zet; POLDI — snaha; MITJA in MILAN vnuka. r. • .• wm ' f- • ■ . 'v i ' Svojemu Članstvu, prijateljem društva in kolesarskim društvom sporočamo žalostno vest, da je naš vele-zaslužni in častni ter poslevodeči predsednik Franc Batjel danes preminil po težki in muke polni bolezni. Na poslednji poti ga bomo spremili v ponedeljek ob 16. uri izpred mrliške veže sanatorija Leonišče, Slajmerjeva ulica 2. V LJUBLJANI, dne 29. junija 1940. KOLESARSKO IN MO^CI^J^fflaKO DRUŠTVO »SAVAc V LJWBLJANI ' i''. i • v*. '•-i - .-M WM Brez posebnega obvestila. Mestni BOgrcjKU qavod Občina Ljubljana Globoko potrti naznanjamo tučno vest, d a 59 je ©d nas za vedno poslovil naš skrbni soprog, dobri oče, stari očka, tast in st?ie, gespoi dne 29. junija 19^ po kratM in nmšni bskzal, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 1. julija 1940 ob 4* uri popoldne izpred mrliške veže, Slajmerjeva ut£«a št. 2, na pokopališče k Sv. Križu« Prosimo za tibc sožalje. LJUBLJANA — MAE3B3R — V2PAVA, a*£e juaija Globoko ža&ajioči: Soproga MARIJA; F ANI, por. BERGAfci T, JELKA, por. LAZAR — hčerki; BERGANT STANE in LAZAR FERDO — zeta; MARINKICA — vnukinja; FK^EK, DUiAV • vnuka, in ostalo sorodstvo -i - •••Vi. ..'••»VŽt r mSh-iifj, v'' v..