YU ISSN 0040-1978
XXXIV., ST. 29
Ptuj, 30. julija 1981
CENA 6 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
JUBILEJNA SKUPNA SEJA SKUPŠČIN
(STRAN 4)
JEMO POCENI KRUH NA RAČUN PEKA
(STRAN 5)
POCENI IN BOGATE POČITNICE (STRAN 11)^
NA OSREDNJI SLOVESNOSTI OB 40 LETNICI VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
ODKRILI SPOMENIK EDVARDU KARDELJU
Ljubljana — mesto heroj je
v torek, 21. julija odeta v
^tave. Že dopoldne je bilo
^vsod čutiti, da je glavno mesto
^ Slovenije pripravljeno spreje-
j več deset tisoč glavo množico
;^eležencev osrednje republiške
jlovesnosti ob dnevu vstaje slo-
venskega naroda. Ta seje pričela
na Trgu revolucije ob dvajsetih,
na njej pa je tovariš Sergej
Kraigher, predsednik predsed-
stva SFRJ odkril spomenik ene-
mu največjih sinov slovenskega
in vseh jugoslovanskih narodov
in narodnosti, Edvardu Kardelju
- Krištofu.
V praznično Ljubljano so pri-
hajali posebni avtobusi skozi ves
dan, največ pa jih je pripeljalo po
18. uri, ko so na ljubljansko
železniško postajo pripeljali tudi
posebni vlaki iz vseh koncev naše
republike. Slovesnosti na Trgu
revolucije so se udeležili tudi
najvišji predstavniki SFRJ, dele-
gacije socialističnih bratskih re-
publik in avtonomnih pokrajin,
delegacije iz vseh občin v Slove-
niji, delegacije zamejskih Sloven-
cev s Koroške in Primorske,
praporščaki vseh domicilnih enot
slovenske partizanske vojske,
častna četa JLA in teritorialne
obrambe:, mladinske delovne
brigade, ter pripadniki društev in
organizacij. Vseh skupaj je bilo
več kot 80 tisoč.
Slovesnost je v imenu predsed-
stva republiške konference
SZDL in odbora za postavitev
spomenika Edvardu Kardelju
začel dr. Marijan Brecelj s kraj-
šim pozdravnim nagovorom. Za
tem je predsednik predsedstva
SFRJ Sergej Kraigher odkril
spomenik Edvardu Kardelju —
delo akademskega kiparja Draga
Tršarja, nato pa je v slavnostnem
govoru obudil spomine na zgo-
dovino slovenskega naroda, na
njegov nenehen boj za svobodo
in na velika dela jugoslovanskih
in slovenskih sinov, na neprecen-
ljivo vlogo dveh najožjih sode-
lavcev — pokojnega predsednika
Tita in Edvarda Kardelja. Kra-
tek povzetek najpomembnejših
nalog, izhajajočih iz ocene raz-
mer pri nas in v svetu, ki jih je v
svojem govoru poudaril Sergej
Kraigher, objavljamo posebej.
Na svečanosti so pripravli
tudi izviren kulturno-umetniški
spored, kije simboliziral vzajem-
no prežemanje nekaterih najpo-
membnejših procesov našega
družbenega dogajanja. V tem
sf)oredu je sodelovalo nad 300
pevcev združenih pevskih zborov
iz Maribora, Ljubljane in Trsta,
pihalni orkestri JLA in milice ter
skupina znanih slovenskih umet-
nikov.
Še beseda o samem prireditve-
nem prostoru. Slavnostna tribu-
na je bila med spomenikom
revolucije na desni in novim
spomenikom Edvardu Kardelju
na levi, ter v neposredni bližini
grobnice narodnih herojev in
skupščine SR Slovenije. Trg
revolucije je bil poln do zadnjega
kotička. Ljubljanska televizija je
prireditev neposredno prenašala,
tako, da si jo je lahko ogledala
večina Slovencev in ostalih brat-
skih narodov in narodnosti.
Po prireditvi je zaživela vsa
Ljubljana, največ gneče pa je
bilo ob Ljubljanici, kjer so upri-
zorili »Noč na Ljubljanici« z
okoli 100 različnimi osvetljenimi
čolni, ki so pluli ob zvokih godb
na pihala in bliskanjem okrasnih
raket.	M. Ozmec
Spomenik Edvardu Kardelju — Krištofu, ki ga je na slovesnosti odkril
Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SFRJ.
Na Trgu revolucije se je zbralo prek 80 tisoč udeležencev iz vseh koncev
Slovenije in sosednjih bratskih republik ter avtonomnih pokrajin
»Noč na Ljubljanici« z osvetljenimi čolni, ki si jih je ogledalo na tisoče
obiskovalcev
V 30 minutnem kulturnem sporedu je nastopilo prek 300 pevcev, go&be-
nikov in znani slovenski umetniki
Osrednji del zabave je potekal na Pogačeijevem trgu — Ijubljan^
tržnici, kjer so nastopile tudi številne folklorne skupine.
NEPOSREDNE NALOGE V SEDANJEM TRENUTKU
Na proslavi 40-letnice vstaje
slovenskega naroda, povezani s
slovesnim odkritjem spomenika
Edvardu Kardelju, je spregovoril
predsednik predsedstva SFRJ tov.
^rgej Kraigher, ki Je uvodoma
poudaril, da v zgodovini našega
IJar^a ni osebnosti, ki bi v tako
mitičnih obdobjih svojega časa
'oliko prispevala k reševanju nje-
Sovih poglavitnih vprašanj, kot je
prelomnem času prispeval
'o^ariš Kardelj. Poleg največje
®^ebnosti naše revolucije in naše
^odovine — tovariša Tita — je
Posebno častno zapisano tudi ime
Kardelja. Zlasti je nepre-
'^^"•jiv in pomemben njegov delež
^ razvoju socialistične revolucije in
^cialističnega samoupravljanja,
Pr' ustvarjanju in utrjevanju nove
"goslavije kot bratske skupnosti
'"goslovanskih narodov in narod-
nosti.
„^avest o usodni povezanosti
ovencev z drugimi jugoslovan-
'^'iTii narodi nas je spremljala ves
naše zgodovine. Po zaslugi
°"iunistične partije je našla svoj
■ 'rii izraz in veljavo v vstajah
^goslovanskih narodov in narod-
katerih 40-letnico praz-
Jettio v tem mesecu.
^I^ak narod in vsaka narodnost
, ^goslaviji na svoj posebni način
., '^Ija, ustvarja, neguje in raz-
J^® to sožitje kot pogoj za svoj
in razvoj in po svoje pris-
k uresničevanju in poglablja-
j, fega velikega-Titovega življenj-
^Jj^ea dela.^Tovariš Kardelj se je
vh	^ "j™ najbolj poglobil
ji^ ""užbene zakonitosti in material-
f. PpSoj^ skupnega življenja in
in enakopravnosti jugo-
j^^anskih narodov in narodnosti
^ posebne značilnosti življenja
dg^^^^oja vsakega od njih. Nena-
^sstljiva je njegova vloga pri
reševanju kmečkega vprašanja in
socialistične preobrazbe naše vasi.
Zato spada tovariš Kardelj med
tiste osebnosti jugoslovanske revo-
lucije in delavskega gibanja, ki
uživajo spoštovanje in priznanje
povsod v jugoslaviji.
Ob 40-letnici vstaje lahko s
ponosom ugotovimo, da vsak del
naše domovine dokazuje, kako se
je zboljšalo življenje delovnih lju-
di, kako se je spremenila njihova
izobrazbena in kulturna raven,
kako se razmeroma hitro presegajo
razlike med mestom in vasjo, kako
smo tudi v razvoju materialnih
osnov naše družbe dosegli znatne
uspehe v spremljanju napredka v
svelu, kar postaja vse težja in vse
zahtevnejša naloga. Ti uspehi so
bili mogoči, ker smo reševali proti-
slovja našega družbenega razvoja
in gospodarske težave v preteklih
30 letih na temelju socialističnega
samoupravljanja in zlasti s krepit-
vijo in razvijanjem dveh njegovih
trajnih sestavin, to je samouprav-
nega položaja delavcev v zdru-
ženem delu in vseh delovnih ljudi
pri odločanju o pogojih, sredstvih
in rezultatih svojega dela in
odgovornosti socialističnih repub-
lik in avtonomnih pokrajin za svoj
lastni razvoj in za razvoj federacije
kot celote.
Tretji kongres samoupravljalcev
je upravičeno pokazal na uspehe,
dosežene na podlagi socialističnega
samoupravljanja in ni podlegel
trenutnim gospodarskim težavam,
kot so nekatere centralistično in
skupinskolastninsko obremenjene
in usmerjene sredine v naši družbi
pričakovale. Nasprotno, kritika
tretjega kongresa samoupravljal-
cev je usmerjena na nedoslednost
in neodločnost pri izvajanju
dogovorjene ekonomske politike in
samoupravljanja. Prav tako zahte-
vajo tudi naloge, ki jih postavlja v
svoji resoluciji — doslednost pri
uresničevanju samoupravljanja in
pri njegovem razvoju.
OPOZORILO PREDSEDSTVA
SFRJ
Predsedstvo SFRJ je že na III.
kongresu samoupravljalcev ob
sklepih tega kongresa in v zvezi z
nalogami srednjeročnega
družbenega plana opozorilo na
neposredne naloge, katerim mo-
ramo v sedanjem trenutku name-
niti vse naše sile, da bi spremenili
neustrezna gospodarska gibanja,
ki ogrožajo dosežene uspehe, in da
bi zagotovili pogoje za uresničeva-
nje osnovnih ciljev skupne
ekonomske politike in družbenega
razvoja Jugoslavije. Na to je Pred-
sedstvo SFRJ opozorilo tudi Skup-
ščino SFRJ ter predsedstva soci-
alističnih republik in avtonomnih
pokrajin. Skupščina SFRJ in
skupščine SR in AP, njihovi izvr-
šni sveti in drugi organi, kakor
tudi vse družbenopolitične orga-
nizacije razvijajo sedaj vse in-
tenzivnejšo in vsebinsko konkret-
nejšo aktivnost za uresničevanje
osnovnih ciljev naše ekonomske
politike in za obvladovanje dveh
glavnih slabosti, ki preraščata v
vse bolj resen politični problem: to
sta neugoden razvoj odnosov s
tujino in neobvladana rast cen in
inflacije.
Popoln uspeh teh široko zastav-
ljenih naporov in ukrepov zahteva,
da v naši ekonomski politiki oz. v
njeni praksi dokončno obra-
čunamo z eno njenih glavnih sla-
bosti. Obračunati moramo s poli-
tiko samozadovoljnega zapiranja
vase, s politiko podrejanja demo-
kratično ugotovljenih splošnih in
skupnih potreb in interesov posa-
meznim načrtom ne glede na
posledice za celoto in ne glede na
težave, ki jih s tem povzročamo
drugim. Takšna politika je s samo-
upravljanjem nezdružljiva in je
svojevrstna posledica in odraz
politike avtarkije (samozadost-
nosti), ki je nismo nikdar sprejeli
kot linijo našega razvoja, v praksi
pa se od nje še nismo poslovili niti
v republikah niti v občinah, pa
tudi ne v organizacijah združene-
ga dela in njihovih združenjih; tudi
v organih in organizacijah fede-
racije še ni do kraja premagana.
Za te pojave je tako kriva predv-
sem naša nedoslednost v
samoupravljanju, ne pa samo-
upravne sistemske rešitve, kot
trdijo danes vse glasneje prav tisti,
ki nam namesto samoupravnih reši-
tev ponujajo vračanje na sestavine
starega, preživelega sistema, ki smo
jih s spremembami ustave opustili
prav zaradi njihove neuspešnosti in
politične nevzdržnosti. To so tudi
glavni razlogi, da združevanje dela
in sredstev na podlagi skupnih
programov zaostaja za dejanskimi
potrebami. Vse to tudi slabi delova-
nje objektivnih družbenoekonom-
skih osnov za samoupravno
družbeno planiranje in njegovo in-
tegracijsko delovanje.
Zagotoviti moramo večjo učin-
kovitost odgovornih državnih orga-
nov naše samoupravne družbe, saj
jim poseganje v neugodna dogaja-
nja v gospodarstvu in družbi v in-
teresu samoupravljanja in zaščite
družbe pred večjimi motnjami v
družbeni reprodukciji in izpolnje-
vanje družbenih obveznosti določa-
ta kot njihovo pravico in obveznost
naš ustavni sistem in naša zako-
nodaja. Ce niso dovolj učinkoviti,
to ni posledica ali izraz slabosti po-
litičnega sistema samoupravne
družbe, kot to trdijo njegovi
nasprotniki ali površni poznavalci.
To je predvsem izraz neodločnosti
teh organov in odgovornih politič-
nih vodstev, pogosto pa tudi
posledica vpliva ostankov libe-
ralističnih idejnih usedlin v gleda-
njih na vlogo države socialistične
samoupravne družbe in na delova-
nje njenih organov.
SOVRAŽNIK NA KOSOVU ŠE
NI RAZBIT
Na dogodke na Kosovu je Jugo-
slavija, pa tudi Slovenija, reagirala
kot enoten živ organizem, ki je to
doživel predvsem kot udarec proti
sožitju narodov in narodnosti Ju-
goslavije. Sovražnik na Kosovu še
ni razbit in popolnoma onesposob-
ljen za akcijo. Subjektivne socia-
listične sile na Kosovu delujejo z
vso intenzivnostjo, da pozdravijo
rane, ki jih je samoupravljanju,
medsebojnemu zaupanju in sožitju
narodov in narodnosti na Kosovu
prizadel sovražnik, da onemogoči-
jo morebitne njegove nove izpade
in da jih dočakajo politično po-
polnoma pripravljeni. K temu
bistveno prispeva proces dife-
renciacije, ki poteka po svoji logiki
v vseh sredinah in zlasti v Zvezi ko-
munistov. Pri tem prihaja do izraza
zavest posebne odgovornosti
Albancev na Kosovu, kjer imajo
večino in odločujoč položaj v na-
šem družbenopolitičnem sistemu za
krepitev sožitja in varstva pravic ter
enakopravnosti drugih narodov in
narodnosti. Prav tako se kaže za-
vest podobne odgovornosti tudi v
SR Srbiji, da varuje kot celota
neovirano uveljavljanje ustavnih
pravic in obveznosti AP Kosovo. V
Sloveniji lahko najučinkoviteje
prispevamo h konsolidaciji razmer
in sožitju narodov in narodnosti na
Kosovu s še bolj odgovornim,
zavzetim in učinkovitim izpolnjeva-
njem naših obveznosti do pospe-
šenega razvoja Kosova in zlasti do
razvijanja materialnih osnov njene-
ga razvoja. Največjo pomoč pri
urejanju političnih razmer na Ko-
sovu pa pomeni — naš boj proti
pojavom slovenskega nacionalistič-
nega samozadovoljstva in egoizma.
Zadnji del svojega govora je to-
variš Kraigher namenil naši zunanji
politiki, ki temelji na neuvrščenosti
kot naši trajni opredelitvi. Prav
Kardeljeva stališča na tem področ-
ju uživajo široko mednarodno
priznanje. Neuvrščenost pomeni
odprtost za najširše demokratično
in enakopravno sodelovanje z vse-
mi državami, kajti vsi živimo v is-
tem svetu, polnem zaskrbljujočih
pojavov, in vsi delimo isto njegovo
usodo.
Sergej Kraigher, predsednik pred-
sedstva SFRJ
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
30. julij 1981- TEDNII
ZALOŽENOST PTUJSKE
TRŽNICE IN CENE ...
Predsedstvo konference svetov potrošnikov mesta Ptuj je na seji v pre-
teklem tednu največ razpravljalo o samoupravnem sporazumu o medse-
bojnem sodelovanju med sveti potrošnikov mestne konference svetov po-
trošnikov Ptuj in TOZD Maloprodaja Ptuj, ki je v sestavi DO Mercator
Izbira Panonija Ptuj. Po pregledu vsebine, sporazuma, je predsedstvo
ugotovilo, da so njegova določila dober temelj trajnega in enakopravnega
sodelovanja.
Ponovno je predsedstvo obravnavalo problem oskrbe ptujske tržnice:
njeno založenost in cene, ki so med najvišjimi na širšem nhmnčiu.
Predlagalo je, da bi se s tem problemom najbolj spoprijemal upravljalec
tržnice, kot tudi inšpekcijske službe. Precej besedi je namenilo tudi izdaji
prostorov za malo gospodarstvo oziroma za deficitarne storitvene obrti,
kot so šivilje in krojači, servisi za gospodinjske stroje in podobno. Obe-
nem predlagajo stanovanjski skupnosti, da pregleda vse možne prostore
na ožjem mestnem območju, ki bi lahko služili za potrebe obrti. Kot je
znano pa stanovanjska skupnost že razpolaga s takim registrom potrebnih
prostorov oziroma ima zaznamovane prostore, ki so že nekdaj ,,gostili"
določeno obrt, pa so se v poznejšem obdobju spremenili v stanovanjski
prostor. Z malo več posluha za potrebe obrti, bi lahko to vprašanje
ustrezno rešili. Samo razpolaganje s potrebnimi dokumenti za razvoj ma-
lega gospodarstva, pa ne služi nikomur, še najmanj pa tistemu, ki je pri-
pravljen določeno obrt tudi odpreti, nima pa za to potrebnega prostora.
Glede mesnic pa predsedstvo mestne konference predlaga, da se v vseh
uvede blagajna. Več pripomb je imelo tudi na čistočo v Ptujskih toplicah.
MG
POSLOVANJE POD
MOČNIM PRITISKOM
SPLOŠNIH
GOSPODARSKIH TOKOV
v delovni organizaciji Agrotransport močno občutijo stagnacijo inve-
sticij, ki se odraža tako v zmanjšanem obsegu transportnih prevozov (po-
prej so vozili veliko investicijske opreme), kot tudi zemeljskih del. Vladi-
mir Škorjanec, direktor IX) poudarja, da je ob takem stanju zelo težko
načrtovati bodoči razvoj. Iz polletne realizacije 1981 že izhaja, da se
zmanjšuje število vozil in voznikov. Močno pa jih obremenjujejo cene go-
riva, rezervnih delov in gum z dobrim inventarjem. Samo odpis gum in
drobnega inventarja je v letošnjem letu dosegel indeks 307. Za transport-
ne usluge so v tekočem obdobju dvignili cene le za 20 odstotkov, za ze-
meljska dela pa niti za 20 odstotkov. Glede na občuten porast stroškov,
tudi delitev v prvem polletju ni ugodna.
Produktivnost, ki se ugotavlja na prevoženi km za voznika, je v prvem
polletju dosegla indeks 102. Poseben problem je poprečna poraba goriva,
ki pa ga ne znajo rešiti. Po podatkih prvega polletja je doseženi poprečni
OD na zaposlenega 10.836 dinarjev. Pri nagrajevanju po delu in rezulta-
tih dela dosegajo lepe rezultate. V transportu je bilo najprej merilo
ustvarjeni prihodek, sedaj so razdelili in je 50 odstotkov OD odvisnega od
količine dela, drugih 50 odstotkov pa od rezultatov dela. Glede na poru-
šena razmerja, ki jih pogojuje inflacija, cene, razmišljajo, da bi prešli na
drug pokazatelj, dohodek in ne več prihodek.
Boleznine so v prvem polletju leta dosegle indeks 98; nesreč pri delu ni,
močno pa jih je letos prizadela izguba dveh šoferjev, ki sta umrla v pro-
metnih nesrečah.
Delovišča DO so razmetana po celi Sloveniji, dalje v Zagrebu, nekaj
pa jih je tudi v Srbiji, kjer opravljanje predvsem rigolanje za vinograde.
V okviru skupnih služb imajo organizirano dve poslovalnici, v Ljubljani
in v Beogradu, ki sta v prvem polletju izpolnili planske naloge.
Celotni prihodek je po plačani realizaciji prvega polletja v primerjavi z
enakim obdobjem leta 1980, dosegel indeks 135, dohodek 106 in čisti do-
hodek 97. Porabljena sredstva so bila v prihodku leta 1980 udeležena z 56
odstotki, v letu 1981 pa so porasla že na 65 odstotkov.
Razprave o polletnih razultatih gospodarjenja so v DO temeljito pri-
pravili in poglobljeno razpravljali o rezultatih tako, da se je v razprave
vključil sleherni delavec. Vsak zaposleni je dobil tudi informacijo, iz ka-
tere je lahko razbral, kje so vzroki za dosežene rezultate.	' MG
SVEČANA ZAOBLJUBA
MLADIH VOJAKOV
Julijski dnevi so tudi v ptujski vojašnici slavnostno izzveneli. Z vrsto
skromnih slovesnosti so obeležili spominske datume iz naše slavne
preteklosti; v julijskih dneh pa so se zaobljubili tudi mladi vojaki.
Svečano zaobljubo so izrekli na praznični dan — 22. julij — dan vstaje
slovenskega naroda. Ob tej priložnosti so jih pozdravili tudi brigadirji
ZMDA Slovenske gorice 81.
Po tem, ko je mladim vojakom spregovoril Milovan Stankovič, je
mlade vojake v imenu občinskih DPO in SO Ptuj pozdravil Stanko
Lepej. izvršni sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. Brigadirji pa so poskrbeli,
da bo ostal dan zaobljube mladim vojakom, neizbrisljiv spomin.
MG
Za vse je bil to velik dan.	foto: LUC VELIKONJA
ČEZ ŠTIRI MILIJARDE CELOTNEGA PRIHODKA
s srednjeročnim razvojnim pro-
gramom so v DO MIP opredelili
razvoj trgovske mreže, zlasti še v
novih urbanih naseljih. Tako bodo
gradili nov oskrbni center v KS
,,Boris Ziherl", tehnično trgovino
v Kidričevem ter trgovine v Les-
kovcu, Vidmu, Hajdini, Sikolah in
Podlehniku; načrtujejo pa tudi
prepotrebno razširitev trgovine na
Turnišču in Graditelja v Ptuju. Po
vseh izračunih, podlaga zanje so
bile cene leta 1980, bi naj v 5-let-
nem obdobju investirali 180 mili-
jonov dinarjev. Do potrebnega
investicijskega dinarja pa bodo
prišli na štiri načine: s pomočjo
sredstev temeljnih organizacij, z
združevanjem na ravni DO, in-
terne banke in bančnih kreditov. V
poprečju je 30 odstotkov bančnih
sredstev, vse ostalo so ,,domača
sredstva". Združena sredstva
dosegajo 25 odstotno udeležbo, ki
pa se lahko zveča glede na inte-
resantnost projekta. Pri vseh in-
vesticijah pa se skušajo pridobiti
tudi sredstva dobaviteljev opreme
investicijskih odločitvah je
prisotna orientacija v izvoz, kar
pomeni, da ima prednost investici-
ja, ki prinaša trajnejše pozitivne
učinke v izvozu.
V programih so posebej začrtali
razvoj trgovske mreže v samem
Ptuju: odločili so se za ožjo spe-
cializacijo z namenom čim bolj
zadovoljiti potrebe potrošnika. S
pregledom razpršenosti trgovin na
območju mesta, so ugotovili, da
je lokalov sicer dovolj, razen, da je
potrebna gradnja v KS ,,Boris Zi-
herl". Specializacije, ki so jih letos
izvedli v prodajalnah Slavica in
Oblačila kažejo, da je bila odloči-
tev pravilna. Z manjšimi vlaganji
pa so preuredili klasično prodajo v
samopostrežno v trgovini v Maj-
šperku, ki so jo predali namenu ob
krajevnem prazniku Majšperka.
DO MIP ima tri temeljne orga-
nizacije in delovno skupnost skup-
nih služb. Po podatkih je zapo-
sleno blizu 1300 delavcev, ki bodo
predvidoma dosegli čez štiri mili-
jarde celotnega prihodka. V
TOZD Veleprodaja potrebujejo
nove skladiščne zmogljivosti, ki so
pogojeni z nalogo, da MIP pos-
tane oskrbni center Mercatorja za
Štajersko ter da z vsem blagom
oskrbuje več trgovin v Šmarju,
Gornji Radgoni, Ormožu, Lenartu
in Lendavi. TOZD Veleprodaja
ima v Mariboru posebno enoto
kjer se dela z obrtniki in ima
podobno dejavnost kot Panorama
Ptuj.
Posebno pozornost v delovni
organizaciji namenjajo asortiman-
tu blaga in kakovosti. V letu 1980
so v MlP-u prodali za 35 milijonov
dinarjev sadja in zelenjave. Kot so
povedali v svojih trgovinah pro-
dajajo sadje in zelenjavo II. kvali-
tete, redko prve. Da bi ne priha-
jalo do razkoraka v kvaliteti, upo-
števajo poprečno kvaliteto, kar
pomeni, da dostavljajo enotno
kvaliteto vsem enotam. Samo v
letu 1980 so odpisali za 750 tisoč
dinarjev sadja, celoten odpis pa je
dosegel 1,5 milijona dinarjev (všte-
ta tudi živila, ki jim je potekel rok
trajanja). Pri tem delu si želijo
ustvarjalnega sodelovanja s kupci
in sveti potrošnikov. S podpisom
samoupravnega sporazuma o
medsebojnem sodelovanju med
sveti potrošnikov Mestne kon-
ference svetov potrošnikov Ptuj in
TOZD Maloprodaja Ptuj, bo to
sodelovanje dobilo konkretnejše
temelje.
V letu 1980 je pričel z delom
tudi obrat modne konfekcije, ki je
po proizvodnem programu, le
dopolnilo veliki konfekciji in izde-
luje tiste artikle, ki jih je trgovina
že naročila. Gre za zelo rentabilno
proizvodnjo. Samo v prvem n
tju letos je njena proizvoj
dosegla 9,3 milijone dinarjev ■
izkazuje indeks 228 v primerja
enakim obdobjem leta 1980.
Precej govora je bilo v zadni
obdobju glede ukinitve krojaj,^
po meri, čeprav je na drugi str
MIP podpisnik družbene'
dogovora o pospeševanju razvJ'
malega gospodarstva v ptujski ^
čini. Odgovorni delavci v MIP so v
zvezi s tem povedali, da sejimgie.
de take proizvodnje ne izzlde
ekonomska računica. Primer: za
izdelovanje oblek potrebuje kroja{
po meri od 27 do 30 ur in če je ura
po 120 dinarjev, je cena obleke
okrog 3 tisoč dinarjev. Kljub 5e
tako velikim prizadevanjem, jim
ob sedanji opremljenosti, ne
uspeva znižati stroškov izdelave.
Potrebna bi bila občutna vlaganja
v specialne stroje in tudi v ljudi. V
tem obratu pa še vedno izdelujejo
po naročilu, če gre za serijo oblek,
na primer lovskih.
Do konca leta bodo po planu
uredili in preuredili več prodajaln,
Že v mesecu avgustu pa bodo
odprli novo sodobno trgovino v
Cirkulanah. Med tekočimi načrti
naj omenimo še preureditev izložb
v blagovnici.
MG
Blagovnica — center trgovske ponudbe
Prostor, kjer bi naj v kratkem zrastel nov oskrbni center za potrebe K«
,,Boris Ziherl" v Ptuju, če ne bo..........foto: L Kot
PODELJENE JUBILEJNE NAGRADE VSTAJE
SLOVENSKEGA NARODA
v torek 21. julija popoldne,
dan pred jubilejnim praznova-
njem dneva vstaje slovenskega
naroda, so se na slavnostni seji v
veliki dvorani slovenske skupšči-
ne sestali člani republiškega
odbora Zveze združenj borcev
NOV Slovenije. Janez Vipotnik,
predsednik RQZZB NOV Slove-
nije je v slavnostnem govoru
povdaril, da želijo borci čim več
odločnega ukrepanja zoper razna
maličenja temeljnih načel gradi-
tve naše družbe. Med drugim je
dejal:
»Koliko neuklonljive sile in
neupogljivega duha, pa tudi
koliko strtih src in okovanih misli
je bilo potrebno, da je večno
nemirni človeški duh lahko ures-
ničil svoje pra hotenje po bolj-
šem in lepšem, po sreči in zado-
ščenju: da bi bil delovni človek
svoboden in da bi imel kruh za
otroke; da bi lahko ustvarjal in si
vzel enakovreden zaslužek za
delo; da bi se enakopravno
združeval z bratskimi narodi in
narodnostmi v ljudski, demokra-
tični skupnosti; da bi bil osebnost
v vodenju družbe in države; da bi
živel v prijateljstvu z drugimi
narodi, ki imajo enake cilje v
mednarodnem sodelovanju.
Zmagoviti konec najbolj mračne-
ga obdobja v zgodovini človeške-
ga naroda je bil veličastno zado-
ščenje silnim naporom premagati
grozeče zlo ...«
Na slavnostni seji so za tem
podelili 9 nagrad vstaje sloven-
skega naroda, ki so jih prejeli:
Matej Bor, kot nagrado za ži-
vljenjsko delo, Aleš Bebler za
svoje memoarsko delo Cez drn in
strn, Janez Bitenc, kot muzikolog
' in raziskovalec slovenske glasbe-
1 ne ustvarjalnosti, France Lubej
— Drejče za svojo knjigo Odloči-
tve, Milica Ostrovškova za obse-
žen prikaz osvobodilnega giba-
nja v Mariboru v trilogiji »Kljub
vsemu odpor«, uredniški odbor
in avtorji knjige Revolucionarna
izročila — domicili v slovenskih
občinah, uredniškemu odboru in
avtorjem pionirskih knjig s tema-
tiko NOB pri Zvezi prijateljev
mladine Slovenije, Partizanske-
mu pevskemu zboru iz Ljubljane
in Tržaškemu partizanskemu
pevskemu zboru.
Plakete ZRVS Jugoslavije so v
nadaljevanju slovesnosti prejeli:
Franc Leskošek — Luka, Miha
Marinko, Ivan Maček — Matija.
Zdenka Kidrič in dr. Aleš Bebler.
Razen tega pa so podelili še 87
plaket ZZB NOV Jugoslavije.
M. Ozmec
Ob spomeniku E. Kardelju
Letošnje osrednje svečanosti ob 40-letnici vstaje slovenskega na-
roda. kije bila na predvečer praznika v Ljubljani, zodkritjem spomenika
Edvardu Kardelju, seje z območja občine Slovenska Bistrica udeležilo
okrog 400 občanov. Največ Jih je bilo iz mestnih krajevnih skupnosti
Slov. Bistrica. Prevozi pa so bili organizirani tudi iz Poljčan in iz drugih
krajev, večinoma z avtobusi. Na pobudo občinskih družbenopolitičnih
organizacij so organizacijo udeležbe občanov na proslavi v Ljubljani
prevzela vodstva DPO v KS, ki so svojo nalogo uspešno opravila.
Viktor Horvat
Ob dnevu vstaje nova ambulanta
in temeljni kamen
za novi Montal
v praznovanje dneva vstaje slovenskega ljudstva so se na območju
občine Slovenska Bistrica posebno uspešno vključili delavci v največji
delovni organizaciji v občini — v IMPOLU Sfovenska Bistrica, saj so
slovesno obeležili dva velika dogodka.
Prva je zgraditev nove ambulante, ki sojo zgradili iz sklada skupne
porabe, povrh tega je še nad 80 odstotkov zaposlenih v delovni orga-
nizaciji IMPOL prispevalo za zgraditev amnulante svoj enodnevni
zasluzek, pri izkopih temeljev pa so mnogi pomagali s prostovoljnim
delom. Novih delovnih prostorov so veseli tako bolniki kot zdravstveno
osebje, saj so doslej preveč občutili utesnjenost, izpostavljeni pa so bili
tudi velikemu hrupu in vročini. Novost je tudi to, da ima tudi zobo-
zdravstveno ambulanto.
Druga pomembna pridobitev za okoli 2 tisoč članski kolektiv pa je
položitev temeljn^a kamna za novo TOZD Montal. saj so na to čakali
že dobrih 15 let. Zaradi fmalizacije proizvodrije in velike razširitve so
sedanji prostori TOZD Montal postali pretesni, zato je postala nujnost,
da si zgradijo nove deJovne prostore, če nočejo zagotoviti normalno delo.
V tojin je silila tudi precejšnja oddaljenost od matičn^a podjetja Impol,
karje povečevalo stroške režije in prevoza materiala. Z zgraditvijo novih
prostorov neposredno pri tmpolu bodo TOZD Montal ustvaneni
ugodnejši delovni pogoji in tesnejše sodelovanje s sorodnimi TOZD v
okviru delovne organizacije.
Zgraditev novih prostorov za Montal pa bo imela tudi širši pomen
v okviru regije, to potrjuje tudi ddstvo,da blodo za zgraditev del sredstev
prispevali tudi delavci iz TGA Kidričevo. Načrtujejo, da bodo s proiz-
vodnjo v novih prostorih začeli že čez dobro leto, to je v novembru 1982.
Viktor Horvat
Predsedstvo republiškega odbora ZZB NOV Slovenije med govoroB
predsednika Janeza Vipotnika
Aplavz navzočih ob podelitvi nagrade vstaje Milici Ostrovškovi avtorf®
trilogije »Kljub vsemu odpor«.
f^DNIK -30.julij 1981
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
ODGOVORNOST IZVRŠNEGA SVETA
00 SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Za obdobje, za katerega dajemo poročilo, je bila aktivnost vseh
,..»henih sil usmerjena k nadaljnjemu izvajanju ustave, zakona o
j^i^enem delu in sistemskih zakonov s f)odročja združenega dela.
^ Izvršni svet in upravni organi so izvrševali naloge in zadeve, ki so
opredeljene z ustavo, statutom občine, z zakoni, odloki in drugimi
Xdpis> ter akti skupščine občine. Na osnovi republiškega zakona o
Pjeniu državne uprave je bil v letu 1980 sprejet odlok o občinskih
^pravnih organih in strokovni službi skupščine občine in izvršnega
sveta. .
Sprejeti zakoni m sprejet odlok zagotavljajo nadaljnjo demokrati-
^cijo izvrševanja oblasti. Pri tem gre za podružbljanje občinske
oprave in vzpostavitev takšne organiziranosti upravnih organov, ki
[^0 lahko uspešneje opravljali naloge na področjih družbenoeko-
flomskega razvoja v občini.
Prav tako je potrebno opozoriti, da so s sprejemom novih zakonov
in drugih predpisov bile naložene upravnim organom nekatere nove
dodatne naloge.
Glede izvrševarija svoje funkcije in nalog si je izvršni svet določil
prioritetne naloge, ki so izhajale iz letnega programa skupščine občine
Jfletu 1980 in v letu 1981. Temeljna izhodišča za delo izvršnega sveta v
obeh letih so bila stališča zborov skupščine in občinskih upravnih
organov.
V	letu 1981 pa so poleg nalog, ki se nanašajo na sprejeti program
dela skupščine občine, bila še nekatera dodatna pomembna področja
delovanja izvršnega sveta in upravnih organov.
Zaradi pomembnosti stališč, ki so bila podana k poročilom,
navajamo nekatera pomembnejša:
—	zagotoviti je potrebno odprtost uprave navzven,
—	izvršni svet in upravni organi si morajo prizadevati za še večje
podružbljanje uprave,
—	izvršni svet bi moral biti bolj razbremenjen, ko bi moral bolj
neposredno kontrolirati izvajanje strategije, ki mora biti dogovoijena v
okviru posameznih upravnih organov,
—	izvršni svet naj posveti večjo pozornost izvajanju sklepov
skupščine in kontroli nad njihovim izvajanjem,
—	{>odane so bile pripombe in zahteve za ureditev zadev na
področju izgradnje HE SD-2 tako v pogledu samega akumulacijskega
jezera kakor čistilne naprave ter dviga oziroma padca podtalnice,
—	povdarjeni so bili problemi v zvezi z zagotavljanjem normalne
oskrbe,
—	izvršni svet je bil zadolžen, da poskrbi, da bodo na dnevnem
redu sej samo zares pomembne odločitve političnega značaja, ne pa
tudi strokovne odločitve.
Z zveziiim zakonom o sistemu državne uprave je bila opredeljena
večja pristojnost izvršnega sveta in funkcionarjev upravnih organov
glede sistemizacije del in nalog kadrovske politike in kriterijev za
vodilna delovna mesta. Zato je bila ena izmed temeljnih nalog izvršne-
ga sveta že na osnovi sprejetega odloka o občinskih organih, da prouči
obstoječo sistemizacijo del in nalog ter pripravi in sprejme novo, karje
vjwstopku, ki seje zavlekel predvsem zaradi omejitev zaposlovanja na
eni ter nedorečenih zadev na področju družbenega dogovora in sa-
moupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov (le ta
je bil na zborih delavcev sprejet šele ob koncu meseca junija).
Ob oblikovanju upravnih organov so v skladu sprejetim odlokom
dani vsi pogoji za večje podružbljanje uprave. Posebno velja ta za
upravne organe, ki so bili oblikovani kot komiteji — kolegijsko vodeni
organi, v katere delegirajo samoupravne organizacije in skupnosti
svoje predstavnike. Tudi sam način delovanja komiteja zagotavlja
sprotno kontrolo in odprtost uprave navzven.
Izvršni svet si je ves čas prizadeval, da v največji meri ugotovi
kontrolo nad izvajanjem vseh sprejetih odlokov in sklepov, pri čemer
a je potrebno ugotoviti, da vedno in povsod ta naloga ni bila zadovo-
jivo izvršena, saj kadrovska problematika doslej v upravnih organih še
ni v celotni rešena.
Na področju oskrbe so bili doseženi ustrezni rezultati, saj lahko
ocenimo, da je bila oskrba z osnovnimi življenjskimi p>otrebščinami,
posebno v drugi polovici leta 1980 in v prvih mesecih leta 1981, zado-
voljiva. Lahko ocenimo, da so bile tudi zelo uspešne intervencije
občinskih blagovnih rezerv, ko je prihajalo do občasnih motenj na
tržišču.
V	okviru SIS za pospeševanje kmetijstva je izvršni svet bil pobud-
nik, da se delovanje te samoupravne interesne skupnosti razširi tudi na
intervencije na tržišču glede cen osnovnih živil.
Ob preoblikovanju upravnih organov s koncem leta 1980 so bili v
^adu z občinskim odlokom o upravnih organih podani temeljni
programi za delovanje izvršnega sveta in upravnih organov v tem
Mandatnem obdobju:
—	preoblikovanje občinskih upravnih organov na osnovi odloka,
—	izvajanje nalog in ukrepov gospodarske stabilizacije kot
•hmeljne usmeritve gospodarskega razvoja v letu 1981 in celotnem
srednjeročnem obdobju.
Vsa ta temeljna izhodišča so zahtevala in zahtevajo poleg rednih
Opravil in aktivnosti izvršnega sveta ter upravnih organov še dodatne
■^pore, maksimalno zavzetost ter odgovoren odnos do postavljenih
naog.
Izvršni svet je sprejel tudi ukrepe, ki bi naj v največji meri zagota-
vljali kontrolo nad izvajanje sprejetih programov, bodisi da gre za
odnos do skupščine, v izvršnem svetu in v upravnih organih.
Letni in periodični program zborov skupščine so bili vključeni v
'^tne in periodične programe izvršnega sveta in upravnih organov.
Izvršni svet je redno obravnaval vse sklepe z zborov skupščine ter
•ustrezno pripravljal odgovore na delegatska vprašanja, do katerih je
prihajalo.
opravljanje temeljnih funkcij
Izvršni svet je v preteklem obdobju v mejah pravic in dolžnosti ter
Zgovornosti opravljal predvsem naslednje funkcije:
Odgovornost za starije v občini:
—	Zborom skupščine občine je predlagal sprejem določenih
Predpisov, zlasti odlokov,
. — dajal pobudo za sklepanje samoupravnih sporazumov ter
juibenih dogovorov oz. predlagal zborom sklenitev oz. pristop k
^nioupravnim sporazumom oz. k družbenim dogovorom,
—	dajal mnenja k statutom organizacij združenega dela posebne-
o® družbenega pomena,
—	por^al je zborom o sprejemu aneksov k samoupravnim
l^^^zumom o temeljih plana ter samoupravnim sporazumom za leto
J^ program izvajanja politike cen v občini v letu
—	dajal soglasje k cenam komunalnih storitev,
J — predlagal je usmeritev sredstev za intervencije na področju
s^podarstva,
. — obravnaval je informacije o preskrbi z osnovnimi živili, pralni-
' praški ter kurivom. O tej problematiki je obveščal družbenopohtič-
® Organizacije ter pristojne organe v SR Sloveniji ter predlagal ukrepe
Qi^^izacijam združenega dela, ki so v občini odgovorne za preskrbo
ter spremljal dela teh organizacij združenega dela pri oskrbi
—	obravnaval je informacijo o ekonomskem položaju določenih
OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali z izgubo,
—	obravnaval je problematiko s področja LO in DS,
—	obravnaval je poročila ter sprejemal ukrepe za odpravo vre-
menskih in drugih elementarnih nesreč v občini.
Odgovornost za izvajanje politike ter izvrševanje predpisov in
drugih splošnih aktov:
—	sprejemal je programe dela izvršnega sveta v skladu z letnim
programom in periodičnimi načrti po posameznih trimesečjih,
—	pripravil je osnutek ter predlog resolucije o izvajanju družbe-
nega plana občine za obdobje 1976—1980 za posamezna leta,
—	spremljal je izvajanje resolucije o politiki izvajanja družbenega
plana,
—	določil je osnutek in predlog družbenega plana občine za
obdobje 1981 — 1985,
—	določil je osnutek in predlog zaključnega računa proračuna za
leto 1980 ter osnutek in predlog proračuna za leto 1981,
—	obravnaval je družbeni dogovor o razmestitvi izvajanja vzgoj-
no izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Slove-
niji,
—	obravnaval je osnutek dogovora o izvajanju politike cen
proizvodov in storitev v Sloveniji v letu 1981,
—	obravnaval je osnutek dogovora o vsklajevanju davčne politike
v letu 1981,
—	obravnaval je predlog družbenega plana SR Slovenije za
obdobje 1981—1985 in informacije o stanju dogovarjanja o temeljih
družbenega plana podravskih občin za obdobje 1981—1985,
—	obravnaval je osnutek programa izvajanja srednjeročnega
plana v letu 1981—1985 ter informacije o gospodarskih gibanjih v
občini v prvih treh mesecih 1981,
—	obravnaval je izvajanje referendumskega programa o izgradnji
centra srednjega usmerjenega izobraževanja in drugih.
Usmerjanje in vsklajevanje dela upravnih organov:
—	določal je metodologijo za sprejem programov dela upravnih
organov,
—	obravnaval je programe dela upravnih organov,
—	določal je predlog odloka o upravnih organih in strokovni
službi ter sprejemal druge organizacijske akte.
RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV
DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
Sodelovanje in povezovanje izvršnega sveta z družbenopolitični-
mi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in
skupnostmi je v letu 1980 doživelo nove kvalitete in razsežnosti.
Povezovanje in sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami
in samoupravnimi skupnostmi je eden izmed bistvenih pogojev za
demokratizacijo in podružbljanje samoupravnih odnosov.
Izvršni svet je aktivno sodeloval z vsemi družbenopolitičnimi
organizacijami in njihovimi organi.
Izvršni svet je obveščal družbenopolitične organizacije o po-
membnejših vprašanjih s svojega delovnega področja. Člani izvršnega
sveta in predstojniki upravnih organov so sodelovali pri delu DPO in
njihovih teles, prav tako pa so predstavniki DPO sodelovali pri delu
delovnih teles izvršnega sveta. Tako je bilo omogočeno, da so DPO
obravnavale vprašanja s področja dela izvršnega sveta in upravnih
organov, posebno tista, ki so pomembna za nada^nji razvoj socialistič-
nih samoupravnih odnosov. DPO so lahko spremljale delo upravnih
organov in izvršnega sveta, dajale svoja mnenja in ocene o izvrševanju
funkcij ter opravljale družbeno kontrolo dela izvršnega sveta in uprav-
nih organov.
SODELOVANJE Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZA-
CIJAMI IN SKUPNOSTMI
Sodelovanje med komitejem za družbenoekonomski razvoj in
planiranje ter Ekonomskim centrom Maribor je sicer bilo organizira-
no, ni pa potekalo v celoti v skladu z usmeritvami in potrebami občine
Ptuj tako, da na tem področju niso doseženi najboljši rezultati. Nujno
bo izboljšati to sodelovanje ali pa doseči drugačen pristop k zagotavlja-
nju podatkov in s tem izdelavo konkretnejših programov.
Sodelovanje z Zavodom za urbanizem Maribor in Projekto
inženiring Ptuj je potekalo predvsem v zvezi s pripravo elementov
prostorskega dela družbenega plana. Tudi na tem področju se kaže
potreba po ustreznejši organiziranosti tako, da bi zagotovili pri plani-
ranju celovitost odnosov v družbeni reprodukciji in medsebojno
soodvisnost ekonomskih in socialnih vidikov.
Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje je bila organiza-
cijsko in programsko dokončno oblikovana v letu 1980.
Program dela Medobčinske gospodarske zbornice v letu 1980 je
bil usmerjen predvsem na sprejemanje planskih dokumentov za
srednjeročni načrt 1981 — 1985 ter pripravo osnutkov in dispozicij za
dolgoročni plan do leta 2000.
Težišče pri usklajevanju planskih dokumentov je bilo na pripravi
skupnega dogovora o temeljnih plana v regiji.
Prav tako seje MGZ skozi vse leto aktivno vključevala pri rezreše-
vanju konkretne gospodarske problematike povezane z realizacijo
ukrepov stabilizacijske politike. Gre za razreševanje problemov na
področju izvoza in uvoza, oskrbe z repromaterialom, prestrukturira-'
njem v industriji ter drugega.
Tudi v letu 1980 in 1981 lahko ugotovimo, daje bilo sodelovanje
med Medobčinsko gospodarsko zbornico in izvršnim svetom na
primerneni nivoju, ugotavljamo pa, daje MGZ često v časovni stiski.
Kreditna banka Maribor seje v skladu s svojo vlogo vključevala v
realizacijo izhodišč občinske resolucije, predvsem na področju izvaja-
nja investicijske politike.
Banka je vgradila v svojo poslovno politiko tiste kriterije, ki so
vsklajeni z osnovnimi razvojnimi cilji gospodarstva.
Prav tako je banka tudi v svojih srednjeročnih planskih dokumen-
.tih upoštevala tiste osnovne kriterije, ki so zapisani v srednjeročnih
planskih dokumentih občine. Banka je skupaj z Gospodarsko zbornico
konkretizirala kriterije za prestrukturiranje, ki bodo instrument izvaja-
nja investicijske politike v letih 1981—1985.
Kreditna banka Maribor se je aktivno vključevala pri razreševanju
tekoče gospodarske problematike, ki je bila prisotna v združenem
delu. Pri tem velja posebej povdariti razreševanje likvidnostne proble-
matike v obeh letih.
Sodelovanje med SDK in izvršnim svetom je bilo dobro. Nanaša-
lo pa seja na obseg dejavnosti s področja delovanja SDK.
Ocenimo lahko, da sistem in vsebina informacij periodičnih ali
občasnih ustreza. Glede na različen pristop zbiranja oz. zajemanja
podatkov bi bilo potrebno poenotiti celoten sistem poslovnih informa-
cij. Zagotoviti bi bilo potrebno primerljivost podatkov v daljših časov-
nih obdobjih.
Uspešno je bilo sodelovanje izvršnega sveta in SDK na področju
realizacije družbenih dogovorov in odlokov, ki so bili sprejeti v občini
Ptuj.
Izvršni svet in upravni organi so sodelovali pri razreševanju
problemov v OZD s tem, da je ob reševanju tekočih problemov velik
del odpadel na sodelovanje v pripravi in sprejemu tekočih planskih
dokumentov za tekoče srednjeročno obdobje 1981 — 1985.
V	tem obdobju je izvršni svet pripravil več konkretnih razgovorov
s samoupravnimi strukturami OZD o tekoči problematiki, prav tako s
krajevnimi skupnostmi in interesnimi skupnostmi s področja družbe-
nih dejavnosti in materialne proizvodnje.
STANJE ORGANIZIRANOSTI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGA-
NOV IN STROKOVNE SLUŽBE SKUPŠČINE OBČINE IN
IZVRŠNEGA SVETA
Na podlagi zakona o sistemu državne uprave so zbori skupščine
občine Ptuj v letu 1980 sprejeli odlok o občinskih upravnih organih in
strokovni službi skupščine občine Ptuj in njenega izvršnega sveta. S
tem odlokom je občinska skupščina določila tudi delovno področje
posameznega upravnega organa in službe.
V	skladu z navedenim odlokom so s 1/1-1981 začeli delovati
ustanovljeni organi in služba kot samostojni organi, kar je imelo za
posledico obsežne naloge na področju urejanja normativnih in drugih
zadev v zvezi s prehodom na novo organiziranost. Izvršni svet je v
obdobju od sprejema odloka dalje posvetil pri svojem delu veliko
pozornost urejanju teh zadev. Tako je v letu 1980 na svojih sejah
večkrat obravnaval osnutek oz. predlog odredbe o splošnih načelih za
notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi
enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v občinskih uprav-
nih organih in službi. Sprejeta odredba z nomenklaturo je upravnim
organom podlaga za izdelavo pravilnikov o notranji organizaciji in
delu in pravilnikov o sistemizaciji del in nalog, kijih za vsak samostoj-
ni organ oz. službo izda funkcionar, ki vodi organ oz. vodja službe.
Da bi se pospešilo delo pri izdelavi navedenih pravilnikov in
drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejme izvršni svet, izda
funkcionar v soglasju z izvršnim svetom oz. sprejme delovna skupnost
posameznega organa, je izvršni svet sprejel program izdelave splošnih
aktov. S tem programom so bili določeni tudi nosilci nalog in roki
izdelave aktov.
Zaradi prehoda na novo organizacijo občinskih upravnih organov
in službe so se morale tudi ustrezno samoupravno organizirati delovne
skupnosti teh organov in službe. V mesecu decembru 1980 so vse
delovne skupnosti sprejele svoje statute ter v skladu s sprejetimi statuti
izvedle volitve v samoupravne organe v delovnih skupnostih. Delovne
skupnosti so v tem obdobju sprejele tudi samoupravni sporazum o
skupnem urejanju samoupravnih pravic in obveznosti ter odgovornosti
in drugih skupnih vprašanj, o katerih bodo delavci v delovnih skupno-
stih glasovali.
Navedeni sprejeti samoupravni splošni akti bodo podlaga za
kvalitetnejše izvrševanje funkcij upravnih organov in služb ter nadalj-
nje urejanje samoupravnih pravic, obveznosti in dolžnosti delavcev v
delovnih skupnostih teh organov in službe.
Resnici na ljubo pa ugotavljamo, da smo morda pri reorganizaciji
uprave malce prehitevali, čeravno smo ravnali po zakonu. Nekatera
novejša stališča glede tega govorijo, daje taka organiziranost zapletena
in teija precej dodatnega dela, posebno glede informacijskega sistema.
Izvršni svet je v tem obdobju obravnaval in predlagal zborom
skupščine v razpravo in sprejem:
—	analizo izvajanja resolucije o politiki in nalogah izvajanja
družbenega plana občine za obdobje 1976-1980 v letu 1980,
—	poročilo izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana v
obdobju 1976—1980 in oceno možnosti razvoja v letu 1981, kije bilo
oblikovano na osnovi anahze uresničevanja družbenega plana občine s
prvo oceno možnosti razvoja v letu 1981,
—	spremembe in dopolnitve resolucije o politiki izvajanja družbe-
nega plana občine za razdobje 1976—1980 v letu 1980,
—	osnutek in predlog dogovora o temeljih družbenega plana
občine za razdobje 1981 — 1985,
—	osnutek in predlog resolucije o družbeno ekonomski politiki in
razvoju občine v letu 1981 skupaj z akti o oblikovanju skupne, splošne
in druge porabe za razdobje 1981 — 1985,
—	informacijo o stanju oblikovanja planskih aktov v občini za
razdobje 1981-1985,
—	osnutek in predlog družbenega plana občine za razdobje
1981-1985.	6	5 H	J
Izvršni svet je dajal tudi informacije o poteku priprav planskih
aktov v regiji in republiki ter dajal nanje tudi vrsto pripomb in stališč.
Veliko predlogov in stališč izvršnega sveta je bik) upoštevano pri
končnem oblikovanju republiških in regijskih planskih aktov.
Poleg organizacijske in strokovne pomoči, ki jo je izvršni svet
preko svojih odborov in komitejev nudil pri oblikovanju planskih
aktov, si je predvsem prizadeval za reševanje nekaterih problemov,"ki
so nastali v procesu planiranja, in sicer:
—	za boljše sodelovanje samoupravnih organizacij in skupnosti v
fazi oblikovanja in razprav o objavljenih planskih gradivih,
—	za vključevajnje čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov v
razpravo o planskih aktih, da bi se v razpravah resnično oblikovali
najširši družbeni interesi.
Na področju priprav planskih aktov si je izvršni svet vseskozi
prizadeval, da bi aktivnosti potekale čimbolj sočasno, zto je tudi
nenehno vzpodbujal nosilce planiranja v občini, da bi pravočasno
sprejemali temelje planov in samoupravne sporazume o temeljih
planov. Tako je v letošnjem letu predlagal zborom občinske skupščine,
da sprejmejo ustrezne sklepe, na osnovi katerih bi samoupravne
organizacije in skupnosti v občini zavezali k pravočasnemu in vsklaje-
nemu oblikovanju temeljnih planskih aktov.
Izvršni svet ugotavlja, da nosilci planiranja niso sočasno sprejeli
temeljev planov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov, kar
otežkoča in zavira celoten proces družbenega planiranja. Poleg tega še
obstaja v posameznih planskih aktih nosilcev planiranja vrsta nedogo-
vorjenih in nevsklajenih opredelitev, kar zahteva še nadaljnje aktivno-
sti na področju priprav in sprejemanju plansih aktov za obdobje
1981- 985.
IZVAJANJE POLITIKE CEN IZ PRISTOJNOSTI OBČINE
Z medrepubliškim in republiškim dogovorom o izvajanju politike
cen je bilo za leto 1980 dogovorjeno, da se usmerijo celotna prizadeva-
nja na področju ekonomske politike v krepitev stabilnosti tržišča, da se
zaustavijo neugodne tendence in da se zagotovi počasnejša rast cen in
življenjskih stroškov.
Med pomembnejša dela na cenovnem področju lahko uvrščamo:
—	program izvajanja p>olitike cen,
—	dajanje soglasij k cenam komunalnih storitev in drugih,
—	ustanovitev občinske skupnosti za cene, ki v tekočem letu
izvaja dela in naloge s tega področja v skladu z usmeritvami ter sklad-
no s politiko, ki je bila določena za to obdobje.
Nekatera odstopanja na tem področju ter sprejeti administrativni
ukrepi kažejo na dejstvo, da uveljavitev sistema na prehodu iz leta
1980 v leto 1981 ni bila dorečena ter se posledično kaže to v nepri-
mernem porastu cen ob ugotovitvi, da pa v cenah iz pristojnosti občine
ta odstopanja niso takšna, da se jih do konca leta ne bi dalo vskladiti s.
splošnimi družbenimi usmeritvami.	(Nadaljevanje na 4. strani)
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
30. julij 1981- XEIINI||
Odgovornost izvršnega sveta
do skupščine občine Ptuj
(Kada^evanje s 3. strani)
PODVZEMANJE UKREPOV ZA BOUSO OSKRBO Z NEKATE-
RIMI PROIZVODI
Izvršni svet ves čas spremlja stanje o preskrbljenosti z osnovnimi
živili (moka, kruh, mleko, meso, olje, sladkor, sol), s proizvodi dnevne
potrošnje (pralni praški, kajta, premog, kurilno olje) ter z naftnimi
derivati. Z vrsto ukrepov je usp>el zagotoviti ob pomanjkanju {josamez-
nih proizvodov, da je bila distribucija enakomerna na celotnem
območju občine ler da so bili v največji meri oskrbljeni vsi občani
enakomerno. Se posebej se je izvršni svet zavzel za to, da ni prihajalo
do občutnega mrzličnega nakupovanja.
Pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi proizvodi je prihajalo posebej
v prvi polovici leta 1980 do občasnih motenj na tržišču. S pravočasnimi
in uspešnimi intervencijami občinskih blagovnih rezerv pa tudi z
drugimi ukrepi, ki jih je podvzemal izvršni svet, seje preskrbljenost v
občini izboljšala.
Izvršni svet seje vključeval tudi v izboljšanje oskrbe s posamezni-
mi reprodukcijskimi materiali.
V	tem obdobju se je na področju oskrbe z mesom pričel uvelja-
vljati sistem kompenzacij, ki jih je izvršni svet ob sodelovanju skupno-
sti za pospeševanje kmetijstva uspel zadovoljivo rešiti. V zadnjem času
ta problem, ob omejenem dotoku proračunskih sredstev, povzroča
bistvene probleme. Naj navedemo samo primer zahtevka kompenza-
cij, ki je samo za čas od 23/2 do 19/5-1981 enkrat večji, kot bodo
celotna ustvarjena sredstva iz naslova 2 % omejitve splošne porabe za
vso leto.
Izvršni svet je sicer uspel v dogovor vnesti določilo, da bo skupna
komisija za splošno porabo v SR Sloveniji obravnavala te probleme
tudi v nedoponjevanih občinah, vendar danes ni možno reči, kako bo
ta problem rešen.
GOSPODARSKO SODELOVANJE Z DRUGIMI OBČINAMI V
REGIJI
V	skladu s hitrejšim razvojem manj razvitih območij je izvršni svet
ob pomoči združenega dela poskušal zagotoviti ustrezno gospodarsko
sodelovanje med OZD z območja občine z organizacijami združenega
dela v drugih občinah. Na nivoju izvršnega sveta je bilo realiziranih
več medsebojnih dogovorov in vsklajevanj o enotni gospodarski
politiki znotraj regije. Največ angažiranosti je bilo na področju agroži-
vilstva, kovinsko-predelovalne industrije, gozdarstva in lesarstva ter
transportno in tunstično gostinske dejavnosti.
Obsežne naloge so bile opravljene pri vsklajevanju srednjeročnih
planov med nosilci planiranja, izvršni svet pa je pripravil tudi nekaj
razprav s predstavniki drugih izvršnih svetov.
Neposredne oblike gospodarskega sodelovanja in združevanja
sredstev so bile v okviru regije z OZD s področja Maribora (Elkom,
Olga Meglič in drugi), nekaj pa tudi izven regije (Gorenje, Emona,
Unial, Impol).
S poslovnimi uspehi naših TOZD, ki so združene v DO izven
občine, smo le deloma zadovoljni. Nekatere stagnirajo; so tudi hotenja,
da se jim okrni predmet dejavnosti. Proti takim nameram je izvršni
svet ukrepal.
SKUPNA, SPLOŠNA IN DRUGA PORABA
Usklajevanje skupne, splošne m druge porabe za srednjeročno
obdobje 1981-1985 in za leto 1981.
V	letu 1980 so se opravljale na tem f)odročju politične, organiza-
cijske in strokovne naloge s ciljem, da dosledno uveljavljamo sistem
samoupravnega družbenega planiranja. Aktivnosti so bile usmerjene v
usklajevanje vsebine, v sodelovariju v javnih razpravah in na sestankih
z odgovornimi nosilci planiranja ter pri sprejemanju posameznih
planskih aktov v vseh fazah njihovega oblikovanja in sprejemanja v
OZD, samoupravnih interesnih skupnostih, na ravni občine in republi-
ke. Na p<^lagi analiz razvojnih možnosti, ki so jih izdelale interesne
skupnosti in izhodišč, ki so upoštevale predviden zaostren gospodarski
položaj in izvajanje p>ostavljenih ciljev gospodarske stabilizacije, smo
sodelovali pri vsklajevanju planskih elementov, zlasti med krajevnimi
skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Vsklajevalne
aktivnosti smo organizirali in jih spremljah. Izjemni so bili napori, da
dosežemo vsklajenost skupne porabe z materialnimi možnostmi v
občini, saj je bilo že v fazi razprav o osnutkih samoupravnih sporazu-
mov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti preveč
evidentiranih potreb na področju investicij. Zato smo skupaj s samou-
pravnimi interesnimi skupnostmi in DPO sodelovali pri vsklajevanju
in prestrukturiranju sredstev med samoupravnimi interesnimi skup-
nostmi, da so se tako v okviru posameznih občinskih interesnih skup-
nostih zagotavljala sredstva, s katerimi se bodo lahko v tekočem
srednjeročnem obdobju realizirale prioritetne naloge (iz zajamčenega
programa, skupnega programa, vzajemnosti in solidarnosti) in dopol-
nilni programi ter !e najbolj nujne močno skrčene investicije, ki so
vezane z zagotavljanjem prostorov za izvajanje že obstoječega obsega
dejavnosti. Vskladila se je rast skupne porabe in njeno v resoluciji in
družbenim planom občine začrtovano zaostajanje za družbenim
proizvodom.
PRORAČUNSKA PORABA V LETU 1980 IN PRORAČUN ZA
LETO 1981
Proračunska poraba v občini je bila v letu 1980 dosledno v okvirih
sprejete poUtike na področju splošne porabe, ki je bila opredeljena z
resolucijo o izvajanju družbenega plana občine za ra^obje
1976—1980 v letu 1980.
Z družbenim dogovorom o ukrepih za omejevanje splošne porabe
v občinah SR Slovenije za leto 1980 je bila rast izvirnih prihodkov v
občinah limitirana na 16 %, izvzemši sredstva za kompenzacije za
določene živilske proizvode ter za oblikovanje sredstev rezerv.
Iz sprejetega proračuna so se zagotavljala potrebna sredstva,
predvsem za delovanje teles občinske skupščine ter za dejavnost
državnih organov, kar pomeni, da je proračun prioritetno zagotavljal
sredstva za delovanje in razvoj političnega sistema v občini. Prav tako
je proračun zagotovil sredstva za delovanje družbenopolitičnih organi-
zacij, za naloge na področju ljudske obrambe, priznavalnine borcem
NOV, za redno dejavnost krajevnih skupnosti, za intervencije na
področju gospodarstva, za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv ter
še nekatere druge naloge in obveznosti.
Vsem uporabnikom proračunskih sredstev so se sredstva nakazo-
vala glede na potrebno dinamiko tako, da pri izvajanju nalog ni bilo
težav.
Izvršni svet Je koncem leta 1980 predlagal zborom skupščine
občine začasno financiranje prvega tromesečja 1981 ter v tem času
pripravil izhodišča in proračun za leto 1981, ki je bil, z ozirom na
omejeno možnost dotoka proračunskih sredstev, postavljen ob ugoto-
vitvi, da proračunska sredstva v letu 1981 lahko rastejo z ozirom na
porabo v letu 1980 za 18 %, naravnan tako, da izkazuje rast teh sred-
stev za 14,5 %.
S tako nizko načrtovanimi sredstvi proračuna bomo s težavo krili
nove obveznosti in bo predvidoma p>otreben rebalans.
Izvršni svet ocenjuje, da je v obdobju, za katerega daje poročilo,
uspel realizirati glavne naloge, ki mu jih je naložila delegatska skupšči-
na. Ugotavlja, da je razen nerazrešenega problema olimpijskega
strelišča v Hajdošah in nekaterih problemov ob izgradnji HE SD-2
Formin, dosegel potrditev svojih predlogov na zborih skupščine.
Stabilizacija gospodarstva naloga izvršnemu svetu vlogo in
naloge, ki bodo v bodoče še bolj osrednje področje njegovega delova-
nja. Stabilizacijske cilje bomo dosegli s še večjim angažiranjem, z
večjimi napori, predvsem pa z uporabo več znanja pri našem vsakda-
njem delu.
Izvršni svet predlaga zborom skupščine občine Ptuj, da to poročilo
ocenijo, dopolnijo in sprejmejo.
POROČILO O DELU SLUŽBE PRAVNE
POMOČI ZA LET01980
Po zakonu o pravni pomoči (Ur. list SRS, 5t. 23-12/79), ki predvide-
va, da so tudi družbene skupnosti dolžne ustvarjati pogoje, da se delo-
vnim ljudem, občanom, organizacijam združenega dela in drugim samo-
upravnim skupnostim zagotovi pravna pomoč, so tudi občine dolžne
zagotoviti materialne in druge pogoje za poslovanje pravne pomoči v
skladu z navedenim zakonom. Tudi statut občine Ptuj v 9. točki 11. po-
glavja predvideva možnost ustanovitve službe pravne pomoči kot posebne
službe občine.
Ker 74. člen zakona o pravni pomoči določa, da dosedanje službe pra-
vne pomoči nadaljujejo z delom v dosedanji obliki, morajo pa svojo or-
ganizacijo in delovanje uskladiti z določili omenjenega zakona, je izvršni
svet občine Ptuj imenoval posebno komisijo, ki bi naj uskladila status se-
danje službe s predpisi zakona o pravni pomoči. Ta komisija je skušala
svojo nalogo opraviti in so v tej smeri bili sestavljeni osnutki odlokov gle-
de ureditve oziroma uskladitve službe pravne pomoči s citiranim zako-
nom. Vendar je bilo na republiškem nivoju nakazano, da bodo izdana
potrebna navodila za ureditev te službe za vso območje republike.
Glede na navedeno je komisija z nadaljnjim delom počakala, da bi
opravila vskladitve po navodilnih republiških organov, vendar ti doslej še
niso bili izdani. Zato je služba pravne pomoči tudi v obdobju poročanja
poslovala v nespremenjenem statusu in stremela za tem, da občanom nudi
pravno pomoč v njihovih pravnih vprašanjih učinkovito in kvalitetno.
Na splošno lahko ugotovimo, da so se občani tudi v obdobju poroča-
nja z zaupanjem in v enakem obsegu obračali za pravno pomoč na to slu-
žbo, kakor v letu 1979.
REŠEVANJE NALOG
Obseg dela službe pravne pomoči se je ustalil v obsegu z dotokom za-
dev v letu 1979. Tako služba za obdobje poročanja izkazuje 199 primerov
vlog, ki jih je vložila na sodišča, na samoupravne organe delovne skupno-
sti v disciplinskih postopkih, pismenih intervencij neposredno delovnim
skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim, predvsem pri samo-
upravni skupnosti starostnega in invalidskega zavarovanja v primerjavi z
letom 1979, ko je bilo 228 takih intervencij.
.Predvsem velja povdariti, da je služba v obdobju poročanja pomagala
oziroma intervenirala pri reševanju zahtevkov za uveljavljanje pravic na-
ših delavcev pred inozemskimi organizacijami delavskega zavarovanja,
sodiščem, zaradi priznanja zdravstvene zaščite, zaradi priznanja invalid-
ske ali starostne pokojnine, vdovske rente, otroške rente v 10 primerih
(1979:14). Vsi ti primeri se nanašajo na organe in organizacije v Zap.
Nemčiji. V enenm primeru je bilo potrebno vložiti zaradi uveljavljenja
pravice zdomca tudi tožbo za socialno sodišče v Frankfuitu.
Pred avstrijskimi organi pa je služba intervinirala le v nekaj primerih.
Ugotovimo lahko, da so intervencije bile v pretežnih primerih uspešno re-
šene, saj so prizadeti prišli do svojih pravic.
Če nakazano delo primerjamo še po posameznih nalogah in ga primer-
jamo z opravljenim delom v letu 1979, se nam pokaže naslednja slika:
—	v sporih iz delovnega razmerja je služba intervinira'la v 37 primerih
(1979:50). Od tega smo vložili v v 10 primerih (11) zahtevke za varstvo
pravic na pristojne samoupravne organe združenega dela, v 10(13—1979)
primerih pa je bilo potrebno vložiti zahtevke za varstvo pravic pred pri-
stojnimi sodišči dela.
—	v pokojninskih zadevah je služba intervenirala v 23 (22) primerih in
sicer v sporih za starostno in invalidsko pokojnino v 15 primerih (8), v
sporih iz zdravstvenega zavarovanja v 4 (—) primer, zaradi preživnine v 4
primerih, za otroški dodatek v 2 primerih (1) in za priznanje pravic iz
kmečkega zavarovanja v 1 (8) primeru. V 3 primerih je služba urejev l
tudi vprašanja oz. uveljvljanje pravic vajencev iz učnega razmerja. V ^
vedenih primerih ni bilo potrebno intervencije pred kakimi organi, tctn^
je bil razgovorom med delodajalcem in vajencem pred tukajšnjo slu»^
dovolj, da se je zadeva uredila v smislu učne pogodbe.	^
Nadalje je služba intervinirala v 4 primerih odnosov iz stanovanjs^«^
razmerja, je vložila pred tukajšnimi sodiščem in zastopala stranke v ci^
nem prevdnem postopku v 11 civilnih pravdah, sklenila na zahtevo stra«
ke 4 izročilne pogodbe ter stavila 2 zemljiškoknjižna predloga.
Čeprav se služba le izjemoma angažira v civilno-pravnih zadevah, se \
v gornjih zadevah služba angažirala v navedenih sporih, kr je Slo za
cialno šibke stranke, deloma pa za stare ljudi, ki brez pomoči službe n
bi mogli uveljaviti oziroma obvarovati svojih pravic.	'
Razen nekazanega je služba še pismeno intervenirala pi razni h organi,
zacijah združenega dela v različnih pravnih v 79 primerih. 366 občanom:
služba v obdobju poročanja dala ustmena pojasnila oziroma pravne nj'
svete iz zadev, predvsem prenosa kmetijskih zemljišč po zakonu o kmetij,
skih zemljiščih, glede vprašanj dedovanja po zakonu o kmetijskih zemlij!
ščih, glede sestavljanja oporok, iz delovnih razmerij pa posebno glede dj"
lovnega časa, nadurnega dela, dela ob praznikih, glede dopustov in sij^
čno.
Služba je tudi organizacijam združenega dela na njihovo prošnjo daja-
la tolmačenja oziroma pojasnila glede določenih pravnih vprašanj oziro.
ma razmerij.
Iz območja občine Ormož smo v obdobju poročanja reševali le 2 prj.
mera (11) in sicer iz delovnega razmerja pred sodiščem združenega dela v
Mariboru.
Pripominjamo, da z inozemskimi organi v Nemčiji in Avstriji lt(j.
respondiramo v nemškem jeziku, s čimer dosežemo hitrejšo rešitev 2ad^
ve, ker inozemskim organom ni potrebno tukajšnjih vlog še prevajati v
nemščino. Končno izpolnjujemo strankam, ki sprejemajo že rente ozi-
roma pokojnine od inozemskih zavarovalnih organov razne obrazce v
nemškem jeziku, zaradi nadaljnjega izplačevanja oziroma priznavanja
rente ali pokojnine.
Vprašanje nudenja pravne pomoči občanom iz območja občine Ormož,
z ozirom na majhno število, ko se je v obdobju poročanja taka pomoi
iskala, ni pomembno, niti problematično. V kolikor se zadeva oziroma
zahtevana pravna pomoč nanaša na delovna razmerja in je očitno
upravičena, služba to pravno pomoč daje oziroma nudi tudi občanom ob-
čine Ormož. Vendar se pa v druga pravna področja ne spušča, temvej
napoti stranke k odvetniku.
ORGANIZACIJA SLUŽBE
Vprašanje organizacije službe ostaja slej ko prej odprto oziroma
pereče. Delo te službe je vsekakor potrebno in nujno.
Določene kategorije občanov, kakor ostareli občani, občani brez sred-
stev oziroma s pičlimi sredstvi, zdomci oziroma njihovi svojci in družinski
člani, nujno potrebujejo tako službo zaradi uveljavljanja svojih pravic,
posebno zdomci oziroma njihovi svojci, ko uveljavljajo svoje pravice
pred inozemskimi zavarovanji in ko gre za uveljavljanje pravic družinskih
članov.
Prav tako je služba potrebna občanom v delovnem razmerju, kjer pri
tem naletijo na razne probleme, ki jih sami ne znajo reševati, kakor npr;
uveljavljanje določenih pravic iz delovnega razmerja, pomoč v disci-
plinskih postopkih, posebno pomoč in zastopanje pred sodiš&m zdni-
ženega dela. Prav zaradi tega se bo morala ta služba še bolj organizirati v
skladu s predpisi zakona o pravni pomoči in odvetništvu.
JUBILEJNA SKUPNA SEJA SKUPŠČIN
v nedeljo 26. julija dopoldne
so se v dvorani Narodnega doma
v Ptuju sestali na jubilejni skupni
seji člani skupščine Ribiške dru-
žine Ptuj, ki slavi te dni 30-
letnico organiziranega delovanja,
skupaj s člani skupščine Zveze
ribiških družin Ptuj, ki slavi letos
25-letnico uspešnega delovanja.
Skupne slovesnosti so se udeležili
tudi predstavniki družbeno poli-
tičnih organizacij in SO Ptuj,
predstavniki bratskih ribiških
družin iz Varaždina, Novega
mesta in Slovenske Bistrice ter
predstavniki Ribiške zveze Slo-
venije.
Zbrane je uvodoma pozdravil
Stane Žitnik, predsednik skupšči-
ne Ribiške družine Ptuj, ki je
govoril tudi o ostalih prireditvah
posvečenih ribiškim jubilejem,
40-letnici vstaje jugoslovanskih
narodov in narodnosti ter prazni-
ku občine Ptuj. Vse je pripravlje-
no za pričetek V. jubilejnega
pokalnega prvenstva jugoslovan-
skih športnih ribičev, ki se bo
pričelo v petek 31. julija na
Igrišču NK Drava s tekmova-
njem v suhih disciphnah. Isti dan
zvečer ob 19. bo v dvorani CSUI
Ptuj svečana otvoritev prvenstva.
V soboto 1. avgusta bo na spore-
du ekipno tekmovanje v lovu rib
s plovcem ob stari strugi Drave
pri mostu. V nedeljo 2. avgusta
pa bo potekalo še tekmovanje za
posameznike. Do sedaj se je
prijavilo že nad 160 tekmovalcev
iz vseh repubhk in pokrajin v
Jugoslaviji. Ptujski ribiči so izdaU
jubilejno številko revije Rokavi
Drave v kateri je opisan začetek
in razvoj ribištva na spodnje
dravskem območju. Poseben or-
ganizacijski odbor za pripravo in
izvedbo V. pokalnega prvenstva
je pripravil vse potrebno, tako da
lahko pričakujemo dober potek
prvenstva.
Slavnostni govornik na jubilej-
ni skupni seji je bil Boleslav
Hiter, predsednik izvršilnega od-
bora skupščine Ribiške zveze
Slovenije, ki je govoril o razvoju
ribištva na Slovenskem, o nalo-
gah športnih ribičev, ter pri tem
povdaril vzgojo mladega kadra,
čemu posvečajo v ptujski ribiški
družini precejšnjo pozornost.
Za tem so nekaterim najza-
služnejšim članom družine in
zveze podelili priznanja Ribiške
Zveze Slovenije. Ribiška družina
Ptuj pa je podelila posebne
spominske diplome posamezni-
kom in organizacijam, ki so tesno
sodelovali z ribiči.
M. Ozmec
Boleslav Hiter, predsednik izvr-
šilnega odbora skupSčine RZS
Z Jubilejne skupne seje skapKIn RD in ZRD Ptuj
VELIK NAPREDEK
Delavci v tej ptujski, delovni organizaciji ugotavljajo, da so prvo
polletje leta dobro poslovali; v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980
pa so za korak naprej. Upoštevajoč sprejete planske usmeritve, dopol-
njene s stabilizacijskimi načrti in ukrepi, je v prvem polletju realizacija
dosegla 103 odstotke; primerjajoč dosežene rezultate z rezultati leta 19o0
je ta indeks 158. Dohodek beleži indeks 103,4 odstotka; indeks prime-
ijave z letom 1980 pa je 185. Strukturno razmeije dohodek — prihodek
je od planiranega za en odstotek boljše. Čisti dohodek beleži IIV
odstotka, če ga primerjamo z podatkom prvega polletja leta 1980 pa
indeks 189.
Doseženi rezultati so tudi dovoljevali doseganje osebnega dohodka
v višini 8557 dinarjev; v primerjavi z letom 1980 so višji za 33,7 odstotka.
Večja gospodarska aktivnost je pogojena z večjo produktivnostjo ifl
učinkovitostjo dela, boljšo organizacijo dela, boljšim izkoriščanjeio
razpoložljivega delovnega časa, modernizacijo dela, z večjo udeležb®
znanja in raziskovalnega dela, zlasti pa z izboljšanjem odnosa dp dela.-
V rOZD »ASPO« so po besedah Simona Pešca, uspeli osvoji^"
perspektiven dolgoročen proizvodni program, ki ga postopoma uvajaj"
v redno proizvodnjo. Drug pomemben dejavnik za delovno organizacij"
je osvojen nov program s področja dvižne hidravlične tehnike, ki je .
proizvodnem programu TOZD »HIDO«. V DO osvojeni proizvodni
program pa pomeni za naše gospodarstvo manj uvoza.
Čeprav sla omenjena programa obeh temeljmh organizacij p^f'
spektivna, je še naprej računati na težave v gospodaijenju, kot J
pomanjkanje surovin in materialov, nepravočasno poravnavanje o^
veznosti s strani kupcev zaradi majhnih obratnih sredstev, ki se ""
odražala v težki finančni situaciji in podobno. Pri tem je potr^^j^
upoštevati tudi slabosti znotraj delovne organizacije, ki so jih kritičo
ovrednotili na minuli problemski konferenci.
Kritično so v UO ocenili rezultate, kijih dosegajo pri izvozu, saj P^
podatkih poslovanja prvega polletja, le-teh ne dosegajo. Največ vzroko
je pri uvozu določenega materiala in visokih cenah domačega materi^^
zaradi konkurenčnosti na tujem tržišču. Kljub naštetim težavam, si bod"
v DO prizadevali, da zastavljeni plan izvoza tudi uresničijo.	q
f CDNIK -30.i»lij1981
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
POL STOLETJA VALČKA IN POLKE
ICrajev, kjer živahna kuhurna dejavnost spleta vsakdanje delo in te-
g s kulturnim ustvarjanjem in poustvarjanjem, ni malo. Pa vendar so
taki, ki se lahko pohvalijo z dolgoletnim tradicionalnim kulturno
'^gibanim vsakdanom. Mednje gotovo sodijo Cirkovce. Tam se s petde-
letno tradicijo izvirne štajerske folklore v tem letu srečuje folklorna
'f' pina Vinko Korže, ki deluje v prosvetnem društvu skupaj z danes še
J^gtimi ostalimi sekcijami.
5)iupina entuziastov je ohranjena iz leta v leto bolj zbledele spomine
jgvne čase, ko so ljudje s pesmijo in plesom dali duška veselju, žalosti,
''Iji, nesreči, uspehom in neuspehom. Ta skupina je iz leta v leto črpala
oti iz svoje ljubezni do izvirne domače pesmi in plesa, jih oplajala z
llpehi folklorne"skupine in bogatila kulturno narodno zapuščino tako, da
vzbujala zanimanje zanjo med mladimi. In ko jih je enkrat zasvojila s
Ijesiii" korakom valčka in polke, jim ni bilo več pomoči. Vztrajali so,
''^(ggovali v svoje vrste vedno nove člane in tako razvijali občutek in vre-
Lotenje narodne pesmi in plesa tudi med tistimi, ki so sodelovali zgolj
gledalci.
petdesetletno delo — koliko samoodpovedovanja posameznikov, koli-
l[0 lepih, veselih in žalostnih trenutkov so preživeli vsi skupaj in vsak za-
jj! Kdo bi vedel, razen njih samih? V avgustu bodo obiskovalcem priredi-
jo 9. ptujskih kulturnih srečanj prikazali svoje delo skozi različne mani-
festacije.
V almanahu, ki ga posvečajo zlatemu jubileju, piše Bruno Ravnikar o
Izvirnih štajerskih plesih te folklorne skupine. Stane Stanič je prispeval
pekaj misli ob petdesetletnici, Anton Brglez piše o delu skupine od leta
l931 do leta 1981, Bogomir Jurtela o mladih plesalcih iz cirkovške osno-
vne šole, Maks Medved o delu skupine v šestdesetih letih, Zdenko Kodrič
predstavlja krajevno skupnost CLrkovce, Stojan Kerbler pa je prispeval
fotografije. Almanah sta izdala Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj
in Prosvetno društvo Cirkovce, natisnila pa ga je Ptujska tiskarna.
Svoje delo bo 200 članov društva prikazalo tudi, razstavo, ki jo bodo
pripravili v osnovni šoli. Istega dne, 16. avgusta, bodo v domu krajanov
odigrali veseloigro Vinka Koržeta Micki je treba moža, v izvedbi domače
.gledališke skupine. Ljudski pevci in godci se bodo predstavili z izvirno
pesmijo in glasbili 21. avgusta, medtem ko bo osrednja prireditev ob pet-
desetletnici 23. avgusta. Počastili jo bodo z nastopom gostujočih in
domače folklorne skupine, obiskovalcem te folklorne revije pa bodo pri-
kazali tudi kmečka opravila, običaje, obleke, delovna orodja in stroje od
predvojnih do današnjih dni.
Organizatorji vseh teh manifestacij so ob obilici gradiva, ki ga ponuja
pestra ljubiteljska ustvarjalnost, potegnili na piano vse, kar bi utegnilo
zanimati obiskovalca s prefinjenim okusom za stare običaje, ljubitelja
lepe pesmi in izvirnega plesa, pa tudi tistega, ki mu obisk neke kulturne
prireditve pomeni obogatitev lastnega doživljanja vsakdanjika in poglobi-
tev njegovega poznavanja zakladnice narodnega blaga. Dosedanje izku-
šnje organizatorjev podobnih prireditev povedo, da si jih v neustavljivi
tekmi s časom želimo vse več, saj nam pričarajo čase, ko težnja za materi-
alnimi dobrinami in borba za prestiž Se nista izpolnjevala našega življe-
nja. Torej naj bo takih in podobnih prireditev čim več da bodo mladi
znali ceniti in ljubiti tisto, kar so cenili in ljubili naši dedje in pradedje.
N. Dobljekar
50 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
V GERECJI VASI
Pretekli teden so člani prosto-
voljnega gasilskega društva v
Gerečji vasi proslavili zlat jubilej —
50 letnico uspešnega delovanja,
razvoja gasilstva in požarnega var-
stva v tem kraju. V počastitev tega
jubileja so že v petek 24. julija
i/vedli veliko gasilsko vajo ob
objektu farme piščancev Janeza
Intiharja. O tem je Stanko Matjašič
poveljnik GD Gerečja vas povedal:
„0b 18. uri smo z zvočnim alar-
mom naznanili požar, ki bi naj
nastal na kurji farmi. V tej vaji je
sodelovalo kar 9 gasilskih društev
in sicer: Slovenja vas, Hajdina,
Tržeč, industrijsko gasilsko dru-
štvo TAM in Kidričevo, Pernica,
Prepelje, Turnišče in seveda doma-
če iz Gerečje vasi. Vsi smo opotno
stopili v akcijo, se pravi v gasilski
napad in domnevni požar kaj hitro
pogasili. Na tej vaji smo se preveri-
li, dognali smo kaj smo zmožni in
česar ne. Kako bi reagirali, če bi šlo
zares. V farmi je plinska postaja,
električna napeljava in na vse to je
treba posebej paziti. En usoden ko-
rak ali kretnja in že je lahko tu ka-
tastrofa. Mislim, da smo z vajo
dosegli svoj namen."
Višek vseh prireditev ob 50-let-
nici G D Gorečja vas pa je bil v ne-
deljo 26. julija. Že dopoldne so se v
prostorih tamkajšnjega doma gasil-
cev sestali člani upravnega odbora
domačega gasilskega društva,
skupaj s predstavniki GD Pernica,
s katerimi so pozneje podpisali še
listino o bratovščini. Popoldne ob
14. uri so sprejeli številne goste iz
sosednjih društev in krajevne skup-
nosti. Skupaj z domačini so si og-
ledali gasilsko parado, prisluhnili
so kroniki o 50-letnici GD Gerečja
vas, ter bili prisotni pri podelitvi
odlikovanj in priznanj zaslužnim
članom tega društva.
Štefan Nahberger, edini še živeči
ustanovni član G D Gerečja vas je
takole obujal spomine:
,,Težko je bilo takrat, pravza-
prav nismo vedeli kako bi se dobili
skupaj. Ničesar nismo imeli razen
volje. Pa smo se le dobili, 16 nas je
bilo prvih članov. Brizgalno smo si
sposodili in to tisto ročno, o motor-
nih še takrat ni bilo ne duha ne slu-
ha. Zbrali smo se v gostišču ,,pri
Marušeku" v Hajdini, kjer nas je
pozdravil tudi predsednik GD
Hajdina. Skupaj smo se dogovorili
o delu in akcijah. Precej smo gasili,
spomnim se večjega požara pred
vojno, ko sta dve ženski v požaru,
ki je zajel več hiš tudi umrli. Danes
mi je všeč, da so ti mladi gasilci ta-
ko zavzeti, pridni so, pionirje in
mladince nam vadijo, tako, da jc
veselje videti ..." Danes ima Šte-
fan 73 let in je častni član GD
Gerečja vas.
Praznovanje so gereški gasilci za-
ključili z veselim gasilskim raja-
njem.	M. Ozmec
73-letni Štefau Nahberger, edini
§e živeči ustanovni dan GD
Gerečja vas, je danes častni član
tega društva
Člani upravnih odborov GD Gerečja vas in Pernica po podpisu listine o
bratovščini pred domom gasilcev v Gerečji vasi.
JEMO POCENI KRUH NA RAČUN PEKA
Vprašanje, ki je bržkone trditev, je v zadnjem času sila aktualno.
Žetev pšenice je končana, običaj zadnjih let pa kaže, da bo tudi letos veliko
problemov okrog odkupa, cene; na tanko pa bodo piskali tudi peki, ki po
"seh dražitvah morajo peči poceni kruh. Obljublja se jim sicer
kompenzacija, ki pa ima tudi vprašaj, saj ni videti vira od kod zagotoviti
potrebna sredstva. Obljub pa je pekovski delavec že sit.
V	pekarni ,,Vinko Reš" Ptuj-so povedali, da pečejo kruh v razmerju
proti 60 v korist specialnih vrst kruha. To razmerje jim je določil IS SO
Ptuj v letu 1980 v avgustu mesecu. Po odločitvi, da bi naj bile štruce težke
800 g, se količina v kosih ni spremenila, pač pa so se spremenili kg
■^Peke. Odločitev za 800 g hlebce je bila pogojena z zmanjšanjem porabe
"loke; s tem, da so manjši hlebci pa se proizvodni stroški ne zmanjšajo.
Kot je povedal direktor pekarne Tone Janežič, s specialnimi vrstami
*fuha komaj pokrijejo stroške osnovnih vrst kruha in v isti sapi poudarja,
''S že od decembra leta 1980 niso dobili nobene kompenzacije. Vsi pa
^znamo načela ekonomike in po njej peki niso dolžni poslovati z izgubo.
Pfk danes ne more biti več ,,socialna ustanova" na kateri bomo reševali
J^Prašanje višjega ali nižjega življenjskega standarda oziroma pomembnost
"uha kot osnovnega življenjskega artikla, ki naj bo poceni, četudi na
"■ačun nekoga, ki pa je v tem primeru poznan. V primerjavi z drugimi
tranžami je pek tako in tako oškodovan, saj dela v težkih delovnih
^Sojih, ima nizke osebne dohodke, ki ne pokrivajo njegovega vloženega
Jela. Potrebno bo torej več družbenega posluha tudi za te probleme,
^'ujski peki pa že danes poudarjajo in opozarjajo na jutri, lahko je to že
"^les, da jim bodo odpovedali stroji. Ustvarjajo minimalno akumulacijo.
Posel^n problem je surovinska baza. Intes skrbi sicer za to, vendar je
^trebno tudi v občinah zagotavljati določene količine pšenice,
^zvajalci krušnih žit vsega ne prodajo INTES-u. Lani je KK Ptuj prodal
^^ ton pšenice in čeprav je bila uradna cena 6,10, so pšenico kupili
^atno dri^je in sicer bo 8,20 dinarjev.
Dnevno v obratih ,,Vinko Reš" spečejo 12 do 15 ton vseh vrst kruha in
' tisoč žemljic ter 7000 komadov raznih vrst slaščičarskega in pekovskega
Kakšna je kvaliteta kruha in žemljic? V pekarni so povedali, da
.^aliteti posvečajo izredno skrb, da pa se posebej pri kruhu pozna ali je
eian ročno ali strojno, kjer ga stroj zaradi obdelave stisne. Osnovne vrste
fuha (enotni, polbeli in beli kruh) pečejo v popoldanski izmeni; do kupca
Pnde šele naslednjo jutro, zato je tudi slabši.
Zmogljivosti strojev ne zadoščajo in zato bi bilo potrebno delo
■■ganizirati v treh izmenah, vendar so peki pred leti že ukinili nočno
Tone Janežič poudarja, da vse dokler ne bo nove pekarne, bodo
■"oblemi v kvaliteti kruha, pravočasnosti dostave in količinah.
V	pekarni se zavedajo kritik, ki jih daje potrošnik, zato skušajo po
y Jj^ljših možnostih ih skladno s pogoji, napake tudi odpravljati.
^ckrat so pripombe, da so mariborske žemljice mnogo boljše od
J ^l^ih. Pri tem je potrebno povedati, da njihov okus ustreza, da je
ro? da pa ne zadovoljuje oblika. Žemljice delajo ptujski peki še vedno
dnevno jih naredijo okrog 15 tisoč in zato ni čudno, da imajo
krat neobičajne oblike. V mariborski pekarni je izdelava žemljic
ena linija za žemljice pa stane 8 milijonov dinarjev.
Na 38. zasedanju zbora krajevnih skupnosti je bilo več vprašanj v
zvezi z zagotavljanjem potrebnih količin kruha na določenih prodajnih
mestih. V pekarni odgovarjajo, da je vse odvisno od poslovodij, saj peki
spečejo naročene količine in jih tudi dostavijo. Zadnje podražitve kruha
pa so pri poslovodjih povzročile še večjo opreznost in tako v pekarni že
ugotavljajo fizični padec proizvodnje.
Glede higienske prodaje kruha vprašanj naj ne bi bilo. Največ se
potrošniki spotikajo ob ukinitvi blaganj v novi prodajalni kruha. Do tega
je prišlo, ker so se registrske blagajne pokvarile in zanje delov ni mogoče
dobiti; še večji pa je bil pritisk odjemalcev, ki so se pritoževali, ker so pri
nakupu kruha izgubljali veliko časa, ker so morali dodatno stati v vrsti za
plačilo. Ugotovili so, da le petina potrošnikov želi registrske blagajne. Če
bi se želeli vrniti nazaj, po tem bi morali kupiti tri nove blagajne, kar
znese okrog 300 tisoč dinarjev, s katerimi pa ptujski peki ne razpolagajo.
Obenem pa poudarjajo, da bi vprašanje higiene kruha morali zastaviti
širše in se vprašati, kako poteka prodaja kruha v naših prodajalnah. Se
najbolj bi bila vprašljiva higiena pri prodaji kruha v podeželskih
prodajalnah, kjer prodajalec prime za vse artikle, ki jih ima določena
prodajalna. Da bi bil tudi prevoz kruha bolj higienični, so kupili nove
štiri kombije. Očitki, ki jih sprejemajo zaradi higiene, pa jih zaradi
prizadevanj, zelo prizadenejo.
Na zboru je bilo postavljeno tudi vprašanje diabetičnega kruha.
Osnova za pomanjkanje je sojina moka, ki je ni na tržišču. Po zagotovilu
tovarne iz Obrenovca bi naj tudi ptujski peki kmalu prejeli sojino moko.
Do takrat pa, da bi zapolnili vrzel v ponudbi tega artikla, ob petkih
vozijo diabetični kruh iz Maribora. Po zbranih podatkih se v Ptuju
mesečno proda okrog 500 kg diabetičnega kruha.
MG
PO POTEH SLOVENSKE
DELEGACIJE
Republiška konferenca ZSM Slovenije je v času od 3. do 18. julija
1981 organizirala in izvedla mladinsko pohodno brigado AVNOJ 8 L Ta
pohod po poteh slovenske delegacije na 11. zasedanje AVNOJ je RK
ZSMS organizirala že enajstič, letos se gaje udeležilo 120 mladincev in
mladink iz vseh občinskih konferenc ZSMS. Brigada AVNOJ dejansko
predstavlja kadrovsko šolo za mlade aktiviste, zato občinske konference
ZSMS tudi pošiljajo le tiste mladince in mladinke, ki so se doslej že
izkazali pri delu v mladinskih vrstah.
Temeljni družbenopolitični smotri, ki so bili vodilo pri organizi-
ranju mladinskih pohodnih brigad, so:
—	razvijanje tovarištva, bratstva in enotnosti ter solidarnosti, ob-
likovanje kolektivnega duha in tovarištva;
—	ohranjanje in negovanje revolucionarnih tradicij;
—	navezovanje stikov in sodelovanje s prebivalci o^ega in širšega
območja, na katerem se akcija odvija, spoznavanje socialnih in eko-
nomskih dejavnikov na tem področju;
—	razvijanje delovnih in samoupravnih navad, ustvarjalnosti na
interesnih področjih;
—	vzgajanje in oblikovanje mladih v družbenopolitično angažirane
mlade osebnosti;
—	usposabljanje za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Podrobnejšo reportažo s pohoda bomo objavili v prihodnji številki.
Ida Tacinger
Komisija za delovna razmerja DES TOZD Elektro Ptuj
objavlja
dela in naloge
kvalificiranega elektromonterja za delo v delovni skupini
pri vzdrževanju In izgradnji elektroenergetskih naprav.
—	2 izvajalca
—	pogoj za zasedbo: KV elektromonter ustrezne smeri
Pismene prijave sprejema splošna služba TOZD ELEKTRO Ruj,
Ormoška cesta 26 a 15 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po prijavnem roku.
V naši poslovalnici '>Gramat«, Rogozniškac. 4, Ruj telefon 771-941
lahko izbirate:
—	panel parket Extra in Standard
—	hrastov lamelni parket Standard in VS
—	jesenov lamelni parket
—	stavbno pohištvo s fiksnimi ali pomičnimi polkni
—	vse vrste rezanega lesa
ter drugi gradbeni in izolacijski materijal.
Obiščite nas in se prepričajte o dobri kvaliteti proizvodov.
Priporoča se kolektiv poslovalnice.
Birografika
—	, .	62250 Ruj, Krempljeva8
Štefan J urancic tei 772 244
Fotokopiramo, razmnožujemo in prepisujemo vse vrste dokumen-
tov, knjig, obrazcev, glasil, vabil koledarjev in posetnic.
Delo opravimo takoj ali po dogovoru.	Priporočamo se!
Osnovna šola Videm pri Ptuju
objavlja dela in naloge
UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (PRU)
za nedoločen čas
Nastop dela 1. 9. 1981.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Center srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj TOZD kov.
met.-kmet. šola V. Vlahoviča
razpisuje
dela in naloge:
1 tajnica (za določen čas od 17. 8. 1981 do 30. 6. 1982
Pogoj: 4-letna upravno-administrativna šola
1 proizvodni delavec za nedoločen čas
Pogoj: KV strojni ključavničar, 2 leti prakse
1 učitelja praktičnega pouka za nedoločen čas
Pogoj: ing. strojništva, ped. izpit
1 učitelja zdravstvene vzgoje za določen čas (polovična
obveznost)
Pogoj: visoka ali višja šola zdravstvene smeri
1 učitelja nemškega jezika za določen čas (polovična obvez-
nost)
Pogoj: profesor nemškega jezika
Kandidati naj pošljejo prošnjo, kratek življenjepis in dokazila
o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov CSUl Ptuj
TOZD kovinarska met. in kmet. šola V. Vlahoviča Ptuj, komi-
sija za delovna razmerja, Volkmerjeva 19. Dela tajr^ce prid
17. 8. ostali 1. 9. 1981.	.
CSUl TOZD gospodarsko upravne šole »Jože Lacko« Ptuj,
razpisufe
1.	učitelja gospodarskih predmetov za določen čas (nadomeščanje
delavke v času porod, dopusta, od 1/9-81 do 1/3-82 — P,
Pogoj: dipl. oec, opravljeni pedagoški izpit in strokovni izpit,
2.	učitelja matematike — fizike za nedoločen čas — P
3.	učitelja nemškega jezika za določen čas — P
4.	učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas — P
5.	učitelja strojepisja in stenografije za določen čas, pnalovična
obveza — RJ
6.	učitelja telesne vzgoje (žensko) za nedoločen čas — P
Rok za prijavo je 15 dni po razpisu. Prošnje pošljite na naslov šole:
Volkmerjeva 19, Ruj.
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
30. julij 1981 - TEPIHM
ODKRILI SPOMENIK
POHORSKIH PARTIZANOV
v okviru praznovanj 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda so v
Kočnem nad Zg. Polskavo, odkrili spomenik štirim domačinom, ki so
svoja mlada življenja žrtvovali za lepšo prihodnost.
V uvodni besedi je predsednica krajevne organizacije ZZB NOB Zg.
Polskava Vera Čepič osvetlila pomen narodnoosvobodilnega gibanja pa
tem delu Pohorja in Se posebej kraja Kočno z okolico. Profesor dr. Sre-
čko Ranier pa je za tem odkril spominsko obeležje domačmom Simonu
Leskovarju, Francu Rebernaku, Antonu Keršiču in Jožetu Sternu ki so z
območja Kočna padli v NOB. V kulturnem programu so nastopili člani
mladinskih organizacij Zg. in Sp. Polskave in pevski zbor iz Zg. Poiska-
le.	Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Prof. doktor Srečko Rainer-Simon odkriva spomenik v Kočnem.
PROGRAM DRUGEGA
KRAJEVNEGA PRAZNIKA
Prireditve ob prazniku krajevne skupnosti Dolena, ki ga praznujejo
letos že drugič, so namenili v počastitev 40-letn ice vstaje, spomina padlim
krajanom in srečanju borcev NOV. Program praznovanja obsega:
Že jutri, 31. julija bodo ob 18. uri odprli v domu DPO razstavo
»Gospodinja, dekle, pokaži kaj znaš v domači kmečki kuhinji« in
razstavo umetniških slik slikarke Kerblerjeve s Ptujske gore.
V	soboto, 1. avgusta popoldne bo srečanje borcev NOV in razvitje
prapora krajevnega odbora ZB NOV Dolena, sledil bo kulturni pro-
gram, v njem bo sodeloval pevski zbor, folklorna skupina »Rožmarin
haloških dolin« in tamburaši iz Majšperka. Za tem bo tradicionalna
kolesarska dirka za prehodni pokal K S Dolena, podelitev prehodnega
x)kala in priznanj ter podelitev nagrad in priznanj sodelujočim na
culinarični razstavi.
V	nedeljo, 2. avgusta bo godba TGA Kidričevo igrala budnico, za
tem bo ob 9. uri srečanje mladih iz osnovnih organizacij ZSMS in športni
turnir v malem nogometu, šahu, v pikadu, tenisu in v streljanju; po
turnirju pa bo podelitev diplom in pokalov. Popoldne ob 15. uri pa bo
v dvorani kulturnega doma Sela kulturni program in uprizoritev odr-
skega dela.
V	ponedeljek zvečer ob 18. uri bo slavnostna seja skupščine in
vodstev družbenopolitičnih organizacij KS Dolena v domu DPO v
Doleni, za tem bo kulturni program in srečanje delegatov in predsta-
vnikov DPO.
S prireditvami bodo nadaljevali še v sredo, 5. avgusta, ko bo ob 20.
uri v domu DPO Dolena družabni večer z bogatim kulturnim progra-
mom in večer folklore. Praznovanje ob prazniku KS pa bodo sklenili v
petek zvečer, ko bo ob 17. uri v domu DPO v Doleni srečanje starejših
občanov, povezano s kulturnim programom.
Problem podtalnice
še ostaja
Krajani te ptujske krajevne skupnosti bodo v tekočem obdobju
največ vložili v izgradnjo doma občanov. Franc Lašič, predsednik
sveta KS poudarja, da so polletne naloge realizirane, nekoliko pa
zaostajajo programirana dela pri domu. Računajo pa, da bodo zamuje-
no nadoknadili v tretjem trimesečju. Po načrtu bi naj uredili vhod
doma, instalacije, slikarsko-pleskarska dela in položili tla.
Z zaskrbljenostjo pa krajani pričakujejo jesenskega deževja in v
zvezi s tem dviga podtalnice. Kljub številnim razpravam, problem
ostaja; dorečena ni niti strokovna podlaga za reševanje, kot tudi
vprašanje sredstev. Krajani pa upravičeno pričakujejo skorajšnjo
rešitev problema.
Gradnja avtobusnih
postajališč
v krajevni skupnosti Spuhlja so v prvem polletju letos dosegli 37
odstotno realizacijo samoprispevka; odstopanje od načrtovanega
dotoka je prisotno zaradi neplačanega prispevka kmečkih zavezancev,
kar bo nadoknadeno v prihodnjih mesecih. Skupnost ima 2-odstotni
samoprispevek za namenom, da bi čimprej rešili najnujnejše probleme
razvoja krajevne skupnosti. Feliks Cafuta, predsednik sveta K S je
povedal, da imajo v krajevni skupnosti v zadnjem času več težav, ker
ne razpolagajo z urbanističnim načrtom.
Po programu bodo sredstva samoprispevka porabili za ureditev
igrišča, trgovine, 4 avtobusnih postajališč, razsvetljave, gramoziranje
cest in ureditev obcestnih jarkov. Že sedaj ugotavljajo, da določenih
nalog ne bodo izvedh, ker jim primanjkuje sredstev in pa zaradi
občutnega dviga cen. Osrednja investicija v krajevni skupnosti je
izgradnja štirih avtobusnih postajališč, ki bodo zgrajene do oktobra
letos. Dosedaj so že gramozirali ceste, naloga je izpolnjena 100 odstot-
no. Uredih so tudi razsvetljavo; ne uspevajo pa pri izbiri lokacije za
rekreacijsko igrišče. Njegovo ureditev so sicer načrtovali v gramozni
jami, vendar so težave glede razlastitve in odkupa zemljišča. MG
Stoperce postajajo lepše in bogatejše
Krajani Stoperc, po številu prebi-
valstva ene najmanjših krajevnih
skupnosti v ptujski občini, vlagajo
izredne napore, da bi bilo do 8.
avgusta vse pripravljeno tako kot
so načrtovali, da bo osrednja slo-
vesnost ob prazniku občine Ptuj
potekala v kar najlepšem okolju.
Tisti, ki so v delovnem razmerju,
izkoristijo vsak dela prosti dan, da
gredo prostovoljno poniagat pri
gradnji doma krajanov, kmetoval-
ci pa za prostovoljno delo izkori-
stijo predvsem slabo vreme, saj je
sicer preveč dela in premalo rok
doma, pospraviti je bilo treba seno
tudi z bregovitih senčnih košenic,
požeti in zmlatiti ter opraviti strni-
ščno setev.
Kljub temu so v gradnjo doma
krajanov vložili že okrog 4500 ur
prostovoljnega dela, precej pa bo
še treba, da bo vse urejeno. Sedaj
urejajo predvsem notranjost dvo-
rane in ostalih pritličnih prosto
v domu krajanov.
Lokalnu skupnost za ceste ob«
Ptuj je v Grdini pri StopeS
zgradila tudi most čez potok Si^ ,
ška. Most je stal nekaj nad mili;"^"
dinarjev, od tega je Lok^i "
skupnost za ceste prispev,?
890.000 din. Gozdno gospod
stvo TOZD Kooperacija Ptuj
armature v rednosti 150.000 dj'^
Tudi most bodo odprli v okvi
prireditev ob občinskem praznii^^
Most bo /a naselja Grdina, Dol d
Stopercah, Kupčinji vrh in Siti'
velika pridobitev.	^
Vodna skupnost pa izvaja regn
lacijo potoka Skraška med Grdino
ih Stopercami. S tem bo pridobijo
no nekaj novih ornih povrSj«
predvsem pa bo zavarovanih prJ
poplavami par deset hektarjev naj.
rodovitnejše zemlje v Stopercah.
FP
Pritlični del doma krajanov v Stopercah bo do praznika občine Ptuj ure-
jen
Foto: M. Ozmec
Novi most pri 2unkoviču v Grdini, vzpetina znaSa 6 metrov
Foto: M. Ozmec
Del reguliranega potoka Skraška
Foto: M. Otzatt
.JUADAUUJBVlO BRATSKE VEZI, SKOVANE V NOB
Delegacija KS Banje in bratske
občine Arandjelovac je bila v prej- '
šnjem tednu več dni gost krajevne
skupnosti Heroja Lacka Rogoznica,
s katero želi pobratenje. Med biva-
njem v ptujski občini so si ogledali
več kmetij, delovno organizacijo
Opekarno Ptuj, otroški vrtec Jožefe
Lacko v Rogoznici ter kraj
poslednjega boja Slovensko-goriš-
ke Lackove čete v Mostju.
S tem obiskom se nadaljuje in
utrjuje večletno sodelovanje med
ptujsko in arandjelovsko občino, ki
pa se je začelo v narodnoosvobodil-
ni borbi, ko je nemški okupator v
julijskih dneh izselil na tisoče
Slovencev, ki so našli drugi dom pri
srbskih bratih. Bratstvo in enotnost
med jugoslovanskimi narodi in
narodnostmi, skovano v najtežjih
dneh naše revolucije, je ena največ-
jih pridobitev, ki jo moramo čuvati
kot zenico svojega očesa, je ob
številnih priložnostih poudarjal to-
variš Tito. Prav o čvrstosti poveza-
nosti narodov in narodnosti, je
odvisna sedanja moč v reševanju
nakopičenih gospodarskih težav.
Topla in prisrčna so bila srečanja
med obema bratoma, srbskim in
slovenskim, v številnih razgovorih
sta izmenjala izkušnje dela v krajev-
nih skupnostih, na kmetiji, druž-
benopolitičnih organizacijah in dru-
god. Spoznala sta, da je potrebna
enotnost, izmenjava izkušenj in
skupno načrtovanje, da bo naš jutri
res takšen kot si ga želimo. In če
bomo srečanja nadaljevali, bomo z
vsakim dnem bogatejši za nova
spoznanja in materialne vrednote.
Listina o fK)bratenju obeh skupnos-
ti, ki bi jo naj podpisali še letos, bo
le še utrdila medsebojno sodelova-
nje in kot je dejal eden izmed srb-
skih gostov, je le formalna zadeva,
saj je bratstvo in enotnost jugo-
slovanskih narodov in narodnosti
nenehno prisotno, je stalnica naše-
ga življenja in dela.
Skupno so se predstavniki KS
Banje in KS Heroja Lacka Rogozni-
ca spomnili spominskega datuma,
22. julija, ko je slovenski narod kre-
nil v oboroženo vstajo. Zbrani pri
lovskem domu v Drstelji so ponovili
tolikokrat izrečene besede, da ne
bomo nikomur dopustili, da nas
preseneti. Ob tej priložnosti je srb-
ske goste najprej pozdravil Ivan
Sumandl, predstavnik KS Heroja
Lacka Rogoznica, za tem pa jim je
toplo dobrodošlico v imenu občin-
skih DPO in SO Ptuj izrekla Marica
Fajt; v imenu delegacije KS Banja
pa je govoril Miloš Minič, predsed-
nik občinske organizacije ZB NOV
Arandjelovac.	MG
Miloš Minič: „NadaUuJemo to,
kar smo dosegli v v NOB . .
Ivan §umandl: ,.Odločno bomo vztrajali na Titovi poti . .
Marka Fajt: „Spomini na izse^eništvo so neizbrbni . . ." foto: OM
Lovski dom
in prapor
Lovska družina Ptuj pripravlja
za v nedeljo, 2. avgusta ob 11. uri
slovesnost ob otvoritvi lovskega
doma in razvitju lovskega prapora.
Slovesnost bo pri lovskem domu v
Mestnem logu pri Ptuju (Pinčarjev
mlin).
V KS Lovrenc
sklenili
praznovanje
Z nogometnim turnirjem za
prehodni pokal krajevne skupnosti
Lovrenc na Dr. polju, z gasilsko
vajo in s podelitvijo p>okalov in
priznanj, so v nedeljo 26. julija
sklenili prireditve ob šestem praz-
niku KS Lovrenc.
Z velikimi odpovedovanji do novih km
asfaltiranih cest
v naselju Moškanjci so v sobo-
to, 25. julija svečano predali
namenu nove km asfaltiranih cest,
do katerih pa so prišli z velikimi"
odpovedovanji. Zavestno so se
odločili, da bodo za dobo enega
leta plačevali dodatni 9-odstotni
samoprispevek, kmetje 18 odsto-
tkov od katastrskega dohodka,
zdomci eno poprečno slovensko
plačo in tako naprej. Ivan Obran-
predsednik vaškega odbora sociali-
stične zveze v naselju Moškanjci.
je povedal, da je omenjena zmaga,
sad organiziranega večmesečnega
dela in pripravljenosti, da s skup*
nimi močmi naredijo več. Seveda
so se že v pripravah na referen-
dum, ki so ga izglasovali v mesecu
aprilu, srečevali z vrsto pr^
blemov. Potrebno je bilo prepf'"
čati širšo skupnost o nujnosti tak^
odločitve... in uspelo jim j®:
Prepričani so, da slednja zmaga
poslednja in da bodo tako enot-
nost dosegali tudi v prihodnjih ak-
cijah.
Pri realizaciji njihove odločitve-
jim je pomagala tudi krajevni
skupnost Gorišnica in izvaja'^
del, komunalno podjetje Ptuj. ^^
Alojz Donaj, predsednik skupščine KS (JorLšnica je prerezal vrvico; s
tem je simbolično predal namenu več kot 3 km no>o asfaltirunib ■est
v naselju.	folo:JOS
f CDNIK
DELO DRUŠTEV-7
NASE KMETIJSTVO
nesmotrnim pozidavanjem si še
^ njjujemo že tako skromne
^inosti za oblikovanje večjih
■""j^pleksov, zgubljamo pa tudi
''"iboljše proizvodne zmogljivo-
Družba kot celota bi morala
'"li najbolj zainteresirana za to, da
''hvarujemo najboljša zemljišča za
° etijsko proizvodnjo, celo bolj
( kmetijstvo samo. Kmetijci bo-
^ pridelovali na tisti zemlji, ki jo
pač imeli. In proizvajali bo-
do toliko časa in v tolikšnem ob-
segu kot bo to za družbo potreb-
no.
Hrano se da pridelati tudi na
slabši in najslabši zemlji. Toda ta
hrana ni poceni, saj so pridelovalni
stroški na površinsko enoto večji,
pridelki pa manjši. Hrane pa bo-
mo potrebovali iz leta v leto več.
Res je, da imamo precej opuščene
ali slabše obdelane zemlje na ob-
močju Haloz in Slovenskih goric,
toda to so večinoma slabše in
majhne površine, ki so dosegle
takšno stanje prav zaradi njihove
manjše gospodarske donosnosti.
Ponovno oživljanje ali intenzivira-
nje obdelave na teh površinah bo
zahtevalo, kadar bo to nujno, ne-
sorazmerno večja vlaganja kot ori-
delovanje na dobrih zemljiščih, ki
jih danes po kratkoročni poslovni
logiki pogumno pozidavamo.
V ptujski občini letno pozidamo
okrog 50 do 80 ha kmetijskih ze-
mljišč. Ce bomo torej hoteli pride-
lati čim več hrane doma, bomo
morali kvalitetne kmetijske površi-
ne uporabljati za pridelovanje hra-
ne, manj rodovitne pa bomo na-
menili tudi potrebnim stanovanj-
skim in drugim infrastrukturnim
objektom.
Zanimiv je tudi podatek, da se
ukvarja s kmetijstvom v Sloveniji
le še 13 '^o prebivalcev in da pride
na prebivalca le 17 arov obdeloval-
ne zeinlje. Povprečna kmetija pa
pri tem ni večja od treh ha. Okrog
80 Vo naših kmetov je starejših od
50 let in le 20 % od teh ima na-
slednika. Iz dneva v dan pa na
drugi strani naraščajo potrebe po
večjih in kvalitetnejših količinah
hrane. Zato bo potrebno še razpo-
ložljive kmetijske površine čim bo-
lje izkoristiti, širša družbena skup-
nost pa nuditi kmetijskim proizva-
jalcem vsestransko podporo.
Marjan J.
Paša je še tudi danes zdrava za živino
SLIVE
BODO
OBRODILE
Pred tedni sem bil na obisku v
gornjih Halozah in v marsikaterem
sadovnjaku ali okrog kmečkih
dvorišč videl še kar dobro oblo-
žena slivova drevesa. Zato se nam
za dobro domačo slivovko tudi v
prihodnje ni bati, pa tudi za hrano
so slive vsestransko uporabne.
V razgovoru s kmeti v Jelovcu
pri Makolah so ti izražali mnenje,
da bo letos tudi vinska trta dobro
obrodila, seveda, kjer je ni priza-
dela zimska pozeba. Tudi hruške
dobro kažejo, le jabolk bo letos
bolj malo. Besedilo in posnetek:
Konrad Zoreč
Takole skrbi kmet v Jelovcu za
pravilno razraščanje vej in da se te
pod težo plodov ne bi polomile
ZAOBLJUBA PRIPADNIKOV JLA
BISTRIŠKE GARNIZIJE
SREČANJE GASILCEV V OPLOTNICI
Letošnje peto tradicionalno sre-
čanje gasilcev in gasilskih društev
iz skoraj vseh občin SR Slovenije,
katerega vsako leto organizira
PGD Oplotnica in je bilo posveče-
no praznovanjem dneva vstaje slo-
venskega naroda in 40. obletnice
ustanovitve OF. To je bila tudi
osrednja slovesnost v okviru leto-
šnjih praznovanj 22. julija na ob-
močju občine Slovenska Bistrica,
saj so pred pričetkom tekmovanja
vojaki garnizije Pohorski bataljon
iz Slovenske Bistrice tukaj položili
svečano zaobljubo.
Srečanja se je udeležilo skupno
45 moških in ženskih članskih ekip
gasilcev z med 500 člani, iz vseh
krajev SR Slovenije. Tradicional-
no tekmovanje za pokal Pohorske-
ga bataljona se tako upravičeno
uvršča med največje manifestacije
gasilcev na Slovenskem. Letošnje
srečanje je bilo namenjeno tudi
prikazu usposobljenosti članstva in
homogenosti delovanja gasilskih
ekip v trodelnem napadu in štafet-
nemu teku, prav gotovo najbolj
privlačnih gasilskih disciplinah.
Na letošnjem petem tradicional-
nem srečanju slovenskih gasilcev.
ki je potekalo pod pokrovitelj-
stvom Lesno industrijskega podje-
tja LIP Slovenske Konjice, TOZD
LIO Oplotnica, TOZD Gozdarstvo
Oplotnica, delovne organizacije
Granitna industrija Oplotnica in
več zasebnikov iz krajevne skup-
nosti Oplotnica, je bila najuspe-
šnejša desetina industrijskega ga-
silskega društva DO IMPOL Slo-
venska Bistrica, pred PGD Sloven-
ske Konjice in PGD Dob pri Dom-
žalah. Skupno je sodelovalo 41
članskih desetin.
Pri članicah, tekmovalo je 13 de-
setin, najuspešnejša desetina je bi-
la IGD železarne Štore, pred PGD
Videž in PGD Šenkov Tirn.
Zmagovalna ekipa je prejela po-
kal, ostale pa priznanja in diplo-
me. Člani PGD Oplotnica so tek-
movanje pripravili zelo dobro, saj
so to nove izkušnje tega društva
za prihodnje leto, ko bodo organi-
zirali posebne svečanosti, saj bo
domače društvo praznovalo 70.
obletnico delovanja.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Na tekmovalnem prostoru v Oplotnici množično in uspešno.
PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE JUBILEJEV
Letos od 11. do 13. septembra
načrtujejo v Juršincih proslavo, ki
bi bila pod pokroviteljstvom Po-
slovne skupnosti in Zadružne
zveze Slovenije. Gre za prosla-
vo 80 let trsnega cepljarstva
trsničarstva na območju
Juršinc ter za 75 let organi-
ziranega trsničarstva. Le-
'a 1906 je bila v Juršincih usta-
novljena prva Trsničarska za-
druga na Slovenskem, ki je do
1918 delovala za območje
Spodnje Štajerske, v letih
1919—1941 pa za območje Slo-
venije. Od leta 1946 pa deluje
sl^upnost trsničarjev in drevesni-
čarjev v Juršincih za naše ob-
močje.
Trsničarstvo in cepljarstvo z
območja Juršinc seje širilo po vsej
Sloveniji, pa tudi na posamezne
pokrajine v Avstriji in v SR Hr-
vatsko. Tudi priznani strokov-
,njaki s področja vinogradništva,
rojeni v Juršincih, delujejo v raz-
nih krajih Slovenije in tudi dru-
god. Prav je, da se vsi ti zberejo ob
praznovanjujubilejev v Juršincih,
kjer jč trsničarstvo trdno zasidra-
na tradicija.
Franček Holc
^»ganje v trsnico pri trsničarju Francu Rižnaiju v Rotmanu leta 1966
Silnica — trsje v zabojih pri trsničarju Janezu Borku v Senčaku
Tako so vlagali v trsnico pri Frančeku Holcu, trsničarju v Gornjih
Oblakih
Veselje ob bujni rasti trsnih cepljenk
OBČINSKA ZVEZA PRUATELJEV
MLADINE PTUJ
LETOS PRVIČ V PTUJU
- ORGANIZIRANO
PREŽIVLJANJE
PROSTEGA ČASA
V zadnjih letih smo veliko in preveč govorili o organiziranem
preživljanju prostega časa otrok. Tako tudi letos, vendar smo ujeli
zadnjo minuto in na hitro pripravili program. V občinski zvezi prijate-
ljev mladine je bilo dogovorjeno, da se vsak četrtek, od 16. julija naprej
do vključno do 20. avgusta organizirajo enodnevni izleti otrok od
prvega do petega razreda osnovnih šol. Vsakokrat je zbirališče ob 8. uri
pred osnovno šolo Franc Osojnik v Ptuju. Oci tam bodo otroci odhajali
na krajše izlete v naravo. Otroci pa si morajo s seboj prinesti vse
športne rekvizite, kot tudi malico. Na izlete v naravo jih bodo sprem-
ljale učiteljice ptujskih osnovnih šol.
Podobne izlete bo zveza organizirala tudi za vse predšolske
otroke, ki niso zajeti v organizirano varstvo. Zanje je zbirališče —
Tudi otroških igrišč imamo v Ptuju premalo
foto: Alfred Bradač
vzgojno-varstveni zavod ob Potrčevi ulici. Na izlete bodo odhajali prav
tako vsak četrtek. Zbirališče je ob 8. uri. Spremljale jih bodo vzgojite-
ljice vrtca.
Prav je, da smo tudi v Ptuju pričeli z organiziranim preživljanjem
prostega časa otrok, vendar bi kazalo, da bi v bodoče te zadeve le
nekoliko bolje pripravili. Starši vseh otrok si brez dvoma želijo, da bi
otroci brezskrbno preživljali počitnice in obenem tudi organizirano.
Prostost, kije sicer dobrodošla, pa lahko vodi v nesrečo. Številne proste
aktivnosti, ki bi jih naj razvijali v počitniškem času, pa bi naj zajele kar
največji krog otrok.
MG
LOVSKO TEKMOVANJE
Lovska družina Lenart v Slovenskih goricah je tudi letos organi-
zirala tradicionalno lovsko tekmovanje v streljanju na umetne golobe.
Udeležba je bila zadovoljiva, saj seje zbralo iz 7 lovskih družin okrog 100
tekmovalcev.
Na tekmovanju so se najboljše odrezali domači člani lovske družine,
ki so osvojili prvo mesto pred LDDrvanjoiz Benedikta in LDJurovskim
dolom.
Organiziranoje bilo tudi tekmovanje za posameznike in sicer v dveh
lovskih disciplinah. Najboljši v športnem stavu so bili: Alojz Vurcel iz LD
Trnovska vas, Jpže Tomažič iz LD Lenart, Karel Purgaj iz LD Lenart. Ivo
Klobučar ml. LD Drvanja iz Gradišča in na petem mestu je bil Franc
Sužnik iz L D Trnovska vas.
Najboljših pet v lovskem stavu pa je: Štefan Bračko iz LD Lenart,
Alojz Vurcel iz LD Trnovska vas, Cveto Babič LD Košaki, Zoltan Rajh
iz LD Starše in peti Ivo Klobučar ml. iz LD Drvanja-Gradišče.
Janez Lorber
8- iznaSih krajev
30. julij 1981- TEDNii^
Lepo vas pozdrovljan. Kak vidite, se van zodje cajte bolj na duge
ture jovlan v Tedniki. Eni me malo pogrešati, dosti pa je seveda tudi
tokih, ki si mislijo: »To je edino pametno, da je toti Lujzsvoj landšprehar
doj zaprja . ..!« Pa saj mi neje še Čista odpoveda. Z Mico sma z žetvijo
tejko dela mela. Sosid nanje začeja skombajnon žeti pa moje naenkrat
tota mašina crknola. Te pa vete, kak je z rezervinimi deli. Pri nas jih nega,
z uvozon pa je hujdič. Vozili smo se od štacune do štacune pa so nari
povosodik rekli. »Najboljši rezervni del za kombajn sta v trenutni
situaciji ročni srp no kosa.« Premoj duši, tak seje tudi zgodilo. Tistega
rezervnega dela nesmo dobili pa smo namesto kombajnirali srpe no kose
za rep vločili. Tak meje v križi zasekalo, ke še gnes po štireh hodin. Mica
mi je že rekla: »Samo lojati še začni pa boš lehko našega Reksa zameja.«
Zaj sen ugotova, da sta srp no kosa še najbolj zanesljiva kmetijska
stroja v cajti žetve. Za rezervni del sta potrebna samo dobra južna no
pijača za tistega, ki žanje ali pa kosi. To sen tudi ovokrot na Prazniki žetve
na Polenšaki vida. Tekmovoje ženjkinj bla zlo teresantna zadeva. Ma-
mike so tak s srpi mohale, ke jih jaz niti s svojo kosilnico ne bi moga
dohojati. Vroče pa jin blo je tudi tak, ke jin je švic oči zaleva. Ja, ja, za lubi
kruhek je treba marsikaj pretrpeti, če glih ga vsi še ne vemo spoštuvati.
Pred krotkin sem na televiziji posluša kejko kruha pri nas v posode
za smeti zmečemo. Lasje so mi na plešasti glovi pokunci staU, tak meje
to razjezlo. Ce že vsemogoče republiške, zvezne no brezvezne zakone no
prepovedi sprejemamo, te bi lehko še zakon o prepovedi metaja kruha v
smeti uzakonili. Jaz bi vsokega, ki s kruhon tak grdo dela, vsaj za en
tjeden na njive posla, da bi veda kak se kruh služi. Pri nas duma je že od
negda tokšna navoda, da moreš kruh, ki ti na tla podne — kušnoti no dale
naprej jesti.
Tejko za gnes o totih krušnih zadevah. Te pa srečno, pozdrovla vas
krušni delegat Lujzek.
MIKLOVAZALA
NAŠTATENBERGU
v prizadevanjih, da bi letovišču Štatenberg ob Dravinji pri Ma-
kolah, spet dali nekaj nekdanje privlačnosti in živahnosti, so imenovah
poseben pripravljalni odbor za prireditve v gradu Štatenberg, ki bo
vsako leto ob poletnih mesecih organiziral kulturne in športne prireditve.
Odbor je že za letošnje leto pripravil precej obsežen in zanimiv program.
Že v petek zvečer, 31. julija ob 19. uri bo na gradu Štatenberg
gostovalo KUD Stari trg iz Slovenj Gradca z ljudsko igro Miklova Zala,
v njej pa bo nastopilo nad (60 igralcev.
Tudi nadaljnji program prireditev na Štatenbergu je pester in
zahteven, vendar časovno še ni opredeljen. Tako načrtujejo srečanje
starejših harmonikašev v sodelovanju prosvetnih društev Dravinjske
doline, opereto Gorenjski slavček v izvedbi SNG Maribor, ličkanje
koruze s starimi običaji, to prireditev bi naj vodil popularni Mito Trefalt
s svojimi gosti, nadarje koncert iz naših krajev v sodelovanju z RTV
Ljubljana in razstavo ptic v organizaciji društev ljubiteljev živali Ljub-
ljane in Maribora.
Ko nekateri pustijo
vozniško etiko za šankom
Vsak dan se dogaja mnogo reči. Vsak dan se vali milijone avtomo-
bilov po cestah. Vsako noč nAaj manj, pa vendar skromnost ne bi bila
primerna. Tokrat ne bo govora o prometnih nesrečah in podobnih
žalostnih stvareh, čeprav je tudi to, o čemer mislim pisati, žalostno oz.
celo bolj v bes spravljajoče. Nekateri tovariši vozniki namreč mislijo,
da če drvijo s svojim kupom pločevine po hribih in dohnah, da so edmi
in glavni na cesti. To je mogoče opaziti posebno ponoči, ko pod vph-
vom raznih baldrijanovih in drugačnih kapljic trobijo v luno.
Nekateri sb očitno delali vozniški izpit že prea davnimi, davnimi
časi in tako so že pozabili, da so poleg dolgih luči montirane v avtomo-
bilu tudi kratke in da jih uporabljamo posebno ponoči, ko nam nekdo
prihaja nasproti. Sicer pa je pozabljanje normalen psihični proces,
prav tako kot oblikovanje navad in samo škoda, je, da poleg vseh
drugih navad vozniki ne morejo osvojiti še te, da bi po potrebi menja-
vali dolge in kratke luči. Če ne verjamejo, da kakršnegakoli udeleženca
v prometu slepijo dolge luči nasproti prihajajočega avtorriobila, naj
prosijo svojega dobrega prijatelja, za katerega so prepričani, da ga ne
Sodo pretepli, da jim kakih desetkrat — s kratkimi časovnimi razmaki,
prisveti v oči z dolgimi lučmi. Sicer pa, če bi radi pokazali, da jih imate,
saj vemo: delujete zelo prepričljivo.	£) Petrovič
IZLET NA ZELENO
USKOVNICO
Julijski izlet starejših ptujskih planink in planincev je bil namenjen
obisku Uskovnice — nadvse idilične, prostrane in lepe planine nad
Bohinjskim jezerom.
Za bežnim ogledom Bleda in vožnji po dobro speljani cesti na
Pokljuko, so prispeli izletniki do vojašnice na Rudnem polju. Predsta-
vitev ter kratko zaprosilo in že je bilo dovoljeno prepustiti avtobus na
»čuvanje« prijaznim vojakom. Na poti cilju nasproti je bilo kmalu čuti
oddaljeno grmenje, padle so prve kaplje dežja, kije bil spremljevalec vso
X)t, dokler niso pohodniki prispeli v toplo zavetje Koče na Uskovnici,
cjer je osebje nudilo hitro ter prijazno postrežbo.
Po odmoru in zboljšanju vremena je sledil povratek na Rudno polje,
zatem na s soncem obsijano Pokljuko, kjer je bil postanek pred svoj-
stvenim spomenikom, postavljen v čast padlim borcem NOB, od tu pa
navzdol v slikovito naravni tesen Vintgar. Pohod skozi sotesko je bil
tokrat posebno doživetje, ko je močno narasla, a kljub temu kristalno
čista Radovna, ob šumenju, bučanju, bobnenjem in penjenju kazala
svojo moč, ko se mora vtesnjena na svoji poti prebijati med navpičnimi
skalami.
Nekaj časa delno neugodno vreme, seje zlasti na povratku oddolžilo
in omogočilo čudovito jasne razglede tako, daje izlet, ki gaje vodil Lipe
Izlakar, prav dobro uspel.
Naslednji izlet te skupine planincev bo 9. avgusta na Plitvička
jezera. Že zdaj vabimo planince in prijatelje, da pravočasno prijavijo
svojcHideležbo na izletu, za katerega vlada precejšnje zanimanje.
R. Rakuša
ŠE O PRAZNIKU ŽETVE NA POLENŠAKU
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali številne vrste kruha
Spretno in okusno narejene številne kmečke dobrote so zbujale skomin^
pri obiskovalcih
Razstavljena nekdanja kmečka orodja in delovne naprave
Pokrivač Jože Petek s podavačem Jožetom Plohlom je obiskovalcem
prikazal, kako se pokriva s slamo.	Foto: L. Kotar
Prireditev na Polenšaku seje pričela, kot smo že poročali, v soboto
11. julija z odprtjem razstave kruha in pogač. Kar 35 vrst kruha so
razstavili. Skoraj vsi obiskovalci so izražali želje, da bi imeli takšen kruh
vsak dan na mizi. Zato so toliko bolj upravičena prizadevanja, da bi v
Ptuju le dobili ustrezno kmetijsko tržnico. Pridne polenške gospodinje so
potice, gibanice in bidre spekle tudi za obiskovalce.
Sestavni del razstave na Polenšaku so bile tudi starine, ki bi naj bile
stalni del razstave, zato si prizadevajo pridobiti in urediti ustrezni
razstavni prostor. Obiskovalcev prireditve na Polenšaku je iz leta v leto
več, zato bi jim bil stalni ra razstavni prostor potreben, kjer bi si laiko
obiskovalci ogledah razstavljene predmete ob vsakem obisku.
Ko so mlatiči omlatili, so otepe oškopali in pripravili škop za streho
ki jo je znal napraviti le usposobljen pokrivač.
MG
MEŠALA STA SE PRETEKLOST IN SODOBNOST-
VMESPAJEBILLUK
Tudi na 9. kmečkem prazniku,
ki je bil v soboto, 25. julija v
Moškanjcih, je bilo veselo; če-
prav je sobotno jutro »jokalo«.
Prizadevni domači gasilci so se
trudili že v nedeljo, 19. julija,
vendar jim je dež pokvaril vse.
Začetek prireditve je bil name-
njen otvoritvi novo asfaltiranih
krajevnih cest. Kmečki praznik
pa so začeli sodobni kmetijski
stroji za pridelavo krompirja. Za
tem pa s svoje rekle lukarce, ki so
prišle v vsej svoji opravi in
potrebnim orodjem in seveda z
obilo dobre volje, da so lahko
zbranim prikazale, kako je bilo
nekoč ob saditvi Itika.
V povorki so bili tudi kosci, ki
so oboroženi s kosami in pesmijo
povedali, da so še urni in da če
zavihtijo rokave in koso so urnej-
ši od kombinatovcev. Zaslužek ni
bogve kaj, vendar pa gre delo
umeje, če je več kapljice. Podob-
no je tudi pri liiku, če je premalo
vina, se samo cvetje »poguli«.
Liikarice so bile v svojem
prikazu gojenja liika zelo izvirne,
pri prikazu vseh potrebnih opra-
vil, da liik zraste, so povedale
marsikatero grenko in zato ni bil
le liik kriv, da so pritekle solze.
Danes se je pri liiku že tako
zakompliciralo, da ni več rdeč.
temveč rumen, in po izjavi liika-
rice tako so v gorišniški zadrugi
pred časom imeli avstrijski liik,
ne pa domačega.
Za konec so vrle lukarice
prikazale pletenje vencov in vse,
ki so plačali zahtevano takso
popelja e z liikarsko kočijo. 9.
kmečki praznik je tudi tokrat
uspel, le jedci liika so se malo
bolj kislo držali, za vse ostale pa
je bil dogodek, kakršnega ne
pozabiš.
MG
Začetek kmečkega praznika
Liikarice so pridno delale in pripovedovale o svojem delu Foto: JOS
USPELA GASILSKA PRIREDITEV V ŽETALAH
Gasilsko društvo Zetale je v so-
boto, 25. julija organiziralo
masovno gasilsko prireditev, ki je
nadvse uspela. Najprej so (od 16.
do 17. ure) izvedli mokro gasilsko
vajo. Na njej so sodelovala vsa ga-
silska društva v okviru gasilskega
centra Videm pri Ptuju in poklicna
gasilska enota iz Ptuja z vodnim
topom, ki je prilagojen za gašenje
lahko vnetljivih tekočin ali mate-
riala. Prav gašenje s peno iz tega
topa je vzbujalo posebno zani-
manje številnih gledalcev.
Sledila je svečana predaja svoje-
mu namenu novega gasilskega
kombi vozila TAM 2001, ki je sta-
lo okrog 470.000 din. Od tega sta
polovico prispevali občinska ga-
silska zveza in požarna skupnost
Ptuj, ostalo polovico pa GD Zeta-
le, krajani in krajevna skupnost
Zetale, ki je bila tudi pokrovitelj
gasilske prireditve.
Zanimivo je, kako so iznajdljivi
gasilci v Zetalah izvedli zbiranje
prostovoljnih prispevkov občanov.
Vsak, ki bo dal za nakup gasilske-
ga vozila bo vpisan na slovesni
izročitvi vozila v uporabo za botra.
Vsak ,,boter" je dal znesek v pi-
semsko ovojnico in jo zalepil,
seveda s svojim polnim naslovom;
in po višini prispevanih zneskov bo
določen tudi vrstni red botrov.
Tako so zbrali skupno kar 79
ovojnic s prostovoljnimi prispevki,
ki so jih odprli eno uro pred s'o-
vesnostjo, napravili vrstni red in
po uvodnih besedah predstavnika
pokrovitelja Stanka Letonja,
predsednika sveta KS, so razglasili
tudi botre. Prva sta bila zakonca
Adolf in Vida Kroepfl, ki sta dala
prispevek 12.000 din, drugi je bil
Janez Horvat s 6.000 dinarji in
tako naprej vse do zadnjega 79
botra.
Po uradnem delu je bilo še to-
variško srečanje gasilcev z ob-
močja gasilskega centra Videm i"
gasilsko slavje, ki je potekalo
prijateljskem in veselem vzdušju
brez kakih incidentov.
F
VREME TRAKTORISTOM
NI BILO NAKLONJENO
Mladim traktoristom z območja ptujske občine letos vreme očitno ni bU®
naklonjeno, da bi bili lahko izvedli občinsko prvenstvo mladih traktoristov ia»
kot so si zamislili.
Prvič je bilo tekmovanje predvideno za v nedeljo, 19. julija, vendar gaJ^
onemogočil dež, zato so tekmovanje prestavili na soboto, 25. julija pa je zvp^
ponagajal dež. Tako so tekmovanje končno izvedli šele v torek, 28. julija dop^'^
dne. Ko smo zaključili z našo redakcijo, je tekmovanje še trajalo, zato bomo
rezultatih lahko poročali šele v naslednji številki, za tekmovanje je bilo prijavU
nih okrog 30 mladih traktoristov.	"
f^DNIK -30. julij 1981
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
PTUJSKI GOBELIN V DELAVNICI RESTAV-
RATORKE PROF. MIRE KOVAČEVIČ-OVČAČIK
Ptujski ^rad je znan po bogatih zbirkah, še posebej si obiskovalci
radi ogledujejo 1. nadstropje, kjer je predstav jena fevdalna stano-
vanjska oprema od gotike do 19. stoletja. Največje bogastvo ptujske
kulturnozgodovinske zbirke je deset gobelnikov flamskega m franco-
skega porekla, ki so datirani na začetek oziroma na konec 17. stoletja. 17.
stoletje je že daleč za nami in čas tako občutljivemu materialu, kot je
tekstil, ni prizanesel. Gobelini se razvrščajo v dve seriji. Zgodnejši
flamski predstavljajo posamezne prizore iz zgodbe o Odiseju. Naše čase
so dočakali le štirje gobelini, prvotno jih je bilo gotovo kaj več. Žal niso
ohranjeni v celoti. Največjemu manjka okrasna bordura, drugi trije pa
imajo okrnjeno tudi figuralno kompozicijo. Sest francoskih gobelinov
predstavlja krajine in vanje vkomponirane lovske, ljubezenske in ži-
valske prizore. 1 udi te tapiserije so pričakale naš čas razrezane, posa-
mezni kosi pa so bili sešiti v nove kompozicije. Kljub takšnim okrnitvam
obe seriji ptujskih gobelinov predstavljata edinstveno bogastvo. Mesto
Ptuj je eno najbogatejših lastnikov tovrstnih umetnin v Evropi.
Zato je toliko bolj razveseljivo, da sta ptujska občinska in slovenska
republiška kulturna skupnost odobrili sredstva za postopno regenera-
cijo. restavracijo in konzervacijo gobelinov. Nepravilno ravnanje z
umetninami, prah, insekti in sončni žarki so v stoletjih načeli dragocene
volnene in svilene niti. Gobelini so na več mestih že zakrpani z nitkami
nevtralnih barv. Tako je bilo vsaj deloma zaustavljeno nadalnje pro-
padanje, manj pozornemu očesu obiskovalca pa so tako prikrite najhujše
poškodbe. Strokovni posegi pa na teh tapiserijah še ni^o bili opravljeni.
Zdaj je prvi izmed gobelinov, flamska tapiserija s prizorom Odiseja,
ki ponuja Polifemu pijačo, že v rokah prof. Mire Kovačevič-Ovčačik v
Zagrebu. Prof. Kovačevičeva je edina strokovnjakinja v Jugoslaviji, ki se
že dolga leta posveča ohranjevanju tekstilnih umetnin in je za svoje delo
prejela že mnoga priznanja, med drugim tudi Nazorjevo nagrado leta
1977. Ptujske gobeline sije ogledala že leta 1979 in takrat tudi predlagala,
naj bi čimprej začeli z reševanjem dragocenosti. Ko so bila lani dobljena
3rva sredstva, seje lotila priprav na zahtevno delo. Preparati, s katerimi
X) regenerirala gobelin, so rastlinskega izvora in za njihovo pripravo
potrebuje izvlečke jesenskih drevesnih plodov. Tudi barve, s katerimi so
obarvane niti na gobelinih, so rastlinskega izvora in bi jim sintetični
pripravki lahko le škodili. Zdaj je delo na gobelinu, za kateroje potrebna
tudi dovolj visoka temperatura ozračja, že steklo.
Muzejski delavci z nestrpnostjo pričakujemo, kakšni bodo rezultati
regeneracije, saj se bo šele po tem prvem posegu pokazalo, kako hudo je
poškodovana tapiserija in kako obsežna bodo nadalnja zaščitna dela.
Marjeta Ciglenečki
Flamski gobelin »Odisej ponuja Polifemu pijačo« z začetka 17. stol., ki ga
je pred kratkim sprejela v svojo delavnico prof. Mira Kovačevič-Ovčačik.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Na Borlu je bilo dnevno zapr-
tih 250 do 300 pohtičnih jetnikov
iz raznih predelov Štajerske.
Jetniki so bili razdeljeni v delo-
vne skupine za dovoz vode,
čiščenje, vrtnarsko delo, žaganje
in sekanje« drv, urejanje poti,
dovoz peska, izpraznjevanje grez-
nic itd.
Najpomembnejša je bila
»Wasserkommando« (vodna komanda) kije omogočala jetnikom stike
z zunanjim svetom. Ker na gradu ni bilo pitne vode, sojo vozili jetniki
dvakrat dnevno v tristo literskih sodih iz vodnjaka peka Gabrovca pri
borlskem mostu.
Poleti 1942 je nameravala Slovenskogoriška partizanska četa
osvoboditi zapornike. Partizani so sklenili napasti grad podnevi, ko je
bil del stražarjev zaposlen pri zunanjih delih in bi prisotne laže prema-
gali. Med zaporniki je vodila akcijo Milena Berce. Ob partizanskem
napadu bi se uporniki uprli in osvobodili. Izdaja je napad preprečila,
saj je okupator pokončal četo 8. avgusta 1942. Mileno Berce, ki je
poslala četi razpored straž in načrt gradu, je okupator ustrelil 2. okto-
bra 1942 v Mariboru.
Taborišče na Borlu je delovalo do meseca marca 1943. Službeni
delovodnik, ki ga hrani arhiv Muzeja narodne osvoboditve v Maribo-
ru, je zaključen dne 12. marca 1943, zadnji vpisi so bili konec februar-
ja. Po različnih izjavah je šlo skozi taborišče več tisoč zapornikov.
Miroslava Grašič
Nekdanji borlski jetnik Kari Pertekel iz Ptuja je na risbi upodobil, kako
so jetniki vozili vodo iz vodnjaka ob borlskem mostu na grad.
PROGRAM PRIREDITEV 1981
AVGUST
SREDA. 5. avgusta ob 20. uri:
SLAVNOSTNA OTVORITEV IX. PTUJSKIH
KULTURNIH SREČANJ, nastopa DRŽAVNI
ANSAMBEL GRUZIJSKE FOLKLORE TBILISI
(Letni prireditveni prostor Ptuj)
TOREK, 11. avgusta ob 20. uri:
CAMERATA HUNGARICA. ansambel za
staro glasbo Madžarska (Viteška dvorana na ptuj-
skem gradu)
NEDELJA, 16. avgust ob 8. uri:
Otvoritev razstave 50 LET FOLKLORNE
SKUPINEVINKOKORŽECIRKOVCE. (Osnovna
5o!a Cirkovce)
ob 20. uri
V. Korže: Micki je treba moža —veseloigra,
predstava gledališke skupine Cirkovce (Dom kraja-
nov Cirkovce)
PETEK, 21. avgust ob 19. uri
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GOD-
CEV (Dom krajanov Cirkovce).
NEDEUA. 23. avgust ob 12. uri:
OSREDNJA PROSLAVA OB 40-LETNICI
FOLKLORNE SKUPINE VINKO KORŽE CIR-
KOVCE (Cirkovce)
SREDA. 26. avgust ob 12. uri:
Pričetek dela XIII. Slikarske kolonije Petovio
Ptuj (Motel Podlehnik)
SEPTEMBER:
PETEK, 4. septembra ob 17. uri:
Otvoritev razstave SLIKARSKE KOLONIJE
POETOVIO PTUJ 1980 (Razstavni paviljon Dušan
Kvader Ptuj)
PETEK, 4. september ob 19. uri:
XII. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE
GLASBE (Letni prireditveni prostor Ptuj)
SOBOTA, 5. september ob 19. uri:
XII. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE
GLASBE, (Letni prireditveni prostor Ptuj).
TOREK, 8. september ob 16. in 19.30:
F. Milčinski: BUTALCI — Slovensko narodno
gledališče Maribor (Gledališče Ptuj).
PONEDELJEK. 14. september ob 20. uri:
Večer revolucionarnih pesmi — Pihalni orkester
Ptuj (Gledališče Ptuj)
TOREK, 15. september ob 18. in 20. uri:
MINI PULA 81 (Mestni kino Ptuj)
SREDA, 16. september ob 18. in 20. uri:
MINI PULA 81 (Mestni kino Ptuj)
ČETRTEK, 17. september ob 18. in 20. uri:
MINI PULA 81 (Mestni kino Ptuj)
PETEK, 18. september ob 18. in 20. uri:
MINI PULA 81 (Mestni kino Ptuj)
PONEDELJEK, 21. september ob 16. in 19.30:
Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV —
Slovensko narodno gledališče Ljubljana (Gledališče
Ptuj)
TOREK', 22. september ob 18. in 20. uri: Koncert
SLOVENSKEGA OKTETA (Narodni dom Ptuj)
ČETRTEK. 24. september ob 17. uri:
Literarni večer: VEČER SLOVENSKE MLA-
DINSKE POEZIJE (Narodni dom Ptuj)
OKTOBER
SOBOTA. 3. oktober ob 10. uri:
OBMOČNO SREČANJE PISATELJEV IN
PESNIKOV ZAČETNIKOV (Klub mladih Ptuj)
PONEDELJEK, 5. oktober ob 16. in 19.30:
Koncert: TRIO LORENZ (Glasbena šola Ptuj)
SREDA, 7. oktober ob 17. in 19.30:
F. Hadič: POLITIČKA POROKA — Šentja-
kobsko gledališče Ljubljana (Gledališče Ptuj)
Pridružujemo si pravico spremembe programa.
Izobraževalna skupnost Ptuj
Poročilo o zbiranju in razporejanju sredstev samoprispevka za čas od 1.
januarja 1977 do 30. junija 1981, ki gaje pripravil odbor za spremljanje izvajanja
samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega prostora v občini Ptuj, je
obravnaval tudi izvršni odbor Izobraževalne skupnosti Ptuj. dal k poročilu še
nekatera dodatna pojasnila in sprejel stališča v skladu z dolžnostmi, ki jim jih
nalaga samoupravni sporazum o združevanju sredstev OZD in odloka o samo-
prispevku občanov. Vse z namenoni, da se določila obeh dokumentov kar na-
jaosieaneje spoštujejo.	"
Baletna šola v Slovenski
Bistrici in oddelek glasbene
v Oplotnici
Zbori skupščine občine Slovenska Bistrica so na svojih rednih sejah soglasno
potrdili sklep o ustanovitvi oddelka baletne šole v Slovenski Bistrici in oddelka
glasbene šole v Oplotnici. Novoustanovljena oddelka bosta delovala pri glasbeni
šoli Slovenska Bistrica, ki deluje v okviru šole za baletno in glasbeno izobraževanje
Maribor. Novo ustanovljena oddelka v Slovenski Bistrici in Oplotnici bosta pričela
z delom že v šolskem letu 1981/82.	Viktor Horvat
7. nadaljevanje
Domnevno nekje v bližini Apač pri Lovrencu na Dravskem polju,
ob stari rimski cesti, kije iz Celja prek Majšperka držala v Ptuj. Občina
Ptuj.
1265 sta obstajali dve utrdbi — due communiciones, quedicuntur
Meidenberch, Maydburch, ki ju je imel pred 1260 v posesti Konrad
Pogrenjski. Ko so ga Ogri ujeli, je deželni glavar takoj poslal na utrdbi
nova oskrbnika. Gradova sta bila pač majhna, zakaj gradništvo je bilo
poplačano le z živili, ne z denarjem. 1312, ko se omenja haws Meidberg,
Slabila gradnika Henrik in NVeigand iz Massenberga. 1357 je vojvoda
l^brecht 11. podelil utrdbi — vest Maidberch imenje, kije obsegalo 79
''metij, 1373 pajsbilaže v posesti celjskih grofov. Pred 1396 jo je imel v
zakupu Ortolf iz Kapfensteina, ko paje ta umrl, je moral varuh njegovih
otrok na zahtevo vojvode Viljema izročiti grad Maydburg in Traueld
Segen Pettavv vber Ulriku Walseeju proti odkupnini 300 funtov. Ulrik jo
Jf Štiri leta pozneje zapustil svojemu stričniku Bernardu Ptujskemu. 1441
^ je dobila kot dediščino Friderika Ptujskega njegova sestra Neža
Stubenberška z Vurberga, kije 1443 prodala haws Maydburg ob der
Jfaa im traueld z va.sjo ter vsemi pravicami in pritiklinami Filipu
^reunerju kot deželnoknežji fevd za 4(X) funtov. Vendar pa Breunerji
"trdbe niso dobili v fevd, zakaj imenje s pripadajočimi vasmi se 1496
^Henja v vurberškem urbarju. Utrdbo so verjetno 1532 razdejali Turki,
^ečji del imenja paje pozneje dobila gospoščina Turnišče.
•^AJŠPERK (MONSBERG), GRAD
Vrh kopastega griča nad istoimenskim naseljem, na strateško po-
"leinbni točki, ob stari rimski cesti, kjer se pot iz Poljčan ali Rogatca ob
ozkem sedlu prevesi v Ptujsko polje. Občina Ptuj.
Starejša literatura o gradu je večkrat nezanesljiva, ker avtorji
zamenjujejo Majšperk v nemščini istoimenskima gradovoma na
Kranjskem in Koroškem, pa tudi gradom Maidburg. Tako se po Zahnu
Majšperk prvič omenja 1256 kotcastrum Mannesperch,po Pircheggerju
pa šele 1261 kot Mannesperch. 1340 se omenja vest vnd turn Mannes-
perch. Posestniki gradu so bili neznatni vitezi. Poslednji med njimi,
Peter, se omenja 1410. Posest je dedoval Leuthold Stickelberger. kije
prepustil gospoščino svojemu nečaku Hartlu Holleneggerju. Gospo-
.ščina je bila svobodna posest- 1478, ko se omenja kot geslos Mansperg,
joje dobil v fevd Hermann Hollenegger. Tajoje imel v posesti tudi 1487,
ko se je na gradu pomudil Paolo Santonino, spremljevalec in tajnik
caorlijskega škofa, odposlanca oglejskega patriarha. Ta je v svoj popotni
dnevnik zapisal: »Grad Majšperk . . . ima dvojno, dobro utrjeno ob-
zidje, obdajajo pa ga prednje utrdbe, jarek in nasip.« Ko je Hartmann
umrl. je Majšperk podedovala njegova vdova Amelija in ga zapustila
svojim sorodnikom Lambergom.
Posest je bila precejšnja, vendar seje pričela v 16. stol. drobiti. Ko
je 1570 umrl Jobst Lamberški, so dediščino prevzeli njegovi trije sinovi.
Iz objavljenih virov ni razvidno, kateri izmed njih je podedoval grad in
ga dal 1589 prezidati, kot je pričala še 1885 ohranjena letnica na
njegovem portalu. Tako je nastalo tudi samostojno imenje Spodnji
Majšperk, ki so ga upravljali iz Apač.
1618 je prevzel Majšperk Adam Graf iz Šešč. V rokah rodovine Graf
je bil tudi malo pred 1662, ko ga je dežela zaradi davčnih zaostankov
zasegla, in 1695 (?), ko je pogorel. S poroko Ane Julijane Graf so ga 1710
dobili Mosconi, ki so ostali gosp)odarji gospoščine do 1801. Takrat gaje
kupil najemnik gospoščine Ravno polje Franc Blagotinšek, pozneje
poplemeniteni von Kaiserfeld, temu pa kot lastniki gradu sledijo 1819
Kari pl. Klar, 1820 Franc pl. Mandelstein, 1837 Franc Blauensteiner,
1859 Alojz Sparovitz. 1885 je bil grad že hudo zapuščen, konec 19. stol.
paje propadel.
Grajsko stavbo so očitno pozidali v 13. stoletju in je imela prvotno
značaj preprostega kastela, saj na nobeni izmed ohranjenih slik ni videti
osrednjega stolpa. Edine znane večje prezidave je doživela 1589, ko so
takratno, po vsej priliki že večkrat prezidano zasnovo obdali z zunanjim
vencem obzidja. Iz tega časa je bila tudi renesančna rondela, pozidana iz
kamenja, pomešanega z opeko, katere skromni ostanki edini še izpri-
- čujejo nekdanji obstoj gradu. Tegaje nekdaj obdajal tudi park, v katerem
sta bili postavljeni dve skupini pastirčkov-muzikantov, obdanih s po-
čivajočimi živalmi, delo neznanega kiparja iz tridesetih let 18. stoletja.
MAJŠPERK, SPODNJI (UNTER MANNSBURG), dvor, graščina
Apaški dvor-Ambtamnnshof, Schneeweissov dvor
Domnevno na severnem robu Apač pri Lovrencu na Dravskem
polju. Občina Ptuj.
V 16. stol. seje po številnih delitvah nekdanje obsežne majšperške
gospoščine osamosvojilo imenje Spodnji Majšperk, ki so ga upravljali iz
Apač na Dravskem polju. Zaradi davčnih zaostankov jc dežela malo
pred 1662 Spodnji Majšperk zasegla. Takrat je prišel v posest Qual-
landrov iz Ptuja, nato so ga dobili Schneevveissi. Po Slekovcu je Spodnji
Majšperk 1682 kupila Julijana Krescencija, vdova po koprivniškem
poglavarju Ferdinandu pl. Lebenegg, roj. baronica Paumgarten, od
Friderika grofa Lamberga in njegove sestre Kostance, omožene grofice
Lodron. Ko je stopila v zakon z Martinom pl. Schneeweiss, je po možu
tudi graščina dobila svoje novo ime. Nadaljnji lastniki so bili 1732 grof
Albreht Heister, 1735 Rudolf baron pl. Cramm. Njegova hči je prinesla
graščino v zakon grofu Antonu Gaisrucku, kije imenje združil s Tumi-
ščem. Po Curku so stavbo IJJ85 znižali za eno nadstropje in spremenih v
»marof«, a sojo že 1926 do kraja podrli. ^
Vischerjeva upodobitev kaže dvor kot sestav dveh, druga k drugi
pravokotno postavljenih enonadstropnih stavb s šivanimi vogali in
baročno uokvirjenimi okni, obdanih s pritličnimi gospodarskimi po-
slopji. Na Vischerjevem zemljevidu iz 1678 je stavba pod oznako
Ambtamnshof upodobljena kot enonadstropna graščina z dvema stol-
F>oma.	Nadaljevanje prihodnjič
pj^ v Majšperku na Vischeijevi upodobitvi okrog leta 1681 (Pri n
[J^ukciji upodobitve je bila risba verjetno obrnjena, saj dejansko leži vs
^jSperk desno od gradu op. ur.)
Spodnji Maj^rk (Apaški dvor) na Viscberjevi upodobitvi iz okrog leta
1^1 (Tudi tu je risba obrnjena, saj je dejansko Ptujska gora desno od
graščine op. ured.)
10- NAŠI DOPISNIKI
30. julij 1981 - TEnMt^
SAMO JEDAN
CILJ
Hiljadu upoznanja,
hiljadu ielja, a samo jedan cilj.
Završiti ono što je več početo,
i pomoči k lepšemu sutra.
Odriati obečanje davno što smo
dali
našemu drugu Titu.
Hiljadu brigadi ra,
a samo jedan cilj,
i dalje iči Titovim putem,
putem bratstva i jedinstva.
Korakati smelo, hrabro
Titovim putem.
Mara Je vtič
MLADOST
Tiho listi spletajo cvet mladosti,
cvet mladosti, cvet modrosti,
ki obrašča ti srce ljubezni,
ko te razuma čaša strezni.
Lahko še pridejo ti temni dnevi,
ko ne veš ne kako ne kaj
in takrat spoznaš,
da iivljenje ni le raj.
Vendar mine tudi to, se razblini,
pusti le težke ti spomine,
ovene cvet mladosti, mine,
spomin pa naprej živi. . .
Marija
BRATSTVO
JEDfNSTVO
JED NA RUKA
UEDNAKRV
To je bratstvo i jedinstva,
kad zajedno rodimo i zajedno
gradimo
i zajedno znoj prolivamo.
Bratstvo ijedinstvo je
kao brat do brata,
kao sestra do sestre.
I uvijek u istom stroju stojimo
i uvjek zajedno radimo
i novu zemlju gradimo.
M. Kneževič
KORAC!
Odneo te vetar jedne noči,
dok mrak tiho putevima kriči
rekla si:,,Moram poči,
ne tuguj, sklopi oči. "
Prosula si latice u moju kosu,
a na vedje drhtavu rosu.
Tvoj nežni os meh izvinjenja
poljubacšto više ništa ne menja,
Slušam šum koraka što odlaze
kuda te nose, kamo H gaze?
TRENUTAK
POEZIJE...
Mladost se u pjesmu pretvara,
a bura i gromovi u ljubav.
Pod našim rukama zemlja
postaje mirno more,
neosvojive dubine
pretvaramo u smijeh:
ujedinjena je mladost naša.
I ljubav po lak o raste,
raste dok naši dani traju.
Nadahnuti snagom ijačinom,
te ogromne ljubavi
mi, izgubljeni u moru kubika
i plesu krampova i lopata,
našli smo sebe
u ovom toplom Ijetu,
Ijetu najlepšoj Ijepoti.
I mi imamo svoje bojište,
našli smo svoju Kozaru
i Sutjesku, i I g man
i svoje ofanzive.
Mi nastavljamo dalje
jer tu su naši oče v i
ostali.
Mi idemo dalje
u novo v rije me
, u nove bure i gromove,
u nove ofanzive dok nas
druga mladost ne smijeni.
Azra
„VEČERAS"
Večeras ču piti,
Večeras ču se opiti,
Večeras ču reči svima,
da te još uvek volim.
Večeras ču patnje,
u rane, da pretvorim.
Večeras ču plakati.
Večeras ču se opiti.
Svima ču tajno otkriti.
Razbit ču čašu.
Nek led tena.
A iz moje potječi cevena.
Večeras ču plakati.
Reči če, da je to zbog ruke
ali... to neče biti istina.
Svi če to znati.
Samo ti,
samo ti nečeš hteti.
/ zato . . .
Večeras ču reči svima,
da te još uvek volim,
večeras ču patnje,
u rane da pretovim.
MRAK
Kot senca se prikrade
ves, pust, teman, tesnoben,
na zemljo leže ti
in čutiš ga
in strah te je,
ker je teman.
SAMOUPRAVLJANJE
V BRIGADI
Za brigado pravimo, daje šola za življenje. To velja tudi za soočanja
brigadirjev v raznih organih brigade oz. naselja.
V brigadi naj bi se razvili pristni samoupravni odnosi. Seveda pa je
to odvisno predvsem od brigadirjev samih, njihove pripravljenosti, da
upravljajo s svojim delom, časom v brigadi. Pri tem pa se vidi, da vsi
brigadirji še niso pripravljeni na vse naloge, dolžnosti in obveznosti, kijih
na ta način pridobijo in da se največkrat sklicujejo le na pravice.
Tu bi morali brigadirje bolj pritegniti, da bi resnično živeli z brigado
in s samim naseljem, kajti to je postalo mesec dni njihov dom.
Kolikor bodo brigadirji aktivneje sodelovali s svojimi predlogi,
toliko bolje se bodo počutili v sami brigadi.
Vsak brigadir bi moral čutiti, da je prav tako važen člen v teh
samoupravnih odnosih kot tisti, ki imajo kakšno nalogo.
Menim, da imajo brigadirji na razpolago toliko različnih dejavnosti,
v katerih lahko krojijo svoj prosti čas in samo življenje v brigadi, da bi
lahko vsak pripomogel k boljšemu življenju v naselju.
Pri tem pa je potrebno poudariti, da imajo brigadirji možnost
odločanja tudi v najvišjih samoupravnih organih, kar dokazuje, da so
brigadirji in akcija postali eno, da se v brigadi resnično razvija samo-
upravljanje in da brigadirji sami krojijo svoje življenje tu.
Zato — vsak naj se tega zave in prispeva svoj delež k izgrajevanju
samoupravnih odnosov v brigadi.
IRENA BRINAR -
komandant MDB Slavko Šlander Žalec
IGREBEZGRANICA
Tko još nije čuo za popularne Igre bez granica. U četvrtak, 16. jula
u »Igrama« na nivou naselja, koje je vrlo dobro organizirala ORB
»Bratstvo-jedinstvo«, proslavila se ORB »V. M. Capajev«.
Ekipa iz Dugog Sela je triumfovala s 24 od ukupno 28 mogučih
bodova, t. j. s pobjedama u 5 od 7 igara što je zaista vrlo impresivno.
No, zadovoljni su bili svi. »Igre« su svim brigadirima pružile puno
zabave i smjeha i po občem mišljenju, slične bi zabave trebalo biti što
više.
RAZMIŠLJANJE. .. .
<
Gazim po travi sredi velikega travnika. Nabiram rože in jih vežem v
šopek, poslušam vršenje vetra in petje ptic v gozdu. Zavijem proti gozdu,
kjer vidim sredi velikega sivega kamna rdečo petokrako zvezdo. Pristo-
pim in preberem besedilo na spominskem obeležju. Vklesanih je veliko
imen ... Tu v grobu ležijo ljudje, ki so dali svoja življenja, da lahko
danes živimo v miru in v svobodi.
Utrujenost čutim v nogah, zato sedem v travo in premišljujem
naprej . . . Kako vztrajni in trdni so morali biti ti možje in žene, ti fantje
in dekleta. Ni jim bilo mar za lakoto in mraz. Sli so v boj proti so-
vražniku, ki je bil mnogo močnejši, pripravljeni, da žrtvujejo svoja življe-
nja, da se ne bodo nikoli več vrnili med svoje drage. Bili so iz jekla . . .
Sp vedno držim v rokah šopek, strmim vanj . . . Tudi takrat so cvete-
le tako lepe rože, vendar so jih takrat mendrale gosenice tankov in kolesa
kamionov fašistov, cefrale so tako rože kot vso travno rušo bombe in
mine. Ne samo rož in travne ruše, bombe in mine so napravile veliko ško-
de, porušile mnogo hiš, v njihovih eksplozijah je ugasnilo mnogo člove-
ških življenj. Vse to so naši ljudje premagovali, niso se uklonili sovra-
žnikovim silam, skrbeli so tudi, da so imeli partizani obleko, hrano,
zdravila . . . Zal, med ljudmi je bilo tudi nekaj izdajalcev, nekaj takih,
ki so se vdinjali okupatorju ... Za takšne ljudi med nami ni prosto-
ra .. .
Šopek cvetja položim na gomilo in se zamišljen počasi odpravim proti
domu ... Ob tem nisem opazil, da se je tudi nebo potemnilo, nisem sli-
šal, da so ptice utihnile. Iz razmišljanja me predrami rezek grom, ki je
preparal nebo, zakaj pripravljalo se je k nevihti. To me je še toliko bolj
živo spominjalo na eksplozije bomb in granat med vojno.
Brigadir MDB Franjo Golob Dravograd
DEJAVNOSTI FOTO KROŽKA
Foto sekcijo obiskujejo vse štiri brigade. Iz vsake brigade približno
5 brigadirjev. Foto krožek se odvija ob torkih in četrtkih od 17. do 18.45
Prva dva krožka smo imeli v osnovni šoli v Dornavi v delavnici za foto.
Sedaj smo se razdehli na dve skupini in hodimo na sestanke v Ptuj.
Vozimo se z avtobusom, ki vozi neplavalce na plavalni tečaj. Krožek se
odvija v temnici našega predavatelja.
Na prvih sestankih smo se pripravljali teoretično, kako se slika in
kakšne slabosti se največkrat pojavljajo pri tem. Potem ko smo spoznaU
osnove slikanja, smo uporabili v praksi. Sedaj na prvem krožku v Ptuju
smo razvijaU filme. Filme smo v popolni temi vstavljali v kasete za
razvijanje. Potem smo filme razvili in jih dali na sušenje.
Sedaj na naslednjem krožku bomo razvijah slike. To je zelo zani-
mivo delo. Mislim, da je foto krožek eden najzanimivejših krožkov v
brigadi.	jani Kovačič
UDARNA AKCIJA
Dodje i ta druga udarna akcija. »Pošto prošlog utorka nismo mogli, da
je izvedemo zbog kiše pokušačemo ponovo pa šta bude.
Naravno kao i svako jutro ovaj dan počinje sa neizbežnem jutranjom
gimnastikom. U to vreme oči svih nas bile su uperene u nebo gde su neki
tamni oblači pretili kišom. Ali ništa od toga, kroz nekoliko sati sunce je
grijalo najviše što može, šta možemo kad se vreme tako brzo menja ovde.
No vratimo se na rad, danas naravno radimo u Lenartu, stigli smo na
trasu in pre nego što si mogao, da se okreneš več okolne trešnje bile su
pod najezdom plavih.
Počinjemo raditi, trasa kakva se samo može ,,poželeti" sve kamen do
kamena, više Hči na neki kamenolom nego na kopanje kanala. Puca ka-
men, a bogami pucaju i ledja. Dodje i vreme ručka ali več odmah razoča-
ranje, od našeg ekonoma ni traga ni glasa, da donese posudje iz kojeg bi
jeli. Napokon došao je i on i ručasmo svi u prirodi. Prodje i vreme ručka,
krenusmo, da radimo sve gledajuči sa koje če strane doči meštani ali u
tom gledanju dodje i 6 sati. Krenusmo opet razočaranje, alat treba nositi
najmanje dva kilometra ali šta se tu može. Stigo^!..j i na to zborno mesto
gde sad vidimo i meštane koji su došli. Kad smo mislili, da čemo se napo-
kon odmoriti i sesti čujemo, da treba još peške, da se ide do tog mesta
gde če se održati to drugarsko veče. Krenusmo iči ali nigdje kraja.
Onako umorni napokon stigosmo, tu nas je čekala večera. Posleg toga
počela je nekakva igranka, da tako kažem. Počesmo malo igrati a u isto
vreme bila je i logorska vatra kad se oglasi glavni trasko ,,spremaj se ide-
mo u naselje". I opet pešačenje sad niz neko brdo taman, da po onom-
mraku slomiš vrat, ali ipak svi sretno stigosmo do autobusa, i odmah
krenusmo u naselje. U autobusu nema pesme nikom na pamet ona ne pa-
da jer pevati posle celog dana rada nije ni malo lako.
No sad je i to prošlo samo sada možemo poželeti sledecoj smeni da
imadne više uspeha kod ovih udarnih akcija!!
ZANIMIVOSTI
NOVINARSKEGA KROŽKA
Novinarski krožek je v drugi izmeni pričel z delom v četrtek 9. 7.
1981. Presenetilo nas je, da so se tega krožka udeležili samo štirje
slušatelji, saj je program in delo novinarskega krožka zelo pestro in
zanimivo.
Ti najbolj zavzeti člani krožka smo: Irena Te^lav, Breda Vodovnik,
Milan Kondič iz MDB Slavka Slander in Srečko Zmalec iz ORB Vranek
Mato Capajev Dugo Selo.
Krožek vodi novinar radia in Tednika Ptuj Martin Ozmec.
Program dela krožka smo sestavili na prvem sestanku:
—	naprej nam je tov. Ozmec povedal nekaj zanimivosti novinar-
skega poklica o novinarstvu in zvrsteh novinarstva;
—	na drugem sestanku smo si ogledali redakcijo radia in TE-
DNIKA Ptuj in oddajniški stolp.
Ogledali smo si, kako se pripravi oddaja in sami za preizkušnjo
prebrali nekaj poročil.
Na tretjem sestanku si bomo ogledali tiskarno, kjer tiskajo časopis
Tednik.
Na četrtem srečanju bo vsak član krožka obdelal eno ali več novi-
narskih zvrsti.
Breda Vodovnik
Puca kamen, a bogami pucaju i ledja. . .	poto: M. Ozmec
ŠPORTNE DEJAVNOSTI
V NASELJU
v okviru športa je na področju naselja komisija, ki opravlja in skrb
za športno aktivnost brigadirjev. Iz vsake brigade je v komisiji referent^
šport in rekreacijo.
Ta komisija ocenjuje jutranjo telovadbo z ocenami: zelo uspe5nQ
uspešno, zadovoljivo in slabo. S temi ocenami se ocenjujejo tudi tekme
ki se odigrajo med brigadami na nivoju naselja.
Komisija ima vsak dan ob 14.30 sestanek. Tu se v naprej dogovo.
rimo za tekme ali kakšne druge športne aktivnosti na nivoju naselja jj
izven njega.
Še nekaj besed glede jutranje telovadbe. Ta se ocenjuje glede na
točnost prihoda brigade na igrišče, kjer se odvija telovadba. Na oceno
vpliva tudi udeležba brigadirjev na telovadbi iz posamezne brigade ij
seveda sama izvedba športnih vaj.
Najvažnejše pri vsem tem pa je, da se vsi brigadirji vedejo športno
da so tekme »fer« in zanimive.
Jani Kovačij
PREDAVANJE I PROSLAVA
u petak, 17. jula u 16.45, održano je, u prostoriji radio-kursa
predavanje na temu »Slobodno vrijeme mladih«. Osim brigadira ij
Dugog Sela predavanju su prisustvovah i neki brigadiri iz Alibunara
Žalca. Predavanje je vodila Jasminka Pavlovič predsjednik komisiie n
IPD ORB »V. M. Capajev«.	^
Nakon njenog uvodnog djela razvila se diskusija. Mnogo se dis
kutovalo o uvjetima zabave mladih u Dugom Selu, a u diskusiju su se,s;
svojim iskustvima, uključili i, več spomenuti, brigadiri iz MDB »Slavki
Šlander« in ORB »Bratstvo-jedinstvo«. Predavanje je ocjenjeno kao vrk
uspješno.
Po 8 brigadira iz svake brigade sudjelovalo je, u subotu 18. jula n
proslavi Dana ustanka naroda Slovenije, u Ptuju. Predstavnici svak
brigade otpjevaU su po jednu narodnu pjesmu svoga kraja.
Ipak, glavna je zvijezda programa, ponovo, bila Višnja sa svojit
»masnim« vicevima.
ORB „V. M. ČAPAJEV"
UPRVOJDEKADI
Zaista je naša brigada radila s mnogo oscilacija. Prave je uzrok
malo teže odrediti. Zna se daje naša brigada malobrojna (36), a sada 3:
brigadira te se izostanak svakog brigadira i te kako osjeti.
Maksimalni učinak ORB »V. M. Capajev« u prvoj dekadi iznos
205,53 %, dok je najlošiji rezultat gotovo 4 puta niži. Otklanjanje til
oscilacija bit če glavni zadatak vodstva brigade u drugoj dekadi.
Razgovaramo s Mavrek Ivanom, traserom dugoselske brigade
Kako ocjenjuješ učinak brigade na trasi u odnosu na realne mogučnosi
brigade?
»S obzirom na nisku starosnu dob brigade ovi su rezultati čak i viš
nego realni.«
Šteje, po tebi, glavni uzrok velikih oscilacija na trasi?
»Mislim daje to — uglavnom, neiskustvo«.
Šta očekuješ od brigade u drugoj dekadi?
»Udarni, sigurno!«
KAKOJEBILONAUDARNOn/l
DANU
s pjesmom »Hej, haj brigade« započeoje, u petak 17. 7. prvi udan
dan 2. smjene MDA »Slovenske gorice 81«. Nakon gimnastike i pod
zanja zastave dolazimo do doručka. Bilježimo mišljenje jednog brigadii
s kojim su se složili i svi ostali: »Šta, jedan mesni doručak i kakao ka
podloga za nekoliko sati rada i to još na udarni dan. Svašta. Bez veze
I zaista, promatramo kako se brigadiri trude da što prije otvore konserv
a to i nije tako lako kad »ključ« imaju svega 3-4 brigadira.
Krečemo dalje. Brigada iz Dravograda odlazi na trasu u Lenart,
sve tri ostale brigade odlaze JEDNIM AUTOBUSOM na novu tras
Primjedbc i psovke iz autobusa ne želimo citirati.
Brigadiri dolaze na trasu izmoreni nenormalnim uvjetima vožnj'
Brigade se rasporeduju duž trase. Počinje. Bilježimo samo negodovanj
ZDog neugoanog vonja uzrokovanog tko zna čime.
»Jaka marenda! dva dana čemo biti siti« — čuju se cinični glasov
Istina! No, bilo kako bilo, po vrlom toplom vremenu završava se posai
U autobusu sparina, zagušljivo. Na polazak se čeka pola sata. Ponov
negodovanje, psovke.
Ručak nije loš ah nije baš niti previše obilan. Brigadiri poslije leŽ
u krevete. na odmor. No, ne za dugo. Slijede predavanja u brigadam
Brigadiri su ih proveli svatko na svoj način, — neki dremajuči n
predavanju, neki pišuči pisma, no najmalobrojniji su, bez sumnje, bi
oni Koji su aKiivno suajeiovali u diskusiji.
Slijedi večera, ples uz orkestar garnizona iz Ptuja, i, u 22. sa
povečerje. Eto, to je bilo udarni dan!
NEKAJ ZANIMIVOSTI
IZ LIKOVNEGA KROŽKA
v likovni sekciji sodeluje 7 brigadirjev. Že takoj na prvem srečanj
smo pripravili program dela, ki smo ga vsi skupaj z mentorjem potrdi
Naš program je sestavljen tako, da bo koristil nam samim pa tudi ^
poznejši čas.
Tako smo si zadali naloge, da napravimo zastave, ki naj bi pre"
stavljala našo MDA z znakom za likovno sekcijo. Eno od zastavljeni
nalog smo izvršili.
To je bilo 17.7. 1981, ko smo odšli likovniki v Ptuj slikat po ulica
Vse skupaj je dobro uspelo in zadovoljni smo s svojim delom.
Ena od nalog je tudi slikanje na platno in majice z voskom oz. bet
tehnika. Za naslednje naloge se bomo še dogovorili, saj imamo časovr
stisko.
Upamo, da bomo vse naloge izvršili in da bomo dokazali, da smo'
delo prijeli z vso resnostjo in z velikim zanosom samopripravljenos
delati do konca.
Romana Toitk
ZAPLAKAT
ČEŠ
Onda, kad ne bude suza v;«
J"
fne^j
zaplakačeš jed noga dana,
Onda, kad budeš lomila mojg ^^^
^v«
kao grančice, zaplakačeš...
Onda, kad u tvojim rukama bun
umesto moga tela imala pepeo ^
zaplakačeš ...
A ja ču i mrtav osetiti bol
što nišam živeo još samo minut
da mogu da ti obrišem suze.

NAŠI DOPISNIKI - 11
POCENI IN BOGATE POČITNICE
S KNJIGO V ROKI
fetrtek sem se med potepom
^mestu ustavila tudi v posloval-
l*" ivlladinske knjige v Ptuju in
"''^arila ^ vprašanji, kakšen ijjfpr
si'" imajo, kako jez učbeniki .
^ J pa mi je prijazna tovarišica
^'""^lica Cigler povedala veliko ta-
"^a kar je zanimalo mene in bo
''^^rda	^ izboru leposlov-
^"literature je povedala:
"^Trenutno imamo štiri novitete
" i^arjeve založbe — Srečni Jim,
vesolj"' potop, Dalirij in^uogun,
jurske založbe Ljudje ob cesti,
[Jrtizanske knjige Semenj v Bi-
iti in Odsevi in obličja Planin-
'[t založbe. Izšla je tudi nova
? ;jga filmske založbe Filmoteka
Zagreba Filmska fotografija."
"^fja vprašanje, po kakšnem krite-
se odločajo za naročanje posa-
meznih knjig, pa tako:
Knjige prejemamo od založb po
Idjuču-avtomatu,. vse primerke,
jeni pa naročamo po potrebi,
^rej po povpraševanju. ,, In kak-
šno je povpraševanje?
V Ptuju je zelo slabo povpraše-
vije po strokovni literaturi, veči-
del povprašujejo po lahkem bra-
iiju^ po raznih romanih I . .?
/li mislite, da pri tem odloča
kvaliteta ali cena; tako imenovano
Ijžje branje je vseeno nekoliko ce-
i^jše, medtem ko kvalitetna knjiga
joscže ceno okiog 400 din . . .?
_,Pri nas je v tem času gotovo bi-
sivena cena, so pa tudi redne
stranke, ki se odločajo za vsako
kvalitetno knjigo."
Imate tudi velik izbor žepne knji-
ge. To je razmeroma kvalitetna in
tudi poceni knjiga, kako gre v pro-
met?
,,Pri nas seje začela žepna knjiga
dobro uveljavljati v prodaji, ker je
cena sorazmerro nizka, naklade so
velike in tudi kvalitetne knjige, ki
so sicer vredne 500 do 600 din, sta-
nejo pri žepni knjigi 160 do 200
din."
Prodajate tudi revije oz. periodi-
čni tisk. Kakšne revije so to?
..Prodajamo skoraj vse revije od
mladinske periodike do Radio-
amaterja, Burde in modnih revij,
Fotokino revija, življenje in tehni-
ka .. ."
Ni mogoče dobiti revij kot so re-
vija za film in televizijo Ekran, li-
terarne revije Sodobnost, Dialogi,
Mentor, ker ni bilo povpraševanja
po njih.
Sodelovanje z založbami izven
Slovenije:
,,Sodelujemo z vsemi jugoslo-
vanskimi založbam.i, trenutno ne
sodelujemo s tujimi, ker nimamo
na razpolago deviznih sredstev."
Ob pripombi, da v zadnjem času
doživljamo pravo poplavo raznih
monografij in podobnih publika-
cij, ki imajo glede na drago opre-
mo zelo visoko ceno, je na vpraša-
nje, kakšno je povpraševanje po
njih in kdo jih kupuje, tovarišica
Danica povedala:
,,Kljub visokim cenam se lepo
prodajajo, večinoma na obroke,
imamo zelo dobro organizirano
obrokarsko prodajo in večino ta-
kih knjig prodajamo obročno.
Kupujejo pa jih precej tudi delov-
ne organizacije — na odprti ra-
čun."
O strokovni literaturi:
,,Povpraševanje sicer ni veliko,
je pa. Tako dobimo od vseh založb
■po en obvezni primerek vsake
knjige, ki jih potem damo na ogled
delovnim organizacijam, seveda ti-
stim, ki jim je knjiga namenjena.
Prodajamo jih v manjših količi-
nah."
Kakšna je založenost z učbeniki
in šolskimi knjigami?
,,Trenutno smo z učbeniki in
delovnimi zvezki za osnovno šolo
kar lepo založeni, manjka samo
matematika za prvi razred in spo-
znavanje narave in družbe, za
ostale razrede je vse, razen Ma-
tematike II od 5. do 8. razreda. V
prodajo gredo kljub visokim
cenam, vendar se šole počasi odlo-
čajo za skupno nabavo, tako da
bodo otroci puščali knjige v šoli
in plačevali samo obrabnino. To je
seveda za šole in učence zelo velik
plus, za nas pa manj prometa.
Vseh knjig do začetka šolskega leta
ne bo mogoče dobiti, nekaj jih je
že zmanjkalo, ker založbe pri tako
visokih cenah ne gredo v velike na-
klad?."
Kako je z učbeniki za srednje
šole, za srednje usmerjeno izo-
braževanje?
,,Za prvi letnik SUl knjig pri nas
ne bo mogoče dobiti, ker obstaja
dogovor med založbo in šolo, da
bodo dobili knjige s 50% popu-
stom, sklenjeno sicer še ni. Za
ostale razrede, 2., 3. in 4. razred
pa bomo knjige imeli, zdaj jih še
ni, ker so še v tisku."
In ob koncu še zanimivost: kate-
re knjige so v Ptuju uspešnice?
Trenutno malo starejša knjiga,
Zupanov Menuet za kitaro (naj mi
bo oproščeno, da' delam reklamo
zanj, toda res ga kupite, dokler je
samo še po 4(K) din, naslednja iz-
daja bo dražja — op. D. P.), Lju-
bezen je bolečina, Klinček lešnikov
in Pastorala iz zbirke Žepna knji-
ga, nova knjiga Izpoved kraljice
Marije Antoinette, ki je zelo uspe-
šna oz. zelo prodajna, saj je pošla
že v nekaj dneh."
To je vse. Ce vas zanima še kaj,
kar v Mladinsko knjigo, ne bodo
vas nagnali in če si boste nenado-
ma zaželeli dobre knjige — nežne
lirike ali mogoče divjih romanov
ali celo ledeno srhljivih kriminalk
in če imate še to smolo, da se med
kupi naslovov ne bi mogli odločiti,
vam bodo pomagali tudi pri tem.
In še to: za ceno kakih osmih dr.
romanov in podobne plaže dobite
soliden roman trajnejše vrednosti
(četudi iz zbirke Žepna knjiga), to-
rej jo skrijte pred sosedi, ker ni ve-
zana v platno ali usnje, lahko pa
najdete tudi kvalitetne ljubezenske
romane, ki so še daljši, bolj napeti
in pretresljivejši kot dr. romani,
kjer se na koncu že dolgočasiš od
samih porok . . .
i^a prijetno branje, v današnjih
časih ne priporočam raznih reali-
stičnih, naturalističnih in podobnih
grenkih umetnin, sicer pa se kra-
sno razvija znanstveno-fantastična
literatura (če pa hočete biti optimi-
sti, berite dela Julesa Verna).
Danica Petrovič
MLADI POSTAJAJO DEJAVNI
Odkar so mladi v Gočovi v KS
Gradišče v Slovenskih goricah
ustanovili iz aktiva osnovno or-
ganizacijo ZSM so opazili, da so z
njihovim delom dosegli več
uspehov. Skupno šteje organiza-
cija nekaj nad 50 mladincev, od
teh je več kot polovica vključenih
v razne dejavnosti. Največ sodelo-
vanja so pokazali pri GD v Go-
čovi, kjer aktivno deluje 25
mladincev in mladink, z njimi se
dobro lazumejo. Za sodelovanje
jim je tamkajšnjo gasilsko društvo
odstopilo manjši prostor, ki ga
uporabljajo mladi za sestanke.
Mladi aktivno sodelujejo tudi z
vaškim odborom v Gočovi, z njimi
so organizirali tudi enodnevno
mladinsko delovno akcijo. Ureje-
vali so lokalno cestišče. Predsednik
komisije za kadrovska vprašanja
pri OO ZSMS Srečko Šalamun je
povedal, da bi bili mladi še bolj
dejavni, vendar na voljo nimajo
vsega, da bi lahko pokazali še ve-
čjo aktivnost v naselju Gočove.
Pred dnevi so tudi organizirali
mladinsko oddajo Pokaži kaj
znaš, ki je bila v kulturnem domu
v Gradišču. Na tej prvi prireditvi,
ki si jo je ogledalo prek 150 obi-
skovalcev, je sodelovalo precej
mladincev iz drugih mladinskih or-
ganizacij. Oddaja je bila tekmo-
valnega značaja, največ jih je so-
delovalo s pevskimi točkami.
Zmagali sta Marjana Skrlec in
Ljerka Kresonja, mladinki iz Gra-
dišča pred Danico Rožman, učen-
ko osnovne šole iz Zgornje Sčavni-
ce. Sodelovalo je tudi nekaj humo-
ristov in združena plesna skupina
učencev in mladink iz Benedikta.
Na tej prireditvi, ki jo je povezo-
val vojaški ansambel mariborske
vojašnice Franca Rozmana-Stane-
ta, so mladi iz Gočove nabrali
nekaj finančnih sredstev, ki jih bo-
do namenili za preureditev svojega
mladinskega prostora ter za neka-
tere druge delovne akcije, ki jih
imajo v načrtu za letošnje leto.
Janez Lorber
NOVO VODSTVO
Pri osnovni organizaciji ZSMS Gradišče v Slovenskih goricah so
pred kratkim na volilni konferenci izvolili novo vodstvo mladinske
organizacije. Za predsednico so izvolili Ljerko Kresonja, študentko
prava iz Gradi.šča, za sekretarko Zaliko Zelenko in za blagajničarko
Vesno Kokol, prav tako iz Gradišča. Izvolili so tudi predsedstvo in
interesne komisije, ki pospešujejo dejavnost pri mladinski organizaciji
Gradišče, ki šteje okrog 300 članov.
Velja omeniti še to, da .so mladi v letošnjem letu že uspeli z
nekaterimi akcijami in nalogami, imeli so enodnevne delovne akcije za
urejevanje svojega mladinskega prostora, izdali so že dve mladinski
glasili, aktivno pa so se vključili tudi v akcijo nič nas ne sme presenetiti.
Janez Lorber
Vse več občanov
se rekreira
Pri samoupravni telesnokulturni skupnosti občine Slovenska Bi-
strica ugotavljajo, da je postala rekreacija občanov pomemben del
njihove aktivnosti v prostem času. To potrjujejo tudi podatki, daje sedaj
v bistriški občini že okoli devet tisoč občanov, ki se stalno ali občasno
vključujejo v razne oblike športnih aktivnosti in trimskih akcij, medtem
ko je bilo še pred slabimi petimi leti v te aktivnosti vključeno komaj okoli
dva tisoč občanov. Največ se jih vključuje v okviru sindikalnih športnih
iger in trimskih akcij.
Takšnemu pokazatelju pa ne sledi razvoj športnih objektov, saj po
zadnjih podatkih pride na enega prebivalca občine komaj dva kvadratna
metra urejenih športnih površin. Primanjkuje pa tudi strokovnih orga-
nizatorjev rekreacije.
Viktor Horvat
Srečanje invali-
dov v Senčaku
pri Gomili
Enako kot lani je bilo tudi letos
organizirano srečanje invalidov in
minovih svojcev v okviru prire-
ditev ob mednarodnem dnevu
invalidov. Srečanje je organiziral
občinski odbor društev invalidov
Ptuj in je bilo v soboto, 18. julija
pri Janku in Milki Materijan v
Senčaku pri Gomili, ki sta že prvi
dan pripravila vse potrebno za
piknik. Tako sta Materjanova v
senci košatih sadnih dreves pri-
pravila mize in klopi za več Tkot
200 ljudi, ki so v soboto tudi prišli
in sedli k bogato obloženim mi-
zam — tako z jestvinami kot z
domačim vinom.
Invalidi in njihovi svojci so se v
mirnem naravnem okolju spro-
stili, se razvedrili in bili z organi-
zacijo piknika nadvse zadovoljni.
Izletnike je pozdravil tudi pred-
stavnik Turističnega društva Go-
mila in jim predstavil obsežno
gomilsko spominsko knjigo, ki so
JO mnogi prelistali in tudi sami
vpisali varijo svoje prnetne vtise.
Prav bi bito, da "bi taka srečanja
invalidov ptujske občine postala
tradicionalna, kjer bi se v osrčju
Slovenskih goric res prijetno po-
čutili.
F. Holc
12-NAŠI DOPISNIKI
30. julij 1981- XEDNl|j
SPOMINI MOJEGA OCETA
V začelk u druge svetovne vojne
so prišli v našo vas Nemci. Moj ata
je bil takrat pri stricu. Ata je bil
tedaj star devet let. Stric mu je
naredil hodulje, s katerimi je zelo
rad hodil. Nekega dne, ko je tako
hodil, so ga videli tudi nemški
vojaki. Ta hoja na hoduljah se jim
je zdela zanimiva. Ko pa ni hotel
več hoditi, so ga silili. Tudi padel
je večkrat. Takrat so se mu smejali
in mu rekli, da je »mašina ka-
put«.<(
Zalika Kuhavec,
0§ F. Belšak,
Gorišnica
• BAHALA SEM SE
Bil je petek, ko mi je mamica
kupila obleko.
Oblekla sem si novo obleko in
odšla iz hiše. Zunaj me je čakala
sosedova Micka. Tedaj sem ji re-
kla: »Poglej me, kako lepo obleko
imam, saj se ne moreš primerjati z
menoj. <( — »Preveč se bahaš«, mi
je rekla in odšla domov. Potem
pride k meni sestra Elica. »Poglej
me, kako lepo obleko imam«. —
»Saj te vidim,« mi je rekla. »Pre-
več si bahava in se ne bom pogo-
varjala se teboj.« Bila sem uža-
ljena in sem vse povedala mamici.
Mamica mi je rekla: »Saj je prav,
zakaj si pa taka.« Od tistega časa
se ne baham več.
Slavica Lah,
3/b, OŠ Franc Belšak,
Gorišnica
POSEBNEŽ
Svoje štorije in nerednosti je
podedoval po očetu. Vsi v vasi mu
rečejo kar Jure, čeprav mu je ime
Janez. Ne vem, zakaj mu tako
pravijo, prav gotovo zaradi ne-
rodnosti.
Fantje kar pravi dolgin za svoja
leta. Njegova visoka postava je
sklj učena, kadar se vrača zdelana
polju ali na travniku. Gosti ru-
meni lasje mu padajo po tilniku,
spodaj mu po čelu padajo pra-
meni nakodranih las. Obrvi so mu
napeti kot struna. Njegov velik
nos nekoliko kazi njegov obraz.
Po licih šo mu enakomerno po-
razdeljene pege. Dolge roke so
prikladne za delo in primejo ter
objamejo vse. kar dobe. Zaradi
nog, ki so dolge kakor velikanove,
tako pravijo sosedje, je ravno tako
neroden. Kadar se smeje, kaže
.svoje bele zobe, ki so vedno
skrbno očiščeni, a nikoli skrhani.
Njegove ustnice nikoli ne miru-
jejo, naj bo podneVi ali ponoči,
vedno so mu polna besed. Nikoli
ne miruje, zato je takšna neroda,
pravi njegova mama.
Kadar Jure zagleda kakšno
dekle, se brž spoprijatelji z njo.
Zmenita se za kino in Jure privoli.
Zvečer ga mama lepo očedi, mu
pristriže lase, ter mu v žep potisne
desetak. Jure se odpravi na po-
stajo, toda doleti ga smola. Doma
je pozabil vstopnice za kino in brž
steče po nje. Toda ko priteče ra-
vno do naše hiše. se kolikor je dolg
in širok položi v mlako. Kino je
splavalo po vodi. Drugi dan ve o
tem vsa vas.
Mama mu da mrežo in denar za
nakupovanje ter ga pošlje v trgo-
vino. K pride v trgovino, ga
vljudna trgovka vpraša, kaj želi,
on pa se spakuje in jeclja, dokler
ves osramočen ne zapusti trgovi-
no.
Nekoč je ravno šel na kopali-
šče, ko se mu odtrga gumb in sredi
veže stoji fant v samih spodnjicah,
ljudje se pa smejejo in govorijo:
>>Si pač Jure, nerodni Jure.«
No, pa še recite, če bo fant ni
nekaj posebnega.
Jožica Lozinšek.
7/b
MOJE ROJSTVO
Rcniil sem se v ptujski bolni-
šnici, 28. avgusta 1971. Na svet mi
je pomagala babica in zdravnik.
Ker sem imel krvavitve, sem bil en
teden pod kisikom. Babice so me
ovile v pleničke, prej so me še
okopale. Jedel sem iz stekleničke.
Po treh tednih sva z mamico bila
odpuščena iz bolnišnice. Doma je
mamica naprej skrebla za mene.
Edvard Brglez,
3/b, OŠ Majšperk
Bil. SEM BAHAC
Nekega dne je bila proslava.
Naša skupina mlajših gasilcev, ki
smo bili v Tjentištu, je dobila
medalje, gasilsko priznanje in di-
plomo. Kosem prišel domov, si je
brat začel ogledovati medaljo. Bil
mi je nevošlljiv in mi jc rekel: »Ko
bom velik, bom imel še več med-
alj.« Imam jo obešeno v sobi.
Vsako jutro, ko vstaneva, si jo
ogledujem in pravim: »Jaz imam
medaljo, ti je nimaš!« On pa mi
venomer pravi: »Imel jih bom še
več!« Morda jih bom imel še več.
Boštjan Kolar,
3/b, Gorišnica,
OŠ Franc Belšak
PADALO SE MU NI ODPRLO
Nekega dne smo se pred trgo-
vino s kolesi lovili. Naenkrat je
pripeljal Dalibor, ki je lovil. Za-
gnal sem se proti cesti in kmalu
prispel do nje. Nenadoma paje z
desne strani pripeljal avto. Zadel
me je ob prvo kolo. Padel sem,
avto pa mi je peljal čez kolo. Kolo
ni bilo več za rabo. Avto paje imel
razbito levo luč in smerokaz. Kriv
sem bil, nisem imel prednosti. Na
srečo sem bil živ in zdrav. Toda ta
nesreča me ni tako pretresla kot
tista, ko seje na letališču ubil mlad
fant padalec. Nesreča me je pre-
sunila z vso grozo.
Igrali smo nogomet. Na letali-
šču so skakali padalci. Vedno sem
si želel postati padalec. Sredi igre
je nekdo zavpil: »Padalo se mu ni
odprlo!« Vsi smo uprli pogled v
nebo. Pričakovali smo. da bo vsak
trenutek odprl rezervno padalo,
toda rezervno padalo .se ni odprlo.
Vsi smo onemeli.
Slekli smo proti letališču. Tudi
moj očka in mamica sta bila med
njimi. Ko sem prišel na kraj ne-
sreče sem ugledal mrtvega pa-
dalca. Ležal je blizu hangerja
sredi trave, okrog njega pa se je
zbralo mnogo ljudi. Potem je
pripeljal rešilni avto. Ko so reše-
valci videli, da mu ni pomoči, so
odbrzeli na novo nalogo. Nesrečni
fant seje ubil na drugo obletnico
smrti Srečka Frasa.
Tomo Viher,
3/b, OŠ Franc Bel.šak.
Gorišnica
MLADOSTNI SPOMINI MOJIH
STARIH STARŠEV
Dedek in babica sta mi pripove-
dovala, kako je bilo takrat, ko sta
bila še otroka. Oba izhajata iz
kmečkih družin, ki so v tistih časih
bile številne.
Otroci so morali opravljati vsa
kmečka dela. Zjutraj, preden so šli
v šolo, so morali napasti krave.
Šola se je pričela ob osmih in tra-
jala do treh ali štirih. V šoli ni bilo
malic. S sabo so si nosili doma
zamleti koruzni kruh. Poučevali so
učitelji, ki so bili zelo strogi.
Na kmetiji ni bilo strojev, zato so
vsa dela opravljali ročno. Hiteli so
z delom, da so doma hitro opravi-
li. Potem so šli pomagat drugim,
da so si prislužili nekaj denarja,
ker je bila številna družina, je bilo
težko poskrbeti za obleko in obu-
tev. Čevlje in obleko so navadno
nosili eden za drugim. Poleti je bi-
lo dosti dela na njivah in travni-
kih. Ob dolgih zimskih večerih pa
so luščili koruzo in bučnice pri
topli kmečki peči. Vsakodnevna
hrana so bili žganci, zelje, krompir
in močnik. Meso so jedli ob praz-
nikih in včasih ob nedeljah. Beli
kruh in pogače so pekli samo
dvakrat na leto ob Božiču in Veliki
noči. Jedi so kuhali v peči. Svetili
so si s petrolejkami in svečami.
,,Ni bilo pralnih strojev, radia,
televizije in polno dvorišče meha-
nizacije, kot je danes," pravi babi-
ca. ,,Bili pa smo vedno veseli in
dobre volje. Danes po polju brnijo
traktorji, takrat se je slišalo petje,
mladi so vedno radi peli, posebno
ob večerih. Ko smo se vračali s po-
lja ali travnikov, je v mraku
odmevala pesem." Čeprav je bilo
težko, je bilo lepo, boljšega življe-
nja nismo poznali, zato smo bili
zadovoljni s tistim, kar smo ime-
li," se spominjata babica in dedek.
Metka Trafela, 7/b,
OŠ Hajdina
KOLO BREZ ZVONCA
Nekega dne sem se v šolo pripe-
ljala s kolesom. Pred parkiriščem
za kolesa so bili šolski miličniki.
Pregledali so moje kolo in opazili,
da nimam zvonca. Napisali so me
na list. Postrani sem jih pogledala.
Drugi dan sem v šoli dobila pisme-
ni opomin. Morala sem nesti pod-
pisati domov. Na listu je pisalo, da
moram imeti zvonec. Danes sem se
pripeljala z drugim kolesom. Zdaj
vem, da moram imeti zvonec.
Simona Vertič, 4/a,
OŠ Tone Znidarič, Ptuj
KOLESARSKI IZPIT
Zjutraj sem šla s kolesom v šolo.
Peljala sem se kakšnih deset mi-
nut. Prišla sem pred šolo. Tam je
tovariš Šumandl in šolski milični-
ki. Ustavljali so vse, ki so prišli s
kolesi. Tudi mene so ustavili. Ugo-
tovili so, da sem brez izpita. Drugi
dan sem dobila opomin, da nisem
imela izpita. Morala sem dati ma-
mici podpisati. Mamica je rekla,
da je to laž, da imam izpit, le
izkaznice nisem imela seboj.
Rebeka Mohorič, 4/a,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
MORDA BO DANES SREČEN
l)AN
V	senci pod starim košatim ore-
hom pred našo hišo sedi Bojan z
debelo knjigo v rokah. Mimo nje-
ga se sprehajajo dekleta, žene, a
se ne ozre za njimi. Moje oči opa-
zujejo tega lepega, mladega vitke-
ga fanta. Začutil je, da ga duši
zrak. Vstane in pogleda sem dol.
Obide me nenavaden občutek.
Stopa proti naši hiši, ki je že po-
krita s senco. Ali bo prisedel sen-
na to klop, na kateri sedim, na ka-
teri leži moje srce? Ne, to je samo
domišljija. Pred mano se je zasen-
čil kos trave. Bil je on. Z nasme-
hom me pogleda in prisede. Le kaj
si misli o meni. Ali si sploh kaj
misli? V meni zbuja upanje, da še
bo danes srečen dan.
Helena Krajnčič, 8/b,
OŠ Olga Meglic, Ptuj
V (iLEDALIŠCU
V	Maribor smo se peljali z avto-
bu.som. Šli smo v gledališče. Sedeli
smo na galeriji. Gledali smo igro
Butalci. Igrali so mariborski igral-
ci. Med odmorom smo šli pit. Ku-
pila sem si bombone. Predstava je
trajala dve uri. Potem smo se
zbrali in šli na avtobusno postajo.
Ko smo prišli na avtobus so tova-
rišice plačale. Domov smo prišli
zelo zmučeni. Doma smo pripove-
dovali o precfstavi. Igra mi je bila
zelo všeč, zato želim, da bi še
večkrat doživela kaj takega.
Simona Leskovar, l/b,
OŠ Majšperk
MEDVEDOV PLES
Nekega julijskega ponedeljka
smo se odpravili na morje. Naš cilj
je bil otok Rab. Od doma smo šli
zgodaj zjutraj. Peljali smo se skozi
kraje, ki jih še nisem poznala, zato
sem si jih z zanimanjem ogledo-
vala. Sredi dopoldneva je naša
diana prisopihala do Vrha Velebi-
ta. Tedaj je očka zagledal medve-
da. Bil je priklenjen na verigo, ki
jo je imel privezano okrog pasu
njegov pospodar. Očka je takoj'
ustavil avto. Izstopili smo. Lastnik
medveda nam je povedal, da med-
ved zna plesati. Seveda smo si to
želeli videti. Plačati smo morali sto
din. Tedaj je gospodar vzel boben
in udarjal po njem, zraven pa pel.
Tedaj se je meddved vzpel na za-
dnji taci in se vrtel v krogu. Nato
je na gospodarjev ukaz oponašal
pijanca, pokazal, kako se ženske
šminkajo in plezal na električni
drog.
Ko smo se vračali z morja, je bil
medved še vedno na tem mestu. Z
Natalijo sva ga božali in se zraven
njega slikali.
Ta dogodek mi bo ostal v spomi-
nu, saj plešočega medveda ne vidiš
vsak dan.
Vc.iia Ivanuša, 3/a,
OŠ Olga Meglič, Ptuj
VRTNAR
Poklic vrtnarja mi je zelo pri sr-
cu, zato bi hotela postati vrtnari-
ca. Za to me je navdušila prija-
teljičina mama, ki sije tudi izbrala
ta poklic. Poznam veliko del, ki
jih mora opravljati marljiv vrtnar.
Res je, da potrebuje veliko znanja,
vendar mu to ni napor, če ga
poklic veseli.
Vrtnar mora obvladati najprej
osnovo, potem šele se lahko vklju-
či v delo na vrtu. Najprej puli tra-
vo. Potem ko se dovolj nauči, lah-
ko neguje rože presajat, seje, sadi,
zaliva in škropi ter opravlja druga
zahtevnejša dela. Ta dela terjajo
zelo vešče roke. So pa tu še slabe
strani poklica, kot na primer: kar
poseješ, ti ne vzklije, vse se ti po-
suši, nič ti več ne uspeva. Tvoj
trud za lepšo naravo je zaman.
Dragica Grof, 7/a,
OŠ Miklavž pri Ormožu
STARI MLIN
Ob potoku pod domačijo stoji
razpadajoče poslopje. Z očetom
prideva do stavbe. Oče začne pri-
Dovedovti:
,,To je bil nekoč mlin. Lepo se še
vidi jez po dolini v dolžini 200
metrov. V tem mlinu se je nekoč
veliko mlelo. Mlin je imel dva para
kamnov. Poganjala sta jih vodni
kolesi premera 2,60 metra. Voda je
pritekla nad kolo v posebej prire-
jene lopatice. Kolo seje zaradi teže
vode, ki je polnila lopatice, začelo
obračati. Nad kamni je bila nasip-
nica. Posebna naprava na kamnu
je nasipnico stresala. Če se je mle-
lo krušno žito, se je pod cevjo, po
kateri je drsela moka, namestila
vreča, imenovana pajtl, katero je
posebna naprava stresala. Ta vreča
je bila poševno nameščena v veli-
kem zaboju. Spodnji del nastavka
vreče, je molel skozi zaboj. Tam je
bil podstavljen lesen škaf z enim
ročajem. Skozi stresajočo se vrečo
je v zaboj padala moka, preko na-
stavka zunaj zaboja pa v škaf
otrot)i. Te vreče — sita so bile raz-
lične, ene iz blaga, druge pa plete-
ne iz konjske žime. Sita iz žime so
bila zelo, zelo draga. Največ so
mleli pšenico, rž, soržico (rž in
pšenico), ajdo in koruzo. Pri mlef-
ju za živino so sito vzeli ven. Temu
se je reklo prek semleto.
Bajtarji z vrhov so nosili svežo
koruzo, na peči sušeno, da .se je
lahko mlela. Takrat jo po celem
mlinu lepo dišalo po svežih koru-
znih pogačah (koruzjačah).
Poleti je bilo v zajeti vodi nad
mlinor veliko kopalcev, odrazi; :
in otrok. Vsi so se naučili pu
Nihče ni šel na morje. Delo v^^'''
nu je bilo lepo, in tudi napo'"''-
Danes opravljajo to dele velii-^
dustrijski mlini."
Na tem potoku — Lahonščj
bilo včasih v dolžini štirih kilo'''
trov sedem mlinov. Danes
samo še ta razpadajoči, ki sva!'"''
ogledala z očetom.	'fe
Jerica MeŠko <;,
OŠ Miklavž pri Orl^^^
KMET — POKLIC , KI
še pred kakimi petdesetimi i
je bil kmet glavni poklic. Tudj?
pogledamo v zgodovino, ugotrJ
mo, da je bila zmeraj osnovn^'"
stvar skrb za hrano. Vzporedno^
naraščanjem količine pridelkov ■
raznih potrebščin sta se začeli ra'
vijati obrt in trgovina. Obrtnikih
skrbeli za orodje, drugi pg ^
menjavo izdelkov in pridelkov'
Vendar je ostal kmet še vedno zji'
pomemben. V srednjem veku j"
bila zemlja celo največje bogastvo
in je bila v rokah plemičev, ki so
jo delili kmetom, ti pa so jim tno-
rali dajati zato mn(^e dajatve.
Kaj pa danes? ^ vedno pozi-
damo, kljub mnogim prizadeva-
njem, veliko zemlje najboljše
kakovosti. Za kmeta še vedno
marsikdo misli, da je sramota, 5e
si izbereš ta poklic. Cene so še ve-
dno neugodne. Če se npr. dvignejo
odkupne cene živini, se dvignejo
tudi cene umetnih gnojil, ki jih ra-
zen tega še ni dobiti, in cene krmil.
Vendar pa ni vse tako črno.Tudi
na tem področju se je marsikaj
izboljšalo, še posebno v zadnjih le-
tih. Nafto lahko kmetje kupijo ve-
liko ceneje, seveda če so pridelek
prodali 7.adrugi. Ponekod pred-
vsem v Prekmurju so začeli izvaja-
ti komasacijo. Kmet, ki je recimo,
imel prej deset njiv, bo po koma-
saciji imel le eno ali dve njivi, kjer
bo zemlja približno enake kakovo-
sti kot na prejšnjih. Tako lažje ob-
delujejo zemljo s stroji in se nakup
strojev tudi splača. Tudi meliora-
cija nam da veliko dobrih zemljišč.
Vasi so začeli z dobrimi cestami
povezovati z mesti. Tako je omo-
gočeno zaposlovanje kmetov, saj
se mnogi samo na zemljo ne zane-
sejo.
Kljub vsem ukrepom pa število
kmetov vztrajno pada. Mnogi mi-
slijo, da je lažje biti v službi, kjer
delajo osem ur na dan in z letnini
dopustom. Za tako stanje je vzrok
verjetrfo tudi to, da je pridelek v
veliki meri odvisen od vremena.
Kakor koli že, tako pomemben
poklic, kot je kmet, izginja. In z
njim tonejo v pozabo ljudski obi-
čaji in še mnoge druge stvari.
Stanko Plohi, 6/a,
OŠ Miklavž pri Ormožu
O SVEŽEM KRUHU
Na kmetiji je res prelepo,
ko iz pefi zadiši po kruhu,
po visokem domačem kruhu.
Otroci sedimo za mizo.
Lačni smo,
ko cel d(in smo,
ko cel dan bili smo, na polju.
Mati postavi kolač na mizo pred
In glej:
čez hipec je majhen,
je majhen za pol.
Izginilo pol ga je v naših trebuščkih'
pol čaka očeta in teto,
ko prideta lačna domov.
Stanka Pokrivač, 6 b,
OS Miklavi pri Ormoiv
RISBE ZA STRAN
»MLADI DOPISNIKI«
Likovni prispevki so delo pioni'
rjev osnovne šole narodnega h^:
roja Jožeta Kerenčiča Miklavž pr*
Ormožu
ftDNiK -30,iulij1981
TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
30. DP V STRELJANJU NA LETEČE CILJE
PRVO MESTO ZA JANKA ROŽMARINA,
ČETRTO ZA SDMERCATOR
^lani stretske družine Agis so mi-
L soboio in nedeljo na olimpijskem
^iJču v Hajdošah v počastitev pra-
Ki občine Ptuj in pod pokrovitelj-
^^ delovne organizacije Agis
5ifčno pripravili in izpeljali državno
Etnično in ekipno prvenstvo v
Ujanju na leteče cilje (glinaste go-
vivdisciplini trap. Nastopila sta 102
"^ca in ekip, Ki so si pravico na-
^ni »pristreljali« z izpolnitvijo po-
vljene norme na republiških in po-
krajinskih prvenstvih. Ekipna norma
je bila 516 golobov od 600 možnih, za
posameznike pa 172 od 200.
V petek, 24. julija popoldan je bil
uradni trening. Prvi tekmovalni dan pa
so s krajSo otvoritveno slovesnostjo
pričeli v soboto zjutraj. Vendar vreme
ni omogočilo, da bi program prvega
dne izvedli v celoti ter je bil drugi in
/iikijučni dan (nedelja) precej »napet«.
Tako se je prvenstvo končalo ob že
nekoliko zmanjSani vidljivosti zaradi
mraka, zaključna slovesnost pa je po-
tekala v mraku. Vendar to ni skalilo
dobrega razpoloženja, saj so se strelci
iz vse Jugoslavije v Ptuju zelo dobro
počutili, strelišče pa je z izjemo nekaj
težav zaradi vremena odlično prestalo
to zahtevno preizkušnjo.
Med ekipami so strelci SK Vojvodi-
na iz Novega Sada ubranili lanski
na.slov (prvenstvo je bilo v Sarajevu) in
sestrelili 541 golobov. Druga je SD
Ohmpija Ljubljana 531, tretja SD
Svoboda Senožeče 529 golob četrta SD
Mercator Ptuj 527 in peta SD TRAP
ZLD Nova Gorica s 512 golobi. Strelci
SD Trap iz Ormoža so osvojili trinajsto
mesto. Med posamezniki je svoj do-
sedaj največji uspeh na državnih pr-
venstvih po enajstih letih »staža« do-
segel Markovčan Janko Rožmarin, si-
cer član SD Olimpija. Prvič mu je
uspelo osvojiti državni naslov, čeprav
je že leta v vrhu jugoslovanskega
strelstva na leteče cilje, pohvali pa se
lahko tudi s številnimi uspešnimi
nastopi v tujini (pred kratkim je zma-
gal na velikem mednarodnem tekmo-
vanju v Miinchnu. Rožmarin je zadel
189 golobov od 200 možnih. Drugi je
Haznadar(Cazin) 186, tretji Kočman
(Zagreb) 185, četrti Pavličev (Novi
Sad) 184, peli Leban (Nova Gorica)
183 itd.
Strelci SD Mercator Rudi Rakuša,
Tonči Hlupič, Martin Skledarin Franc
Muzek so četrtemu mestu na republi-
škem prvenstvu dodali še četrto na
državnem, na lanskem prvenstvu pa so
bili tretji. Vendar so v Sarajevu po
besedah generalnega sekretarja Strel-
ske zveze Jugoslavije Branka Jovoviča
bili precej, skoraj bistveno drugačni
pogoji kot v Hajdošah. Ne, niso v
Hajdošah slabši pogoji. Rezultati, ki so
jih ekipe in posamezniki dosegli lani v
Sarajevu niso odraz dejanske kvali-
tete, medtem ko letošnji to so, čeprav
so vremenske razmere povzročile ne-
koliko slabše rezultate od pričakovanj.
Domači strelci so drugi dan nekoliko
popustili saj so po prvem dnevu z
Vojvodino iz Novega Sada celo delili
prvo mesto. Vendar je dvodnevno
tekmovanje izredno naporno in lahko
pride do slabše koncentracije, kar
praktično pri tako kvalitetnih in iz-
enačenih strelcih kasneje več ni mo-
goče popraviti. Prav gotovo pa bodo
uspehi ptujskih strelcev, sem lahko
pnštejemo tudi posamični nastop An-
tona Furjana (SD Agis) precej prispe-
vali k še večji kvaliteti ptujskih strelcev,
ki so leta nazaj že bili državni prvaki,
tudi med posamezniki (Rudi Rakuša).
Seveda, če ne bo še večjih zapletov s
streliščem v Hajdošah.
Ob zaključku sla najboljšim ekipam
in posameznikom medalje, pokale in
priznanje podelila predsednik Strelske
zveze Jugoslavije Kosta Bizjak in
predstavnik pokrovitelja Momčilo
Savič, predsednik jugoslovanskih
strelcev pa se.Je o pripravi in izvedbi
prvenstva izrazil izredno pohvalno.
1. kotar
foto B. Rode
jlAo Roiauula aa ila^l
ToaiiHlopK (Mercator)
Nagrade zanaJboijSe
REPUBLIŠKO PADALSKO PRVENSTVO
PREMOČ ALG LESCE
člani Aerokluba Ptuj so bili gostite-
lji in v sodelovanju z Zvezo letalskih
organizacij Slovenije tudi organizator-
ji 19. članskega, 6. mladinskega repu-
bliškega padalskega prvenstva in
osmega Ptujskega padalskega pokala
v dneh od 17. do 22. juliia na letališču
MoSkanjci. V drugem delu tekmova-
nja je sicer nekoliko nagajalo vreme,
vendar so vse discipline »spravili pod
sTeho«, prvenstvo pa se je končalo
•iko, kot so si organizatoiji in ljubite-
lji padalstva želeli: brez težav in brez
najmanjših poškodb. To je pomemb-
no še zlasti, ker je to bilo prvo večje
padalsko tekmovanje pod dveh nesre-
čah padalcev in to prav na letališču v
Moškanjcih in je precej časa veljala
prepoved skakanja, v nekaterih klu-
bih pa še vedno ne smejo skakati, saj
imajo le padala, za katera velja
prepoved uporabe.
Tekmovanje je pokazalo, da imajo
največ možnosti za uspeh tisti padalci.
..baza" na ktalBiu '
^ftnutek doskoka v podlehniško jezero
Proglasitev najboljših ekip
ki so izvedli več skokov v pripravljal-
nem delu. To so bili člani in mladinci
Alpskega letalskega centra iz Lesc in
svojo premoč so tudi potrdili v vseh
treh tekmovanjih in v vseh discipli-
nah. Pri članih je skoke na cilj dobil
Safarič (Lesce), figurativne skoke pa
njegov klubski tovariš Hrast, ki je
zmagal tudi v generalni uvrstitvi
posameznikov. V skupinskih skokih je
zmagala prva ekipa Lesc pred Ptujem
(Petrovič, Cuš, Vidovič in Zmavc) in
drugo ekipo iz Lesc. V generalni
ekipni uvrstitvi sta obe ekipi iz Lesc
pred Plujčani in LC Maribor. Pri
mladincih je skoke na cilj dobil
Leščan Jug, figurativne pa njegov
tovariš Božič, ki je zmagal tudi v
generalni uvrstitvi posameznikov.
Skupinske skoke so dobili Leščani
pred Plujčani (Zlalko Čuš, Bolulen in
Vrbančič), Mariborom in Mursko
Soboto. Takšen vrstni red je tudi v
generalni ekipni uvrstitvi. Padalci AK
Ptuj so se dobro držali in sta se zato
Bojan Zmavc in Zlalko Cuš tudi
uvrstila v republiško reprezentanco za
državno prvenstvo, ki se bo ob koncu
tega tedna pričelo v Biloli.
Za osmi Ptujski padalski pokal
(Pokal Podlehnik) so šteli dva zadnja
skoka na cilj na letališču, zadnja
figurativna skoka in skok na cilj v
p^lehniškem jezeru. Torej za prva
dva skoka uporabili republiško prven-
stvo. Skoke v podlehniško jezero so
izvedli v torek 21. julija dopoldan. Z
izjemo enega pristanka v gozdu so vsi
padalci srečno pristali v jezeru ali
blizu njega in opravili preskus plaval-
nih sposobnosti. Nastopilo jih je 22.
Podlehniški pokal je osvojil Roman
Božič (ALC I) pred Dušanom Intihar-
jem (ALCI), Iztokom Jugom (ALC I),
Bojanom Zmavcem (AK. Ptuj), Žar-
kom Spaningeijem (LC Maribor) itd.
Zaključek prvenstva in pokala je bil
v sredo 22. julija na letališču v
Moškanjcih. Pokale in priznanja so
najboljšim podelili predsednik Zveze
letalskih organizacij Jugoslavije Stane
Menegalija, predsednik ZLOS Alojz
Gojčič, in pcMdpredsednik IS SO Ptuj
Franc Kranjc, člani aerokluba Ptuj so
gledalcem in gostom izvedli tudi
krajši letalski miting, sloves dobrih
organizatorjev pa znova potrdili.
1. kotar
foto B. Rode
" MALf NOMMEnr ORSIOŽU ? '
Peki - Dimnikarji 4:2
Ormožani smo imeli minuli teden priložnost ogledati si nadvse
zanimivo igro v malem nogometu. V prijateljskem srečanju sta se po-
merili ekipi Intesa in dimnikarskega podjetja iz Ormoža. Ekipi sta
nastopili v svojih delavskih oblekah, saj so se tako najbolj tudi razlikovali
po črnih in belih »dresih«. Prav to je mnoge gledalce spravljalo v prisrčen
smeh, ko so se dimnikarji in peki podili za žogo, kar ni vsakodnevni
prizor.
Prvi pt)Ičas so dimnikarji začeh precej ležemo, saj so podcenievah
svojega nasprotnika, zato pa so tudi kaj hitro prejeli zadetek od belih.
Peki in dimnikaiji v boju za žogo
Nekoliko bolj so se črni razigrali v drugem polčasu, saj so resno upah na
zmago — pa m šlo. Res je, daje bilo slišati veliko pripomb in pritožb na
račun sojenja, sploh so nogometni sodniki od mariborskega primera
naprej povsod pod udarom. Žal dela to slab vtis.
Toda čeprav so morda bile kake napake pri sojenju, to ni bistveno
vplivalo na končni izid tekme, saj je bila zmaga belih popolnoma
zaslužena. Po prikazani igri in glede na zamujene priložnosti pa bi lahko
bila še višja.
Besedilo in posnetek: Viktor Rajh
USPEL NOGOMETNI TURNIR V SKORBi
-.■ffa-^	i«**.
Prva ekipa Gerečje vasi
Na asfaltnem igrišču pri osnovni šoli v Hajdini je v soboto in nedeljo,
25. ter 26. julija potekal nogometni turnir, na katerem se je med seboj
pomerilo kar 16 ekip iz ptujske, mariborske in krapinske občine.
Organizator tega turnirja je bil nogometni klub iz Skorbe, ki je svojo
nalogo dobro opravil.
Turnir je potekal po skupinah. Vse ekipe so razdelili v 4 skupine in
zmagovalci posameznih skupin so igrali v finalnem delu. Posamezna tekma
je trajala 2-krat po 10 minut. Najbolj zanimivo je bilo prav gotovo v
nedeljo, ko so potekale finalne tekme med ekipami iz Gerečje vasi, Skorbe
in Krapine.
In kakšni so bili rezultati? Prepričljivo so zmagali fantje iz Gerečje
vasi, ki imajo zelo dobro, mlado in uigrano ekipo. Drugo mesto je osvojila
ekipa ,,Kafe klub 55" iz Krapine, tretja pa je bila domača ekipa Maksa
Cernezla iz Skorbe. Ostala mesta pa so sledeča: 4. ekipa Alojza
Podhostnika iz Slovenje vasi, 5. mladinci iz Skorbe, 6. mladi iz Destrnika,
7. ekipa Rok — Hajdina, 8. Kidričevo II, itd. . . .
Vse tekme je uspešno in vstrajno vodil sodnik Kneževič iz Kidričevega,
udeležba je bila več kot zadovoljiva, tako, da so v Skorbi zadovoljni z
organizacijo in izvedbo turnirja. Tega sta med drugim omogočila tudi
obrtnika Maks Cernezl in Milan Koštomaj, ki jima izrekajo vso zahvalo.
M. Ozmec
Zmagovalna ekipa iz Gerečje vasi je v finalni tekmi kar 5 krat zatresla
nasprotnikovo mrežo.
DRŽAVNO ATLETSKO PRVENSTVO V SUBOTICi
VELIK USPEH PTUJČANK
v Subotici, na severu Bačke,
sredi žitnih in koruznih polj, je bi-
lo 18. in 19. julija državno pr-
venstvo v atletiki za seniore. Pra-
vico do nastopa na prvenstvu so si
pridobile tudi članice Atletskega
kluba Ptuj: Vesna Carli, Marija
Vindiš, Sonja Pajenk in Marija
Šešerko.
V zelo vročem sončnem dnevu in
drugi dan v močnem nalivu, so se
vrstila tekmovanja v vseh atletskih
disciplinah. Čeprav na tekmo-
vanju ni bil dosežen noben nov
državni rekord, so najboljši atleti
Jugoslavije pokazali dobro formo
in mnogo borbeno.sti.
Naše atletinje so tekmovale v
skoku v višino, v daljino, v teku z
ovirami na 100 metrov ter v teku
na 1500 in 3000 metrov. Največ
uspeha sta imeli: Pajenkova, ki je
preskočila višino 165 cm ter doseg-
la odlično 5. mesto ter Vindiševa,
ki je v hudi konkurenci na 3000
metrov dosegla odlično 6. mesto s
časom 10:27,30.
Poudariti je treba, da so se Pa-
jenkova, Carlijeva in Sešerkova
kot mladinke enakovredno kosale
z najboljšimi atleti Jugoslavije v
članski konkurenci, ter da so ob
trdem in resnem delu sposobne
dosegati boljše rezultate. Isto pa
velja tudi za Vindiševo.
Besedilo in posnetek:
Vinko Pešec
Marija VindB ia Sonja Pajenk — s trdim delom do uspeha
14-ZA RAZVEDRILO
30.iuiij1981- TEDNIII
fCDNIK -30-iulij1981
OGLASI IN OBJAVE - 15

To SI sicer upamo trdui kot zunanji
opazovalci, bngadiiji mogoče mislijo
m občutijo drugače. Kljub temu je
vredno zapisati, da so bngadirji II.
izmene zvezne mladinske delovne
akcije SG 81 prejSnji teden začeli
delati na dclovi^u v Jur$incih, kjer so
izkopali le precej metrov jarka za
vodovod. Za so^to so načrtovali
udamiSko akcijo, ki pa je niso mogli
izvesti, ker se lepo vreme žal ne dii
načrtovati. Za lepši izgled in predv-
sem za boljše počutje brigadirjev v
brigadirskem naselju so sami brigadir-
ji naredili že marsikaj. Med drugim so
se prostovoljno odločili, da bodo tudi
ponoči urejali podlago za asfalt v
naselju. Tako so delali v petek ponoči
in ob koncu^tedna, izkopali in zvozili
400 kubičnih m zemlje, zdaj planirajo
gramoz oz. utijujejo podlago. Asfalt
bo položen najbrž do četrtka. Naredili
so nov oder, novo razsvetljavo — in
sploh so se trudili.
Zadnji teden pred odhodom imajo
brigadiiji II. izmene v načrtu še veliko
stvari. V torek so vsi brigadirji, razen
skupine, kije delala v naselju, sodelo-
vali na udarniški akciji v Lenartu,
potekalo je tudi nekaj zanimivih
športnih srečanj, kulturnih prireditev
in srečanj. V četrtek so bili zaključeni
vsi tečaji z izpiti vred, ponovnih rokov
seveda ni, zato verjamem, da so bili
brigadirji zelo uspešni. Končal je tudi
novinarski krožek, z delom nehala
likovna sekcija, zanimiv tečaj sloven-
skega jezika, seveda je to samo
brigadirski krožek. Verjamem, da
bodo brigadirji z eksplozijo idej
nadaljevali v svojih domačih okoljih
m razburkali trenutno precej stoječe
vode kulture. Če ne prej, spet na
naslednji mladinski delovni akciji.
Po delu na trasi Se »rekreiranje« v naselju	poto: M. Ozmec
D. Petrovič
OB PTUJSKIH RIBIŠKIH JUBILEJIH
USPEL RIBIŠKI PIKNIK
z velikim ribiškim piknikom na grajski ploščadi v Ptuju so člani ribiške
družine in Zveze ribiških družin Ptuj pričeli program praznovanj svojih in naših
skupnih jubilejev. Sobotni prireditvi so se pridružili tudi člani Haloškega biserja,
ki praznujejo letos 20 letni jubilej. Staro in mlado zelene bratovščine so zabavali
člani ansambla Vikija Ašiča iz Celja, ki je mimogrede povedano ljubljenec
ptujskega festivala. Program je domiselno povezoval ribič Jaka, ki ga sicer
Ptujčani že dobro poznajo tudi z drugih prireditev. Ribiči pa so pripravili bogat
ribo-srečolov, saj so najbolj hrabri kar na ploščadi lovili jjo 10 kg krape in amurje
— na srečko seveda. Glavni dobitek je bilo^Rogovo kolo, sicer paje bilo še mnogo
drugih zanimivih nagrad. Lahko bi rekli, da je bila grajska ploščad tokrat celo
bolj polna, kot pred štirinajstimi dnevi, ko so tod zabavali množico Dubrovački
trubaduiji.	M. Ozmec
Ribič Jaka je v spremstvu mesarja ponujal žive krape za srečolov kar od mize do
mize, spremljalo pa ga je kolo — glavna nagrada rilra-srečolova.
Regijsko tekmovanje
traktoristov
Aktiv mladih v kmetijstvu pri Kmetijski zadrugi »Dravsko polje« Lovrčnc,
seveda skupaj z vodstvom zadruge in ob sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ptuj in
občinsko konferenco mladih v kmetijstvu Ptuj, je letos organizator REGIJSKE-
GA TEKMOVANJA TRAKTORISTOV, ki bo v soboto, I. avgusta s pričetkom
ob 8. uri pri Lovrencu na Dravskem polju.
Prireditev bo prav gotovo zanimiva za vsakega obiskovalca, posebno pa še
za tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Zaradi tega tudi pričakujejo, da si bo
regijsko tekmovanje traktoristov ogledalo kar največ občanov. Po končanem
tekmovanju organizirajo mladi kmetovalci še veselico, igral bo ansambel KRIK s
pevcem Ivom Mojzerjem.	F. P.
MLADI GASILCI OPRAVIČILI
ZAUPANJE
v ponedeljek 27. julija je malo pred polnočjo v Hajdošah zatulila sirena v
pozdrav, mladim gasilcem tega društva, ki so se vrnili z mednarodnega gasilskega
tekmovanja, kije bilo v Boblingenu v zvezni republiki Nemčiji.
Poročali smo že o temeljnih pripravah mladih hajdoških gasilcev pred
tekmovanjem. Sedaj lahko zapišemo, da so svoje delo opravili res temeljito in
častno zastopali mlade gasilce Jugoslavije, saj so osvojili odlično 4. mesto v ostri
mednarodni konkurenci. Kako ponosni so na ta lep dosežek Hajdošani se je
pokazalo ob vrnitvi tekmovalcev, ko se je kljub pozni uri zbralo pri gasilskem
domu skoraj sto krajanov.
Redakcijo za to številko smo zaključili v torek, zato ni bilo možno zbrati in
zapisati vtisov in drugih podrobnosti s tega pomembnega tekmovanja. O vsem
vas bomo informirali v naslednji številki Tednika.
Tokrat le še to, da bo uradni svečani sprejem mladih tekmovalcev v soboto I.
avgusta ob 17. uri, pri gasilskem domu v Hajdošah, saj bi to uspešno desetino
želeli pozdraviti mnogi občani naše občine, predvsem pa gasilci domačega in
drugih društev.
L. C.
BRIGADIRSKI HO-RUK
V BRKINIH
v tretji izmeni mladinske delovne akcije ,,Brkini 81" sodelujejo
zraven mladinskih delovnih brigad iz Ljutomera, Nove Gorice in Rdečega
križa Slovenije še pionirska delovna brigada, ki nosi ime po bratih Sarh,
vanjo so vključeni pionirji iz mariborske in ptujske občine, z njimi pa so
tudi štirje mentorji.
V brigadirsko naselje na Tratah so brigadirji pripotovali v nedeljo, 19.
julija, že naslednji dan pa so pričeli delati na trasi, ki je oddaljena tri
kilometre (prevoz z avtobusom). Pionirji pomagajo pri planiranju cestišča,
ki ga bodo asfaltirali. Pionirska delovna brigada ima na akciji delno
prilagojen program (vstajanje ob Sesti uri — MDB ob četrti, delo na
delovišču traja štiri ure — za MDB šest ur), kar je razumljivo, saj je
povprečna starost brigadirjev komaj trinajst let.
Poleg vihtenja krampov in lopat na delovišču se pionirji — brigadirji
vključujejo v delo na področju interesnih dejavnosti. Kljub temu, da so se z
urejanjem stenčasov in biltena tokrat srečali prvič, pa delajo uspešno in
pogumno, pravijo, da bo njihovo delo ob koncu izmene še boljše.
Mentorji, ki jih usmerjamo pri delu, jim razlagamo določene stvari in
jih spremljamo pri ustvarjanju, si seveda želimo, da bi svoje poslanstvo, za
katerega smo se prostovoljno odločili, uspešno opravili.
Pionirji in mentorji pionirske delovne brigade pozdravljajo vse člane
uredništva in bralce Tednika z brigadirskim pozdravom Z-D-R-A-V-O!
Irena Hunjet
Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu od 20. do 27. julija posredo-
vali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev in dve lažji
telesni poškodbi. Razen tega so na območju ptujske občine posredovali miličniki iz
Maribora pri hudi prometni nesreči pri Slovenje vasi, kjer sta umrli dve osebi. Tri
smrtne žrtve so več kot opozorilo vsem udeležencem v cestnem prometu, naj vozijo
skrajno previdno, spočiti in ne prehitro.
SPET SMRT TRAKTORISTA
V	sredo 22. julija med 20. in 22. uro
se je zgodila zelo huda prometna
nesreča zaradi neizkušenosti voznika.
Voznik kmetijskega traktorja Vlado
Selinšek (22) iz Male Vamice je vozil
neregistriran traktor last Marije Kozel
po lokalni cesti od Podlehnika, proti
Mali Vamici. Med vožnjo zunaj
naselja je zapeljal na desno bankino
čez rob ceste, kjer se je traktor
prevrnil in pod seboj pokopal vozni-
ka. Ta je dobil tako hude poškodbe,
daje med prevozom v ptujsko bolniš-
nico umrl. Selinšek ni imel opravlje-
nega vozniškega izpita.
t
V ČELNEM TRČENJU DVA
MRTVA
V	nedeljo 26. julija ob 12.15 se je
zgodila zelo huda prometna nesreča
zunaj naselja Slovenja vas, na magi-
stralni cesti Maribor-Ptuj. Voznik
osebnega avtomobila Srečko Fliser
(23) iz Maribora je Iz nepojasnjenega
vzroka nenadoma zapeljal v levo,
pred nasproti vozeči avtobus nemške
registracije. V silovitem čelnem trče-
nju je bil na kraju nesreče mrtev
voznik Srečko Fliser, kmalu po nesre-
či paje poškodbam podlegla še ne leto
dni stara hčerkica Matejka Fliser.
Hudo ranjena ženo voznika Vesno
Fliser (20) pa so prepeljali v maribor-
sko bolnišnico. V osebnem avtomobi-
lu Fliserja sta bila lažje ranjena še
sopotnika Julijana in Peter Lukič iz
Maribora.
-OM
UTONIL
V PTUJSKEM JEZERU
Prejšnji petek, 17. julija je odšel od
doma 9-letni Radko Fošnarič iz
Markovec 52. Baje je s prijateljem
odšel lovit ribe, toda domov se ni
vrnil, pogrešali so ga in iskali. V
četrtek, 23. julija pa je njegovo
trupelce naplavila Drava pri jezu v
Markovcih. Očitno je utonil v ptuj-
skem jezeru. To je znova resno
opozorilo, kako nevarno je za nepla-
valce ali premalo vešče plavalce
kopanje ali lovljenje rib v ptujskem
jezeru, pa tudi povsod drugje ob vodi
je potrebna previdnost in znanje.
MLADOLETNIK Z NEREGISTRI-
RANIM MOTORJEM
v sredo zvečer, nekaj po 22. uri je
13-letni P. P. peljal z neregistriranim
motorjem po lokalni cesti v Markov-
cih. Pri tem je trčil v 19-letno Miro
Meznarič, Markovci 67/c in jo zbil po
cestišču. Pri tem je bila Meznaričeva
hudo ranjena, prepeljali so jo v
ptujsko bolnišnico. Mladoletni voznik
pa na kraju nesreče ni ustavil, temveč
so ga miličniki izsledili kasneje.
OSEBNI AVTOMOBIL IZZA TO-
VORNJAKA
Prav tako v sredo zvečer okrog 22.
ure se je na magistralni cesti pri
Dražencih zgodila prometna nesreča,
ki je imela za posledico le večjo
materialno škodo. Voznik tovornjaka
Zoran G ulic je prehiteval v času, ko
mu je nasproti pripeljal osebni avto-
mobil, ki ga je vozil Ivan Srac. Ta je
prisebno zaviral, da je tako omogočil
tovornjaku varno vrnitev na svoj
vozni pas. Izza tovornjaka pa je v
tistem trenutku pripeljal z osebnim
avtomobilom Franjo Cigolaj, Lepajn-
ci 7, občina Krapina in čelno trčil v
Sracov avtomobil. K sreči ni bil nihče
ranjen, na avtomobilih paje škode za
okrog 185.000 din.
NESREČA PRI DELU
V	četrtek, 23. julija dopoldne seje v
delovni organizaciji AGIS Ptuj težje
poškodovala 20-letna delavka Dragi-
ca Petrovič iz Kraigherjeve 33 Ptuj.
Delala je pri stroju za stiskanje ohišij
za avtomobilske pepelnike. Stroj je
neprevidno aktivirala praktikantka
in Petrovičeva je dobila težje poškod-
be. Zdravi se v ptujski bolnišnici.
VNELO SE JE SENO
V	petek, 24. julija je izbruhnil požar
na gospodarskem poslopju Franca
Meznariča iz Stojnc 86. Zgorelo je
ostrešje in nad 10 ton sena. Škodo
cenijo na okrog 250.000 dinarjev.
Preiskava potrjuje domnevo, da je
požar nastal zaradi samovžiga sena.
PEŠEC HUDO RANJEN
V	soboto zvečer se je Franc Tašner
iz Ločiča 14 peljal z osebnim avtomo-
bilom od Destmika proti Ptuju. V
Janežovcih je zadel v pešca Janeza
Duha in ga hudo poškodoval.
TURISTIČNO DRUŠTVO GOMILA
Srečanje turističnih de«
lavcev in vinogradnikov
V počasnitev dneva vstaje in 35 letnice delovanja Turističnega
Gomila v Slovenskih goricah, je v soboto in nedeljo 25. in 26. julija potekalo^
vrhu 351 m visokega griča Gomila, srečanje turističnih delavcev in vinograd"?
kov. Slavnostni govornik na tej prireditvi je bil predsednik domačega turistiCn."''
društva Janko Matjašič, prireditev so popestrili s prikupnim kulturnim pro,^
mom domačih mladincev, najbolj veseli pa so bili padalcev in motornih pil,^"'
ptujskega Aerokluba.
Atraktivni doskok padalca ptujskega Aerokluba v neposredni bližini razglednegi
stolpa na Gbmili (foto J. Slodnjak)
Za hitrejši razvoj turizma in sploh življenja v tem delu Slovenskih goric, bi
morali najprej asfaltirati odsek regionalne ceste od Juršinc do Gomile. Po obnovi
kliče turistični razgledni stolp, razširiti bi bilo treba tudi vodovodno omrežje, v
pripravi pa je že akacija za napeljavo telefonskega omrežja.	— OM
Na podlagi sklepa delavskega svata delovne organizacije
,,DRAVA" Ptuj, Osojnikova 9, razpisna komisija za imenova-
nje individualnega poslovodnega organa razpiše
NATEČAJ
za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne
organizacije.
Kandidat poleg zakonsko določenih pogojev mora izpolnjevati
še naslednje pogoje:
—	da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske
ali organizacijske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
pri čemer mora pri ekonomski in organizacijski smeri imeti
predhodno končano gradbeno tehnično šolo ter, da ima
strokovni izpit in pooblastilo, ali,
—	da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske
ali organizacijske smeri in 8 let delovnih izkušenj pri čemer
mora imeti pri ekonomski in organizacijski smeri predhod-
no končano gradbeno tehnično šolo ter, da ima strokovni
izpit in pooblastilo
—	da ima pozitivno opredeljen odnos do socialistične samo-
upravne družbeno ekonomske ureditve naše družbene
skupnosti.
Ponudbe z dokazili o izpolnjenih pogojih posredovati na na-
slov: ,,DRAVA" Ptuj — natečajna komisija Osojnikova 9 Ptuj,
v roku 15 dni po objavi.
RODILE SO:
Verica • Matjašič, Juršinci 1 —
dečka; Milena Kosi, Pršetinci 19
— Renato; Terezija Gabrovec,
Zg. Gruškovje 37 — deklico;
Jožica Muršič, Placarovci 27 —
Tejo; Vera Pokrivač, Kog 1 —
deklico; Renata Lepšina, Zupan-
čičeva 16 — dečka; Davorina
Lesjak, Krčevina 82 pri Vurber-
ku — deklico; Valerija Kovačec,
Bučkovci 5 ^ Tanjo; Stanka
Bezjak, Mihovci 30, Ormož —
dečka; Zdenka Vindiš, Kraigher-
jeva 34 — Avrelijo; Džurdža
Kolarič, Potrčeva 23 — dečka;
Kristina Arnuš, Grabe 15 —
deklico; Danica Govedič, Krče-
vina 69 pri Ptuju — deklico;
Jožefa Šipek, Loperšice 22 —
Marjana; Marija Zemljarič,
Stojnci 140 — dečka; Marta
Klobučar, Grabe 46 — Jasno;
Ana Gašperič, Podvinci 56 —
dečka; Majda Milošič, Ziherlova
pl. 5 — Nina; Helena Krivec,
Potrčeva 17 — Alenko; Danica
Jurkovič, Flegeričeva 2 — dekli-
co; Marija Ljubeč, Novinci 47 —
deklico; Darinka Potočnik, Pla-
car 54 — Branko; Štefka Capu-
der, Reševa n. h.— dečka;.
Poroke:
Janez Kekec, Polenci 6/a in
Marica Toplak, Dornava 36;
Branko Majerič, Moškanjci 23 in
Zlatica Habjanič, Moškanjci 100;
Jožef Flos, Lancova vas 46/a in
Marija Potočnik, Lancova vas
46/a; Stanko Premzl, Cesta v
Dobrovce 14, Miklavž na Dr.
polju in Terezija Vidovič, Zg.
Gruškovje 52; Branko Kmetec,
Razlagova 29, Maribor in Jožica
Erjavec, Svrženjakova 6; Franc
Rižnar, Hotinja vas 219 in Irena
Jus, Grdina 8/a; Silvo Mohorič,
Stanetinci 17 in Jožica Kramar,
Biš 34; Feliks Valenko, Zagreb-
ška 91 in Štefanija Štebih, Za-
grebška 91.
Umrli so
Janez Bedenik, Podlože 64, roj.
1910, umrl 17. julija 1981; Marija
Kupčič, Rotman 59, roj. 1900,
umrla 21. julija 1981; Terezija
Vidovič, Selška c. 17, roj. 1897,
umrla 21. julija 1981; Martin
Ornik, Trnovski vrh 52, roj. 1903.
umrl 24. julija 1981; Bojan Vese-
ljak, Žabjak 23 roj, 8. septembra
1976, umrl 19.juUja 1981.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LACEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUŠNIK,
Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska
CGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu j®
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa proiz-
vodov.