Prirodopisno natoroznansko polje
Rujavi   hrošč.
Rujavi hrošč ali navadni keber (Meloldntha vulgaris), katerega vsi prav dobro poznate, spada med one živali, ki je imenujemo žuželke. Kaj so žuželke in kako se spreminjajo, to ste slisali v zadnjem šfcevilu ,,Verteca". Danes vam hočem le nekoliko povedati o našem navadnem hrošči, ki se prikaže konec meseca aprila ali v začetku meseca maja, t. j. ob času, ko večidel že vsa naša drevesa listje poganjajo. Otroci imajo tega hrošča zeld radi, ter ga tudi prav dobro poznajo. Truplo je černe barve; na zadku pa vidimo sedem, roženastih, černih, belopikastih obročkov. Gornji krili ste terdi, rudečorujavi; pod temi ste pa zopet dve mrežasti, previdljivi krili, s katerimi leta. Na glavi ima dve rujavi tipalnici, ki imate na odebeljenem koncu šopek mahalčastih listkov. Nog ima šest z ostrimi krempeljci, s ka-terimi se po drevesnem listji poprijemlje in okleplje. Po dnevi sedi večidel po drevesnem listji ali ruladikah prav mirno, kakor bi spal, in se lehko pobere ali otrese; zvečer pa glasno brenčaje s svojimi tovarši okoli rojf. — Ta hrošč je največi sovražnik kmetijsfcva, ker nam objeda drevesno listje, cvetje in mlado sadje, ter tako veliko škode naredi, posebno ako se pokaže v velikih tropah, kar se navadno vsako četerto leto zgodi. Hrošči se sioer kmalo zopet zgube v zemljo, od koder so prisli, ležejo jajca in kinalu potem poginejo. Iz jajčic se pa čez kake 4—6 tednov izležejo červom podobne ličinke ali ogerci (podj&li), ki se redč s koreninami različnih rastlin in so zel<5 požrešni. Ti červi prerijejo zemljo na vse strani in ponavljajo to jako škodljivo delo 3—4 leta. Naposled so podobni 2 palca dolgim, rumenkasto-belim, členastim červoin (giej podobo). ki imajo na pervih treb. obročkih po 3 pare nog. Na koncu četertega poletja se zarijejo skorej seženj globoko pod zemljo, se zapredejo v ine-šičke in na spomlad se potem prikažejo kot popolni hrošči. Iz tega rnenda lehko umejete, zakaj se ravno vsako četerto leto prikaže toliko hroščev. Ako se ne motim, bode ravno letos tako imenovano ,,hroščevo leto" in hroščev boino imeli zopet v neizmernem šfcevilu. — Otroci! ako želite, dabote imeli v jeseni kaj sadja, že zgodaj se spravite nad tega sovražnika in pokončujte ga kolikor morete in znate. Zjutraj zgodaj in zvečer v hladu otre-sajte marljivo drevje, in hrošči vam bodo padali kakor orehi na rjuho ali plahto, katero ste razgernili pod drevo. Vse take hrošče poberite potem v kak žakelj in poparite je s kropom, da poginejo. — Ogerci ali podjčdi se paše najlože zatarejo, ako se zemlja marljivo prekopava. Na ta način se ta merčes spravi na zemljino poveršje in vrane, kavke, škerjanci in razni drugi tiči je pozobljejo. Tedaj otroci! rok ne smeino križema deržati, ako hočemo, da bomo imeli v jeseni kaj jesti!
T.