s s H cn 00 ^9 & C SS M CO •a O Xil H .W > "Z Novo mesto, 17. decembra 1970 Št. 17 t ^ t ■i- .,.i,..„.w.v......v- JS^5g«#5;S:a;,„ . v-o; ,'l- M._____________________________> ___________________* ____v_ v.?_ # > '^v r ^ -'i ^ , i} J -J ''^x liiii^Slil >; . i-x^ ^ t< '■<-"-> h^: y ^ L_ ^'< ' ' \ V _ . '' ^ i iv-" ''' * J ^ -S'' A' »%M MIHAEL KAMBIC: CIGANKA (olje, 46x36 cm) RAZSTAVE BELOKRANJSKEGA MUZEJA V METLIKI rH u lO v u v •o Namen sodobnega muzeja Je,' da zbira, proučuje, inventarizira in razstavlja pridobljeno muzejsko gradivo. Brez dvoma je prav 2!adnji namen muzejstva najbolj privlačen za večino muzejskih obiskovalcev, ki si v zbirkah na neprisiljen vdzual^ način — ta od človeka zahteva malo truda, pa je kljub temu močno učinkovit — odpirajo nove pc^lede na življenje in si tako širijo duševno obzorje. Prav zato se miizejske ustanove trudijo, da bi dobile čimveč razstavnega prostora. Ker pa tega, na žalost, vedno primanjkuje, si morajo pomagati z občasnimi razstavami. Teh ne zanemarjajo niti največji svetovni muzeji, če hočejo temeljiteje prikazati kak dogodek, dobo, osebnost, umetnostno smer itd. Zato so ena glavnih muzejskih nalog prav razstave: čun več naj jih bo, čim boljše, čim bliže ljudem! Kakšen naj bi bil potem delež slovenskega podeželskega miozeja, ki ima morda lepe zamisli, pa majhne možnosti, da jih uresniči? Vsaka dobra razstava zahteva namreč veliko študija, zahteva scenarista, arhitekta, potrebuje estetski, pravilno osvetljen prostor, primerne vitrine, panoje itd. Vsega tega si večina naših muzejev, pa tudi Belokranjski za adaj ne morejo privoščiti. Sicer so se včasih skušali gornjim muzejskim principom približati; v splošnem pa so se morali, tako razstavljalci kot gledalci, zadovoljiti z marsičim skromnejšim. Primernih prostorov za občasne razstave v Belokranjskem muzeju vsaj spočetka ni bilo, zato so bile take razstave v Jol-ski iičilnici (seveda poleti, ko tam ni bilo pouika), v kaki dvorani, avli pa tudi na muzejskem hodniku. Največkrat pa je bilo treba za občasno razstavo ijodreti stalno mTizejslf:o zbirko. Prostora, ki bi bil namenjen samo za občasne raastave, muzej namreč še danes nima. Morda mu bo dano priti do njega v prihodnjih letih. V možnostih, ki jih je imel, pa je Belokranjski muzej od 1. maja 1951 do konca 1970 pripravil naslednje občasne razstave: 1951 1. Dela Engelberta Gangla Razstava je bila odprta 25. februarja 1951 ob prvi obletnici pisateljeve smrti (u. 25. februarja 1950) v njegovi rojstni hi^i št. 56 (danes Mestni trg 17), Obenem je Belokranjsko muzejsko društvo v tej hiši v dveh sobah odprlo stalno spominsko zbirko Engelberta Gangla. 2. Etnografska in kulturnozgodovinska razstava Odprta je bila 1. maja 1951 v dveh prostorih metliške proštije (Mestni trg 13) kot zametek stalnih muzejskih zbirk. 3. Bela krajina v narodnoosvobodilnem boju Razstava je bila odprta 1. maja v prvem nadstropju mestne hiše (Ljudski odbor mestne občine). Mestni trg Hiše nad Bojico v Metliki (Foto: dr. Ivan Komelj) 22, kot osnova za oddelek osvobodilnega boja Belokranjskega muzeja. 4. Metliško gasilstvo Razstava, ki je prikazovala razvoj najstarejšega gasilskega društva na Slovenskem, je bila odprta v avgustu 1951 v učilnici osnovne šole v metliškem gradu. 1952 * 5. Arehološko gradivo Bele krajine Za razstavo je okoli 250 predmetov Iz belokranjskih arheoloških najdišč posodil Narodni muzej v Ljubljani. Uredila sta jo ravnatelj Narodnega miizeja dr. Jože Kastelic in asistent arheološko-prahistoričnega oddelka istega muzeja Vinkb Sribar. Tudi ta razstava je postala osnova arheološke zbirke Belokranjskega muzeja. Odprta je bila v obnovljeni Martinovi cerkvi v Metliki. Razstavo je odprl dr. Jože Kastelic. 1953 6. Etnografska raa»tava v Črnomlju V juliju 1953 je Belokranjski muzej organiziral prvo ekipo študentov etnološkega seminarja ljubljanske univerze, ki je raziskovala materialno, socialno in duhovno kulturo v Gribljah in okoliških vaseh ter v dolini Kolpe pod Starim trgom. Ekipa je poleg številnih fotografij, risb in zapisov nabrala tudi okoli 220 predmetov. Vse to gradivo je bilo razstavljeno v gimnazijski telovadnici v Omomlju od 26. julija do 2. avgusta 1953, 7. Ob desetletnici ustanovitve XV. SNOUB — Belokranjske Razstava je bUa odprta od 19. do 24. septembra 1953 v dveh prostorih ljudskega odbora mestna občine t Metlika. 1954 8. Razstava NOE ob desetletnici SNOS Odprta je bila v dveh novih muzejskih prostoaih v metliškem gradu od 22. do 27. juilija 1964. 9, Belokranjsid heroji Raastava je bila od.prta v Belokranjskem muzeju oktobra 19M. 10, Naši borci Razstava je bdla odprta v muzeju t oktobru 1964. 11, NOE in ljudska oblast Rafisstava Je bila odprta ob prvem občinskem praandku v Metliki od 26. do 30, novembra 1954. M ao o lO m H m cc •-5 u J o Q 00 < H (fi o o r m 'Z 6-1 w H 5f3< O 00 ^s Valvasorjeva Metlika v drugi polovici 17. stoletja S'tati'Ufid S^chlofg MOTTUNTG m % 5 o* »s co -J »3 H 93 > 2: 1955 12. Ob delavskem prazniku Razstava je bila odprta v maju 1955. 1956 13. Gasilsko društvo v Metliki .Razstava je bila odprta ob razvitju novega gasilskega prapora. Urejena je bila v učilnici v gradu in je trajala od 24. junija do 4. julija 1956. 14. Janez Trdina in Bela iu-ajina Večino dokumentarnega gradiva za razstavo je posodila študijska knjižnica iz Novega mesta. Razstava je bila dopolnjena z etnografskimi predmeti. V Belokranjskem muzeju je bila odprta od 7. do 21. oktobra 1956. 15. Metlišlia občina v borbi in obnovi Razstava je bila odprta v muzeju ob tretjem občinskem prazniku od 26. novembra do 4. decembra 1956. 16. Znanstveno delo univ. prof. Nika 2upaniča Razstava ob 80-letnici belokranjskega rojaka iz Grabelj — častnega člana Bedokranjsk^a muzejskega društva — je bila odprta v muzeju od 6. do 16. decembra 1956. Razstavljene so bile tudi mnoge njegove diplome, dela akad. slikarja Maksima Gasparija. 1957 17. Petdeset let telesnovzgojnega dela v Metliki • Razstava je bila odprta ob 50-letnici ustanovitve »Prvega bedokranjskega Sokola« v MetUki. Trajala je od 8. do 30. junija 1957. 18. Brata Ivan in Anton Navratil Razstava je bila združena z otUcrit-jem spominske plošče uredniku prvega slovensk^a mladinskega lista »Vedež« in etnografu Ivanu Navratilu (1825— 1896) ter narodnemu buditelju Antonu Navratilu (1832—1897). Razstavo je od-tJrl 13. oktobra 1957 dr. Rudolf Kola-rič, ki je prejšnji večer tudi govoril na spominski svečanosti bratov Navratilov. Razstava je bila odprta do 3. novembra 1957. Ob tej priložnosti je izšlo tiskano vabilo. 19. Ob 40.1etnici oktobrske revolucije Razstava je bila odprta od 7. do 17. novemibra 1957. 20. Partizansid umetniid Gradivo za razstavo, ki je bila odprta ob tretjem občinskem prazniku, je posodil Muzej narodne osvoboditve iz Ljubljane. Razstavljenih je bilo 35 originalov s^emnajstilh avtorjev, in sicer Marjana Bohinca, Alenke Gerlovič, Vita Glabočnika, Božidarja Jakca, Vlada Jordana, Doreta Klemenčiča-Ma-ja. Vlada Lamuta, Lojzeta Lavriča, Franceta Miheliča, Ivana Miklavca, Boža pengova, Dušana Petriča, Nikolaja Pimata, Ivana Seljaka-Oopiča, Franceta Slane, Iveta Subica in Draga Vidmarja. — Razstava je bila odprta od 26. novembra do 15. .decembra 1957, 1958 « 21. Naša žena v narodnosvobodil-nem boju Razstavo je ob petnajsti obletnici ustanovitve Slovenske protifašistične ženske zveze organiziral Dolenjslti muzej s sodelovanjem Muzeja NOB v Ljubljani. Razstava je bila iz Novega mesta prepeljana v Belokranjski muzej, kjer jo je 6. aprila 19.58 odprla predsecinica Okrajne zveze ženskih društev Francka Slakova., Razstava je bila zaprta 27. aprila 1958. 22. Naši pionirji v narodnoosvobodilnem boju Raosstaiva, ki je bUa pripravljena ob petnajstletnici ustanovitve pionirske organizacije, je bilia odprta od 11. maja do 8. junija 1958. 23. Revolucionarno delo Janeza Ma-rentiča Razstava je bUa odprta ob l(X)-letni- ci osnovne šole v Podzemlju, Ko je bila na njej odkrita spommska plošča rojaku iz Boginje vasi revolucionarju inž. Janezu Marentiču (1910—1942). Razstava," ki je trajala od 15. do 22. junija 1958, je bila v osnovni šoli v Podzemlju. Odprl jo je pokrovitelj proslave inž, Jože Berkopec. 24. Božo Račič in Bela krajina Ob 70-letnici rojstva častnega člana Belokranjskega muzejskega društva in pobudnik ljudskih obrti Boža Račiča je muzej prikazal njegovo etnografsko, publicistično in Ijudskoprosvetno delo med Belokranjci. Razstava je bila odprta v muzeju od 11. oktobra do 4. novembra 1958, 25. Dokumenti o bitld na Sutjeski Razstavljena so bila slikarska dela akad. slikarja Vlada Lamuta iz Novega mesta, ki je po vojni potoval po sledeh te bitke. Razstava je bila prirejena v muzeju v počastitev metliškega občinskega praznika. Trajala je od 26. novembra do 21, decembra 1958. 1959 26. Naše žene v NOB Razstava je bila odprta ob odkritju spominske plošče SloVenske protifašistične ženske zveze* na Suhorju pri Metliki 8. marca 1959. Trajala je do 12. marca 1959. 27. Štirideset let Komunistične partije Jugoslavije Razstava je bila odprta v sobi množičnih organizacij v Gradcu pri Metliki od 12. julija do 4. avgusta 1958, Razstavljene so, bile predvsem fotokopije arhivskega 'in slikovnega gradiva iz Muzeja NOB v Ljubljani. 28. Devetdeset let metlišk^a gasilstva Raastava Je bila odprta 13. septembra 1959 v okviru drugih gasilskih svečanosti v Metliki (odkritje spominskega gasilskega kamna, spominske plošče padlim metliškim gasilcem itd.) Razstava je trajala do 27. septembra 1959. 29. Ob deseiletnici Belokranjskega muzejskega društva Razstava je bila v okviru tedna muzejev in v zvezi z drugimi muzejski, mi prireditvami odprta od 4. do 25. oktobra 1959. Izšlo je tudi tiskano vabilo. 3U. Štirideset let Komunistične partije Jugoslavije Rutava je bila odprta v Črnomlju od 5. do 16. novembra 1959 v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora. 31. Štirideset let Komunistične partije Jugoslavije Ista razstava je bila odprta v Metliki ob občinskem prazniku in je trajala od 26. novembra do 20. decembra 1959. 1960 32. Partizanska Bela krajina Razstava je bila odprta 17. februarja 1960 v Črnomlju v proslavo tamkajšnjega občinskega praznika. Razstavljen je bU predvsem fotografski material za topc^^rafijo NOE'Bele kra-Jine. Posnetke Je naredila leta 19M ekipa Muzeja narodne osvoboditve iz Ljubljane. Razstava je bila odprta v dveh sobah občinskega ljudskega odbora do 26. februarja 1960. 33. Partizanska Bela krajina Ista razstava je bila odprta v Metliki od 24. aprila do 19. maja 1960. 34. Kulturni delež Adlešičev Razstavo je Belokranjski muzej uredil ob stoletnici osnovne šole v Adle-šičih. Prikazana so bila dela domačinov Jurija Grabrijana, Josipa Germa, dr. Jura Adlešiča in prišlekov Ivana Sašlja, Lavoslava Gorenjca-Podgonća-na in Boža Račiča. Razstava je bila odprta od 26. junija do 5. julija 1960. 35. Kipar Alojz Gangl Razstava je bila odprta 9. oktobra 1960 ob odkritju spominske plošče kiparju Alojzu Ganglu (1859—1935) in njegovemu nečaku književniku Engel-bertu Ganglu (1873—1950) na njuni rojstni hiši v Metliki. Razstava kiparjevih del, ki jo je v muzeju odprl umetnostni zgodovinar dr. Emildjan Cevc, je trajala do 31. decembra 1960. 36. 110 let metliške godbe Razstava je bila v mužeju odprta za občinski praznik in je trajala od 26. novembra do 31. decembra 1960. 1961 37. Začetki partizanstva v Beli krajini Razstava je prikazovala organizatorje OF v Beli krajini 1941, nastanek sa-botažnih In partizanskih grup, ustanovitev prve beloki^jske čete, njen po-hod proti Bučki, vrnitev v Belo krajino in tragedijo na (Jorenjih Lazah nad Rožnim dolom. Razstava je bila odprta od 27.' aprila do 31. maja 1961. e , 38. Začetki partizanstva v Beli krajini Ista razstava je bilia odprta v Črnomlju od 22. do 31. julija 1961 v avli Doma ljudske prosvete. 39. Začetki partizanstva v Beli krajini Ista razstava je bila odprta v Semiču za krajevni praznik v Domu na--rodnega heroja Jo^a Mihelčiča. Tra- jala je od 27. oktobra do 2. novembra 1961. 40. Belokranjski likovni umetniki Razstava je bUa odprta hkrati s preurejenimi muzejskimi zbirkami v novo pridobljenih prostorih. Zajemala je dela Alojza Gangla, Filipa Frolicha, Josipa Germa, Mihaela Kambiča, Julija papiča, Franca Schonbrunna, Jerebove podobarske delavnice itd. — Odprta je biia za občinski praznik 26. novembra 1961. 1962 41. Kulturni delež Bele krajine Razstava je bila urejena za teden tiska in je prikazovala belokranjske literarne ustvarjalce in znanstvenike. Odprta je bila od 25. marca do 10. aprUa 1%2. 42. Železnice In železničarji nekoč in danes Razstavo je posredoval Gradski muzej Karlovac in je bila odprta samo dva dni, 14. in 15. maja 1962. 43. Življenje in delo pesnika Mirana Jarca Razstava o tem belokranjskem rojaku (r. 1900 v Cmoinlju, padel 1942 v Partizanskem Rogu) je bila odprta ob 20-letnici pesnikove smrti in je trajala od 24, novembra do 21. decembra 1962. Večji del razstavnega gradiva je prispevala študijska knjižnica Mirana Jarca iz Nov^a mesta. 1963 44. Naši mornarji Razstavo je posredovala Pomorska šola iz Pulja. Odprta je bila 24. in 25. maja 1963. »Sterntsenhofe '•!i'. ^.. • I / . J 'i* * * 1 Sternišev dvorec ali Pun-gart, za katerega so do> mnevali, da je stal na metliškem Pungartu, je bil v resnici nekdanji Vajdov grad, kjer je danes tovarna »Iskra« v Semiču (re-produkci,}a iz Valvasorja) 45. Veterinarska služba v NOB Razstavo je posredoval Dolenjski muzej iz Novega mesta, zbral In uredil pa jo je višji veterinar Milan Dolenc, predavatelj na veterinarski fakulteti v Ljubljani. Razstava je bila v Belokranjskem muzeju odiprta od 11. do 23. junija 1963. 46. Ob dvajsetletnici ustanovitve XV SNOUB — Belokranjske in Belo-kranjskega odreda. Razstava je bila pripraviljena v zvezi s proslavo in srečanjem borcev Belokranjske brigade in Belokranjskega odreda. Odprta je bila od 29. septembra do 12. oktobra 1963. 1964 47. Muzejski arhivar Ivan Drobnič — osemdesetletnik Razstava je bila odprta ob 80-letnicl arhivarja Belokranjsk^a muzeja Ivana Drobniča. Belokranjsko muzejsko društvo mu je ta dan izročilo diplomo častnega članstva. Razstava, ki jo je odprl podpredsednik občinske skupščine Prano Jakljevič, je trajala od 6. do 28. maja 1964. 48. Dvajsetletnica novinarske konference v Metliki Razstava je bila odprta 16. maja 1964. Istega toe je bilo v Metliki zborovanje slovenskih novinarjev v spomin na prvo novinarsko konferenco, ki je bila v tem mestu pred dvajsetimi leti (5 In 6. maja 1944). — Razstava je bila zaprta 18. junija 1964. 49. Ob dvajsetletnici ustanovitve Rdečppa križa Slovenije Razstavo je posredoval glavni odbor Rdečega križa Slovenije in je zanjo Beiokranlski muzej prispeval 84 foto-srrafii Razs+ava je bila najprej odprta v Gradcu pri Metliki, nato v MetMkl in nazadnje v Črnomlju. V Metliki je razstavo o^rla predsetoica občinskega odbora Rdečega križa Anica Molek, trajala pa je od 5. do 15. julija 1964. 50. JuUj 1944 v MeUiki Razstava je bila odprta 21, julija 1964 v spornih na dvajsetletnico vdora Nemcev, ustašev in vlasovcev v Metliko, ki so 16. julija 1944 v nekaj urah požgali v mestu 120 stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Razstava j6 bila odprta do 26. avgusta 1964. 51. Slikarska dela Zorana Hočevarja Razstava metliškega rojaka, slušatelja slikarske akademije v Beogradu, je trajala od 13. do 31. avgtista 1964. 52. Retrospektivna razstava akad-slikarja Mihaela Kambiča Razstava Belokranjca Mihaela Kambiča (r. 1887 v Dragovanji vasi pri Črnomlju) je bila odprta od 15. septembra do 4. oktobra 1964. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi avtor, ki je fgjre-govoril o svojem delu. 53. Retrospektivna razstava akad. slikarja Mihaela Kambiča Ista razstava je bUa odprta v Črnomlju, in sicer od 7. do 26. oktobra. Tvidi tu je bil pri otvoritvi navzoč avtor. 1965 54. Razstava o prometni varnosti RazBStavo je uredil in posredoval odsek za notranje zadeve okraja Ljubljana. Odprta je bila od 25. marca do 3. aprila 1965. 55. Plastike in risbe kipar,ia Julija PapiČa Razstava aomacma Julija Papiča (r. 1912 v Metliki) je zajemala njegova kiparska in slikars^ dela (risbe s flo-mastrom) Trajala je od 29. aprila do 24. maja 1965. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi avtor. 56. Najstarejše metliške listine Razstava je bila odprta na začetku prireditev ob 600-letnici Metlike. Dvajset listin od 1365—1593. leta Je muzeju posodil Državni arhiv Slovenije v Ljubljani. Razstava je trajala od 29. aprila do 15. maja 1965. 57. Metliški motivi Zorana Hočevar« ja Razstava je bila odprta od 20. do 31. avgusta 1965. 58. Iz delavnice podobarjev Jerebov Leta 1871 se je preselil v Metliko podobar Jernej Jereb (r. 1838 na Vrhu pri 2ir^). V svoji metliški delavnici je izdelal oltarje za številne cerkve po Beli krajini, Dolenjski in sosednji Hrvatski. V podobarstvu so ga nasledili njegovi trije sinovi Jernej, Vincenc in Rafael. Vincenc Jereb je umrl 1951 in z njim je prenehala osem desetletna tradicija metliškega podobarstva. — Razstava je bila odprta od 2. septembra do 20. oktobra 1965. 59. Ivan in Ljudevit Tomšič Razstava je bila odprta 23. oktobra 1%5 fia Vinici ob ponovni vzddavl spominskih plošč obema bratoma — mladinskima pisateljema; Ivanu (1838 do 1894) in Ljudevitu (1843—1902) Tomši-ču. Na proslavi je govoril pesnik Se-veriji šali, plošči pa je odkril Rudolf Kavčič, upokojeni šolski upravitelj na Vinici. Razstava je bila odprta (Jo 27. oktobra 1965. Del bibliotečnoga gradiva ]e posodila Studijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta. — Izdano je b'lo tiskano vabilo. 60. Metliški Ifulturni delavci Razstava je bila odprta 24. oktobra y Belokranjskem muzeju v zvezi z odkritjem doprsnega spomenika kiparja Alojza Gangla (govoril je umetaiostnl 2^odovinar dr. Emilijan Cevc) in spominske plošče pisatelju in režiserju Osipu šestu (govoril ravnatelj Gledališkega muzeja Slovenije prof. Dušan Moravec). Razstava je bila odprta do 10. decembra 1965. — Izdano je bilo tiskano vabilo. 1966 61. Intarzije Cirila Podbevška Razstava novomeškega intarzista Cirila Podbevška je bila odprta od 21. maja do 8. junija 1966. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi avtor. 62. Ob 25-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte Razstavo posredoval v Metliko Do. lenjski muzej iz Novega mesta. Odprta je bila od 11. do 23. jimija 1966. 63. Leto 1941 v Beli krajini Razstava je bila odprta v Črnomlju ob občinskem prazniku (ta je bil v tem letu prestavljen z 19. februarja — ustanovitev SNOS — na 11. avgust — prva partizanska akcija pri Vranovičih blizu Črnomlja. Rassstava je bila odprta od 11. do 16. avgusta 1966. 64. »Hiti, brigada petnajsta!« Razstava je bila odprta ob podelitvi domicila XV slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi — Belokranjski dne 4. septembra in je trajala do 20. septembra 1966. 1967 65. Taborišče Buchenwald Razstava je bila odprta 16. aprila 1967, ko je bil v Metliki zbor prežive- m Metliški grad, v katerem sta Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej (Fato: Janez Dular) lih intemirancev iz tega taborišča. Gradivo za razstavo so zbraiLi bivši in-temiranci; Pave Matulič iz Omiša (ta jo je tudi uredil), Vekoslav Pigar iz Kočevja, dr. Rudd Siip^ iz Zagreba, Marjan Mavčič iz Ljubljane ter Zvonko Hanzelj in Ivan Turšič iz Metlike. Na razstavi so bila za skupine tudi krajša predavanja z barvnimi diapozitivi. Razstava je bila odprta do 27. aprila 1967. 66. Metlika pred petdesetimi leti Razstavljenih je bilo čez 200 fotogra- fij, ki jih je o Metliki in oikolici ter njenih ljudeh v začetku tega stoletja izdelal metliški fotograf Anton Mucha (1868—1944). Razstava je bila odprta od 25. novembra do 31. decembra. 1968 67, Primčeva Julija in njen rod RozSitavo je posredoval Prešernov muzej iz Kranja Odprl jo je 21. marca 1968 kustos tega muzeja Črtomir Zoreč. Razstava je bila zaprta 26. aprila 1968. O r- 9> iH e« »H O t3 N 00 O m H 'JI U I. Kocli: USKOŠKA NOŠA (Valvasor VI/295) 68. Grafični listi stariti mojstrov Razstavo je posredoval Pokrajinski muzej iz Celja in jo je sestavljalo 54 listov mojstrov DUrerja, Cranacha, van Lejrdena; Rembrandta, Rubensa, Cal-lota, della Bella, Tiepola itd. Razstavo je uredila in odprla 15. maja ku-stodinja ceQjskega muzeja^ Milena Mo-škon. Razstava je trajala do 13. jimija 1968. — Natisnjeno je bilo vabilo. 69. 01,ia in grafike Metiičana Zorana Hočevarja Avtor je razstavil 32 del. Razstava je bila odprta od 16. do 30. junija 1968. 70. Slovenski ekslibrls Razstavo je muzeju jKisredovala Studijska knjižnica v Novem mestu in je oibsegala blizu 300 eksliibrlsov. Razstavo le 2. julija 1968 odprl upravnik novomeške Studijske knjižnice Bopo Ko-meli in je trajala do 31 oktobra 1968. — Natisnjeno je bilo vabilo. 71. Belokran.j5;ka brisrada Razstava je bila odiprta 1. sentem- bra 1968 v avli nove osnovne šole ob nrri-mpnovanlu te no XV '=»NOITB- M IM Z < H i/2 Belolfcranjski. Ob tej priložnosti sta bila v batM šole odkrita tudi spominska plošča in relief Belokranjske brigade, delo akad. kiparja Lojzeta Doli-narja. Razstava je trajala do 12. septembra 1968. 72. Belokranjski motivi Božidarja Jakca Razstava je bila odprta od 12. novembra 1968 do 28. februarja 1969. Razsitavlljenih je bilo 35 del (svinčnik, oglje, sepia), ki jih je Jakac napravil v Beli krajini v letih 1919 in 1939. Ob otvoritvi je bil navzoč tudi umetnik. — Izšlo je tiskano vabUo. 1969 73. Belokranjsko podzemlje Razstavo, ki je bila odprta od 23. marca do 15. maja 1969, je pripravila črnomaljska sekcija Društva za raziskovanje jam Slovesni je. Razstavljenih je bilo 20 predmetov in 82 fotografij ter risb belokranjskega podzemskega sveta. 74. Petdeset let Zveze komunistov Jugoslavije Razstava je bila odprta od 20. maja do 25. junija. Razstavljenih je bilo 235 fotografij in dokumentov o delu KPJ od njene ustanovitve dalje. — Izdan je bil tiskan lepak. 75. Ob petdesetletnic! KPJ In vinf-ške republike Ra2Stava je bila prirejena na Vinici v okviru III. srečanja dolenjskih izseljencev. Razstavljene so bile fotogra. fije in dokumenti o delu KPJ in o dogodkih ob osnovanju viniške republike. Razstava je trajala od 28. junija do 24. julija 1969. 76. 53 poštnih postaj na cesti To-kaido Razstavo je posredoval l*okrajinskl muzej iz Celja in so jo sestavljali banani lesorezi japonskega umetnika Hiro-shiga (19. stoletje). Razstavo je uredila in odprla 14. avgusta kustodinja celjskega muzeja Milena Moškon. Razstava je trajala do 18. septembra 1969. — Natisnjeno je bilo valbilo. 77. Ob stoletnici metliškega gasilstva Razstava je bila odprta ob 100-lefcni-ci gasilskega društva v Metliki, ki je hkrati najstarejše društvo te vrste na Slovenskem. Razstava je bila odprta 16. avgusta 1969 in je bila v celoti vključena v zbirko novo osnovanega Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. 78. Razstava umetniške fotografije Razstavo so uredili člani mladinskega foto-kino kltiba POKUS iz Metlike in je trajala od 21. septembra do 31. oktobra 1969. 79. Orlando Poian Razstava italijanskega slikarja Or-landa Poiana, ki živi v Tržiču (Monfal-cone"), je bila prirejena v okviru kulturnega sodelovanja med pobratenima mestoma Metliko in Ronkami (Ronchl) pri Tržiču. Razstavljenih je bilo 28 platen. Razstava je bila odprta od 25. oktobra do 30. novembra. — Natisnjen je bil katalog. 80. Metlika v objektivu Razstavo so v počastitev domačega občinsikega praznika uredili člani mladinskega foto-kino kluba iz Metlike. Razstava je bila odprta od 22. novembra do 31. decembra 1969. 1970 81. 120 let mestne godbe v Metliki Jubilejna razstava je bila odprta od 12. junija do 31. avgusta 1970. 82. Svobodna je naša domovina Razstava je bila prirejena ob 25-let-nici osvoboditve. Trajala je od 5. septembra do 31. oktobra 1970. 83. Podoba povojne Metlike Fotografski dokumenti razvoja mesta po drugi svetovni vojni. Razstavo sta uredila Belokranjski muzej in mladinski foto-kino klub POKUS. Odprta je bila od 15. novembra in bo zaprta 30. decembra 1970. Razen zgoraj naštetih" razstav je Belokranjski muzej ob raznih priložnostih (občinski praznik, dan žena, teden muzejev, teden gasilstva, razne proslave in obletnice) prirejal manjše razstave Izven muzeja, bodisi v vitrinah, na panojih ali v izložbenih oknih. Takih manjših raizstav je evidentiranih 14. Poleg tega je Belokranjski muzej poso. jal razstavno gradivo raznim ustano- vam po Beli krajini in ostali Sloveniji. Prvo sodelovanje je bilo oktobra 1955 s Studijsko knjižnico v Novem mestu, ko je miizej za Trdinovo razstavo posodil belokranjske etnografske predmete. Prav tako je dal na razpoQago etnograf-.ske eksponate v oktobru naslednjega .leta za kmetijsko razstavo na Grmu r Novem mestu, kasneje pa še Vajeniški šoli in Dolenjski turistični zvezi t Novem mes'tu. Leta 1957 je posodil Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani predmete za razstavo Otroci v NOB. Muzealije je dal-na razpolago istemu muzeju oziroma kasnejšemu Muzeju ljudske revolucije Slovenije še za razstave Partizanski oder (19^), Mladina v borbi (1963), Razvoj ljudske oblasti na Slovenskem (1963) in Partizanska pesem (1964). S . svojimi razstavnimi predmeti je Belokranjski muzej sodeloval na razstavah Slovensikega etnografskega muzeja: Vezenine na Slovenskem (1960), Vraževerje na Slovenskem (1963) in Slovensko ljudsko kiparstvo (1969). Tesno je seveda sodelovanje z Dolenjskim muzejem oziroma Dolenjsko g^erijo v Novem mestu, kateri je med drugim posredoval celotno retrospektivno razstavo Mihaela Kambiča (1964) in razstavo plastik in risb Julija Papiča (1966). Ce naredimo kratek povzetek o raa-stavah Belokranjskega muzeja v 20 letih, dobimo naslednjo sliko; a) 83 razstav v Beli krajini, b) 14 manjših prigodnih razstav t Beli krajini, C) dokaj uspešno sodelovanje z muzejskimi in drugimi kulturnimi in Ijud-skonrosvetnimi ustanovami. Pot je utrta; veljalo jo bo razširiti in poglobiti. JOŽE DULAR Današnja metliška razglednica nekdanjo »blatno vas« zamenjujejo nove stanovanjske soseske, sodobno komimalno urejene, ponos prebivalcev in občine... v v v KAKŠNIH OKOLIŠČINAH JE NASTALA PARTIZANSKA LITERATURA V Vrhovem pri Trebnjem je jeseni 1942 nastal list »Našim ženam«, ki ga je tiskala novomeška partizanska tehnika v Jagodniku nad Šmarjeto - Pomembna dragocenost: partizanska pesmarica z internacionalno vsebino O) e« u A o u O) "O iH M 00 O Ift »M Spondadi In poleti 1942 je doživljala Dolenjska izreden polet narodno-osvotaodiln^a gil>anja. Sad t^a poleta 8o bila osvobojena območja na več krajih Dolenjske. Tako osvobodilno območje Je bdi tudi del trebanjskega podoikrožja oikoli Gabrovke in Čateža. Seveda so Italijani prodrli včasih tudi na to paemlje, toda le z velikimi Bilaml. Manjše enote si na ta območja sploh niso upale stopiti. Italijani so na ta poiet OP reagirali z znano ofenzivo, ki je dosegla kraje oikodi Trebnjega prve dni septembra 1942. Polet OP pa Je prisilil tudi domačo reakcijo, da je odkrila svoje karte, kajti v ofen-• rivi so enote bele garde nastopale skupaj z Italijani in s tem omogočile, da Je bila OP v ofenzivi precej prizadeta. Marsikateri pristaš ali oelo aktivist OP se je zaradi hude propagande in terorja belogardistov omajal in celo predal. Belogardisti pa so bili s taM-mi ljudmi mnogo bolj brezobzirni kot ^Italijani. Na območju trebanjskega podokrožja so po ofenadvl zlasti pre-vzeitno In surovo nastopali belogardisti 8 PrimsteovegA, iz Trebnjega in iz Sentmperta. V Sentnipertu so se belogardisti pojavili že pred italijansko ofenzivo. Patrola dvanajstih mož na kolesih s starimi jugoslovanskimi čeladami na glavah se je peljala dan pred Utadljansko ofenzivo iz Sentruiperta preko Mirne na Migolico in Selo na obisk k »vojcem. Čeprav je nastal ob ofenzivi in zlasti še po njej zaradi nastopanja bele garde trenuten preplah med ljudmi, pa se je OP potem še bolj utrdila in ljudje so postali po večini še bolj zavedni In Se trdnejši pristaši OP, Tako se je prav po ofenzivi narodnoosvobodilno gibanje razvilo Se bolj v globino. 25^1 so se začele intenzivno or-ganladratl poleg mladine tudi žene. Organizacija borbenih žena Je postala eden izmed stebrov OP. Poglobitev organizacije OP in njenih nalog na propagandnem področju se Je kazala tudi ▼ širjenju literature In ustanavljanju no\^ rednih publikacij, radijskih vesti, pesmaric itd., ^ako da Je politično in propagandno delo postalo še bolj živahno, pestrejše ter tudi kvalitetnejše. List »NAŠIM ŽENAM« je nastal na trebanjskem pod-okrožju Med novimi pubUkadjaml oziroma listi moramo omeniti zlasti list Našim ženam, ki je po svoji vsebini in po preprosti prvotni zunanji obliki nastal prav na območju trebanjskega podokrožja v pogojih, ki so bili za tisti čas znači'lni. Dne 4. in 5. oktobra 1942 Je bila na območju trebanjskega podokrožja tovariSica Mara Rupena, da bi pr^ledala politični položaj in organizacijsko stanje OP, ki ga je zapustila italijanska ofenziva. Zlasti je bilo treba ugotoviti, kako je vplivna na organizacijo OP in na razpoloženje ljudi befla garda, kd Je z raznimi nasilnimi metodami novačila pripadnike svojih vojašldh enot tudi iz vrst oma-janih prista^ OP. Mara Rupena Je Imela na poti razgovore in širše sestanke z aktivisti in zavipnikl OP, zđastl še s članicami SP2Z. Član ' oziroma sekretar pod-okrožnega odbora OP Trebnje Je to-varišioo Maro Rupena spremljal ter pripravljal vse te sestanke. Tako Je bilo tudi v Gabrovki, kjer so se žene, sestanka kljub težkim razmeram udeležile. Med potjo in med sestanikl je tovarišica Mara Rupena zbirala, pripravljala ter urejala prisipevke za prvo številko Usta, ki je bil namenjen borbenim ženam. Pripravljala Je zanj tudi obširnejši uvodni član^. Med prispevki za prvo številko je bilo nekaj pesmic Vide Brest (Majde Peterlin s Kamnja nad Sentruipertom), neka daljša pesem z naslovom Materam padlih partizanov (brez podpisa), članek z naslovom Pri materah treh beK^rdlstov in Se nekaj krajših besedil tn geseJ. Vsebinsko in po zunanji obliki (osnutete za nasUovno stran prve številke) Je torej Ust Našim ženam nastal na območju Trebnjega, še bolj točno v zaselku Vrhovo pri Trebnjem. Zaselek Vrhovo obsega le dve kmetiji, Kastelčevo In Ostankovo. Hiša vdove KasteUc je bila ob vsakem času tudi v nevarnih okoliščinah odprta partizanom in aktivistom OP. Dva starejša sinova sta padla. Jože je bil partizan v brigadi VDV, Pri dn^ hiši je bil Lado eden izmed prvih zaupnikov OP. Gospodar Ostanek je bil zaupnik oai-roma pozneje odbornik OP in se je kot odposJanec udeležil tuda zbora poslancev slovenskega naroda. Prav tedaj je potekala reorganizacija partizanskih enot, zato ni bilo v tem času na območju trebanjskega podokrožja nobene partizanske enote. Svoje delo so opravljali le kurirji TV postaj. Zato Je bilo treba taiko kot sestanke opraviti tudi uredniško delo za list Našim ženam na prostem, s papirji na kolenih, ker ni bilo varno zadrževati se po hiSah zaradi križarjenja belo^rdistov po terenu. Prva partizanska enota na tem območju po ofenzivi je bil'a četa Gub-čeve brigade. Skupina belogardistov s postojanke na Primskovem pod vodstvom Staneta Drakslerja s Kopačljeje ves september 1942 neomejeno In samovoljno gospodarila v okoUoi Ga-brovke in nameraivala ustanoviti svojo postorianko tudi v Gabrovki. Zlasti iz sosednje vasi Moravč je bilo več domačinov že v Drakslerjevi belogar-distlčni skupini. Ta skupina pa se je vendarle ujela. 4. oktobra 1942 so jo obkolili v cerkvi v CJabrovkl, kamor se je v nasllci zatekla, part.izani Gub-Čeve brigade pod vodstvom Robija Borštnarja. DrugI dan so te belogardiste rešili TtaMijani in beli. ko so z veliko premočjo pridrli iz Trebnjega. Partizani pa so tako le preprečili nastanek belogardlstične postojanke v Gabrovki. Prva Številka lista Našim ženam je Izšla novembra 1942 v novomeški tehniki, ki je bila tisti čas že na Jagodniku nad Smarleto Naslednje številke so ponatlskovale tudi druge okrožne tehnike razen novomeške tudi stiška tehnika (pozneje se je imenovala Urška), belokranjska, notranjska in druge. Po nekem poda+ku je novomeška tehnika izdelala četrto številko lista v 418 izvodih. To Je danes rldeH malo. Toda. treba se je vživeti v tedanje razmere, ko je primanjkovalo papirja in ko je bilo treba delati v težkih okoli.ščinah z ročnim dklosfflom. Literatura le Wla tačac draorocena. tu-to 1® Sla fz rok v nVke. Tako uioramo Rođatek 418 iTvodov večkrat pomno-i^itl, dp hI pravo, oredstavo o H us C/5 se u o Z < H CA oS-^9- /(irmK Anton Repnik: RIHTARJA BIJEJO vlogi partizanske literature v tistih težkih časih. 2ene, ki so se že naipovedi lista na sestankih zelo razveselile, so sprejele list, ki je bil pisan zelo poljudno in aktualno, z vedikim navduSeoijem kot res svojega. Prebirali so ga tudi drugI in krožil je tudi po partizanskih enotah iz rok v roke. List je izhajal pod imenom Našim ženam do vključno sedme številke. Od osme številke dalje, ko je postal centralno glasilo SP2Z,- pa se je imenoval Naša žena. Kako je februarja 1943 nastala partizanska pesmarica »S pesmijo mnoga so ustvarjena dela« v podobnih pogojih je nastala na območju trebjuijsk^a podofcrožja tudi pesmarica. Ko »o po italijanski ofenzivi nastale postopoma belogardi-stiftne postojanke v Stični, Šentvidu, v Dolenji vasi pri Temenici, na Prim-skovem itd. je postalo delo aktivistov In tehnike stiškega okrožja na domačem terenu čedalje težje. Na ozkem pasu med italijansko-nemSko demarkacijsko črto ter železnico, pa tudi med želez^rrico in Krico Je bilo na gosto posejanih polno belogardističnih posto, lank Tako se je morala stlika tehnika umakniti na območje sosednjega trebanjskega podokrožja. Prav tako so se moraH umaknfti, tuđi aktivisti sti-škega okrožja. Stiška tehnika se je od novembra 1942 do pomladi 1943 zadrževala na trebanjskem območju in se odirke T Pesmi in naoove dođaB Se proata preivoda španske reivoluoiooaRM pe- smi Asturiene (po nje;] je pcire^ei^ slovenska partizanska pesem Na otoh, giej, obraeek bled...) in meksikanske revolucionarne pesmi La ktdcaraiCli. Pesmarica je bila tudi na noro ilustrirana (ilustriranih Je bik> vseb Sto pesmi). Ilustracije je naredil in v kniaivu iztpisal vse besedilo pesmi grafik Kopač iz Ifjubljane. RazmnoAena le bila v tehnilci svetlotiska in vezana V temnordeče platno ▼ miniaturnem formatu. Po izjavi tovariša Kopača, ki Je lo Izdajo pesmarice opremil, so se zanjo zanimali mnogi tujci, ki so Jo videH. Priprav](jenl bi bUi baje dati zac^ večjo vsoto denarja, če bi lahko doiblU originalni izvod. (CAe pesmarici in ta-di izvod prve Številke lista Nafiim ie-nam hram imstitiit za zgrodovino di^ lanskega gibanja t Ljubljani.) VEKOSLAV PERPAR - VRBINC STO PETDESET LET ŠOLE V DOBOVI r m z m m H Prvi začetki dobovske šole segar Jo v leto 1819. Na prizadevanje takratnega župnika Ivana Stroja so pričeli tega leta z rednim poukom. Učno sobo so imeli v lesenem hramu, da so imeli pouk do leta 1823 v župnišču pod ix>gojem, da skrtri občina za kurjavo. Šoloobveznih otrok je bilo 161, pouk pa jdh Je obiskovalo do 50, a še za te ni bilo dovolj prostora, kajti učilnica je hkrati služila učitelju za stanovanje in spalnico. Naslednik, župnik Jakob Dular, ni več dovolil, da bi bil pouk v župnišču. Zato so bili domačini prisiljeni pričeti z gradnjo šolskega poslopja, ki so ga dogradili do leta 1826. Imelo je eno učilnico in učiteljsko stanovanje. Javna trivialna šola je postala dobofvska šola že leta 1821 z odlokom okrožnega urada v Celju z dne 30. oktobra 1821 (štev. 11063). Prvi provizorni učitelj Jakob Jajnšek je bil imenovan leta 1820 z dekretom knezoškofijskega-lavantinskega konzistorija. Leta 1828 je postal stalni učitelj. Od leta 1828 do 1832 je obiskovalo šolo 378 dečkov in 1 deklica. Leta 1838 je sledil Jakobu Hajnšku definitivno nastavljeni učitelj Josip Juri in leta 1868 Ivan Hribemik. Leta 1855 so spadaile v dobovski šolski c^oliš vasi; Dobova, Loče, Rigonce, Mali In Veliki Obrež, Gaberje, Sela in Mostec. Takratno dobovsko šolo so nad-»orovali: vsakokratni videmski dekan kot distriktni šolski oglednik , (nadzornik), dobovski župnik je bil krajevni šolski ogleda in učitelj. Vsi so skrbeli, da bi se ohranilo šolsko poslopje v dobrem stanju in za dober šolski obisk. Ker pa je število šoloobiskujo-Cdh otrok stalno naraščalo, je okrajni šolski svet v Brežicah predlagal, da se dobovska šola razširi v dvo-razrednico. Hkrati je tudi krajevni * šolski odbor odobril, da šolsko stavbo lahko razširijo proti jugu in doeidajo še eno nadstropje, zaradi gradbenih del na šolski stavbi so imeli i)ouk v gospodarskem poslopju- grofa Attemsa v Rigoncih do leta 1878. Razširjena šola je imela sedaj dva razreda in dve dvosobni stanovanji za nadučitelja in pod-uČitelja, Pouk so imeli navadno bd 9.—12. ure in od 13.—15.30. Glavne dvomesečne počitnice so imeli jeseni, to je septembra in oktobra. Z novto šolskim letom so pričeli prve dni novembra. Zaradi stalnega naraščanja šolo- ^•5;:X;yv Stavba nekdanje »državne ljudske šole v Dobovl«, za katero so zgradili poslopje že 1826, povečali pa 1876 in 1878. (Iz arhiva Slovenskega šolskega muzeja) obve23nih in šoloobdskujočih otrok se je kmalu pokazala potreba po ponovni razširitvi šole. Krajevni šolski odbor je na seji 18. januarja 1900 sWenil razširiti dobovsko šolo, odobril načrt in proračun v znesku 25.600 K. Gradbena dela so bila dokončana v začetku novembra 1902. Istega leta so pričeli s poukom na novi šoli 13. novembra. Vodstvo šole je prevzel Simon Gaj-šek, ki je v času vodenja šole od 1902 do leta 1926 dosegel lepe uspehe na pedagoškem in kulturnem področju. Hkrati je bila z odlokom deželnega šolskega sveta v Gradcu šola razširjena v 6^azred-nico (8.9.1902, št. 8117). Šolski okoliš je obsegal iste vasi in zaselke kakor 1855). V času NOB je bilo šolsko, poslopje močno poškodovano, ker je bila v šolski stavbi nemška vojska. Kraj sam je veliko pretrpel zaradi bombardiranja in izseljevanja, saj je bilo izseljenih 98 odstotkov va-ščanov v šlezijo. Na njihova posestva so naselili nemške Kočevarje. Po uradni statistiki je bilo izseljeno v Slezljo 473 otrok; od teh se 22 otrok ni vrnilo, umrli so v taboriščih. Med vojno so Imeli v kraju pouk samo v nemškem jeziku in tudi poučevali so le nemški učitelji- Po odhodu Kočevarjev in Nemcev so v šol^em poslopju več dni zaporedoma prenočevali ustaši, ki so bežali pred narodnoosvobodilno vojsko in ravno ti so naredili največjo škodo in uničili, kar je še ostalo. Po končani drugi svetovni vojni je bdla odprta šestodelčna šola in je imela leta 1945 vpisanih 311 učencev. Pouk je bil prvotno zelo težak, zlasti pouk slovenskega jezika. Obroci, ki so preživeli 4 leta po raznih taboriščih Nemčije, so pomanjkljivo obvladali materin jezik. V kraju je bila ustanovljena tudi nižja gimnazija z odločbo Min. za prosveto LR Slovenije (VI. štev. 2236/1 z dne 27. maja 1950). Pričetek rednega pouka je bil 10. oktobra 1950. Nastanjena je bila v poslopju osnovne šole, kjer je imela na razpolago 6 učilnic, šolski okoliš je ostal ne^remenjen, všo lani pa so bili tudi dijaki šolskega okoliša Kapele in Velike Doline. S šolskim letom 1957/58 so s šolsko reformo nižjo ^mnazijo in osnovno šolo združili v popolno osemrazredno osnovno šolo. Sedaj je v Dbovi osemletna šola s 15 oddelki in 371 učenci. SLAVICA PAVLIČ (OPOMBA UREDNIŠTVA: prispevek Jff bil napisan že aprila 1969, malo pred 150-letnico prvih začetkov dobovske osnovne šole, a ga doslej nismo mogli objaviti). Cf> r*-Cn o 00 ^9 a ft ft fp 3 C M C0 «v] o Z/3 H > tO co o r- a> iH C« Ui 0^ o ts METLIKA - ZANIMIV SAMO RASTNI K 00 ■♦i H i/2 C/} "-5 Z u 26. novembra 1970 je bila v novih prostorih tovarne BETI v Metliki slavnostna seja občinske skupščine in občinskega odbora združenja Zveze borcev NOV. Vodil jo je predsednik Ivan 2ele, v delovnem predsedstvu pa so bili tovariši Franc Vrviščar, Peter Vujčič, Dako Damja-no\ič, IVIanek Fux, Ivan Kostelec in Tine IVTolek. Že pred sejo so si odborniki z nekaterimi gosti vred ogledali nove čistilne naprave met-liškes:a vodovoda na Veselici, po seji pa so si vsi ogledali proizvodnjo v novem obratu kodranke, ki je najiramembnejša pridobitev tovarne BETI v zadnjem času. Obisk v tovarni je veljal tudi novemu oddelku za dodelavo volne; tovarna bo zdaj uvažala volno samo še kot surovino, nakar jo bo sama dodelala v končne izdelke in pošiljala na tržišče. Ho-landska tvrdka NEVEDA, ki je znana po kvalitetni volni po vsem svetu, bo dobavljala osnovno surovino; uvožena in v BETI predelana volna bo primerna tako za ročno kot strojno pletenje. Na leto je bodo' predelali okoli 400 ton. Te in druge pridobitve v BETI so plod večmesečnega načrtnega in vztrajnega dela, njihova vključitev v poskusno in redno proizvodnjo pa bo metliške tekstilce postavila na še uglednejše mesto v Jugoslaviji. Delovni kolektiv BETI letošnjega občinskega praznika ni počastil samo z besedami, temveč z novimi proizvodnimi zmogljivostmi, s katerimi stopa zdaj na čelo jugoslovanske trikotr\ne industrije. BETI je zdaj edini proizvajalec diolen lofta v Jugoslaviji. Ni bil slučaj, da se Je vodstvo občinske skupščine odločilo za slavnostno sejo v tovarni BETI. Odboi*-n^ prav radi določeno spoznavajo napredek, rast in probleme proizvodnih organizacij na območju domače občine. Ogled najnovejŠh strojev v novih oddelkih tovarne jih je njim in gostom v zgoščeni obliki podal direktor tovaime Peter Vujčič. ^ Metliški primer izgi^inje občane z dolgoletnim načrtnim in vztrajnim delom, za kaiter^a občani, že 15 let sami prispevajo krajevne in občinske samoprispevke, je svetal zgled, kaj lahko doseže tudi nerazvito in zaostalo območje, kot je bila Bela krajina vse doslej. Pr«ised-nik občinske skupščine Ivan 2ele je na slavnostni seji razvoj zadnjega poldrugega desetletja opisal med drugim takole: Praznik - spomin na težke, a slavne in častne dni »Belokranjski človek, ki ga j« trdo življenje stoletja kovalo, borba za obstanek na pretežno slabo M Z < a H 1/2 Skupina odbornikov med slavnostno sejo metliške občinske skupščine in občinskega odbora združenja Zveze borcev ob letošnjem prazniku Metlike 26. novembru DOLENJSKI RAZGLEDI 195 rodovitnih kraških tleh pa silila k nenehnemu težkemu ddu, je že pred minulo,vojno, ko so tu nastajale prve partijske organizacije, še bolj pa v samem začetku NOB vedel, kje in na čigavi strani je njegovo mesto, že 1941 je bila osnovana Belokranjska četa, 1942 Belokranjski odred; še istega leta in vse do zmagoslavnega zaključka naše revolucije so se belokranjski ljudje borili v vrstah vseh slovenskih in tudi hrvaških brigad ter divizij. V naši občini in vsej Beli krajini skoraj ni bilo žene in hiše, katere vrata se ne bi odprla lačnemu, žejnemu in utrujenemu borcu. Sovražnikom našega naroda in naše revolucije je kljub velikemu prizadevanju in izrabljanju verskih čiistev ljudi uspelo pridobiti v vrste izdajalcev le prav redke Belokranj-ce. Zato so morali belo gardo pretežno uvoziti od drugod. Toda bela. garda se ni za dolgo zasidrala na naših tleh. Komaj je bila na robti Gorjancev, na Suhof-ju, ustanovljena močnejša belogardistična postojanka, že je slovenski belo-gardizem kljub močni podpori Italijanov doživel enega izmed prvih velikih porazov; postojanka na Su- hoYju je bila uničena. V tej pomembni akciji, ki so jo 26. novembra'1942 izvedli borci Cankarjeve brigade in Belokranjskega odreda, je prišlo tudi do prvega večjega sodelovanja med slovenskimi in sosednjimi hrvatskimi partizani — 13. proletersko brigado. V spomin in počastitev te pomembne zmage je metliška občina proglasila 26. november za svoj občinski praznik.« Odborniki in gostje so nato z miiiuto molka počastili spomin na stotine borcev iz domače občine, ki so darovali svoja življenja v boju za slovenski in jugoslovanski soci-.alizem, za napredek m lepše odnose med ljudmi in narodi sveta. Predsednik občinske skupščine je nadaljeval: Leta obnove in razvijanja komunalnega sistema »Tudi po osvoboditvi so se naši občani hitro vključili v obnovo in številne politične kot gospodarske akcije, ki so sledile prva povojna leta. Iluzije o hitrih spremembah na bolje, o lepši prihodnosti, ki naj bi prišla kar čez noč. so kmalu Peter Jovanovič; PIVEC Prostovoljnega dela v Metliki in drugih krajevnih središčih v občini ne zmanjka že dolgih 1.5 let: tudi šolska mladina je vedno rada priskočila na pomoč, zlasti še, če je šlo za telovadišča in športna igrišča- minile. Spozaiali smo, tta .si bomo to lepšo prihodnost morali ustvariti sami. Kljub dobri volji ob ustanovitvi kmetijske delovne zadruge v Metliki, čevljarske in šiviljske zadruge ter nekaj morda ne prav posrečenih investicij v kmetijstvo, naše območje več kot 10 let po osvobo-^tvl ni napravilo niti koraka naprej. številni naši najboljši kadri so v t^ letih zaradi takih razmer odšli drugam in še danes jih imamo na mnogih pomembnih delovnih mestih širom po Sloveniji in Jugoslaviji. Na območju metliške občine je bilo še pred petnajstimi leti zaposlenih komaj 300 ljudi. Naš razvoj se je začel šele malo pred ukinit vijo okrajev, pred približno 12 — 13 leti s preselitvijo »Belokranjke« v Metliko ter z otvoritvijo predilnice novomeškega »Novoteksa«. Takrat se je začel komunalni sistem tudi pri nas le razvijati, delovne pobude naših ljudi pa so se s tem začele sproščati. Zadnjih 10 let se je razvoj metliške občine naglo dvigal Skoraj vsa naša podjetja so, pa naj se čuje to morda tudi neverjeto, rasla takorekoč iz nič, a s pametno politiko občinskih vodstev ter po zaslugi prizadevnih, preudarnih kot iznajdljivih ljudi v vodstvu teh delovnih organizacij. Seveda moram pri tem zlasti poudariti veliko skromnost, delavnost in požrtvovalnost naših delovnih kolektivov in vseh prebivalcev domače občine Pri tem moramo povedati, da so mnogi, ki so bili med NOB v B^ll krajini, po zabili na delež te naše pokrajine v letih revolucije. Toda ne vsi! Pre Peter Jovanovič: KMET cej vodilnih ljudi na raznih položajih je le čutilo dolg do te siromašne, a zdrave in čvrste pokrajine. Prav ti ljudje so nam veliko pomagali tudi pri pridobivanju sicer bolj skromnih, pa vendar dokaj učinkovitih kreditnih sredstev. Pomagali so tudi z dobrimi nasveti ter z moralno ih drugo podporo. Nekateri izmed njih sedijo danes med nami, nekaj pa jih bo še prišlo na otvoritev novih proizvodnih prostorov te tovarne. Ob tej priložnosti se jim naj topleje zahvaljujem za vso podporo, ki so nam jo v težkih letih dajali, kakor tudi za najskrorimejši pametni nasvet. Osnovne značilnosti sorazmerno hitrega vzpona iz nerazvitosti Se hitrejši razvoj dosegamo zadnja tri ali štiri leta. V t^ letih se je gospodarstvo v občini tolikanj okrepilo in postavilo na trdne noge, nekaj že pomeni ne le v domačem, ampak tudi v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Obstoječe delovne organizacije so postale solidna osnova za naš prihodnji razvoj. Vrednost proizvodnje se je v zadnjih treh letih več kot podvojila: od 5 milijard Sdin pred tremi leti, je narasla letos že na približno 16 milijard Sdin. število zaposlenih se je dvignilo v tem času na nekaj več kot 2.000, kar je približno 27 odstotkov vsega prebivalstva občine. Tudi na področju negospodarskih dejavnosti je bilo v teh desetih letih veliko opravljenega. S cesto od Novega mesta do Vinice smo bili z močno družbeno pomočjo povezani z ostalo Slovenijo; začeli smo urejati občinsko središče, malo skromneje pa tudi druga večja naselja v občini; zgrajeno je vodovodno omrežje. Zlasti je bila pomembna izgradnja nove šole v Methki in ureditev nekaterih drugih šol v občini. Dobili smo nov zdravstveni dom in vrsto drugih pomembnih objektov, ki krepijo družbeno raven prebivalstva. Cena za tak hiter razivoj seveda ni bila majhna; plačevali jo bomo še vrsto let v prihodnosti: će na kratko ocenimo najosnovnejše značilnosti našega sorazmerno hitrega vzpona iz nerazvitosti, moramo omeniti predvsem naslednje: — zdravo organsko rast domačih gospodarskih organizacij brez kakršnihkoli umetnih posegov ali nezdrave pomoči; — veliko prizadevnost in pridnost ljudi v delovnih organizacijah; — skoraj neverjetno skrorhnost in nepojmljivo pripravljenost na zatezanje pasu, na dolgoletno odrekanje pri osebnih dohodkih v korist razvoja lastnega podjetja in celotne občine; — nenehno nezadovoljstvo z doseženim in želja po še hitrejšem napredku, — predvsem pa pametno gospodarjenje ter iznajdljivost in prilagodljivost vodilnih kadrov v gospodarstvu in tudi v občini. Zlasti velja ob tej priložnosti poudariti veliko pripravljenost, sodelovanje in povezanost vseh nžlših občanov s politiko občine, kar dokazuje 15 let nepretrganega plače- Peter Jovanovič: DIMNIKAR vanj a Samoprispevkov. Prispevek občanov v denarju, prostovoljnem delu in materialu znaša na leto od 70 do 80 milijonov Sdin, prispevki delovnih organizacij pa od 50 do 60 milijonov Sdin na leto, kar prav gotovo ni malo za 7.000 prebivalcev. Našteta dejstva in s tem zdrava osnova za razvoj so zadnja leta zsLČelsL mnc^o bolj kot v preteklosti odpirati vrata bank do sicer ne vedno ugodnih kreditov, pa tudi do ^ ^ ''J Metlika je eno najstarejših slovenskih mest, a v jeseni takale podoba mesta prav nič ne kazi... tređstev nekaterih republiških skladov. 2al. so ta vrata za nekatere manjše, toda zdra;ve delovne organi-aacije z lepimi možnostmi za razvoj še ve^o preveč priprta.« Metlika postopno zapušča »družino manj razvitih občin«,v.SRS Ne bilo bi prav, če bi trdili, da odborniki metliške občinske skupščine ne poznajo domače občine tudi v številkah. Pogostokrat jih na sejah zborov seznanjajo z dej-st\d in 5 številkami; predsednik ObS jih zategadelj na slavnostni seji ni ponavljal. Ni pa pozabil ob na^vanju doseženega omeniti med .drugim tudi tole: »Danes sem oikvimeje govoril o pr^ojeni poti in doseženih uspehih predvsem zato, ker prav v tem času lani, letos in prihodnje leto postopoma zapuščamo tako imenovano družino najmanj razvitih občin Slovenije, za kar nam seveda ni prav nič žal, čeprav bomo iz leta v leto deležni vse manj pomoči šir-jj^ družbene skupnosti in bomo za- Fotogri*afije iz Metlike in. tovarne BEm v današnji številki Dolenjskih razgledov: Ria Bačer in Tijo novih obratm- v tovarni BETI je znoT» potrdila upra^ičeno visoki sloves izdelkov metliških trikotažerjev. in električnega omrežja. V Metliki bo treba urediti kanalizacijsko omrežje s čistilnimi napravami, novo cestno križišče, ki bo omogočilo nadaljnji razvoj mesta, poskrbeti,pa bomo mor£dl ti^ za otnv ško zavetišče, telovadnico tn igrišče pri novi šoU. V Podzemlju bo treba urediti šolo in opraviti vrsto drugih manjših komiinalnih drt po občini Upam, da nam bo v petih letih ob takem prizadevanju, kot ga pooiamo iz nedaivne minulosti, veltko tega res tudi mogoče uresni-čiitl. Ob koncu slavnostne seje občinske skupščine prisrčno čestitam vsem našim drfovnim ljudem za dosežene usp^ie, Se pcčebej pa kolektivu tovarne BETI in ^j€ne-mu direktorju tovarlSu Petru Vuj-čidu za velik korak, ki ga je domar ča tovarna dosegla z danažnjo ofcvo-ribvijo novih proizvodnih prostorov. Hkrati se najtopleje zahvaljujem vsem odbornikom domače skupščine, vsem našim občanom, kot tudi vsem delovnim organizacijam n najtesnejše sodelovanje in podporo politiki naše občine. Iskreno .se zahvaljujem vsem našim prijaite* Ijem izven občine, ^ovenskl 6ku(X)o-stl in tudi bankam za vso podporo, ki so nam jo ob naših prizadevar njih nudile v preteklosti.« IVAN-ZELB DOLENJSKE RAZGLEDE — posebno družbeno • kulturno pri-k)go Dolec^JAiegei Usta, urejajo: Jože Didar, Tooe Gotedk (odgovorni urediaik), France Ortvcc, Janko ^>irc, Bogo KomelJ, Lado Smrekar, Severin Sali ia Stanko Skaler Leictor: Karel Bačer, Ob-ttoovaiec: Marjan Mjoćtooo. Z < H «Q Goatte in odbomSd obCinske MetUks med odedovsiijem no\đh naprav in strojev ▼ tovarni BETI (26. 11. 1970) A BETI BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA - METLIKA S« pred dobrimi 10 leti mlado podjetje BiHl ni ir> niti kvadraitoeea centimetra lastoib d^ovnih piTostorov: aa^lo je delati v nekdanjih voja&kih takorekoć sredi kopriv in puste gnutjne. TTnnf obratujejo oddelki BETI na 24.000 kv. metrih poslovnih prostorov. Letos cenijo prodavodnjo v tej znani xxietUški tovarni na 140 milijonbv dinarjev, po vkljuAitvl novih kar padtet, Id so stekle ob letošnjem obćiniricem pras-rškn, pa ss bo do fcoooa l^Tl ptrodavodnja v BETI povečala za 100 milijonov dinazjev, s čimer se bo belokivnjska trikotažna industrija povsq;>ela v sam viti tovrstne jugoslovanske izKiustriJe! V ndnjih 10 letih so v tovarni BETI: — poveifiaU Število mporienih sa 5-krat -> dvignili vrednost osnovnih sredstev aa 37-krat — povečali poslovni sklad podjetja za 80-krat — realizacija v proizvodnji se je dvignila za 38-krat — amortizacija se je povečala za 140-krat — dohodek podjetja je večji za 42-krat — osebiU dohodek se je v tem času povečal za 37-krat — osebni dohodek na zaposlenega za 7-krat — skladi pa so se povečali za 38-krat. 2« letos bo tovarna BETI izvozila na konvertibilno področje za več kot 2 milijona dolarjev svojih izdelkov. — Razen najkvalitetnejšega novega blaga — diolen lofta, ki ga BETI zdaj edina proizvaja.,v Jugoslaviji, so na trgu tudi že znatne količine odlične volnene preje znamke »NEVEDA« iz Holajodi-je, Id jo BETI zdaj predeluje v svojih novih obratih. Kolektiv BETI pozdravlja vse delovne ljudi naše domovine in Jim voiči srečno, novih uspehov polno 1971. leto!