OVO stanovanjsko naselje na Planini pri Kranju počasi dobiva pravo podobo. Letos bo tod vseljenih 320 stanovanj, začela pa se bo gradnja novih 460 stanovanj
— Foto: F. Perdan
Leto XXVII. Številka 7
JelTcete^:„n0bČn- konference SZDL in Trži* ,nJ' Radovljica, Sk. Loka Krani Gl™Jzdaj5 YP Gorenjski tisk ~ Odgovorn Urednik Anton iftiklavčič agoVorn» urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
Kranj, sobota, 26. 1. 1974 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Boljša varnost
leto iJV ■Slcerš"jim problemom je ocena varnosti občanov za preteklo varnna J ugodna. Tako je mnenje predstavnikov uprave javne varn^ f-	ko so Pred kratkim pregledovali številke s področja
izrabit f"9 Gorenjskem- V takšni industrijski regiji, ki je poleg tega še izr,HZltl?.0 in turistično področje in torej prostor, kjer se srečuje lahki?'♦ !i- ° lj.udl tudi z vseh koncev sveta, bi bilo pričakovati kaj lani žf i1 m,anj H8°drio situacijo. Tako pa se lahko pohvalijo, da je Dr" J-eV1 ° kaznivih dejanj le malenkostno naraslo v primerjavi s h ejsnjim letom, številka pa je tudi pod republiškim poprečjem.
m_nfJaškov zoper javni red in mir je bilo v lanskem letu celo nekaj štor,,! P^nje ,eto- Nerede in izgrede v lokalih in na javnem pro-toru sploh je največkrat zakrivil alkohol. Ob tem uprava javne varni« li uiida 8°stinci še vse premalo upoštevajo prepoved toče-mnroi • mladoletnim in pa vinjenim osebam in da bi glede tega da i? » fVOJe . / tudi inšPekeijske službe. Vendar pa, ker smo že rekli, ne H k° prekrškov zoper javni red in mir manj, ne moremo tudi mimo, lahk " °.meni1 občinske odloke o omejitvi časa, v katerem gostinci dohr ;0 J° ? koholne pijače. Odloki so vsekakor že pokazali svoje akcii m" v Preteklem letu so delavci UJV Kranj izvedli tudi več snpvii i gost,šcih in drugih javnih mestih, kar je nedvomno tudi pri-° k zmanjševanju te vrste prekrškov.
vane!^ekien?xko Se PreJšnja leta število kaznivih dejanj tako imeno-smo že r kf- ega kriminala hitreje večalo, pa je lansko povečanje, kot kriminal i\minimalna p°sebno razveseljivo je, da ni bilo težjih oblik lani 1971 f so uboji, hudi roparski napadi ipd. Vsega skupaj je bilo avtom nKi lm- dejanj. Največ je bilo navadnih tatvin, vlomov v rečemo h u atVin motornih koles, odvzemov avtomobilov itd. Lahko ma ie na h.L'JSega ni bilo< tudi strelno orožje ni bilo uporabljeno, izje-nalisti kr f "mm le >>ugrabitev« letala na Brniku, vendar pa krimi-bolie nra JS- • ugotavljajo, da pa so bili storilci kaznivih dejanj vih dPi«n n'Zlrani' bolj »gibljivi«. Zato je tudi okoli 35 odstotkov kazni-Najmani k86 n.e^ziskanih, prav takšno pa je tudi republiško poprečje m o že n isk i h h" ni . deja n j je bilo v lanskem letu neraziskanih pri pre-hrambi d ■• Veliko je bilo že narejenega za večjo skrb pri bilo tudi Ja -n Premoženja sploh v družbenem sektorju, precej je janje ie opofarJanja občanov, naj sami pazijo svoje imetje. Opozar-pra/nik,^ a ,eno' odklenjen avtomobil ali pa hišni ključ pod pred-
» aznikom-vaba storilcem-pa j« seveda drugo.
je bi^ bn?^11™ dejanji, ki bi jih lahko šteli v gospodarski kriminal gospodarsk\h kaznivih dejanj. Značilno pri tem je, da je v večji! nizaciio takih dejanfm1J'ah * raZvit° notranj0 kontrolo in boljšo orga
Ci .	J J
več kot'Vo po.Y.z.ročeno s kaznivimi dejanji v lanskem letu so ocenili n na 2 5 min millJ°nov novih din v družbenem sektorju, v privatnem p milijona novih din.	L. M.
Kompromisna rešitev
obisku v€SlmZi?iahgf0sP0cfarstv0 Bosko Dimitrijević, kije s sodelavci na Petroviča je "	T^™"*« sekretarja za gospodarstvo Draga
glavnega direktoria I^hrJ^P^^* tudl Združeno podjetje Iskra. V spremstvu
°gledal no vo tovarn o TtŽJh ^iL - n ^e Kranj Jožeta HuJSa sije najpreJ terimi direktori	na Laborah, potem pa seje z neka-
Iskra poeornrir,i J delovnih organizacij v sestavu Združenega podjetja A. Z. L. Foto-F p PJ)goJlh B^podarjenja elektroindustrije v Jugoslaviji. —
Vzhodni del Šole Simona Jenka v Kranju naj začasno dobi v uporabo Ekonomsko-administrativni šolski center
Občinska skupščina v Kranju je v četrtek na seji razpravljala in sklepala o predlogu za rešitev, problema nekaterih vzgojnoiz-obraževalnih zavodov v občini v okviru programa gradnje osnovnih dol in vrtcev. Javna razprava o predlogu Koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev in Iniciativnega odbora za gradnjo srednjih šol je trajala dobrih deset dni. Stališča in mnenja razpravljavcev so bila precej različna in tudi nasprotujoča. V severnem delu kranjske občine in v krajevni skupnosti Vodovodni stolp predlog na zborih občanov ni dobil podpore. V drugih krajevnih skupnostih pa so se v glavnem strinjali s predlogom. Podobno je bilo tudi v delovnih organizacijah. Predlog sta v celoti zavrnili dve delovni organizaciji, v nekaterih so predlagali kompromisno rešitev, ponekod pa so predlog brez pripomb podprli.
Koordinacijski odbor za gradnjo šol in vrtcev, ki je ocenil javne razprave, je ugotovil, da je bilo povsod izraženo razumevanje za problematiko srednjega šolstva. Bilo je tudi več predlogov, da bi po končanem samoprispevku za gradnjo osnovnih šol in vrtcev z referendumom za-
(T
V
RAZSTAVA
(T
V
POHIŠTVO
BREST MARLES MEBLO

(T
J

v delavskem domu v KRANJU odi. do 11. februarja odprto vsak dan od 10. do 19. ure, tudi ob nedeljah
dostava na dom montaža kredit do 15.000 din
V
mu
rli
h
čeli reševati tudi problematiko srednjega šolstva. Tako v javni razpravi kot na seji skupščine je bilo poudarjeno, da je Koordinacijski odbor deloval v skladu z dogovorom in programom in da je doslej opravil veliko delo. Soglasna je bila tudi ugotovitev, da je ob tej akciji prevladalo spoznanje, kako pomembno je izobraževanje.
Na predlog Koordinacijskega odbora oziroma na podlagi razprav je potem skupščina sprejela naslednje sklepe:
Ekonomsko - administrativni šolski center dobi začasno v uporabo vzhodni trakt osnovne šole Simona Jenka s souporabo telovadnice, igrišča in z ustrezno delitvijo prostorov med obema traktoma.
Šola Simona Jenka se preseli v nove šolske prostore pri Vodovodnem stolpu, v zahodnem delu starega poslopja pa bo razredni pouk in podaljšano bivanje ter mlečna in razdeljevalna kuhinja za potrebe šole. Ker bo še vedno precej učencev iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp obiskovalo pouk v starem poslopju šole Simona Jenka, je treba poskrbeti za njihovo varnost (predvsem za varno prečkanje Oldhamske ceste in ceste Staneta Žagarja).
Meja šolskih okolišev med šolama Franceta Prešerna in Simona Jenka ostane nespremenjena in poteka praviloma, po cesti JLA. Vendar je treba stremeti, da bosta obe šoli enako obremenjeni. Osnovna šola Ko-krica postane podružnica centralne šole Franceta Prešerna, šola v Goričah pa ostane podružnica centralne šole Simona Jenka. Učenci s Trstenika in iz Tenetiš se šolajo v osnovni šoli Simona Jenka. Po možnosti naj bodo učenci iz nižjih razredov v isti izmeni.
Koordinacijski odbor, Temeljna izobraževalna skupnost in Zavod za šolstvo bodo poskrbeli, da bo organizacija pouka na vseh prizadetih šolah v skladu s temi sklepi.
Glede trditev v javni razpravi, da šola Predoslje ni zasedena, je
6. in 7. STRAN
skupščina sprejela naslednjo obrazložitev. Razredni pouk na tej šoli poteka v dveh izmenah, predmetni pa v eni. Tako je poprečno na šoli 1,2-izmenski pouk, s podaljšanim bivanjem pa 1,4-izmenski. Ker je v šolskem okolišu te šole predvidena nadaljnja stanovanjska gradnja, bo v prihodnje šola še bolj zasedena.
Problem Delavske univerze, ki ostaja nerešen, se bo reševal skupaj s problemi drugih srednjih šol. Skupščina pa poziva.vse šole v občini, da do takrat olajšajo prostorsko stisko tej ustanovi. Z zadnjim sklepom je skupščina podprla akcijo Višje šole za organizacijo dela, da si pridobi sredstva za gradnjo lastnega poslopja v centru srednjih šol v občini.
Nazadnje je ravnatelj osnovne šole Simona Jenka pojasnil, da bodo v zahodni del stare šole hodili učenci prvih, drugih in tretjih razredov iz starega dela mesta oziroma vsi tisti učenci, ki so bili že prvotno razporejeni za to šolo. Vsi učenci iz četrtih razredov (tudi iz novega naselja Vodovodni stolp) pa bodo prav tako morali hoditi v staro stavbo osnovne šole Simona Jenka. Ob sedanjem sklepu namreč pouka ne bo moč drugače organizirati.
A. Žalar
J
Naročnik:
Novinarski večer na
Šenturski gori

Februarja razglasitev
Zbor narodov zvezne skupščine je izoblikoval predlog ustave SFRJ in ustavnega zakona o uveljavljanju ustave. Izoblikovano besedilo ustave je zbor narodov poslal drugim zborom zvezne skupščine ter republiškim in pokrajinskim skupščinam, da izrečejo soglasje. Vsi zbori zvezne skupščine bodo razglasili ustavo februarja. — Predsedstvo zvezne konference socialistične zveze pa je izoblikovalo predlog resolucije o temeljnih smernicah politične dejavnosti socialistične zveze pri uveljavljanju nove ustave. Predvideno je, da bo resolucijo 4. februarja sprejela zvezna konferenca SZDLJ. — Predsednik skupne komisije vseh zborov slovenske skupščine Sergej Kraigher je sklical za 31. januar sejo, na kateri bodo obravnavali besedilo predloga slovenske ustave in osnutek predloga ustavnega zakona za izvedbo slovenske ustave.
Boj proti inflaciji
Zvezni izvršni svet je sprejel program akcije proti inflaciji v letu 1974. Iz programa izhaja, da je odločnejši boj proti inflaciji med najvažnejšimi nalogami ekonomske politike za letos. Glavne smernice programa 30: doseči višjo stopnjo gospodarske rasti in zagotoviti večjo uspešnost ter smotrnost gospodarjenja; znižati stroške poslovanja (z omejevanjem naraščanja splošne in skupne porabe in z zmanjšanjem razlik med nominalnimi in realnimi osebnimi dohodki); določiti obrambne ukrepe proti nekaterim negativnim vplivom spremen\b v svetovnem gospodarstvu na našo ekonomijo; uskladiti instrumente gospodarskega sistema in ukrepe tekoče ekonomske politike z odločno protiinflacijsko politiko.
Kongres bo aprila
Centralni komite zveze komunistov Hrvatske je sklenil, da bo 7. kongres ZK Hrvatske v Zagrebu 7., 8. in 9. aprila letos. C K je razpravljal tudi o predlogu sprememb statuta, v katerem je poudarjena enotnost organizacije ZK.
Remont turbine
Posebna strokovna komisija je v torek odločila, da je potreben takojšen remont turbine 125-megavatnega bloka TE Trbovlje 2. Popravilo bo trajalo dlje časa. Zasavski premogovniki bodo zdaj skušali dobaviti nekaj več premoga TE Brestanica, cementarni Trbovlje in drugim porabnikom.
Popust za turiste
Avto- moto zveza Jugoslavije je predlagala zveznemu izvršnemu svetu, da bi tujci letos lahko kupovali bencinske bone v svojih državah, s katerimi bi imeli 5 do 6 odstotkov popusta. Predlog so utemeljili z izjavo ZIS, da bo letos v Jugoslaviji dovolj bencina tudi za tuje turiste. Takšen predlog je podrl tudi komite za turizem pri ZIS.
Dve milijardi
Namestnik zveznega sekretarja za gospodarstvo je izjavil, da bomo letos imeli dve milijardi kilovatnih ur električne energije manj, kot jo bomo potrebovali. Rekel je tudi, da moramo do 1980. leta proizvodnjo električne energije v državi podvojiti. Za to pa bomo potrebovali 63 milijard novih dinarjev, kar je približno toliko kot znaša poldrugo-letni proračun federacije.
Jeklenke iz uvoza
V zvezni gospodarski zbornici so dosegli soglasje o uvozu 6000 jeklenk za tekoči plin. Razdelili jih bodo distributerjem plina. Domača proizvajalca nista mogla zadovoljiti dovolj 10-kilogramskih jeklenk.
2 GLAS
Sobota, 26. januarja 1974
Kranj
Radovljica
Občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Kranj se zadnje čase vključuje v razprave o kmetijstvu ter želi k delu pritegniti čim več kmečke mladine. Pri konferenci deluje aktiv mladih kmetovalcev. Letos se je prvič sestal v sredo, 23. januarja, in razpravljal o programu kmetijstva v Sloveniji. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik Zadružne zveze Slovenije, (jk) — Foto: F. Perdan
V četrtek je bil v Škofji Loki enodnevni seminar, na katerem sta i xx- ono ^ , T,	Albin Igličar in član predsedstva
skupščine	Zdravko Krvina predstavnikom krajevnih skupnosti s
področja celotne občine govorila o statutih v krajevnih skupnostih in o delegatskem sistemu.	:
Škofja Loka
Nova organiziranost
loških komunistov I So letošnji plani realni?
Danes dopoldne bo skupna seja občinske konference socialistične zveze
____ in občinskega sindikalnega sveta. Na
njej bodo ocenili gospodarske in politične razmere v občini in razpravljali o pripravah na volitve. Ocenili bodo potek evidentiranja, sprejeli volilni pravilnik, obravnavali načela in merila kadrovske politike za kandidiranje in okvirni program predkandidacijskega in kandidacijskega postopka.
Za ponedeljek dopoldne je sklicaha seja komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinski konferenci zveze komunistov. Na dnevnem redu je analiza uresničevanja ustavnih dopolnil v kranjski občini in analiza samoupravnih sporazumov v Iskri in Savi. Razen tega bodo člani razpravljali še o pripravi metodologije planiranja, o pripravi akcijskih programov za uresničitev letošnjega plana gospodarjenja v občini in o izhodiščih družbenoekonomske politike in okvirih razvoja občine v letu 1974.	A. 2.
Radovljica, 25. januarja — Popoldne je bila prva seja novoizvoljenega komiteja občinske konference zveze komunistov. Najprej so na seji ocenili izvajanje ustavnih dopolnil, nato pa razpravljali o izhodiščih in predlogu akcijskega programa ter o nalogah komunistov v pripravah na volitve. Razen tega so razpravljali o programu predkongresne aktivnosti in javni razpravi o dokumentih. Potrdili so komisije občinske konference ZKS in delegatov za 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS.
V	sredo popoldne bo seja radovljiške občinske skupščine. Odborniki bodo razpravljali o poročilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja, o poteku stečajnega postopka v podjetju Transport Radovljica in o delu davčne uprave v minulem letu. Na dnevnem redu je med drugim tudi predlog za potrditev ustanovitve krajevne skupnosti Kamna gorica.	A. Ž.
V začetku tedna se je v Tržiču sestal sekretariat aktiva mladih komuni-•---~— stov' ^ deluje pri občinski konferenci ZKS. Člani sekretariata so obravnavali delovni program aktiva. Razen tega sta se sestali tudi komisiji za idejnopolitično izobraževanje in kadre.
V	četrtek je bila skupna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki so se je udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij. Na seji so razpravljali predvsem o sestavi zborov občinske skupščine in pripravah na volitve.
Po tej seji je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Člani predsedstva so razpravljali o pomoči športnim organizacijam in društvom ter o predračunu za letos.	-jk
Tržič
V četrtek je bila v Škofji Loki šesta seja občinske konference ZK Škofja Loka. Člani občinske konference, sekretarji osnovnih organizacij in aktivov ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in občinske skupščine so na njej ocenili družbenopolitične in gospodarske razmere v občini po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ ter sklepov 29. seje CK ZKS, sprejeli sklep o bodoči organiziranosti komunistov v občini, obravnavali in sprejeli poslovnik o organiziranosti in delovanju medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko ter izvolili delegate za medobčinski svet.
Bogata razprava na začetku je izzvenela v prepričanju, da je bilo delo občinske konference v preteklem obdobju pestro in uspešno. Raz-pravljalci so se dotaknili predvsem vprašanj sprejemanja mladih v ZK, ideološkega izobraževanja, zmanjševanja socialnih razlik ter položaja gospodarstva v občini. Menili so, da bodo osnovne naloge komunistov v prihodnje: priprava in uspešna izpeljava volitev, izpopolnjevanje koncepta samoupravnega sporazumevanja, izboljšanje ideološkega izobraževanja, organiziranje gospodarstva v TOZD ter reševanje ekonomskih problemov, zmanjševanje socialnih razlik in krepitev akcijske enotnosti komunistov na vseh področjih dela. Po končani razpravi je bila izvoljena posebna komisija, ki bo pripravila zaključke in jih posre-
dovala organom konference v izvajanje.
V nadaljevanju so udeleženci seje spregovorili o oblikah organiziranja in delovanja članstva ZK v občini — osnovnih organizacijah, organizacijah ZK v TOZD, osnovnih organizacijah ZK v KS, svetih ZK, oddelkih, občinski konferenci ZK, organih konference, komiteju občinske konference ZK Škofja Loka, častnem razsodišču, komisijah in nekaterih drugih oblikah dejavnosti ZK v občini. Med novostmi vsekakor velja omeniti, da bo v občini ustanovljenih petnajst novih organizacij ZK tam, kjer so bili doslej aktivi. Občinska konferenca ZK pa bo imela naslednje stalne komisije: komisijo za organiziranost in razvoj ZK, za družbenopolitične odnose in idejne probleme, za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko, za preučevanje in razvoj samoupravnih odnosov, za preučevanje mednarodnih odnosov in delavskega gibanja, za SLO ter revizijsko in kadrovsko. Predlog bodoče organiziranosti komunistov v občini je bil soglasno sprejet.
Prav tako je bil soglasno sprejet tudi poslovnik o organiziranosti in delovanju medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko.
Člani konference so ob koncu izvolili še delegate za medobčinski svet ZKS za Gorenjsko. Izvoljeni so bili Tone Rakovec, Franc Ceplak in Franc Malek.	J. Govekar
Pomoč iz solidarnosti
Na Jesenice kot v industrijsko mesto predvsem pa kot obmejno občino prihaja vsakodnevno tudi precej takih, ki so bodisi iz tega bodisi iz onega vzroka ostali brez zaposlitve in brez dinarja v žepu. To so taki, ki prihajajo na Jesenice neorganizirano iz drugih republik, verujoč, da bodo že našli zaposlitev. In seveda so tudi taki — in teh je kar precej — ki so jih zaradi neurejenih dokumentov zavrnili na meji pa seveda tudi taki, ki znajo sebi v prid izkoristiti vsako situacijo in povleči korist.
Seveda se na občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah srečujejo poleg tega še z drugimi problemi, ko trkajo na vrata nezaposlene žene z otroki, in drugi, ki se ne znajdejo ali ne morejo dobiti zaposlitve. Za prav vsakega poskušajo najti delo v jeseniških delovnih organizacijah, če pa prostega delovnega mesta ni, potem pomagajo tako, da mu dajo od 30 do 50 dinarjev za nakup vozovnice do kraja stalnega bivališča.
Pomoč ni obvezna, dajejo jo iz solidarnosti do tistega, ki se je resnično znašel v težkem položaju. Seveda nekateri to spretno izkoriščajo in se vedno znova pojavljajo. Celo to so že doživeli na občinskem sindikalnem svetu, da je neki tak prebrisanec najprej prejel pomoč pri jeseniškem sindikalnem svetu, nato pa jo je še isti dan iskal na radovljiškem sindikalnem svetu.
O pomoči tistim, ki ne prebivajo stalno na Jesenicah, vodijo evidenco in po letnem poročilu ta pomoč doseže kar precejšnjo vsoto — se pravi, da je prosilcev kar precej. Čeprav prihajajo prvič mnogi z vedno istimi izgovori: ukradli so mi dokumente, nimam vstopnega vizuma, ukradli so mi denar, sicer
pomagajo, vendar bo taka prošnja vdrugič ostala brez odmeva. Pred leti so na sindikatu kupovali celo vozovnice za povratek. Pozneje so to opustili, ker so jih nekateri ponovno vnovčili pri blagajniškem okencu.
D. S.
Točka v puščavi, na kateri so na 101. kilometru ceste Suez— Kairo podpisali sporazum o razmiku egiptovskih in izraelskih čet, bo seveda prišla v zgodovino bližnjevzhodnin dogajanj, toda to je vendarle samo začetni korak na dolgi poti k dokončnemu miru na Bližnjem vzhodu.
Ta cilj sporazuma nima nobene neposredne zveze s pogajanji, ki naj šele določijo, kakšna bo politična usoda Bližnjega vzhoda, je pa vendarle dragocena in ne-
Eogrešljiva osnova. Menijo, da se oao pogajanja začela potem, ko se boao čete obeh strani umaknile v skladu z določili tega sporazuma, to pa se bo verjetno zgodilo šele marca.
Kranjska občinska skupščina je na četrtkovi seji razpravljala o izhodiščih za družbeni rtačrt občine za letos in jih dala v javno razpravo, ki bo trajala do konca februarja. Opozorila je tudi, naj organizacije združenega dela v občini ponovno preverijo in če je treba tudi popravijo svoje letošnje plane.
Izhodišča za razpravo o družbenoekonomski politiki v občini za letos so dejansko zbir podatkov posameznih planov podjetij. Na seji j« bilo rečeno, da letošnja predvidevanja gospodarstva lahko razdelimo na dva dela: na nekatere pozitivne in negativne kazalce. Med pozitivne lahko štejemo za 21 odstotkov povečano količinsko proizvodnjo v primerjavi z minulim letom, nadalje naj bi se izvoz v industriji povečal kar za 31 odstotkov, produktivnost na podlagi količinske proizvodnje za prek 13 odstotkov, število zaposlenih pa za 6 odstotkov. Precejšen bi bil tudi delež investicij v družbenem proizvodu. Med tako imenovane negativne kazalce pa lahko štejemo le za 25,6 odstotka predviden porast celotnega dohodka ob istočasnem porastu materialnih stroškov brez amortizacije za 30 odstotkov. Nadalje naj bi družbeni proizvod porasel le za nekaj več kot 23 odstotkov, sredstva za bruto osebne dohodke pa le za 23,5 odstotka. To pomeni, da bi ob 6-odstotnem povečanju zaposlenih lahko spet doživeli padec realnih osebnih dohodkov.
V	predvideni javni razpravi bi bilo torej treba odgovoriti na dvoje vprašanj: kako zagotoviti ustrezno realizacijo celotnega dohodka in potrebnih sredstev za osebne dohodke, da ob predvidenem povečanju zaposlenih ne bodo padli realni osebni dohodki. Rečeno je bilo, naj bi razmišljali o večji realizaciji celotnega dohodka tudi na račun povečanih cen. Svet za industrijo je menil, naj bi organizacije združenega dela, ki so svoje plane za letos oblikovale na podlagi lanskih novembrskih gibanj, ponovno preverile in jih uskladile z razmerami, kakršne so zdaj na gospodarskem področju.
V	drugem delu so na seji opozorili na nekatere glavne značilnosti posameznih panog gospodarstva. Na področju kmetijstva naj bi se letos čimbolj razvil družbeni sektor, okrepila pa naj bi se tudi kooperacija. Na področju prometa je treba stremeti za hitrejšim razvojem telefonskega omrežja, in se dogovoriti o priključku letališča na avto cesto. Živilsko trgovino čaka letos gradnja skladišč, v cono C pa naj bi pritegnili še druge trgovske hiše. Letos naj bi se začela tudi gradnja prve faze čistilnih naprav in vodovodnega rezervoarja za desni breg Save. Na področju rekonstrukcije cest je med pomembnejšimi investicijami predvidena ureditev križišča pred Iskro. Gotovi pa bodo najbrž tudi idejni načrti za nov most čez Kokro. Letos bo glede vzdrževanja komunalnih naprav poostrena kontrola že opravljenih del, okrepila pa naj bi se tudi povezava s terenom. Na področju stanovanjske gradnje je letos predviden začetek gradnje 460 stanovanj na Planini, gotovih pa bo 320 stanovanj.
Manj jasen je ta hip predvideni razvoj družbenih dejavnosti v občini. Za zdaj je gotovo, da bo treba uskladiti splošno in skupno porabo gospodarskim gibanjem. Razen tega se bodo morale posamezne interesne skupnosti ustrezno organizirati.	A. Žalar
Podpisan sporazum o razmiku čet
Nato se bodo začeli pogajati o vsebinskih vprašanjih, pn čemer bo verietno treba pred tem doseči še sporazum o razmiku čet na Golanu — sedanji namreč velja zgolj na Suezu.
Sporazum, podpisan v šotoru na 101. kilometru ceste Suez— Kairo, predvideva med drugim naslednje:
—	Egipt in Izrael bosta dosledno spoštovala premirje v zraku, na morju in zemlji kot ga je ukazal Varnostni svet in od podpisa tega sporazuma se bosta vzdrževala vseh vojaških in pol-vojaških (palestinski komandosi) akcij drug proti drugemu.
—	Vojaške sile obeh držav se bodo razmaknile v soglasju z naslednjimi načeli:
1.	Vse egiptovske sile na vzhodnem bregu prekopa bodo razporejene zanodno od črte, ki je na priloženem zemljevidu označena kot črta A. Vse izraelske sile, vključno tiste zahodno od prekopa ob Grenkih jezerih, bodo razporejene vzhodno od črte B.
2.	Območje med izraelsko in egiptovsko črto bo vmesno ob-
močje, v katerem bodo sile Združenih narodov. Te bodo še naprej sestavljene iz enot držav, ki so
nestalne članice Varnostnega sveta.
3. Na območju med egiptovsko črto in Sueškim prekopom bodo
P1
sile in orožje omejene.
Sporazum med drugim tudi določa, da bo letalstvo na obeh straneh lahko delovalo v mejah svojih črt, kako bo izpeljan razmik, pa se bodo podrobneje dogovorili vojaški predstavniki.
Ti so kasneje sklenili, da se bo razmik začel že ta petek, končaj
S a mora biti najpozneje v 40 neh.
Bistveno določilo sporazum® pa je tisto, ki pravi, da obe strani ta dokument nimata za dokon* čen mirovni sporazum — tega bo treba šele izdelati.
V tem trenutku je zato v ospredju pozornosti predvsem dvoje: stališče Sirije in Palestin* cev, ki v dosedanjih pogovori® niso sodelovali. Kissinger je sicer med svojim cik - cako**1 (med pripravami na sporazum je letel štirikrat iz Tel Aviva X Asuan in obratno) obiskal tudi Damask, vendar je dosegel M malo. Sirija očitno še ni priprav* ljena ukrepati tako kot Egipt —" razlike pa so nastale tudi v sta' liščih palestinskih osvobodilni® organizacij.
Sadat se je takoj po podpis11 sporazuma o razmiku bliskovito odpravil na turnejo po nekateri® arabskih prestolnicah, da bi po; jasnil egiptovska stališča v zvez* s tem in si pridobil podporo svO' jih zaveznikov ter prijateljev. " isto nalogo je odletel v Moskvo tudi egiptovski zunanji minister Fahmi.
Pot do dokončnega miru )e tako odprta — toda nikakor n« bo tudi lahka. Najprej bo treb0 doseči podoben sporazum s Sin' jo in Palestinci, nato pa šele z0' četi razpravo o bistvenih vpr*' šanjih.
ljubljanska banka
ureiJn Prtd n°Vim let°m dobil 180 novih Selskih postelj. Odprli so hotel Svoboda. Ta turistični objekt je sodobno jnin bo rabil tudi kot počitniški dom J L A. V teh dneh je hotel dobro zaseden. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Z združitvijo sredstev do cilja
sedežnice Vršič Mojstrovko. Ves
in gondole na projekt bi veljal
V v
četrtek je bil v Kranjski gori ustanovni zbor
Za. izgradnjo alpskega turističnega 4 milijarde dinarjev, in sicer prva
T/ v v Kranjska gora — Vršič — Z vključitvijo faza	dvosedežnic v Trento
vrsicn q/ hnsJn	j. 't	7	v	in na Vršič ter vlečnic 2 milijardi.
jn ^ Zl 7'v i zagotoviti Ugodne snežne razmere Pogodbo o združevanju sredstev
"i podaljšali zimsko sezono — Gradili bodo po . ,	fazah
JetnJn J- si skupščina občine Jesenice in delovne oreanizaciie. ki zanimajo
se savske
organizacije, ki za področje zgornje doline in Kranjske s
gore
S :aj°; da 8 skupno akcijo doS potrebna sredstva in tako
SstVkat/zgraAnj0 letne in zimske
KranS e- Žltnic in 8mučišč v
prizadPv«n°nJn Vršič"- V okviru savsko H rJ' da bl vključili zgornja stvo Sil ln°- V turistie«o gospodar-trebne analize "?„ * ^
ekonomskeizračune raZ1SkaVG
vseh Pt?stiheti UStanovili z^užbo interese kA kl .lmaJ° tod svoje sničev^l *onzorciJ je uspešno ure-
o-e^te^^S
zgradili so fi? enega hotela ~ smučišča^ ♦ zgradili pn"lerno jedili Vitranca in ® v pnH£a P°dročju
žičnice ter vlečnice n*™^noVe obstoia mi«; i Ce', Upravičenost upaU da ho n!f- konzorcija da
ustanovifi minuH V ^ ki 80 ga deloval.	četrtek, uspešno
slonih0rekraead^a v banjski gori na ni ,na daljinskih smučiščih
naivno S1 VBni 800 metrov, z traniJ i °Čko 1560 metrov na Vini bilo kar ?aZa evropskega -turista območl2amnl,Va Zato bod° širili
Moistt, . 2 na ViŠj° tOČkO 2300m°,ke' kl turistu na višini Ugodno x zago^avlja stalne in ?f£ fmuCarske razmere. Z vklju-
^ogorskif	l regijo kra"j-
sezonf smučišč bi se sedanja konca mSrnUČa,nJa Podaljšala do trai«f xa^a' kar pomeni, da bi trajala Več kot šest mesecev.
dol£"lfi Vršiča bi se začela v
bS sedPpL-°-telu Erika' od koder bi Koče nI p8 8mučjšči »I»Uani do pa^rniparos?o°rdU' b° ^
sedežnS^ nTa G,ozdu bo sPeljana od tod n d° L°vske koče na Vršiču, vrh Moia^g0rld0l^a žičnica na sam hrbtenica h Te dve žičnici sta dopolniuap^11Šiega sistema> ki J® Sori • še druge žičnice.
vo Krea2nTsCke £?nta rabi Za poveza" 'anjske gore s primorsko stran-
Kmalu novi prostori
stvenega8 d°o ir°ma gTradnJa zdrav" knia?u konča mV Radovljici bo v obnovili« Novi pro8tori bodo kateremuJ:"eHm 0t^kem vrtcu, h zgradb?bZS dogradlli še Prizidek. V zdravstven^0 zdravstvene in zobo-da bSn ambulante- Predvideva-tneseca n prost°ri nared čez dva
Zagotovila sklad Za gradnJ° sta Zavarovan^ i> d -za zdravstveno občinska i in radovljiška manjka%P skupščma- Trenutno niškaininžfuTaj denarja za obrt-
Po otv ^ dela" ne«a dom« i^-j novega zdravstve-preuredili 7fl sedanje prostore UU1 za otroško varstvo.
njo, tako da bi smučarji lahko prismučali žez Vršič v Kranjsko goro. Vsekakor pa bo posebnost gondolska žičnica z Vršiča na Mojstrovko, ki bo odprla smučišča na višini 2000 metrov, kjer bodo lahko smučali od novembra do junija, obertem pa bo v poletnih mesecih vozila turiste.
Najprej naj bi poleg sistema žičnic zgradili še hotel s 150 ležišči ter gostinski lokal v skupni postaji
je podpisalo v Kranjski gori že nekaj organizacij združenega dela: Trgovsko podjetje Rožca Jesenice, Špece-rija Bled, Kovinar Jesenice, Kovino-tehna Celje, Sava Jesenice, Univer-zal Jesenice, Gorenjka Jesenice, Skupščina občine, Emona Ljubljana, Kompas Ljubljana, Ljubljanski investicijski zavod, KS Kranjska gora, Turistično društvo Kranjska gora in drugi. Predvidevajo, da bo do maja, ko bo akcija zaključena, podpisalo pogodbo še precej drugih organizacij združenega dela.
D. Sedej
MARMOR HOTAVLJE
Industrija naravnega kamna 64224 Gorenja vas
razpisuje prosto delovno mesto:
vodje tehničnega oddelka
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba gradbene, ekonomske, organizacijske ali strojne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu v tehnični službi
—	srednje-šolska izobrazba prej navedenih smeri in pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu v tehnični službi
—	da je moralno in politično neoporečen
—	da je gospodarsko razgledan
—	da izpolnjuje splošne in posebne pogoje predvidene za to delovno mesto
Ponudbe je treba poslati na gornji naslov do 5. februarja 1974.
Čisto sam in pozabljen sem. Se še spominjaš časov, ko sva bila neločljiva prijatelja in si mi vsak dan podaril kakšen dinar? Za kaj si že rekel, da varčuješ? Za smuči, kolo, novo žogo, šolski izlet, pripravljaš presenečenje za mamo? Pozabil sem. A ti se boš prav gotovo domislil.
Ne morem si predstavljati, da ti v resnici ni več zame in imaš raje cenene igračke in zabave. Morda se motim in je vmes kaj drugega. Si bil bolan?
Veš, v Ljubljanski banki naju že dolgo pričakujejo in sprašujejo, zakaj me ne prineseš izpraznit, da bi bila tvoja vloga na hranilni knjižici večja in bi si lahko prej kupil stvari, ki si jih želiš.
Pridi kmalu! Nestrpno čakam, skupaj v banko.
da pojdeva
Tvoj hranilnik
Zlati zmaj za Kroj
Stalna skrb za napredek obrodila sadove — dosegli so visoko produktivnost dela in kvaliteto izdelkov — sledijo prizadevanja za boljše živlieniske vosoie delavcev
V Gradisovem obratu v Škofji Loki je pred nedavnim stekel prvi lupilec za obli les na Gorenjskem, kije obenem tretji v republiki. Orjaško napravo je s Pomočjo mednarodnih kreditov kupilo Gozdno gospodarstvo Kranj in s tem se bolj moderniziralo spravilo in obdelovanje lesa. Način izkoriščanja gozdov se spreminja. Gozdarji sedaj 10 in več metrov dolga debla z gozdnimi traktorji privlečejo do kamionskih cest, kjer jih nakladnici dvigajo na kamione. Neolupljenles potuje v Skofjo Loko, kjer ga lupilec olupi in pripravi za žaganje. Kranjski gozdarji lahko s sedanjo mehanizacijo spravijo v Skofjo Loko letno okrog 30.000 kubikov lesa. Na Gozdnem gospodarstvu Kranj so povedali, da je mehanizacija, kakršno imajo sedaj za tak način ^Pravila lesa ui jo že uporabljajo tudi nekateri zasebni lastniki gozdov, še preskromna. Kadi bi jo še izpopolnili, vendar za nakup opreme v tujini nima-J? Jvlz' fier.Sfne, les. izvažati le lesnopredelovalna industrija. Sodelovanje ZJl£ ,rA m lesnimi predelovalci bo zato tudi na tem področju še kako potrebno, (jk) — Foto: F. Perdan	■
Pred dobrimi osmimi leti se je kolektiv konfekcije Kroj iz Škofje Loke odločil za razširitev dejavnosti in prehod na industrijski način dela. Seveda je moral pri tem misliti tudi na nove prostore, ker stari niso dovoljevali povečanja. Za uresničitev, teh ciljev pa si je moral dobesedno pritrgovati od ust, da je privarčeval sredstva za gradnjo nove tovarne. Odprli so jo pred dobrimi tremi leti in ob koncu lanskega je v njej delalo že 325 delavcev.
Kot novo podjetje med številnimi močnimi konfekcionarji je moral Kroj ponuditi potrošnikom nekaj novega, če se je hotel uveliaviti. Zato so se člani kolektiva odločili, kot edini med vsemi jugoslovanskimi tovarnami obleke, da se specializirajo skoraj izključno v izdelovanje težke konfekcije. Izpod njihovih strojev in škarij so začeli prihajati moški in ženski plašči ter ženski kostimi. Tem izdelkom so dodali tudi obleke za ženske močnejših
Posojilo za hladno valjamo na Beli
Predstavniki jeseniške Železarne so v Londonu podpisali pogodbo za najetje kredita v višini 39 milijonov dolarjev za izgradnjo hladne valjar-ne na Beli. Potrebne garancije je dala Ljubljanska banka.
Hladno valjamo na Beli bodo začeli graditi še letos, proizvodnja pa bo stekla 1976. leta.	D. S.
Žaga v Podnartu bo spet obratovala
Predstavniki Lesnoindustrijskega podjetja Bled so na sestanku z družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi iz lipniške doline povedali, da bo začela žaga v Podnartu po daljšem zastoju spet obratovati. Žaga v Podnartu in obrat na Lancovem tvorita skupaj eno TOZD. Letos naj bi v Podnartu razrezali 8000 kubičnih metrov hlodovine, na Lancovem pa izdelali 1500 garnitur za zaboje in 120.000 lesenih oblog. V prihodnje namerava LIP Bled proizvodnjo na Lancovem prenesti v Podnart in vpeljati izdelavo strešnih konstrukcij. Na sestanku, ki je bil pretekli teden, so razpravljali tudi o sodelovanju med krajevnimi skupnostmi lipniške doline, vključno s krajevno skupnostjo Ljubno. Zaradi skromnega sodelovanja v preteklosti marsikatera načrtovana naloga ni bila uresničena in so sredstva, ustvarjena v dolini, odtekala drugam.
C. Rozman
postav, ki so se do sedaj zaman ozirale za konfekcijskimi oblačili.
Taka usmeritev proizvodnje pa dela tudi nekatere težave. Zaradi sezonskega značaja prodaje, saj tri četrtine celotncga dohodka ustvarjajo v zadnjih treh mesecih v letu, in pa tudi zaradi naglega razvoja imajo včasih težave z obratnimi sredstvi. Vendar je to pomanjkanje le začasno in doseženi uspehi že kažejo, da se približujejo cilju, ki so si ga zastavili ob gradnji tovarne: uveljaviti se na domačem in tujem trgu.
Uveljavljanje na trgu pa predvsem lahko presojamo s prodajo. Lani je Kroj izdelal 120.000 kosov plaščev in drugih oblačil in novoletne inventure ni pričakal niti z enim zimskim plaščem na zalogi. Kaj naj to pomeni? Enostavno to, da so »uganili« okus jugoslovanskih in tudi tujih potrošnikov in s kvaliteto izdelkov tudi zadostili njihovi zahtevi po lepem oblačenju. Takega mnenja so bili tudi nemški in švicarski kupci. V skupno 62 milijonih dinarjev doseženega letnega dohodka, je namreč upoštevan tudi izvoz v vrednosti 200.000 dolarjev. To sicer ni visoka številka, vendar pomeni prvi, in to resen korak v mednarodno delitev dela. Za letos so sklenjene pogodbe za izvoz v te države veliko višje, in to več kot za polovico.
Za kvalitetne in lepe izdelke v lanski kolekciji je razsodišče ljubljanskega modnega sejmk podelilo konfekciji Kroj najvišje priznanje — zlatega zmaja.
Uspeh na trgu pa seveda najbolj čuti kolektiv. Dolga leta so bili na repu lestvice osebnih dohodkov v občini. Zdaj so se, medtem so že odplačali vse kredite za novo tovarno, znašli na vrhu sredine. Lani so znašali poprečni osebni dohodki 2100 dinarjev na zaposlenega.
Načrti? Nadaljevali bodo po začeti poti specializacije. Sicer pa bodo sedaj, po več letih varčevanja, pospešeno skrbeli za izboljševanje življenjskih pogojev. Prva naložba v tej smeri je že za njimi. Lani so vgradili klimatsko napravo, ki bo olajšala delo v poletnih mesecih. Že letos pa bi radi ustvarili pogoje za letovanje delavcev. Kupiti nameravajo manjši počitniški dom. Ob vsem tem pa seveda ne bodo pozabili na stanovanjska vprašanja zaposlenih. Tudi to je ena od važnih postavk njihovega nadaljnjega dela in razvoja.	L. B.
Ji JL# <3511 3
Sobota, 26. januarja 1974
Dragi mladi prijatelj J
300.000 din za pomoč pri stanarinah
Iz samskega doma na Planini, v njem stanujejo večina delavci iz tovarne Iskra Kranj, smo pred kratkim dobili ogorčeno pismo stanovalcev. V njem sprašujejo, kako je mogoče, da je odbor za družbeni standard s 1. januarjem 1974 povečal stanarine v domu kar za 20 odstotkov. Tisti, ki niso zaposleni v Iskri, pa naj bi plačevali ekonomske cene, v katere je poleg stroškov in stanarine všteta tudi amortizacija doma. Predvsem, piše v pismu, bodo prizadete - družine, ki stanujejo v spodnji etaži. Za eno sobo naj bi odštele veliko več kot stanovalci v bloku za celo stanovanje. Pri tem je pisec navedel tudi nekatere cene — ekonomske — in res je bila številka tako visoka, da bi jo le redkokdo zmogel. Samska ženska z otrokom, ki ni zaposlena v Iskri, naj bi po besedah avtorja pisma morala odšteti za opremljeno sobo in električne priključke aparatov, ki jih nujno potrebuje, več kot 1000 dinarjev. Delavki bi »požrla« skoraj dve tretjini plače, zato smo se takoj obrnili na pristojne službe v Iskri Elektromehanika Kranj in povprašali, kaj' je na stvari. Problematiko samskega doma na Planini, vsaj glede cen in udobnosti, so skušali osvetliti direktor TOZD za družbeni standard Oto Pičulin, vodja oddelka za družbene zadeve Peter Polak in upravnik doma Ivan Šmid.
»Samski dom je interna ustanova in je namenjen le našim delavcem. V njem je trenutno okrog 170 stanovalcev, med njimi je 35 otrok. 109 stanovalcev je zaposlenih v Iskri, samo trije pa delajo v drugih podjetjih. V domu stanuje tudi 34 družin. Vsaka družina ima prav tako kot samski stanovalci eno sobo, le da o lahko opremi s svojim pohištvom.
samskih sobah je vsa oprema last samskega doma.
»Se pred kratkim je bil dom v zelo slabem stanju. Umivalnice in sanitarije so bile zastarele, pod v pritličju gnil, pohištvo in

posteljnina pa izrabljena. Zato so bile pritožbe stanovalcev glede udobja upravičene.«
»Res je. V domu ni bilo prijetno bivati. Zato je odbor za družbeni standard predlagal delavskemu svetu, da odobri sredstva za obnovo doma. Pred dvema letoma smo sprejeli sanacijski načrt, ki naj bi ga izvedli v petih letih. Za njegovo izvedbo smo namenili 2 milijona dinarjev. Poleg tega denarja pa je delavski ^svet odobril tudi 320.000 dinarjev za nakup pohištva in prek 400.000 dinarjev za priključek centralne kurjave na novo toplovodno omrežje na Planini in za nov električni priključek.«
»Kaj ste že obnovili?«
»Vgradili smo nova okna in vrata, položili nove pode — v vseh sobah je lakiran parket, prepleskali stene, obnovili sanitarije in kupili novo pohištvo ter zavese. Seveda bo treba še marsikaj narediti in še ni vse tako kot v novih domovih, vendar lahko trdimo, da je veliko bolje kot prej.«
»Koliko znaša mesečna stanarina ali nočnina, kot jo imenujete v računih? Za koliko ste cene dvignili v primerjavi z lanskim letom?«
»Cene smo dvignili za 20 odstotkov. Toliko so se namreč povečali stroški. V njih so zajeti dohodki čistilk, vratarja in upravnika, večji stroški za elektriko in ogrevanje, kakor tudi večji stroški za vzdrževanje stavbe. Izračunali smo ekonomske cene in mesečna stanarina znaša od 603 do 925 dinarjev. Odvisna je od števila postelj v sobi in spola stanovalcev. Ženske namreč same čistijo in pospravljajo sobe, zato jim čistil-ke ni treba plačati.«
»Kako pa je z ekonomsko ceno stanarine oziroma nočnin?«
»Vsem, ki so zaposleni v Iskri, polovico stanarine subvencionira podjetje. Tako moškega velja mesečno enoposteljna soba 465 dinarjev, za sobo z dvema posteljama odštejeta
stanovalca po 273 dinarjev, ženske plačajo za stanovanje v enoposteljni sobi 411 dinarjev, če pa sta v sobi dve postelji, pa vsaka stanovalka odšteje po 255 dinarjev. Ker stanujejo v domu tudi družine, samo morali izračunati mesečno stanarino tudi zanje. Mati z otrokom odšteje za sobo 240 dinarjev, mož ln žena, če sta brez naraščaja, 262 dinarjev, tričlansko družino velja stanovanje 289 dinarjev, štiričlansko 327 dinarjev in petčlansko 263 dinarjev.
Vse družine imajo lastne električne števce, ki jih je kupila uprava doma iz sredstev za vzdrževanje stavbe. Samske delavke, ki imajo otroka, pa plačajo poleg nočnin tudi 30 dinarjev za povečano porabo električne energije in vode. Vsi drugi samski stanovalci pa za porabo električne energije 20 dinarjev, če namestijo v sobo električno peč, 10 dinarjev za porabo elektrike, če imajo TV sprejemnik, prav toliko, če priključijo hladilnik, 15 dinarjev, če imajo v sobi kuhalnik vsaj na tri plošče, in 25 dinarjev za porabo elektrike, če imajo pralni stroj. Pavšali so izračunani zato, ker v
sobah, v katerih so samski delavci, ni števcev za elektriko.«
»Kljub temu, da polovico stanarine pravzaprav plača Iskra, so cene še zmerom visoke in jih zlasti matere z otroki težko zmorejo!«
»Odbor za družbeni standard je tudi za letos že potrdil predlog za pomoč materam samohranilkam, družinam z nizkimi osebnimi dohodki in tudi delavcem in delavkam, ki so v tovarni zaposleni že več kot dvajset let. Slednjim smo pomoč dodelili zato, ker menimo, da so si jo z dolgoletnim delom v tovarni prislužili. Pomoč pri plačilu stanarine bodo prejemale 4 matere z otroki, in sicer od 162 do 189 dinarjev. Za stanovanje bodo plačevale le po 100 dinarjev mesečno. Nadalje smo pomoč pri kritju stroškov stanarine odobrili dvema stanovalcema, ki vzdržujeta otroke in ne prebivajo v domu. Subvencija znaša 165 dinarjev. Pomoč bo prejemalo tudi 7 družin, ki imajo nizke mesečne prejemke. Za sobo bodo plačevale največ 200 dinarjev.«
»Kaj pa tisti stanovalci, ki niso zaposleni v Iskri?«
»Letos smo se odločili, da bomo dajali subvencijo le našim delavcem' Zato naj bi delavci, ki delajo drugod in stanujejo v domu na Planini, morali plačevati ekonomske stanarine. Te pa so res previsoke za delavčev žep. Zato smo s sklepi takoj seznanili delovne organizacije, v katerih stanovalci doma delajo-Hkrati pa smo tudi zahtevali, da svojim delavcem pomagajo.«
»Koliko pomoči da Iskra letno stanovalcem doma na Planini z® kritje stroškov stanarine?«
»Letos je delavski svet že odobril približno 300.000 dinarjev pomoči-To je le nekaj manj kot 3000 dinarjev na vsakega stanovalca, ki je zaposlen v Iskri.«
»V domu se stiska tudi prek 30 družin. Bo samski dom kdaj re« samski?«
»V sanacijskem načrtu doma m tudi v programu stanovanjske gradnje v podjetju in v programu dela socialnih služb v podjetju smo Že predvideli, da bomo družine lahko v prihodnjih petih letih izselili i.z doma. Seveda jim bomo morali priskrbeti primerna družinska stanovanja.«	L. Bogataj
Uspehi brez strehe nad glavo
Polževa rekonstrukcija
servis Kranj dovolil tudi promet skozi gradbišče, četudi je bil zanj to ovira. Dela so bila prekinjena do 13. septefnbra, ko so bila odobrena sredstva za asfalt, katerega je podjetje Slovenijaceste Ljubljana položilo zaradi jesenskega deževja šele sredi oktobra 1973.
Nadaljnja rekonstrukcija kanalizacije in Delavske ceste je bila zaradi pomanjkanja sredstev prekinjena za nedoločen čas. Toda narava je napravila svoje. Zaradi nove kanalizacije in velike asfaltne površine je meteorna voda zelo narasla. Pridrvela je do stare kanalizacije, vdrla na cesto, jo razdejala in poplavila poslopje kmetije pod Delavsko cesto. Prizadeti občani so z vso močjo pritiskali na občinske organe »Ukrenite kaj, da ne bo škoda še večja«.
Nujno potrebno je bilo rekonstruirati vsaj ostali neobnovljeni del kanalizacije do Save, t. j. 350 m. Do oktobra so bila zbrana sredstva, najugodnejši ponudnik in 22. 10. 1973 je Komunalni servis Kranj začel delati na tem odseku. Kanalizacija je bila 19. 1. 1974 že položena, ostala so le še manjša dela okoli priključkov na kanal.
Ob zaključku si upam občanu M. Č. in tistim, ki so mu pomagali sestaviti članek »Polževa rekonstrukcija«, napisati, da je že dolgo minilo, odkar je Prešeren napisal »Le čevlje sodi naj kopitar«.
Za podjetje Komunalni servis
Janez Studen,
vodja poslovne enote
V četrti številki Glasa (16. januarja 1974) smo na 8. strani objavili prispevek novinarja Jožeta Košnje-ka Uspeh brez strehe nad glavo. V prispevku je govora predvsem o težavah cerkljanskega športnega društva Krvavec. Med drugim je novinar pisal tudi o sodelovanju športnega društva t šolo. O tem je novinar napisal tole (dobesedno): »Zelja po boljšem sodelovanju« (v podnaslovu). »Rokometašem daje šola poleti brezplačno gostoljubje na zunanjem igrišču, na katerem želi športno društvo letos urediti razsvetljavo. Če bo zamisel uresničena, je odvisno od dobre volje vodstva osnovne šole, čeprav so drogovi že kupljeni in bi razsvetljeno igrišče lahko uporabljala tudi šolska mladina. Telovadnica je za zdaj za domače športnike bolj zaprta kot odprta, čeprav športniki vedo, da so jo za treninge uporabljale nekatere ekipe iz Kranja! Cerkljanski športniki negodujejo, ker šola ne kaže prave volje za sodelovanje pri razvoju športa v kraju. Številna vabila za sodelovanje so bila odklonjena. Športno društvo nima trenerjev in vaditeljev, zato bi bila urica pomoči šolskega strokovnjaka za telesno kulturo še kako dobrodošla. Brez sodelovanja šole in društva bo ta vrzel ostajala še naprej...« (drugi stolpec).
Na prispevek smo prejeli dva odgovora, in sicer od uprave šole Davorina Jenka Cerklje in od predmetnega učitelja za telesno vzgojo Gustava Perneta.
19. januarja 1974 smo na 5. strani objavili prispevek M. Č. z naslovom Polževa rekonstrukcija. Na prispevek smo prejeli naslednje pojasnilo:
Glavni projekt rekonstrukcije Delavske ceste je bil zaradi velikih stroškov razdeljen na tri faze gradnje. Odsek ceste od križišča Delavske ceste s Kocjanovo ulico do odcepa ceste na Šmarjetno goro je izvajalo podjetje Komunalni servis Kranj — TOZD gradnje-obrt od aprila do junija 1973. Pred rekonstrukcijo je bilo treba opraviti še mnogo drugih del, kot je: prestavitev elektrike, vodovoda, telefona in kanalizacije. Med temi deli je največji strošek predstavljala kanalizacija v cesti. Zgornji del kanalizacije je bil napravljen približno pred 10 leti, spodnji del po klancu pa pred najmanj 20 leti. Po tem času so občani tega področja urbanistični načrt zelo spremenili. Zraslo je veliko hiš in kanalizacija je bila naenkrat premajhna. Še več. Zaradi preobremenjenosti je erozijska moč vode dobesedno preglodala betonske cevi premera 30, posebno v spodnjem delu klanca. To so tiste cevi manjšega premera, za katere občan M. Č. trdi, da jih je Komunalni servis polagal za debelejšim profilom v letu 1973 v dolžini 500 m (s to dolžino bi po trasi RZ-10 prišli krepko čez Savo). Cevi niso eksplodirale, kot navaja občan, pač pa so se zaradi odnašanja zemlje pod cevmi in zemeljskim pritiskom na več mestih prelomile in zožale ali zaprle kanal. Ob nalivu se vsa voda ni mogla razdeliti v propustnem terenu, zato je pri jaških in kjer je pač mogla, privrela na dan. Nov kanal, imenovan RZ-10 je po projektu Projektivnega podjetja Kranj dovolj velik (premer 80), cevi so ob-betonirane, tako da se ni bati, da bi jih doletela podobna usoda kot stare. Omenjeni novi odsek 330 m je Komunalni servis opravil z vsemi drugimi predvidenimi in nepredvidenimi prestavitvami instalacij v zemlji v 4 mesecih, pretežno v zimskem času. Šele aprila 1973 so bila zagotovljena sredstva za rekonstrukcijo nadaljnjih 230 m ceste brez asfalta. Dela je opravljal Komunalni servis in jih končal v treh mesecih.
Cesta je bila med tem časom uradno zaprta, toda iz obzirnosti do uporabnikov te ceste je Komunalni
a	* 3% iKSl
4 to JUr A
Sobotat 26. januarja 1974 »unozitje« za mosnom na l itovem trgu v Kranju. — Foto: F. Perdan
Trditev, da Cerklje z okolico nimajo športnih naprav, bi veljala le do takrat, ko so Cerklje dobile sodobno športno igrišče z atletsko stezo. Redki so kraji v kranjski občini, ki imajo takšno igrišče. Razen Kranja ga ima še Preddvor. Cerkljansko igrišče lahko uporabljajo vsi. 2al pa ni nikogar, razen šole, ki bi zanj skrbel. Po tekmah ob sobotah in nedeljah morajo šolski otroci pobirati po igrišču razbite steklenice, da ga lahko sploh uporabljajo. Poleg tega pa morajo pionirji še ravnati tekalno stezo, ki jo »športni« mladinci uporabljajo za speedway vožnje. Nihče od odbora športnega društva Krvavec doslej ni ukrepal, da bi vzpostavili red na igrišču. Šola je sicer postavila prometni znak »prepovedan promet za vsa vozila«, vendar so ga neznanci že po kratkem času polomili. Sicer pa športno društvo še za svoje rekvizite ne skrbi. Rokometna mreža je bila leto in dan na prostem, da je razpadla. Obiskovalci igrišča so se tudi zelo radi vzpenjali
na ogrodje kropov, kroge potrgali, ogrodje pa tako razmajali, da je postalo nevarno. Morali smo ga odstraniti, da smo ga zaščitili pred popolnim uničenjem in preprečili nesrečo.
O razsvetljavi na igrišču je predstavnik šole obvestil predstavnika ŠD, da le- to lahko uredi, vendar mora porabo elektrike plačati športno društvo, ker šola ne potrebuje razsvetljave, saj nimamo nočnih tekem. Do danes odbor športnega društva še ni razpravljal, kako vzdrževati igrišče. Občina in občani so vložili v izgradnjo igrišča ogromna sredstva. Naloga vseh pa je, da ga čuvamo. Kakšno korist pa ima šola od gostujočih na igrišču? V letu 1972 in 1973 smo za razbite šipe od žog in žogic plačali 4.072,25 din.
Šola je imela s starim odborom rokome-tašev nekaj časa dobre odnose. Uvedli smo urnik in obojestransko podpisali pogodbo o uporabi telovadnice in sanitarij. Sčasoma pa so se ti odnosi začeli krhati, ker so se treningi, ki so bili brez vodstva, spreminjali v divjanje po telovadnici. Odbor športnega društva je bil obveščen o sklepu sveta šole: športnemu društvu se odpove gostoljubje na šoli, če ne bo reda. Odgovor na to je bila polomljena švedska lestev, razbite šipe, čiki po telovadnici, blaten parket itd. Nekateri člani športnega društva so se ob gostovanjih na šoli do uslužbencev šole nekulturno obnašali. Lastili so si pravico do telovadnice, češ saj mi plačamo. Res so plačali za čas od 20. 12. 1971 do 31. 3. 1972 280 din za 56 ur po 5 din na uro. Šolska telovadnica ni grajena za »trde« rokometne treninge in za divjanje. Ti treningi so pripomogli, da smo morali v tem šolskem letu telovadnico zapreti za 3 tedne in jo temeljito popraviti. Polomljena je bila podloga parketa in le- ta se je dvignil, da je bilo delo v telovadnici nemogoče in nevarno. Stroški popravila so znašali 39.998,50 din in smo jih morali plačati iz že tako skromnih materialnih sredstev. Pred popravilom je bila telovadnica popolnoma neuporabna, zato je svet šole odpovedal vse pogodbe. Od »tujih« kranjskih ekip so v naši telovadnici gostovali le dvakrat košarkarji tovarne Sava. Iz kranjske občine pa so gostovali še košarkarji »Trhle veje«. TI so gostovali v letu 1972 11 ur in v letu 1973 30 ur. Zaračunavali smo jim najemnino po 18 din na uro. Poleg tega so bili to solidni gostje, s katerimi ni bilo nobenih problemov. Ne vemo, ali odbor športnega društva smatra prosvetne delavce za tuje goste; le-ti imajo namreč redno tedensko rekreacijo.
O uporabi telovadnice je razpravljal tudi aktiv ZK na šoli. BUi smo mnenja, da se z morebitnimi prosilci lahko sklene pogodba o uporabi telovadnice, vendar pod pogoji, ki jih bo določila šola. O tem bo razpravljal še svet šole. Sola je tudi zadolžila tri člane kolektiva, da bodo prisotni na treningih v telovadnici. 2e dalj časa trenirajo na šoli košarkarji mladinci. Z njihovim vedenjem smo zadovoljni« Kakršno vodstvo, taki so odnosi!
Od vseh trditev v vašem članku pa je najbolj krivična in neresnična ta, ko pravite, da šola ne kaže prave volje za sodelovanje pri razvoju športa v kraju. Kako so potem lahko starejše pionirke zasedle v košarki 2. mesto na Gorenjskem in mlajše pionirke četrto mesto. Zakaj smo potem naučili v preteklem šolskem letu 103 pionirje plavati? Pri tem pa vodstvo športnega društva nima prav nobenih zaslug. Le požrtvovalnost prosvetnih delavcev je pripomogla k tem uspehom.
Kljub temu, da je šola tako »negosto-Ijubna«, so lahko imeli mladinci dve leti zapored v telovadnici plesne vaje. Vse ostale družbenopolitične organizacije imajo tudi vse kulturne prireditve na šoli.
Športnemu društvu priporočamo, da posveti pozornost članstvu in ukrepa proti tistim, katerih vedenje je nešportno. Potem bo tudi sodelovanje s šolo verjetno boljše. Končno pa smatramo, da je športno društvo gost šole in njenih športnih naprav, torej bi morali oni najti pod do nas.
Toliko v vednost in v premislek še druga plat zvona.
Uprava šole
Davorin Jenko Cerklje
Ko sem leta 1960 nastopil svoje prvo službeno mesto kot učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli v Cerkljah, o športnem življenju v Cerkljah ni bilo ne duha ne sluha. 2e v prvem letu službovanja pa sem uspel prepričati učence in nekaj mladine na vasi, da smo s prostovoljnim delom na golem travniku zgradili nekaj atletskih naprav (steza, jama za skoke, metališče), plezala in rokometno igrišče v kombinaciji s košarkarskim igriščem. Pri rednih urah šolske vadbe so se učenci tudi toliko navdušili za igro rokometa, da je kmalu prišlo do ustanovitve rokometne sekcije in do registracije SD Krvavec pri Ob ZTK Kranj.
Hitro je raslo navdušenje tudi za druge športne panoge. Seveda sem sprva prevzel vaditeljske in administrativne posle pri
društvu sam. Toda kmalu sem precej volj® za vadbo izgubil, ker so rokometa«! prihajali zelo neredno na treninge in j® bilo kasneje celo za prvenstvene tekin® težko zbrati dovolj igralcev. Vzroki so bil' verjetno res v prezaposlenosti kmečke mladine; res pa je bilo opaziti tudi premal° volje pri igralcih za resno in trdo delo n* treningih. Prepričan sem, da prav teg8 manjka cerkljanskim športnikom še danes.	'	jjll
Kmalu so se pričeli prepiri tudi m«® igralci samimi in tudi to je še danes ede|> od vzrokov propadanja posameznih sekcu-Podobno usodo delovanja je doživela tud« košarkarska sekcija. Tudi z administrativnimi posli v društvu je bilo vsa leta nek« podobnega. Prva leta mi je uspelo skupin0 mladincev prav lepo vpeljati v upravn® posle društva (predsednik France Plevel)-Ko pa je omenjeni predsednik odšel služenje vojaškega roka, je tudi na teOj področju začelo delo v društvu stagnirati prav zaradi medsebojnih prepirov jn neresnosti. Tako me je res kmalu minil0 veselje do dela pri telesno kulturni dejavnosti na vasi.	.
Glavni povod, da sem se osebno odtuji' sodelovanju pri športnem življenju na vasij pa je treba iskati nekaj let nazaj. Takrat sem se namreč precej udejstvoval tudi n* kulturnem področju. Ker pa sem bil • strani nekaterih družbenopolitičnih de* lavcev na vasi javno kritiziran, sem prav tako javno dal odpoved na celotno družbeno dejavnost na vasi.
Za zaključek bi rad poudaril, da za obstoj in dejavnost posameznih sekcij pri društvu ni bistveno strokovno kadrovsko vprašanje. Mislim, da bi predvsem složnost i" pripravljenost igralcev do trdega vadb«* nega dela privedlo do uspehov. Vem z® primere, ko je že več vaditeljev (dva tudi & vrst učiteljev na šoli in trije od mladincev< ki so opravili tečaje za vaditelje), poskušalo z rednimi vadbami, pa so žal moral> kmalu odnehati prav zaradi omenjeni«1 razlogov. Verjetno se bodo morali ta*0 igralci kot vodstveni kader v društvu sprijazniti z dejstvom, da bodo vaditdjsK' kader iskali med svojimi člani (z opravljenimi tečaji ali brez tečqjevX ki bodo vs« nekaj časa delali pri društvu brezplačno« saj je jasno, da dobi društvo minimaln* sredstva, kar komaj zadošča za redn° dejavnost in del potnih stroškov, ne pa z* honorarje trenerjev.
Tudi sodelovanje med ŠD Krvavec ,n šolskim športnim društvom je bilo vedn° prisotno in prav to povezavo je še vedn° občutiti.
Vsekakor moram poudariti, da osebno nisem nikoli odklonil občasne, vs«j mentorske pomoči ali strokovno tehnični11 zadev pri tekmovanjih. P.s.
Zadnjemu vabilu na sestanek smučar«*® sekcije pri ŠD se res nisem odzval, ker s«n> imel prav isti dan v Kranju sestanek P° službeni dolžnosti (šolska .tekmovanja _ košarki). Odsotnost na sestanku v Cet' kij ah pa sem predhodno opravičil.
Gustav Perne, predm. učitelj tel. vzgoje
Šolski center Radovljica
razpisuje
prosto delovno mesto
računovodje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima poleg splošnih in zakonskih pogojev srednjo izobrazbo ekonomske smeri in vsaj 5 let prakse v finančni stroki.
Kandidati naj pošljejo vloge s kratkim življenjepisom z dokazili o strokovni iz* obrazbi Šolskemu centru Radovljica, Gorenjska cesta 13 v 10 dneh po objavi razpisa.
Gledališki klub 74/2
Gledališki klub je torej dokončno formiran, vemo, kaj nam bo nudil in kaj pričakujemo od njega. Tudi uraden naslov je sedaj že znan: Gledališki klub 74, to pa velja seveda samo za letos, hkrati pa Je s tem povedano še to, da bo tudi drugo leto še obstajal. Vendar pomislek le imam. Če e J,e denar za klub, če že so Postave pod okriljem PG in UK /MS, se mi zdi, da bi bilo potrebno tudi nekoliko več reklame za predstave. Nekatera l so dobro obiskana tudi brez nje, a prav druga predstava je bila prikazana samo za dvajset ljudi. Morda res nihče več ne verjame slovenskemu baletu, lahko da je za j^ranj tudi nezanimiv, vendar, ce je bilo gostovanje solistov
ni j ,-v, G Programirano za Gledališki klub, potem je bila tudi dolžnost prirediteljev, da skušajo privabiti čimveč gledalcev- To je eno. Drugo pa je to da program ljubljanskega baleta, skupina, ki smo jo videli, deluje samostojno, ni na ravni, ki si jo je začrtal Klub, oziroma ni nudil tistega, gr od kluba pričakujemo, ^klep je torej preprost: Gledališki klub 74 ima naslov, ni pa se gotovo, kaj bomo zares videli.
PLES IN GLASBA je gotova n \n ?ejstvo' ki je prav nL Še H?ko zanimivo in neznano Res je pa tudi, da smo predstavo videli ljudje, ki
T? ° ^alftu že marsikaj slišali, ga videli, in ne le domačega,
in Jl i, gostovanje v resnici in kratkomalo zaman. Program Je namenjen predvsem _ gostovanja po raznih šolah j Zares» gostovanje v Gle-
hovn i? kIubu Je bilo že njihovo štiriinpetdeseto - na-
na?Jh?° fkratka. ^"dem, ki cede hnf , e zabeli učiti abe-hiln u-leuta- Pa recimo, da je vabiH hU?	smiselno po
kako ip t	t nam- in
Kako Je to tudi b lo, a kai kn
vahnferan,tiSti' ki ^ ^Sto°
Po^?Ke;jeno'niso videii-povedati hočem: če že je vse
smforlno \WL23
Potem že na začetku sezone
k ajZVeb™\ak&0nobo
^s^&trssst.
VSe, zapisano so seveda program in" i>a'ltniki'^
klasične'°V' kovanega
knmnrno o« ■ . in za konec SfrcaflJa Jazz glasbe. Na-
Vidmar n f V£lpi' Ma^a reen W £anila Švara, Mau-
ter vnHio T' Vojko Vidmar ° Ja. skupine Janez Meno«; f,°reJ fkuPina- ki zares
baU>to ru7 naslov s°listi baleta. Ob vsem tem pa mo-
ram vendar ugotoviti - in če-
E tuSVM - da program tudi za šole ni ravno dobro iz-
rlT' ♦ bolj Pa: izvajan. Za-radi stanja, v kakršnem je slo-vensk, balet, se tudi njegovi Ciam čedalje bolj vdajajo železnemu in komercialnemu iz-vaganju. Še bolj pa revijskemu Prikazovanju. Zares učinkoviti, na umetniški ravni so bili le v Mavrici (Stibilj), izraziti pa tudi v temi na jazz glasbo. Pri
MeiačJen^ koreograf Janez tanl x ?eh 80 izvajali gladko, tankočutno in z mnogo obvladanja ter prevladovanja ritmi-N:,,(Smiselno. Po zaslugi
Navihanjce in Copelieje bil tu-
ie Li !ri i x opravičljiv, čeprav fnc ?,aleč P°d zmogljivostjo ansambla. Skratka, Čidelo se
In' ga.ne obvladajo povsem, solnih"? <?elom se > balet lovn ZaxA-je rodil Ano Pav-mo til ltiskega, ki je, recimo, tako zelo navdahnil kipar-
Dom^,na.' in ki še danes fs pojem baleta. Naši pa
niemt 2"? tehničnim nezna-
Stfrt l,ega Pa ni bil niti
korL„ ??V0U izpiljen, mislim geografsko, kljub Maji Sev-
se n mimo ®ejara, se mi zdi, se ne da iti.
Predstava je bila kratkoma-eisti nesporazum. In vendar
SNfMmu. Prav solisti Baleta mom Iv V P°8ebnim progra-za^n ' kljUb vsemu in še zlasti ato mnogo povedali in pometezmoT™ JaneZa MejaČabi
Janez Poštrak
Štefan Simonič razstavlja na Jesenicah
Dela kranjskega slikarja Štefana Simoniča, ki so nam to pot predstavljena v galeriji na Jesenicah, spadajo v eno najbolj plodnih obdobij slikarjevih prizadevanj.
Začetke umetnikovih grafičnih poskusov izpred nekaj let nam kažejo še danes zanimive in zaradi svoje oblikovne izčiščenosti privlačne in kvalitetne raziskave grafičnih ploskev s svojimi kompozicijsko tehtno postavljenimi abstraktnimi liki, ki so izvedeni v različnih grafičnih rezih in v sebi umirjeni, pri tem pa vsebinsko dovolj angažirano položeni v črnem kontrastu na belo ploskev.
Kar geometrično mirnost prvih del je kasneje zamenjalo kompozicijsko bolj razgibano grupiranje biomorfnih likov po grafični ploskvi, te pa prav kmalu dinamično razpoložena mreža struktur, kjer se je njihovo gibanje združilo s polihromnim izrazom celotne zasnove.
Da bi uklenil razpršene silnice v trdnejšo celoto in dal razpadajočim gmotam trdnejši okvir, je slikar naslonil svojo kompozicijsko zasnovo na oblikovno in barvno kondenzirana jedra, ki so značilna za vrsto Simoničevih del v polpretekli dobi.
Morda je prav hotenje po oblikovanju trdnejšega likovnega skeleta napeljalo slikarja na bližino predmeta, ki mu je ohranil sicer le obris, toda v tem večji meri poudaril in izluščil njegove dekorativne vrednote. Te so se mu kar ponujale na izdelkih ljudske umetnosti. In tako se nenadoma znajdemo pred pravim raziskovalnim zanosom, ki ga je slikarju sprožila pestrost dekorativnih motivov v naši ljudski umetnosti: na rezljanih ploskvah modelov za mali kruhek, preslic, žličnikov in jarmov, lesenih stropov ter drugih predmetov ljudskega rezbarstva. Komaj je še kje motiv, ki ga slikar ne bi uporabil v svoji grafični kompozicijski gradnji, čeprav seveda močno preoblikovanega. In ker številu oblikovnih variacij skoraj ni meja, ker je grafični skelet uporabljen in prilagojen neštetim barvnim variantam, so možnosti Simoničevih nadaljnjih oblikovnih in barvnih grafičnih raziskav skoraj neomejene. Pri tem moramo še posebej poudariti, da se slikar prav s svojimi na Jesenicah razstavljenimi deli uvršča med pionirje likovne analize ornamentalnih vrednot naše ljudske umetnosti in njihove aplikacije v svetu sodobnega likovnega izraza.
dr. Cene Avguštin
V četrtek, 17. januarja, je bila v prepolni dvorani Svobode v Medvodah popularna prireditev »Veseli tobogan«, na kateri so sodelovali učenci osnovnih šol Preska, Sora in Topol ter malčki vzgojnovarstvenega zavoda Medvode. —fr
Filmarji v koledarju tržiških prireditev
V petek, 18. januarja, je bil v Tržiču občni zbor Filmskega kluba Tomo Križnar Tržič. Na občnem zboru so ocenili preteklo delo kot uspešno. Tržiški filmarji so v zadnjih letih osvojili 25 zveznih, republiških in drugih nagrad in priznanj, med katerimi je tudi nagrada s festivala amaterskega filma Fest v Leskovcu.
Za delovni program, ki so ga sprejeli na petkovem občnem zboru, je značilno, da so nekatere prireditve, ki jih bodo organizirali filmarji, prišle v letošnji koledar tržiških prireditev. To so filmski večeri ob tržiških poletnih igrah, na katerih bodo sodelovali filmski amaterji iz Slovenije in Hrvatske. Druga prireditev, ki se je uvrstila v koledar tržiških prireditev, je filmski ex-tempore ob tradicionalni Šuštarski nedelji. Filmski klub Tomo Križnar namera-
Razstava koroškega slikarja Gustava Januša v galeriji Prešernov Kranju bo odprta do 4. februarja. — Foto: F. Perdan
va ob tej prireditvi povabiti v Tržič filmske amaterje iz vse države, ki bodo svoje izdelke s »šuštarije« prikazali na festivalu jugoslovanskega amaterskega filma. Le-ta bo letos že drugič zapored v Tržiču. Tudi ta prireditev je uvrščena v tržiški koledar prireditev.
Prav tako nameravajo člani kluba posneti letos filme o tržiških Šuštarjih ter organizirati filmske večere. Prvi je bil sinoči. V dvorani Cankarjevega doma so vrteli športne filme režiserja Jožeta Pogačnika. V programu za letos so tudi snemanja v sodelovanju s televizijo in Kino-zvezo Hrvatske.
Uresničevanje programa bo v veliki meri odvisno od pomoči temeljne kulturne skupnosti in občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij, katere član je postal lani tudi filmski klub Tomo Križnar. -jk
Razpis
za dodelitev stanovanj, zgrajenih sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Radovljica v letu 1974
Stanovanjska komisija solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Radovljica razpisuje na podlagi 3. čl. pr^ vilnika o dodeljevanju stanovanj iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Radovljica zbiranje prošenj pričakovalcev stanovanj.
V lastnoročno napisani prošnji naj pričakovalci tudi posredujejo naslednje podatke:
1.	Točen naslov in lastništvo dosedanjega stanovanja.
2.	Stalno število družinskih članov prosilca.
3.	Skupni osebni dohodki družinskih članov prosilca za leto 1973.
4.	Potrdilo o premoženjskem stanju prpsilca.
5.	Za udeležence NOV potrdilo o statusu borca NOV.
6.	Za zdravstveno ogrožane potrdilo o zdravstvenem stanju.
7.	Za invalide ustrezno potrdilo o invalidnosti (delovni ali vojaški vojni invalidi).
Prošnje z gornjimi podatki in dokazili je treba vložiti na naslov: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Radovljica do vključno 28. februarja 1974. Po tem roku vloženih prošenj letos ne bomo obravnavali.
Po 15. čl. odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 10-113/73, ne morejo pridobiti stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so grajena iz sredstev solidarnostnega sklada, tiste družine, kjer presegajo osebni dohodki 900 din na člana gospodinjstva mesečno.
Stanovanjska komisija pri solidarnostnem stanovanjskem skladu občine Radovljica
Tale zares nedvoumni izvesek štrli iznad vhoda v urarsko delavnico škofjeloškega mojstra Mirana Plantariča. Marsikateri nepoučeni je že nasedel kazalcem, ki večno kažejo tričetrt na tri. Nič hudega, seveda. A lani poleti se je zgodilo, da sta tudi »cagerja« na cerkvenem stolpu za nekaj tednov obstala v natanko istem položaju. Precej priložnostnih obiskovalcev, sedečih sredi Ho-manove terase, je spričo duhovite igre naključja zamudilo avtobus. Zapoznelo druščino okajenih veseljakov pa so nekoč ob petih zjutraj okoliški stanovalci slišali presenečeno ugotavljati, da včasih pred tretjo po polnoči ni bilo niti sledu o dnevu, medtem ko bo zdaj vsak čas »sonce von pugledu«. (-ig) — Foto: F. Perdan
Novinarski večer na Šenturski gori
Želja po turizmu
»Pišoči del« Glasove odprave na Sentursko goro so sestavljali (od leve proti desni) časnikarji Jože Košnjek, Igor Guzelj, Lea Mencinger in Andrej Zalar, glavni urednik Tone Miklavčič, časnikar Janez Govekar ter odgovorni urednik Albin Učakar.
• ' dolgem času, po skoraj natanko devetih letih py ra, je Glas spet priredil novinarski večer: na S >irski gori, pod Krvavcem smo bili. Povabila nas h Krajevna organizacija SZDL. Že takoj v začetku naj povemo, da smo doživeli izredno topel sprejem in da se zanj vsem skupaj še enkrat najlepše zahvaljujemo. Zlasti veliko mero gostoljubnosti je pokazal učitelj Božo Janež. Nesebično je pomagal z nasveti, spremljal je novinarje, ki so morali v čim krajšem času zbrati čim več podatkov o življenju, problemih, željah in stremljenju prebivalstva ter jih potem spremeniti v članke, intervjuje in reportaže. Skrbel je tudi, da ogenj v peči enega od prostornih razredov šentur-ske osemletke, kjer smo si uredili zasilni vglavni štab«, ni nikdar ugasnil, ter sploh postoril sto in sto drobnih opravkov, brez katerih bi večerne prireditve ne moglo biti.
Pionirji so po kosilu spretno okrasili najprostornejšo učilnico šole, ki se je okrog šeste zvečer spremenila v pravcati mali kulturni dom. Zadovoljni smo ugotovili, da je odziv presegel naša pričakovanja in da Glas ni zaman reden gost v dveh tretjinah šentur-skih hiš. No, obiskovalci so slabi dve uri kasneje odhajali domov vedrih obrazov, očitno zadovoljni s programom. Ampak pojdimo lepo po vrsti, od začetka. Uvodoma je KO SZDL sprejela medse kak ducat mladih članov, potlej pa so navzoči kritično
-
ocenili dosedanjo dejavnost krajevnega kulturnega aktiva ter razložili načrte za prihodnost. V nadaljevanju smo pobudo prevzeli Glasovci. Najprej sta glavni urednik Anton Miklavčič in odgovorni urednik Albin Učakar pozdravila navzoče ter jim predstavila par zanimivosti iz »osebne izkaznice« časopisa. Nato je peterica novinarjev — Lea Mencinger, Jože Košnjek, Igor Guzelj, Janez Govekar in Andrej Zalar — prebrala svoje prispevke, ki so nastali čez dan. Vmes je fotoreporter Franc Perdan pridno pritiskal na sprožilec aparata in naredil kopico odličnih posnetkov. Tajnica Helena Jelovčan je celo popoldne pridno pretipkavala rokopise (stroje smo prinesli s seboj), enkrat skuhala kavico in ustvarjala vzdušje, podobno onemu v »ta zaresni« redakciji. Da resnično ni nihče lenaril, priča nekaj najbolj originalnih, pod Krvavcem »rojenih« zapisov, ki jih objavljamo spodaj. Pester spored so zaokrožili pevci, združeni v oktetu tovarne Sava Kranj. Prav njim gre zasluga, da je vzdušje ob koncu postalo veselo, razposajeno in da smo lahko bolj sproščeni sedli k obloženim mizam v bližnji gostilni Pri Grilcu. Kdaj smo zaključili, vam pa ne izdamo. Dodali bi le soglasen sklep uredništva, ki je odločeno organizirati še več podobnih srečanj. Zdaj samo čakamo novih povabil. Če bi torej radi, da pridemo, kar vzemite pero v roke. Rade volje Jo bomo primahali.	UREDNIŠTVO
Vsakdanjost senturskega kmeta
Kmeta Franca Špruka, po domače Kocjana z Lenarta na Rebru sem srečal na Poljani, par sto metrov od Šenturske gore, kjer je pripravljal »klaftre«. Kmalu se nama je pridružil še Franc Dolinšek z Lenarta in Jože Rebernik, Bolčar po domače, ki je skupaj z bratom Pavlom vlačil les iz gmajne. Jože je star 26 let in je menda najmlajši kmet na Šenturski gori. Pred leti je zgradil nov hlev, sedaj pa bo postavil še novo hišo. Će ne bi bil brat Pavel zidar in če se ne bi sam priučil v tem poslu, se gradnje ne bi lotil. Ker bo les posekal v domačem gozdu, bodo gradbeni stroški manjši. Kredita pa kmet za gradnjo stanovanjske hiše tako ne more dobiti!
Franc Špruk
Razvila se je dolga in za novi-rarja — novinca v teh krajih — zanimiva razprava o življenju na Šenturski gori, problemih, ki jih očitno
1L#
6 ui
Sobotaf 26. januarja 1974
ne manjka, kmetijstvu, gozdarstvu itd. Vsega niti zapisati nisem utegnil.
Franc Špruk je pripovedoval, da se do njegove kmetije pozimi in v slabem vremenu pride le peš. Krajevna skupnost Šenturska gora zbira denarce za popravilo ceste do Kocjana in sosedov Habana, Senožešneka in drugih na Lenartu.
Franc Špruk nima traktorja in mu je konj edina pomoč. Vendar ne bo dolgo, ko se bo 53-letni kmetovalec priključil redkim kmetom pod Krvavcem, ki ta prepotrebni konjiček že imajo. Kocjan bo dobil traktor goldoni s pogonom na vsa štiri kolesa s 30 konjskimi močmi. Precej časa je varčeval in še kredit je vzel, da ga je lahko kupil. Sedaj dela v glavnem sam. Starejši sin Franci je pri vojakih, hči Mici je vzela Ambro-žarjevega Toneta z Ambroža in živi v Cerkljah, doma pa so še mama Micka, hčerka Anica, mlajši sin Lojze in stari ata Miha. 82 let bo star in je eden najstarejših ljudi pod Krvavcem. Gospodar Franc Špruk je za nasledstvo na kmetiji »prepričal«
Jože Rebernik
starejšega sina Franceljna, ker bi bilo treba na mlajšega Lojzeta predolgo čakati. 14 let je star in se že sedaj želi zaposliti na krvavški žičnici. .
»Tudi jaz sem pomagal pri gradnji žičnice na Krvavec,« pripoveduje Franc Špruk. »Tri jurje na uro sem zaslužil. Če bi bil takšen zaslužek stalen, bi kmetijo in garanje takoj pustil. Po vojni, ko je bilo za kmeta težje, sem že razmišljal o tem. Vendar, sem dejal, nekoč mora biti tudi kmetski stan bolj spoštovan in plačan, in namero opustil...«
Špruk ali Kocjan po domače ima okrog 10 hektarjev njiv in travnikov. Le travnike, kjer so bile nekdaj njive, kosi dvakrat. Na njivah pa predvsem zaradi divjačine kmetje poljščin sploh ne sejejo več. Se ne splača. Za gnojenje uporablja večinoma hlevski gnoj. Umetni je predrag, čeprav bi utrujeni in manj rodovitni zemJji koristil. V dobrih 25 hektarjih gozda poseka Špruk letno okrog 70 kubikov lesa. Gozdnemu gospodarstvu ga prodaja. Lanski etat je že spravil z gmajne, letošnjega pa bo marca ali aprila, ko bo več snega. Če bi les vlačil po kopnem, bi ga uničil in njegova vrednost bi bila manjša. Pri gozdnem delu je Kocjan vezan na svoje roke in konja.
Tako kot drugi kmetje na Šenturski gori in okolici redi tudi Franc Špruk živino za meso. Proizvodnja mleka ni zanimiva. Kdo ga bo kupoval tako visoko, ko še dobre ceste ni do domačije. Razen tega gre precej živine s teh krajev poleti v planino. Redna prodaja mleka bi torej spremenila način prireje živine in kmetovanja. »Ne rečem, da potem, ko bo do Lenarta dobra cesta in bo cerkljanska zadruga na Šenturski gori uredila mlečno zbiralnico, mleka ne bi oddajal. Kolikor ga je, ga porabimo doma,« pravi.	y
»Veliko se piše in govori o kmetijstvu,« pravi Franc Špruk. »V dolini se je res kar precej premaknilo, hribovski kmetje pa tega še ne občutimo dosti.«
J. Košnjek
Obiskali smo Miho Grilca na Šenturski gori 8. 10 let je tod že edina gostilna na pobočju Krvavca. Nismo imeli sreče. 54-letni možakar, ki ima 14 hektarov zemlje in 12 glav živine, je bil na Krvavcu. Skupaj s še nekaterimi Šenturčani je gradil okrepčevalnico podjetja Aerodrom Ljub-ljana-Pula pri zgornji postaji dostopne žičnice.
Prijazna hčerka Štefka Grilc, ki že leto in pol vsak dan pešači do Cer-kelj od tam pa z avtobusom v Iskro, je povedala, da bo oče prišel popoldne domov in da bo rad povedal, kar nas zanima.
»Če so tukaj pogoji za turizem? Seveda so, samo sami — kmetje ga ne bomo mogli speljati,« je potem na popoldanskem srečanju menil Miha Grilc. »Veste, naše gorske kmetije so ravno tako velike, da z dohodkom odpravimo dajatve, za vse drugo, kar sodi k normalnemu življenju, pa je treba tu in tam kak dinar še zraven zaslužiti. Precej s tega konca nas zato dela pri raznih občasnih delih na Krvavcu.«
»Kako bi torej lahko začeli s turizmom?« vrtam vanj.
»Najprej bi morali naše kmetije preusmeriti. Zdaj se ukvarjamo z zemljo in z živino. Če bi se preusmerili samo na živinorejo, bi morda lahko začeli tudi s turizmom. Toda za takšno preusmeritev sami nimamo dovolj denarja. Izgradnja ustreznih gospodarskih poslopij je draga stvar. Jaz na primer že šest let delam gospodarsko poslopje, da bi se potem lahko preusmeril. Mislim, da nam bi pri tem kmetijska zadruga ali kdo drug moral priskočiti na pomoč s krediti. Pa tudi ureditev turističnih sob ni majhen strošek. Skratka, potrebovali bi širšo pomoč, da bi po eni strani lahko ohranili naše kmetije, da bi ostali mladi raje doma in da bi se razvil tudi turizem.
»Vi imate tudi sina. Bo ostal doma ali bo šel v dolino v službo?«
»Tri hčerke in sina imam. Dve sta že zaposleni. Za sina de ne vem. Želim si, da bi ostal doma. Toda če bo moral tako delati kot jaz, je morda bolje, da gre v dolino. Poleti začnem ob pol petih zjutraj in končam ob devetih zvečer. Ni nedelje, ne praznika.
Jaka Kurata iz Kranja Šenturčani dobro poznajo. Sest let je bil učitelj v sol , »Prijazni ljudje so tu doma in vzljubil sem kraj. Tako sem 1964. leta zaC \ delati vikend. Menda sem bil prvi ,vikendas. Danes jih je že okrog 20 W prihodnje jih bo še več. Vsak prosti čas preživim tu in z domačini se p''a dobro razumem. Mislim, da imajo prebivalci tega dela kranjske občine v* pogoje za kmečki turizem. Nekaj denarja za preusmeritev kmetij bi potreb vali in cesto. Sicer pa se nas .vikendašev' prav nič ne otepajo; razumljivo, t<( jim ostane od pridelka, se jim ne splača voziti v dolino in prodajo laW sobotnim in nedeljskim prišlekom,« je povedal Jaka Kurat. — A. Z. — rol F. Perdan
Gospodarsko poslopje Mihe Grilca
Dohodek od kmetije pa je komaj za dajatve. Ne bi smeli pozabljati na gorske kmete. V sosednji Avstriji so na primer hribovski kmetje zaščiteni bolj kot medvedje. Tudi pri nas bi morali misliti na to. Včasih med vojno, ni bilo dneva, da se ne bi srečah s partizani, kurirji, brigadami* Za vse je bilo dovolj, da smo se preživeli. Mislim, da moramo misliti tudi na to, kaj če nas spet doleti kaj takega. Če bodo kmetije prazne, ne bo kaj prida.«
Miha Grilc
»Kaj pa cesta?«
»Seveda ni najboljša, vendar so kmetije trenutno bolj p°* membne kot cesta.«
»In kako ste kaj zadovoljni 1 vikendaši?«
»Prav nič nam niso v napoto. Nasprotno. Želimo si, da bi jih bilo še več. Marsikaj lahko tako prodamo, kar sicer ne bi mogli* Ne splača se tistih nekaj litrov mleka, nekaj krompirja in kaj podobnega nositi v dolino.
»Miha, kaj pa v prostem času delate?
»Dajte no, prosti čas. Saj ga ni' Vesel sem, ko lahko sedem, preberem kaj v časopisu in pogle" dam v televizor, kaj je novega p° svetu.«
A. Zalar
Tovariš Veliki funkcionar Trobež je še zadnjič nagnil skodelico s kavo in poslal po grlu ostanek slastne rjave tekočine, ki jo zna njegova soproga zares sijajno pripraviti. Žena mu je v predsobi podržala krzneni suknjič in ga cmoknila na debelo lice, rekoč:
»Pazi nase, ljubČek. Saj veš, da si občutljiv in da mimogrede stakneš prehlad.«
»Brez skrbi, dragica,« je zabrundal Veliki funkcionar. »Malo gorskega zraka mi ne bo škodilo. Referat pa tako znam na pamet, saj že pol leta vbijam ljudem v betice razne amandmaje.«
In je šel. Spodaj, pred vhodom, se je šofer Bertl vljudno priklonil in mu odprl vrata službenega mercedesa. Potlej sta zlezla noter — šofer za volan, Trobež pa v oblazinjeni zadek limuzine. Kolesa so neumorno grizla proti severu, ven iz mesta, k zasneženim vzpetinam daleč v ozadju; Veliki funkcionar je vzel na muho Hrib svete Urše, kjer naj bi prebivalcem okoliških vasi priredil politično predavanje ter jim dvignil družbeno zavest. V dolino so namreč prispele novice, da gori ljudje negodujejo, ker jim oblast ne posveča dovolj pozornosti in ker jih že celo večnost ni obiskala kakšna pomembna osebnost, ki bi znala prisluhniti težavam hribovcev. Zato je Zbor modrih sklenil, da pošlje v ogenj Velikega funkcionarja, znanega po svojih izrednih govorniških sposobnostih.
»Bertl, kdaj bo konec tega zibanja?« je hotel vedeti Trobež, ki so mu luknje in zajede, vtisnjene v dotrajani makadam, začele presedati.
»Samo še malo potrpite, šef. Le pet kilometrov je do vrha.«
In Veliki funkcionar je potrpel. Težko sicer, a vendarle. Čez 10 minut sta zapeljala pred poslopje šole, raz katere so visele zastave. Ljudstvo me očitno nestrpno pričakuje, je pomislil Trobež in z narejeno dobrohotnim nasmeškom na obrazu vstopil ter sedel za okrašeni kateder, kamor so gostitelji poleg šopka nageljnov postavili tudi dva deci radenske. Trobež je bežno ošinil kozarec ter sam pri sebi pomislil, koliko lepše se bo naslednji dve uri imel šofer, ki je medtem že zavil v bližnjo gostilno.
Ko so opravili uvodne formalnosti, je Veliki funkcionar zakašljal, izvlekel iz aktovke gromozanski šop papirjev ter začel:
»Tovarišice in tovariši neposredni proizvajalci in kmetje! Živimo v prelomnem obdobju, ko sanje naših prednikov postajajo stvarnost. Preteklost s svojimi problemi je daleč za nami. Krivice in neenakost so dokončno odpravljene in pozabljene. Svetla bodočnost seje že začela.« In tako dalje, in tako dalje. Od celodnevnega dela utrujeni poslušalci so kmalu začutili neizmerno željo po spanju. Veliki funkcionar je presodil, da bo govorance dovolj ter v udarnem slogu zaključil svoje izvajanje. Vsi skupaj so pravkar vstali, hoteč zapustiti dvorano, ko je prihitela sosedova Micka ter prestrašeno izjecljala, da je zemeljski plaz zatrpal cesto in da le ta v nobenem primeru ni prehodna.
»Kako prosim?« se je oglasil Trobež, ki so mu po hrbtu jeli goma-zeti mravljinci. »A sploh ne morem od tod?«	•
»Zal ne morete,« je odvrnil Zaplankarjev Korl, cestar po poklicu. »Edino peš bi morda šlo, vendar preveč dežuje.«
Velikemu funkcionarju so čelo orosile potne kapljice. Le kaj naj stori? Ženo bo doma strahotno skrbelo. In tablet za srce nima s seboj! In kje naj večerja, ko specialne dietne hrane tu najbrž nimajo?
»Skočite no po šoferja! V gostilni mora biti,« je poprosil obupani
Trobež.	, .	.
»Oprostite, da se vtikam vmes,« je boječe pripomnila Micka. »Ampak ko so gospod voznik slišali, da jim ne bo treba voziti, so naročili dva dvojna šnopsa. Zdaj sedijo pod mizo in prepevajo.«
Veliki funkcionar bi najraje zajokal. Nič več ni mislil na blagodejni vpliv planinskega zraka. Le v dolino je želel priti. In soprogi bi rad javil, da naj je ne bo preveč strah.
»Kje je kakšen telefon,« je nestrpno vzkliknil.
»Telefon? Na Sveti Urši nihče ne premore telefona. Saj ste pred leti z občine sporočili, da bi bila napeljava kabla predraga,« so pojasnili vaščani.	.	.„„•».
Visoki gost je grdo zaklel ter zahteval, naj mu poiščejo dohtarja, ker nujno potrebuje zdravila. Ne, tudi dohtarja ni, so odvrnili prisotni. Porodnice in nujne primere z lojtrniki vlačijo v mestno bolnišnico. Kaj pa trgovina? Bi hotel nekdo prinesti žemljico in jogurt, kajti drugega on, Veliki funkcionar, zvečer ne prenese?	.
»Ne zamerite, tovariš, ampak lani ste v posebnem dopisu zavrnili naš predlog o odprtju prodajalne, ker bi menda za nobeno trgovsko podjetje ne bila rentabilna,« je priletelo iz ozadja.
Veliki funkcionar je skrušen utihnil. Komaj, komaj so ga prepričali, naj raje stopi v oštarijo in sede k peči. Prinesli so mu odejo in copate in čaj z rumom. Potlej je birt, oče treh otrok, zbral ves pogum in omehčanemu Trobežu predložil spisek problemov, ki tarejo vas. Šolski pouk da je nepopoln, je povedal; dva učitelja nista kos preobilici dolžnosti; tujega jezika se otroci ne učijo, zaradi česar so jim zaprte poti v gimnazijo... In pošta, pošta prihaja sem le trikrat tedensko.
Dotolčeni politik je nemo poslušal. Ja, pobrigal se bo za te nesrečne gor j ane— samo če pride živ domov.
Naslednjega dne okrog poldneva so delavci očistili cesto. Neprespani Veliki funkcionar in skremženi šofer Bertl, ki mu je v glavi boleče kljuvalo, sta sedla v avto ter ob burnih ovacijah prebivalstva odbrenčala. Uršani pa zdaj čakajo, kdaj bodo nočne dogodivščine tovariša Trobeža obrodile sadove.
Kakršnakoli podobnost med Hribom svete Urše in Sentursko goro je zgolj naključna.
zvečer^ti J"'0 enostavno ni, če vas »šefi« dopoldne pošljejo v Žiri, za na Senturski°!pe^lJO' ^	dobro, če bi se »slučajno« znašel
in mi pravili d™ nov^nars^em večeru. Žirovci so zmajevali z glavo som, kaj da bi <k	do Kranja do večera komaj prišel z avtobu-
tega pri Glasu kot vem	na^rte. S helikopterjem bi že Šlo, ampak
naprejpa^Tran^	po mas^u- Do Loke s popularno 101-ko,
boljši bojni načrt ttovo »karavelo«. V Kranju pa sem moral skovati odgovorne tovar $	,se pride do Šenturske gore?« sem vprašal
vprašal če Inhb 1 ^reini. »Težko,« so mi dejali. S strahom sem jih da bi se dalo d r kar Peš- Tak°J mi Je odleglo, ko so mi omenili, v nobenem voz	Cerkelj z avtobusom, ki ga ni mogoče zaslediti
ima/o nn • »em redu (Pa na uho povedano, tudi v tistem ne, ki ga
No na avt°busni postaji). Zgornjem	peljah 8 tistim avtobusom, ki ga ni v voznem redu. V
in mi svetost J11 Jt priJazni šofer avtobusa pokazal Sentursko goro cerkljanske™ h f ■ °°vezno počakam najmanj do dveh v najbližjem Senturske 7>n 'eju' kjer naJ bi zagotovo dobil vsaj enega dobrotnika s bil prinrmJio 7" menda najlažje šenturškega učitelja z brki, ki bi me sem bil nritfr dostamti ^m gor. Ker pa takega človeka nisem dobil, mi ie zatrdit '\vPrašati, koliko bi bilo peš. Brhka plavolaska v bifeju biloiasnn nu\ u -,Več kot Pet kilometrov sploh ni! Se zdaleč pa mi ni
Zannd i kdometn večajo za peš, moped ali avto. zel v hrib %fCm Se P-ek Grada> vmes izpustil dve gostilni, in se zagri-30 km na uro ^ JC spoda^ °P°zarjala tabla za omejitev hitrosti —
je žennnfč' ^Sefatih trideset kilometrov nisem zmogel. K sreči me e po nekaj metrih hoje pobral prijazni voznik fička.
^	J. Govekar
Tomažkova družina
v Z Andrejem se poznava le malo časa. Ob prvem srečanju sem izvede-a le, da hodi v zadnji razred osem-etke m da se bo po končani šoli izučil za električarja ali kaj temu podobnega. No, in povedal je, da tako kot vsi otroci v teh vaseh naokoli pomaga doma pri delu. Po-
525? dT? Pa Je tu g°ri Precej
visoko nad dolino lahko nekaj zelo različnega kot pa na primer v mestu. ™ ne da ne bi bili ti otroci, pa čeprav delajo trdo, prav tako srečni Kot njihovi vrstniki, ki žive v mestu, stanujejo v blokih in stolpnicah in
"najo do šole le pe(. m.nut
asfaltirani cesti. Prav tako se tem otrokom svetijo navihano oči kot se na primer Trobovškovemu Tomaž-ku Andrejevemu mlajšemu bratu, ki si nadvse želi smučke, pa mora zato Pomagati očetu pri delu v gozdu, čeprav ima šele šest let in bo šele zdaj LiraSe™ Prestopil prvič prag male sole. Najmlajši je pri hiši, res da ga morda bolj varujejo pred težjimi aen, pa mora vendarle pozimi za cel 7 z očetom v gozd spravljat drva. ^■a cepin je sicer premajhen, zato pa
?? ogenj' da se oče, če je le Preveč hladno, pride za kratek čas Pogret m da lahko spet naprej dela. No če tega Tomažka vprašate, kaj je zanj najlepše na svetu, potem ne pomišlja niti za hip: »Najlepše je ležati jn počivati.« Tomažek ne pove, da Je težko vstati zgodai. še ored
soncem, to ne, pač pa navihano zavije oči in se kot kaže prav nič ne smili sam sebi.
Tako kot druga dva brata in sestra bo tudi Tomažek, ko se bo začela šola, zvečer po opravljenem delu v hlevu ali poleti na polju ali v gozdu, sedel k nalogam in k učenju in če bo preveč utrujen od dela, ga bo mama poklicala najpozneje ob peti uri zjutraj, da bo dokončal, kar bo še treba, nakar bo moral nahraniti živino ali postoriti še kaj drugega. Nato bo tako kot njegov starejši brat, ki zdaj zaključuje šolo, dorastel osnovnošolskim klopem, moral se bo ozreti za primernim poklicem, za svojim delom, če lahko tako rečemo. Morda bo takrat že malo drugače, morda bodo pri hiši imeli že traktor, na katerega Tro-bovškovi že dolgo mislijo, morda bodo imeli ob večerih kako urico razvedrila ob televiziji, ki si jo Tro-bovškovi otroci prav tako močno želijo, pa je ata in mama za sedaj še »nočeta« kupiti, morda bodo imeli še kak kmetijski stroj več. Morda. Imeli pa bodo tudi vse tisto, kar zori ob trdem delu, ob trdem življenju na kmetiji, ki za vsaka otroška usta ne prinaša prav toliko belega kruha ko^ bi starši želeli, imeli bodo tisto trdnost v sebi, ki se je ne da dobiti brez otrdelih dlani in brez vsakodnevnega pozdravljanja zore.	^ jyj
Manca
Drobna, vsa v črnem, pa hitra in živahnih kretenj. To je Manca Jagodic, gospodinja osnovne šole na Šenturski gori. Tako kot vsi ljudje tu gori ne pozna drugega kot trdo delo že od mladih nog. Zdaj že trinajsto leto pripravlja šolske malice za otroke osnovne šole, pospravlja po razredih, skrbi za n'akup hrane in sploh skrbi kot prava gospodinja za šolo. Sama sestavlja tudi jedilnike, saj dobro ve, kaj otroci morajo jesti in tudi to, kaj radi jedo.
»Marsikdaj pomeni šolska malica tem našim otrokom tudi kosilo. Neredko doma nimajo časa ob tolikšnem delu počakati na kosilo, saj je do šole ponekje zelo daleč, tudi po uro hoda, zato je malica v šoli tudi njihovo kosilo. Pa tudi, če imajo šolo zjutraj, pogosto nimajo časa zajtrkovati, saj moraio prej opraviti še razna kmečka dela, nato pa torbo v roke in v šolo.«
Zdaj ko bo v kratkem še mala šola, bo Manca kar trikrat na dan pripravila šolsko malico. Pa še doma ima družino, za katero je prav tako treba kuhati in skrbeti, no, to je za Man-co, ki se zna hitro in pridno obrniti, delo, ki ga opravlja z veseljem. Ze zgodaj zjutraj je v šoli, da zakuri peči. Tudi drva mora nacepiti in jih znositi v razred. Skratka, brez nje bi na šoli nekaj manjkalo, da o tistem, da kot šolska gospodinja podpira kar tri vogale, sploh ne govorimo.
Jagodic
Še na eno posebnost ne bi smeli pozabiti. Vaščani sami, tisti namreč, ki imajo šoloobvezne otroke, vsako jesen prispevajo del ozimnice za šolsko kuhinjo. Ta prinese jabolka pa zelje pa krompir in še kaj drugega. S takim prispevkom pa seveda tudi z denarjem, ki ga za malice prispeva temeljna izobraževalna skupnost Kranj, so šolske malice res take, da so Manca in pa otroci zadovoljni.
Pri Mihu na Šenturski gori 20 so minulo soboto dopoldne, ko smo novinarji stikali za novicami po vasi, klali prašiča. »Kakšen praznik neki,« je rekel Miha Anžič. »Kadar je klavec pri hiši, je kvečjemu veliko dela. Pa psi in mački in imajo gostijo. Res je vreme precej mehko, toda kaj sem hotel. Stara zaloga je pošla.« Povedal je, da so prašiča kupili v Kamniku in da niti ni bil tako drag. Drugo meso in vse, kar potrebuje, pa Senturčani nabavljajo v Cerkljah. V šoli zberejo naročilnice, potem pa otroci prinesejo robo domov. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Kakšna
smola!
Bolčarjev Pavel s Šenturske gore mi je v soboto takole tarnal in razmišljal:
»Po vsako reč moraš v Cerklje ali v Kranj. V trgovino, v kino, k frizerju, na pošto itd. Edino šolo imamo pred nosom. In še to mi je včasih krepko narobe hodilo. Saj se še stepsti ali potepati nisem mogel. Oče je prehitro spoznal moje namene in mi svetoval, naj se raje lotim dela! Zaradi tega so otroci, ki šole nimajo pred domačim pragom, na boljšem ...«
Vsaka stvar ima pa res tudi slabo stran, čeprav je na prvi pogled še kako dobra!	-jk
Takšnole pa je bilo vzdušje v zasilni redakciji pičlo uro pred začetkom novinarskega večera. Na moč je podobno delovni mrzlici, ki vsak torek in petek okrog poldneva vlada v naših stalnih prostorih, vrh upravne zgradbe ČP Gorenjski tisk.
Srečanje z Indijo
Listnati buhteljni
Iz enega kilograma moke, 4 dkg kvasa, soli, mleka, 4 rumenjakov naredimo trdo testo in ga dobro pregnetemo. Ne sme pa vzhajati, zato ga takoj razvaljarno in namažemo z nadevom.
Nadev pripravimo tako: dobro umešamo 40 dkg margarine, 40 dkg sladkorja in 4 zavitke vaniljinega sladkorja. S tem nadevom namažemo testo, ga zvijemo in narežemo v štruklje velike kake 4 cm. Postavimo jih pokonci v pomazan pekač. Pustimo, da vzhajajo, nato pa jih po vrhu pomažemo z beljakom ter pečemo pri 170 stopinjah v pečici. Ko so svetlo rumeni, jih polijemo z malo mleka in še malo popečemo.
družinski pomenki
Nevroza
Odrasli pogosto govore, da so nervozni ali živčni. Vse pogosteje pa zasledimo take izjave tudi pri otrocih. Sprva so morda odrasli reagirali na take otrokove besede nestrpno in ga zavrnili, kako naj bi mogel biti otrok pri teh letih nervozen. Zdaj pa smo že pripravljeni take izjave otroka sprejeti in jih upoštevati, saj st, ta nervoznost kaže tudi na iruge načine in ne samo z besedami. Spoznali smo, da je nevroza bolezen, ki temelji na duševnih motnjah in lahko človeku pokvari vse življenje. Vzrok torej ne tiči v organskih poškodbah. Nevroza je prava bolezen, ki ni odvisna od naše volje, zato je popolnoma napačno misliti, da nevrotični otrok svojo bolezen igra. Nevrotični otrok je zagrenjen in trpi zaradi pomanjkanja nežnosti in preostre vzgoje.
Naša znana otroška psiho-terapevtinja dr. Pregljeva pravi: »Ce je otroku dano, da razvija v določenem obdobju v polni meri svoje, kar ima, bo iz svoje naravne sile napredoval v naslednje obdobje in ga bo prerasel. Ce naleti pri tem na ovire in ga okolje in življenje preobujeta v pretesne čeveljčke, ne da bi opazila, da so mu že premajhni, bo tožil za tem, da obtiči na mestu ali da sede ali da se pusti nositi.
Čimbolj se otrokova sredina prilega otroku in njegovim različnim psihološkim in čustvenim potrebam, s tem večjim zamahom in tem močneje se razvija otrokova osebnost. Čustvena barva, ki ta doživetja pobarva s prijetnimi, ugodnimi ali neugodnimi odbijajočimi barvami, otroka spodbuja ali zavira v osebnostni in čustveni rasti. Če zaradi nepo-tešenih potreb in ovir obtiči sredi dveh obdobij svojega razvoja, se znajde v precepu. Prevelik je, da bi se pestoval. V premajhnih čevljih pa ne more na pot, ki terja že trden korak.«
Torej s tem, da otroka prisilimo, da potaji svojo željo po ljubezni, varnosti in zato ne more razviti lastne osebnosti, pride do notranjih konfliktov. Podzavestno se izogiba vsakdanjim problemom in se zateka v bolezen ali napačno vedenje do okolice.
Nervoza se pri otroku lahko pokaže v pretirani plahosti, mokrenju ali mazanju hlačk, jecljanju, izmišljenih lažeh, pretiranem samozadovoljevanju, kraji, slabem šolskem uspehu itd.
Janez Rojšek,
dipl. psiholog
4. nadaljevanje
Resnici na ljubo je treba priznati, da so nas prav trgovci neutrudno oblegali od prve ure prihoda do zadnje minute bivanja v Kašmiru. 0 njih je že Kellermann zapisal »da so najbolj vsiljivi in najbolj prebrisani trgovci na tem božjem svetu in prava kuga, s katero tepe nebo sicer tako krasni Kašmir«. Toda nebo je nad te trgovce poslalo povračilno "kazen v podobi jugoslovanskih turistov, ki so te ljudi, navajene na debelušne mošnje turistov s konvertibilnega področja, s svojo varčnostjo več kot enkrat spravili na rob obupa. Prodali so v teh dneh res mnogo, ti nedopovedljivo vztrajni trgovci, toda namučili so se ob tem, da nikoli tega.
Nikomur od nas se ni niti sanjalo, kakšna trgovska ofenziva se pripravlja in kako je naš prihod pognal v tek kolesje dobro namazanega stroja, ki se mu pravi business. Nič hudega sluteč smo se vkrcali v indijske gondole, da nas prepeljejo v plavajoče hotele. Drobni valčki so ko-drali jezersko gladino, ki je v okrilju noči postala prav skrivnostna. Venec gora na obzorju in drobno pljuskanje vode ob bok čolna sta nas živo spomnila na domovino in naše lepo Bohinjsko jezero. Pevci so poskušali zapeti pesem Po jezeru bliz* Triglava, pa jim je zmanjkalo sape. Morda so se domislili grozljivih zgodbic o divjih kašmirskih gorjancih, ki bogatim popotnikom mimogrede potisnejo pipec med rebra. Resnično je na krmi vsake gondole čepel možakar divjega videza in neslišno pomakal vesla v ledenomrzlo vodo.
Vsem zgodbam navkljub smo med temi mostiščarji prebili najlepše ure na vsem potovanju. Čolnarji v vsakem času skrbijo za zvezo med la-djami-hoteli in kopnim. Naš čoln je bil zasidran ob ozki kopnini, ki jih je v jezeru brez števila. Vodovje treh jezer z imeni Gabral, Lokut Dal in Bud Dal tvorijo eno samo veliko' jezero s skupnim imenom Dal. Potniki se po nekajminutni vožnji s »shikaro« izkrcajo na lesenih pomolih, s katerih vodijo stopnice na ploščad in odtod po lesenih hodnikih do hotelskih čolnov. Čolni so med seboj povezani s hodnički, postavljenimi nad vodno gladino. Plavajoče turistično naselje predstavlja poglavitno turistično posebnost Srina-garja. Skoraj štiristo plavajočih hotelov tvori veliko naselbino za tujce, v neštetih rokavih z večjimi in manjšimi kopninami pa prebivajo domačini v primitivnih poslopjih. Se več jih životari v čolnih, zasidranih v mreži kanalov, ki prepregajo predmestje in par milj oddaljeno mesto Srinagar. Vsa turistična flota pripada zasebniku, ki je domiselno združil tradicijo in sodobne pridobitve. Vsak hotelski čoln ima pokrito verando s klopmi za počitek. Lepo izrezljana drsna vrata vodijo v spre-jemnico. Zvrstijo se še kuhinja in tri dvoposteljne spalnice s sanitarijami. Vsi prostori so opremljeni tako, da nudijo uporabnikom največje možno udobje in kar je še pomembnejše, domačnost, ki je ni moč pozabiti. Dobri duh naše barke je bil Kašmirec Mohamed, ki je ves čas vzorno skrbel za nas.
V knjigi vtisov turisti z vseh celin hvalijo edinstveno idiliko jezera pod Himalajo in zgodovinske znamenitosti kraja, vključno prelepe mogul-ske vrtove. Najti je tudi zapise posameznikov in skupin, katerih zanimanje ni seglo dalj kot do obložene mize. Nihče pa ni omenjal trgovskih veščin domačinov, ki so se spravili
nad nas, še preden smo se utegnili namestiti. Disciplinirano so prihajali drug za drugim in vabljivo razprostirali svoje blago pred nogami udobno nameščenih kupcev. Velika pločevinasta peč je po diskretno osvetljenem prostoru razširjala blagodejno toploto. Pred našimi očmi se je pričel pravljični mimohod zlata, srebra, dragih in poldragih kamnov, izrezljane slonovine, sanjsko lepih vezenin, starih kovancev, nabožnih plastik, ročno poslikanih tkanin, slik na riževem papirju in pristnega krzna divjih živali z obronkov Himalaje. Skušnjave so bile prehude, da •bi se jim mogli upirati. Prodajalci so bili izkušeni možje obvladanega ponašanja, ki enkrat samkrat niso dvignili glasu v razburjenju ali ogorčenju zaradi prenizkih ponudb odjemalcev. Neskončno potrpežljivo so razkazovali svoje zaklade in ob tern delili blage poglede in nasmehe, pri čemer so razkrivali zobe, katerih belina bi navdušila sleherno reklamno službo za prodajo zobne paste.
Pozno v noč se je posadka naše ladjice odzvala vabilu najbližjih sosedov, vendar gostiteljem nekako n» uspelo ustvariti pravega razpoloženja. Izjalovljenim pevskim poskusom so sledile šale, nakar je nekdo predlagal, da bi klicali duhove. Sedaj je vsa druščina oživela v upanju na razburljive dogodke, ki utegnejo slediti. Na ukaz vodje spiritistiČne seanse smo obkrožili mizo. Sledilo je povelje, naj vsi položimo dlani drugo na drugo na ploščo mize in utihnemo. Ubogljivo smo zložili roke, kot je bilo ukazano in čakali, kaj bo. Iz polteme je prišel ukaz, da moramo nalahko dvigati in spuščati to skladovnico rok. Tudi to smo brez odvečnih besed storili. Na lepem preseka napeto tišino vprašanje: »Ali veste kaj delate?« »Kličemo duhove,« smo odgovorili kot en mož-»Ne,« je rekel isti glas, »greste se skupinski seks stoletnikov!« Kot bj uganjali kaj slabega, smo pri priči potegnili roke k sebi in se začeli smejati potegavščini. Presenečenj pa s tem še ni bilo konec. PrišedŠ' domov nas jeT kot višek pozornosti in udobja čakal v posteljah topel ter-mofor. Ob tem odkritju je sostanovalka Pika, vzhičena nad nepričakovano najdbo, nemudoma zlezla pod odejo. Radostnemu vzkliku zadovoljstva pa je takoj sledil še en krik, spremljan z izrazom nejevere in globokega razočaranja; termofoi" je v posteljo naredil lužico. Samo-gibno sem pogledala pod posteljo, Če morda barka pušča, vendar je neizpodbitni krivec ostal le Pikin ter-mofor. Ko smo naslednji dan pre* mlevale dogodek, smo vse ženske soglašale, da je Mohamedu treba nekako pojasniti, kaj se je primerilo-Ker nobena od nas ni pokazala volje, da bi uredila zadevo, se p° kratkem premolku dvigne Pika in reče: »Čeprav samo jaz ne znam prav nič angleško, bom sama uredil3 stvar.« Po teh besedah odločno krene v kuhinjo k Mohamedu in se čez nekaj časa zadovoljno prismeje, če» da je vse O. K. Kar malo potrta sem začela premišljevati, kakšna izguba časa je vendar učenje tujih jezikov-če pripadamo narodu, čigar jezik »razume celi svet«. Zvečer se začne-va odpravljati k počitku z osreču-jočo mislijo na ogreto gnezdeče-Toda črv nezaupanja je glodal pre* močno, da bi Pika boječe ne segl^ pod goro odej. Luže v postelji tokrat ni bilo. Zmagoslavno se ozre name-ki sem z nekoliko čudnim občutkom nekje daleč v podzavesti legala v P°* steljo. Slabi občutek se je takoj iz' kazal za povsem pravilnega; lu*0 sem imela v postelji jaz.
(Se bo nadaljevalo) A. Bizjak
Delhijski kontrasti. — Foto: -Janko Trobec
izbrali smo
Cena: 66,85 din
za vas
8 4Pt 1 J% €2&
Sobota, 26. januarja 1974
Za večere so še vedno moderne lepe romantične bluze s čipkami.
Gornji rezilnik je firma imenovala kar »mali robot«, tako vsestransko uporaben je: z njim se da lepo enakomerno rezati sir, limone, lupiti krompir, kumare, pomaranče ali pa ga enostavno »predelamo« v ribe-žen, na katerem hitro zrežemo korenje, kuhan krompir ali rdečo peso. Naprodaj ga imajo v Murkinem Elgu v Lescah.
Cena: 35,24 din
Plastične vreče, ki se nabirajo od nakupovanja v stanovanju, navadno nimajo pravega mesta. Najbolj pogosto jih tlačimo v predale, ko pa jih potrebujemo, so vse zmečkane. Zelo malo prostora pa bodo te vrečke zavzele, če jih obešamo na obešalnik kot je to prikazano na risbi. Skozi plastičen ali papirnat valj napeljemo vrvico in vse skupaj pritrdimo na plastičen vakuumski za-mašek. Obešalnik pritrdimo lahko na notranji strani omare.
V ALMIRI so izdelali preprostega kroja, a zelo lepe ženske puloverje iz boucle sinte-tike. V vseh barvah se dobe v Almirini prodajalni v Radovljici.
Cena: 107,10 din
Se vedno je najboljši copat za otroka tak, ki se visoko zaveže, da noga trdno stoji v njem. V škofjeloški NAMI so take dobili iz uvoza in so celo z ortopedskim vložkom in h posebnim gumijastim podplatom, da otroku ne drsi.
Barve: rdeča in modra, velikost: od St. 18 do 25
Marta — Plašč za vas je športno krojen, midi dolžine, zapenja pa se enoredno in ima manjši ovratnik. V prsni višini sta dva našita žepa, spodnja pa sta nevidna. Rokavi so vstavljeni normalno, se proti koncu širijo, stisne pa jih manšeta. Zadnja stran plašča ima razporek. Zraven nosite pas.
Zares so lepe in moderne tele moAke srajce. Kako tudi ne, saj so model samega Chri-stiana Diorja. Ekskluzivno prodajo ima za Gorenjsko Kokra, dobite jih pa na moškem oddelku GLOBUSA.
Cena: od 271,40 do 330 din
Zvonka iz Kranja — Imam blago, katerega vzorec vam prilagam. Iz tega blaga bi rada imela spomladanski plašč. Rada imam midi dolžino. Stara sem 20 let, visoka 171 cm in tehtam 62 kg.
G ure
ledince
Drava
kožentavra
PODGORJE
podgora
Karavanke
SinJski vrh (1577 m)
brodi
dobrodelni « brencelj, 5. bojazen, 9. ime TV sodelavke Šukljetove, 13. zbirka, nabiranje darov v niči iWr,?J?aTre,o ' PriPadnik gibelinov, srednjeveške cesarske stranke v Italiji. 17. sklon v slov-mobilsk« b »,n,alepka' ,istek z navedbo cene ipd., 19. predlog, 20. asteničen človek, 22. avto-voiskovoHia ^ *a Makarsk°. 23. skandinavski bog viharja, kot je Wodan pri Germanih, 25. atenski coski =111;;, dr*avnlk. 26. uokvirjena ploskev na steni, 28. srednješolec, 30. pevski zbor, 31. fran-naiveči mTr F°Jste.r impresionizma, Claude, 32. Alfi Nipič, 33. slovenski zgodovinar, Josip, 35. Skunnoat n« «i! 8®!alec'.36; okrajšava za circa, 37. grenka rastlina, 39. vrsta igre na karte, 41. rodovna vrsta r^tlincb	,n Irskem- 43- 'me angleškega narodnega junaka Hooda, 45. orodje koscev, 48.
in Ju?nn o M r!ZCr?t?i49' ri8ani f,lm aIi knjiga, 51. zelišče, 52. celina, ki je razdeljena na Severno kraj pri Kopru	Babilonska pokrajina, kjer so Kaldejci, 56. ruska ženska halja, 57. letoviški
^stTri^J l or8an vida,2. ruski skladatelj, Aleksander (»Knez Igor«), 3. svobodna zemljiška posest, oeliikov	"®J >pnjem roke- 6" kdor "Porablja taktiko, 7. starogrški kipar, 8. celulozi podoben
teli MatPn t?.Vn0-V'	8estavi"a oklepov pri rakih in žuželkah, 9. izrek, reklo, 10. španski pisa-
vanske nevLI <L PnP®dnik starogermanskega plemena, 11. pitana žival, zlasti prašič, 12. ime jugoslo-23 vzviCn« i;«,i?	orientalski prašek za barvanje las, 16. plemensko govedo, 21. eden od molov,
klica 31 JEJ« k« Pesem, 24. naklep, namera, 26. manjša tekoča voda, 27. tuje žensko ime, Otilija, 29. 37 duhovni\T' ifit?18 ^0Jnama- 34- celotnost lirskih del, 35. »razuzdan« francoski eksotičen ples, kozeriie 41 »itn- i	■ velikim nosom, 39. ljubkovalno žensko ime, 40. kramljalec, kdor piše
nek odbora' «1; P10^42' Južnoameriška tovorna žival, 44. znak za kemično prvino barij, 46. sesta-Maroku V) „ i ?Je' . ?relaz na Velebitu, 49. prebivalec Rifskega gorovja ob sredozemski obali v • gaieou podobna ptica severnih morij, 53. znak za kemično prvino radij, 55. pritrdilnica.
MoŠpVpi5?5Šljit^ d° četrtka. 31. januarja, na naslov: Glas, Kranj 2.: 40 din 3^30 din °Znak° Na*radna križanka. Nagrade: 1.: 50 din,
rešitev nagradne križanke iz sobotne številke
NO 24 rpno/i?L oi' n3"0'1 12' Lofoti' 14- Eton, 15. tunel, 17. poza, 19. ris, 20. lepopis, 22. mu Na 41 kis 49 » t' l R,e; 27 Alžir, 29. Kač, 30. odeja, 32. odmik, 34. zveze, 35. Og! 36. adrenali ■	avtokar, 4.). rok, 46. Ajas, 48. Nilot, 49. laso, 50. apatik, 52. radost, 54. Atika, 55. Dr
izžrebani reševalci
do (40 din) Ani d^ nagrado (50 din) bo dobil Leon Tomlje,64000 Kranj, Stošičeva 4; 2. nagra-Mačefat Kro„: s! ?tar^ KranJ. PTT — Centrala; 3. nagrado (30 din) pa bo prejela Andreja . *\ranj, Maneta Rozmana 9. Nagrade bomo poslali no pošti.
Mazut na Donavi
Madžarska železarna iz Dunau-ivarosa je spustila v največjo evropsko reko Donavo 3000 ton mazuta. Mazut se je raztegnil po ogromni površini in onesnažil več desetin kilometrov reke. Boje se, da bo zaradi tega onesnažena pitna voda v nekaterih mestih ob Donavi, utegnejo pa poginiti tudi ribe. Okoli 1000 delavcev na Madžarskem skuša zaustaviti širjenje mazuta s kemičnimi sredstvi.
Ugrabil sam sebe
Časnikar ameriškega lista Detroit Free Press trenutno ni imel kaj pisati, pa se je domislil »odlične« ideje. Tielefoniral je na policijo češ, da je ugrabitelj, ki zahteva za ugrabljenega časnikarja pol milijona dolarjev. Kasneje je časnikar ugrabiteljem »ušel« in napisal o tem zelo brano reportažo. Reportaža je zanimala tudi sodišče, ki ga je zaradi lažne ugrabitve obsodilo na tri mesece zapora, odpustili pa so ga tudi iz službe.
Najstarejši šesterčki
Štiri otroke najbolj odporne od vseh šestih, ki so se pred kratkim rodili V Capetownu, so že lahko kopali. Po sedmih dneh sta v inkubatorju le še dve deklici. Najmočnejši štirje otroci so že lahko pili mleko iz stekleničke. Doslej so namreč dobivali hrano skozi posebne cevke pritrjene na želodcu. Južnoafriški šesterčki so za sedaj nekaj izjemnega, saj žive doslej več dni kot katerikoli šesterčki, ki so se rodili.
Gangsterji še niso izumrli
V letu 1929, ko je bil Al Capone na vrhu svojih moči, je bilo v Chicagu 400 roparskih umorov, lani pa jih je bilo 864. Med vzroki za takšno stanje v mestu navajajo tudi to, da si praktično vsak lahko kupi orožje osebno ali pa ga naroči kar po pošti. V racijah je lani chicaška policija zaplenila 16.000 pištol. Največ roparskih napadov je ob sobotah zvečer.
Baško jezero
Črtomir Zoreč:
N mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
(4. zapis)
Iz Psinje vasi nas je pot kaj brž pripeljala v imenitno Bistrico v Rožu (Feistritz im Rosental). Nisem pa zapisal to kar tako. Kajti res je Bistrica v Rožu že od nekdaj po vsej Koroški znan kraj — nekoč po kovaštvu in žebljarstvu, zdaj po veliki hidroelektrarni na Dravi.
OB ŠUMEČI BISTRICI
Ni pa Bistrica znana le kot največji industrijski center — poleg Borovelj — v Rožu, pač pa tudi po svoji zgodovini. Dne 5. in 6. septembra 1813 so divjali tod hudi boji med Francozi in Avstrijci. O tem dogodku še danes priča spomenik, postavljen poleg nekdanje graščine in 552 m visoko stoječe cerkvice (Bistrica sama leži 480 m nad morsko gladino) padlim avstrijskim vojakom v čast.
Kovaštvo in žebljarstvo ima v Bistrici staro tradicijo, več stoletij že. Industrijsko pa se je kraj začel razvijati 1. 1840, ko so tu pričeli izdelovati vlečeno žico s strojem, prvim v tedanji Avstriji. L. 1866 so stekli tudi že prvi stroji za mehanično izdelavo žebljev.
Bistriška železarna je bila, prav tako kot jeseniška, lastništvo Kranjske industrijske družbe. Zaradi mejnih težav je bistriška železarna prenehala s proizvodnjo že 1. 1934. Nekaj let za tem so nemški podjetniki pričeli v taistih prostorih izdelovati akumulatorje.
Zdaj pa vse kaže tako, da je najpomembnejša gospodarska veja v Bistrici lesna industrija. To lahko opazimo že s ceste — prave gore debel čakajo na predelavo in odvoz.
Pomemben je tudi nov most pod hidroelektrarno, ki je prek Drave povezal Rož z Gurami, predvsem pa z Bilčovsem.
Naravna lepota kraja pa je zajeta
v Medvedjem dolu ob hudourniški Bistrici, ki pridrvi iz Karavank, naravnost izpod našega Stola (2336 m). Na koncu doline je zaselek Rute. Od tod je le kratka pot do Celovške koče na Mačenski planini.
OČE KOROŠKIH SLOVENCEV
Tako so včasih pravili staremu narodnemu voditelju Andreju Einspielerju, politiku in organizatorju, pa še ustanovitelju Mohorjeve družbe. Mož je bil rojen dne 13. novembra 1813 v Svečah (Suetschach), ki leže prav blizu Bistrice, le kak kilometer proti zahodu.
Andrej Einspieler je v svojem obdobju, posebno po letu 1848 vodil politično delo koroških Slovencev in agitiral za Zedinjeno Slovenijo in sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi narodi. Ker nam tako kaže »narava, korist, jezik in kerv«. V svojih številnih člankih v časopisju, posebno v reviji Carinthia, je že leta 1849 trdil, da je bila nekoč vsa Koroška slovenska. To je dokazoval s krajevnimi imeni, s farnimi statistikami in zgodovino: »nekdanja Gorutanija je bla slovenska«.
Miselnost Andreja Einspielerja je bila tudi v današnjem smislu napredna. Že v 1. 1863 je pisal, da je centralizem istoveten z zatiranjem narodov, varuštvom nad državljani, nazadnjaštvom in gmotnim ubo-štvom; medtem ko federalizem zagotavlja narodom enakopravnost, državljanom svobodo, naprednost in gmotno blaginjo.
Utrujen od bojev — zaradi rodo-ljubja je bil celo v ječi — je 75 let stari narodni voditelj Andrej Einspieler dne 16. januarja 1888 v Celovcu umrl.
Sveče so na tako velikega rojaka res lahko ponosne.
(Se bo nadaljevalo)
V< ure
V Beljak
ŠENTJAKOB
SVATNr
PODKOŠCA
Rut. Kočna (1944 m)
Stol (2336 m)
Vrtača (2180 m)
Ljubelj (1370 m)
IV0 ZORMAN	80
Draga moja Iza
»Seveda ... tebi že.« spojni^ zardela • • • kdove zakaj... iz zadrege ... ali zaradi mnH!!r .osti'' • ali v Pričakovanju. Vstala je in se prepustila
znal r'*T' °bjel sem jo' kakor bi bil objel nekoč' fe bi bil
sramn •	vede* • • • Objel sem jo izzivalno, nekoliko ne-
mi jI ,in z zadovoljstvom občutil, da se objemu ni upirala, da Gašperja 00 sledila' ko sem vodil vzdolž mize, zmeraj dlje od
!nuisi ^m e1, da ne znaš,« je sama pretrgala molk. »Obljubila si, da me boš učila.« »BU si prepočasen ...« joaj sem bil res,« sem priznal, in potlej sem, ne brez zlobe, dodal: VN1 zmeraj pametno hiteti.« 22 J®.zbadlJivost preslišala. To j 1,maš druS° učiteljico,« je dejala, br* i! VeJ, za Greto? Ali pa je rekla učiteljico kar tako? Naj-fvT*.?18'take refi se brž razvedo, ^eš, da,« sem rekel. • • všeč?«
GrptQ1(i ^'.skrivala ljubosumja, in toliko da ni vprašala, če je ureta boljša od nje.
»veš, da,« sem rekel. ^pPremenil si se.«
nje kpJenem glasu ->e bil° čutiti nekaJ takega kakor obžalova-nairaio • 6 , aJ »zgubila. Vera ni rada izgubljala, Vera bi bila »Spa Vse' kar ->e bil° mogoče doseči. Kor l"-eS ' da sem se spremenil?« Urinimi ■ S° SG m- kar sami uJeb v Počasni ritem, ujeli so se z čutil ni 1 m Se zbb z oto^no Pesmijo, ob vsakem premiku sem strastio v* st.egna in kolena, ki so se me nekoč oklepala s tako Verini h I*6 Je bil° nenadoma tako preprosto, tako človeško ... zaznal oh H rn0^° dlanJ° • ■ • dobro znane dojke, ki sem jih tilnik in ^ . u • ■ • Verini prsti, ki so mi iz ramen zdrsnili na varno,, ue*mi zapeljivo zapletli v lase. Dvignila je obraz, uprla
me vabeč pogled in rekla:
»Vem, da si se. Kakor da si prišel z dolgega potovanja.«
Takrat sem vedel tudi sam. Vedel sem, da bi šla z menoj, ta hip, če bi bilo mogoče... ali kasneje. Vedel sem, da bi mi bilo treba samo izreči besedo ... a da je nikoli ne bom.
Plošča se je odvrtela, spremil sem Vero nazaj k zgornjemu koncu mize, prepustil sem jo Gašperju, se mu zahvalil in hkrati začutil, da sem svoboden. Prvikrat sem se čutil močnejšega od njega. Zaradi obleke, v kakršno so ga stlačili... in zaradi Vere.
Pred menoj nenadoma ni bil več Gašper z jase nad Sotesko, ki je izzivajoče nosil rdečo ruto okoli vratu ... to ni bil več Gašper iz Vovkove izbe, ki je z mirno roko izpraznil šaržer proti mizi v kotu ... in tudi ni bil Gašper iz svoje pisarne, ki mi je očital, da visim med Heisingerjevo bogatijo in Novakovo zemljo. Bil je samo preprost fant, ki so ga Grigorjevi uklenili v svoje spone spodobnosti in meščanskih obveznosti.
Jaz pa sem bil spon prost.
Obšla me je razigranost, in ko sem se vrnil k svoji mizi, sem si natočil in rekel sosedu:
»Saj so nas povabili zato, da bi pili, ne?«
Sosed je bil Salobir.
»Zato, da bi pili,« mi je pritrdil.
Dvignil je kozarec, ki je bil kdove kateri že. Roka mu je drhtela, nič več ni bila zanesljiva, zato mu je pijača pljusnila čez rob.
Salobirja nisem maral, pijanega še posebno ne. Kdove kdaj se je privlekel na stol zraven mojega. Medtem ko sem plesal z Vero? Izogniti se mu nisem mogel, sedaj ne, ko sem že sedel, zato sem prizanesljivo rekel:
»Ti si ga že precej, kaj?«
»Zakaj bi ga ne?«
»Saj.«
»Kje pa dobiš danes kozarec dobrega vina ...«
»Saj.«
» ... če nisi Tinko ... ali Gašper ... ali če nisi Novakov.«
Salobir je znal biti neprijeten. Kadar se je nabralo zadosti grenkobe v njem, si je poiskal žrtev, da se je stresel nad njo. In kadar je bil pijan, da je zbral toliko poguma. Tako je našel svoj mir, kakor ga najde vernik v spovednici.
»Pri meni ga ne boš dobil,« sem rekel spravljivo.
»Pa kaj drugega.«
»Kaj?«
»Novakovi ste imeli zmeraj vsega preveč, zato ste bili tako oholi.«
»Si prišel zmerjat?« sem rekel nejevoljno.
Salobir je čutil, da je šel predaleč, zato se je previdno umaknil, a samo korak.
»Nisem mislil tebe,« je dejal.
»Koga pa?«
»Spomnil sem se na pločevinasto skledico... Je res, da ste imeli za delavce posebne sklede in posebne žlice?«
»Mama je gospodinjila,« sem rekel.
Pa sem se dobro spominjal belih pločevinastih skledic in okornih aluminijastih žlic. T\idi Salobir je vedel, da se jih še spominjam, in je dejal:
»Jedli smo pri mizi v veži.«
Res je, delavci so zmeraj jedli pri rdeči mizi v veži, in kadar je prišel pomagat Salobir, so mu postregli tam. Ni prihajal pogosto, samo včasih, a mu je ostal mračni kot s težko okroglo mizo živo v spominu. V neprijetnem, kakor je ostal meni v prijetnem. Zame je bila miza v veži zmeraj zanimiva. Tam ni bilo treba paziti na prt, lahko si zvonil z nogami in lahko si strgal z žlico.
»Tudi otroci smo včasih jedli v veži,« sem rekel Salobirju.
»Pa je nekaj drugega, če sedeš v vežo, ker lahko izbiraš. Mene so posadili tja zato, ker drugam nisem sodil. Pločevinasta skledica pa pol litra skisanega jabolčnika ...«
Spomin na skisani jabolčnik je bil tako živ, da ga je moral Salobir poplakniti s kozarcem Gašperjevega vina.
» ... ki bi ga bil najraje zlil po tleh.«
To ni bilo res. Salobir se je samo postavljal, v resnici pa mu takrat še na misel ni prišlo, da bi kaj zlival po tleh ... razen morebiti doma, v svoji kuhinji.
»Veš, o čem sem razmišljal?«
»O čem?«
»Da bi morali razbiti mize po vežah, da bi se ljudje ne ločili na hlapce in na gospodarje.«
Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in /. nagrado vstaje slovenskega naroda.
Cg* Q
M J^lk "
Petdeset let je minilo, odkar je umrl največji borec za delavske pravice Vladimir Iljič Lenin. Spomin na tega prosvetitelja delavstva smo na naši šoli počastili z zanimivo prireditvijo.
V ponedeljek, 21. januarja, so se zbrali v telovadnici učenci petih, šestih, sedmih in osmih razredov, tovariši učitelji in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Vse zbrane sta pozdravila napovedovalca Nika in Jože. Za prijeten uvod je zapela tretješolka Cvetka Pesem o Leninu. Potem je bil na vrsti prvi del kviza. Osmi razredi so tekmovali pod geslom Lenin in
Lenin je sprožil signal revolucije
mi. Vprašanja so obsegala revolucionarjevo delo in razmere v takratni Rusiji. Na odru je bilo ves čas živahno. Vrstila so se vprašanja, odgovori, razpredelnica na tabli se je polnila s točkami. Največ sreče sta imela 8. a in 8. b. Na tretje mesto pa se je uvrstil 8. c razred. Gledalci so dogajanje sprejeli z burnim ploskanjem. Tekmovalci pa so bili za svoj trud poplačani s posrečenimi nagradami v obliki priznanj z rdečo peterokrako zvezdo na belem polju. Napeto tekmovalno vzdušje 'je ublažila Larina pesem v izvedbi pevke Majde. Spremljal jo je tovariš Zagovšek na harmoniko. Da pa gledalcev ne bi zabavala samo glasba, se
je prvi del proslave končal s šaljivim tekmovanjem. Dve skupini iz osmih razredov sta morali sestaviti dve besedi v zvezi s prejšnjimi vprašanji. Besedo REVOLUCIJA sta na tablo najprej sestavila fanta prve skupine in vesela odšla z zavitkom keksov. Tudi dekleti sta kmalu končali z zbiranjem črk za OKTOBRSKA in že je v poskočnem zanosu izvabljal partizansko Hej, brigade harmonikar Janez.
Proletarci, združite se! Pod tem geslom so odgovarjali na vprašanja o Pariški komuni, o pobudnikih socializma Marxu in Engelsu ter o delavski inter-nacionali, učenci sedmih razredov. Tako se je drugi del kviza končal za 7. a, 7. b in 7. c neodločeno, 7. d pa se je pri prvem vprašanju nekaj zataknilo. Toda kljub temu so bili zopet vsi nagrajeni z belo-rdečimi priznanji. Tabela je bila zdaj polna. A kladivo in srp, simbola delavstva, sta zahtevala še eno šaljivo tekmovanje. Tokrat so se merili v sestavljalskih sposobnostih in hitrosti prostovoljci iz vrst sedmošolcev. Tudi tokrat je sladko nagrado odnesla prva skupina za prav izbrano besedo KOMUNA. Nekoliko v zaostanku pa je končala druga skupina besedo PARIŠKA.
Nika in Jože pa še nista oznanila konca. Sledila je recitacija Moj ded. Za njo se je oglasil znani glas harmonike, tokrat v stilu neustrašnega partizanskega juriša. Tako se je prireditev zaključila. Dokazali smo, da nam je tovariš Lenin velik in dober prijatelj! Še dolgo ga bomo hranili v svojih srcih!
Organizatorjem, še posebej pa tovarišici Veri Zavr-šanovi, iskrena zahvala k uspešno izvedeni proslavi.
Sonja Plešec, 8. c r. osn. šole
Železniki

Prijateljica? Mogoče...
Stopala sem skozi mesto. Stopala sem skozi bel zimski večer. Sneg je po dolgem času zopet naletaval in počasi, a vztrajno prekrival siv dolgočasen beton pločnika. Z obcestnih svetilk je mlečna svetloba boječe padala na cesto. Ulice so bile skoraj prazne, po hišah so gorele luči, ki so medlo odsevale skozi belo zaveso. Drobne snežinke so se mi ujele na obraz, trepalnice, sedale so mi na lase in lepo mi je bilo; nebo me je obsulo s tisoči majhnih zvezdic. Prijateljice? Mogoče. Drobne bele prijateljice, ki se stope, če jih ujameš v roko. Od sreče? Ne. Ostane — solza. Grenka? Ne.
Noga je v tanki beli podlagi pustila odtis, edini odtis na pločniku. Takrat še bolj občutiš, da si sam; nikjer stopinje prijatelja, nikjer niti
Zimsko jutro
Vse je belo naokrog, na oknih, glej,
iz drobcenih kristalov ornamenti in v njih ujeta rdeča krogla. Pod oknom
je v oklepu breskvino drevo.
Srebrne strune
trepetajo melodijo najino;
in zasnežene ulice se zdijo
kot bela reka,
ki gre skozi najin čas.
Midva — popotnika
na njenem bregu.
V svežem snegu
sva zarisala si pot naprej.
Dve lačni ptici
sta zleteli mimo vej.
Rozalija Mohorič, 8. a r. osn. šole
Petra Kavčiča, Škof j a Loka
Kje si zima?
Na svetu živi starka Zima. Vsako leto ob tem času nas obišče. Najprej začne pihati z vso močjo. Dežne kaplje spremeni v snežinke. Te se lovijo po zraku in iščejo1 pot na zemljo. Potem razgrne starka svoj beli plašč preko gora in dolin. Če starko Zimo bolj zebe, bolj debel plašč si naredi. Ta snežni plašč je za otroke prijeten, saj se lahko sankajo, smučajo in drsajo.
Letos se je starka prikazala samo toliko, da smo videli, da je taka kot lani. Potem je izginila. Kar žalostni smo, ker nas je zapustila sedaj, ko jo potrebujemo.
Darko Urh, 3. r. osn. šole
Orehek
Velik
in največji
On, velikan pri Rusih, velik, davno mrtev, toda velik v očeh naroda, velik v očeh socialističnih držav. Prvi vodja in ustanovitelj socialistične države. Velik mislec, največji, kar jih je bilo! Hodil je po težavnih potih, lahka pota je prepuščal puhloglavcem. Bil je velik politik in revolucionar. Njega cenimo, toda še zmeraj premalo. Prehitro je umrl, da bi lahko storil še več in bil še večji v očeh ljudstva, večji, čeprav je velik. To more biti le eden in to je — Lenin. Helenca Ahačič, 8. a r. osn. šole heroja Grajzerja, Tržič
stopinje tujca. Pod zeleno neonsko lučjo sem zagledala majhno postavo. Vendarle človek! Približevala sem se majhnemu bitju in ko sem bila nekaj korakov od njega, sem spoznala, da je to cigančica, črna cigančica, ki se je pravkar naučila govoriti, ljubka mala razcapanka. Njene črne oči so me tako žalostno pogledale, in njene, od mraza pomodrele ustnice so prosile . .. Glavico je nosila postrani, črn koder ji je neubogljivo silil na visoko čelo. Najraje bi te vzela domov, bila bi mi sestrica, bila bi mi mala prijateljica in jaz ne bi bila vedno tako sama! Ce zamižim, jo še lahko vidim, kako žalostno gleda vame, kako premika otrple ustnice in prosi... Kaj naj ti dam? Hvaležno me je pogledala, ko sem ji v roke stisnila kovanec, mrzel kovanec, a se je nasmehnila. Kaj je izražal ta nasmeh? Mogoče nesrečo, grenkobo, morda tudi kanček trenutne sreče. Se mi je samo zazdelo, da sta se v njenih očkah zasvetili zvezdici, prav taki kakor so snežinke? Ko sem jo pobožala po mrzlem licu, sta se stopili. Ostala je solza. Grenka? Najbrž. Gledala sem za njo, kako je odhajala; glavico je nosila postrani, majhna postavica se je počasi pomikala v bel zimski večer. Rada jo imam. Prijateljica? Morda. Ozrla se je, objokana in tako zelo sama, nebpgljena ... Potem je stopila — v mojo sled.
Sončka Vidmar, 8. a r. osn. šole
Cvetka Golarja, Škofja Loka
Pogumna
zena
Bila je nedelja. Doma sem se dolgočasila, zato sem vprašala mamo, če grem lahko obiskat deda. Oblekla sem se in odšla. Ko sem prišla k njemu, sva se nekaj časa pogovarjala. Prosila sem ga, naj mi pove kak dogodek, ki ga je doživel med vojno. Nekaj časa je premišljeval, potem pa se je odločil za naslednji dogodek:
»Stal sem v trgovini in čakal, da pridem na vrsto. Čeprav je bilo vse polno ljudi, je bilo vse tiho. Le dva Nemca sta merila ljudi, ki so v slabi nemščini skušali povedati, kaj bi radi kupili. Tedaj je v trgovino stopila preprosta kmečka ženica. Počasi je zaprla vrata in ne meneč se za Nemca, glasno pozdravila: »Dober dan!«
Kakor en mož ji je trgovina odgovorila. Zelencema je od jeze poškrlatel obraz. Mlajši od njiju je razjarjeno stopil k njej. Vsaka njegova kretnja je izražala sovraštvo. Kakor razjarjen maček, ki se pripravlja, da plane na plen, so se mu svetile oči, dvignil je desnico in udaril ženico po licu. Iz ust se ji je ulila kri in kapljala na obleko. Toda ona tega ni čutila. Začudeno, kot otrok, ki je krivično kaznovan, je pogledala okrog sebe. Ko pa se je zavedla, kaj se je zgodilo, se je zravnala in pogumno zrla nesramnežu v oči. Njen pogled je bil ponosen, a posmehljiv in prezirljiv hkrati. Zato ga tujec ni prenesel, dvignil je roko, da bi jo drugič udaril.
Tedaj je med ljudmi nastal nemir. Prestrašeno, ne da bi še enkrat pogledal ženico, se je umaknil. Pogumna starka ga je spet pogledala, stopila k vratom, se počasi obrnila in z mogočnim glasom pozdravila: »Zbogom!« Nato je ponosno odšla.«
Ded je končal, jaz pa kar nisem mogla verjeti, da se je med vojno zgodilo kaj takega.
Andreja Pustavrh, 6. c r. osn. šole . Ivana Tavčarja, Gorenja vas

S šolskih klopi
Življenje pri vojakih
Moj očka mi je pripovedoval, kako se mu je godilo pri vojakih. Bil je mlad, edrav in vesel, ko je odhajal k vojakom. Prvo leto mu je minilo srečno. V drugem letu pa se je ponesrečil. Ustrelil je in izgubil oko. Dva meseca je ležal osamljen v bolnišnici. Nihče drug ga ni obiskal kot njegovi prijatelji iz vojske. Nadvse si je želel videti svoje starše. Vendar je bilo to nemogoče, saj je ležal v bolnišnici pri Novem Sadu. Iz bolnišnice se je vrnil domov. Ni bil več vesel, saj je ostal slep na desno oko. Čas mu je zacelil rane, toda nesreče, ki se mu je zgodila, ne bo nikoli pozabil.
Liljana Poljanšek, 1. č r. osn. šole
Staneta Žagarja, Kranj
To sem jaz
Za svojih 13 let precej velika, z do ramen dolgimi svetlimi lasmi, z očali na nosu in s porednim nasmeškom — to sem jaz. Obiskujem 7. a razred osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču. Ne, ne v Tržiču, ampak v Bistrici! V šoli mi gre dobro, prav tako tudi v družbi in doma, saj mi vedno pomaga moj jeziček, ki je dolg in se stegne tudi takrat, ko se mogoče ne bi smel. Kdor me pozna, dobro ve, da sem zelo navihana. Žalostna sem redkokdaj, kajti vse stvari gledam ponavadi le s smešne plati. Rada sem v družbi prijateljic in prijateljev. Včasih pa si zaželim samote in miru. Takrat se zaprem v sobo ali pa grem na sprehod. Zelo rada namreč hodim po mestu in opazujem. Na takih sprehodih opazujem izložbe in neredko me pot zanese v paviljon NOB, kjer si ogledam vse razstave. Zraven tega pa skočim še na pošto, zavrtim kakšno številko in telefoniram ljudem, ki jih mnogokrat sploh ne poznam. Tako me je povsod dovolj. Sem pogost obiskovalec knjižnice, kjer si izberem kak roman, v katerega se doma kar zabubim in se ne ganem od knjige. Mamica se pogosto jezi, ker nisem za nobeno delo. Sem in tja tudi kaj pospravim. Imam pa to dobro navado, da pri delu ne morem biti tiho. Radio mora biti do konca odprt. Tako se glasba sliši do avtobusne postaje, kar pa se mi zdi zelo čudno, saj jo še v sobi komaj slišim. Čudno, kajne i
Taka približno sem torej jaz, trinajstletna »frklja«, kot me v šoli in doma imenujejo, jaz, dolgolasa in poredna deklica z očali na nosu:
Majda Radon, 7. a r■ osn. šole
heroja Bračiča, Tržič
na| vam zaupam bistvene prednosti
peciva!
• je HITRO in ENOSTAVNO PRIPRAVLJENO •je POCENI
•ima LEPO in PRAKTIČNO EMBALAŽO •ima PESTRO IZBIROIrolade,mini rolade,kolači,T0"P0 express, tonka, jurko, rozinček, poljubčke kosmičeve, lešnik in kokos •je vedno SVEŽE IN dobi se V VSAKI TRGOVINI!
Graditelji!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis
obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču Hrastje po ugodnih cenah
gradbeni material stavbno pohištvo
Izkoristite ugoden nakuplj
Komunalni servis Kranj
razpisuje — objavlja naslednja prosta delovna mesta:
I.	v skupnih službah
1.	vodje splošnega sektorja
2.	2 strojnih knjigovodij
II.	v TOZD Komunala
1.	vodje PE ceste — čistoča
2.	vodje priprave dela
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod tč. I./l. — da je diplomirani pravnik, da ima 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, da ima organizacijsko-vodstvene sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije ali
—	da ima višjo izobrazbo pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, da ima organizacijsko-vodstvene sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije;
pod tč. I./2. — da ima srednjo izobrazbo in 2 leti delovnih izkušenj ali
—	da ima nepopolno srednjo izobrazbo s 4 leti delovnih izkušenj,*
pod tč. II./l. — da ima višjo izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, da ima organizacijsko-vodstvene sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije, da je občan mesta Kranja in moški, ali
—	da ima srednjo izobrazbo gradbene smeri, 6 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, da ima organizacijsko-vodstvene sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije, da je moški in občan mesta Kranja;
pod tč. II./2. — da ima višjo izobrazbo gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, da ima organizacijsko-vodstvene sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije ter da je občan mesta Kranja, ali
—	da ima srednjo izobrazbo gradbene smeri, 6 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, da ima organizacijsko-vodstvene sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije ter da je občan mesta Kranja.
Pri popolnitvi gornjih delovnih mest imajo prednost kandidati, ki so že zaposleni v Komunalnem servisu Kranj, če izpolnjujejo pogoje razpisa.
Kandidati naj pošljejo svoje pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih ppgojev v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalni servis Kranj, Mladinska 1 — splošni sektor.
radio
7 g 9 i Poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 15. 19	^°P°ldne) H- 12. 13. 14.
odmevi X SAT"?* (du°«odki in
7. 8 9 iV i i« ,« ob nedeljah pa ob 6.
SOBOTA, 26. JANUARJA
tion.rl .0 iUtl"°> 810 Glasbena matineja, 9.05
bTlO«935 Studi0 za najine skladne m 15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z
da^l?™ V" "a Poti' 1210 Melodije za opol-in do i«	nasveti' 1240 Cez Ravnike
n fc 13-30,PnP?ročajo vam, 14.10 S pesmijo pevc?^°fe8l,aviji' 15 40 P°j° nafti operni 16 45 i\00..yrt,lJak- 16-40 Glasbena meJigra,
7	20 Pr J'ŽTBa trga' 1710 ^Sle v ritmu,
8	45 te10 \kl?°' 1815 Dobimo ob i«" uri. Minut« „ g08t' L900 Lahko noč, otroci, 19.15 Rad Hat- ansamblom Francija Puharja, 20.00
l100 MaJhni ansambli zabavne nnc i'nJnit Za^avna radijska igra - M. Ma-"«£ Inšp,ektor Rw ne miruje, 22.20 Oddaja za
noti tS6"06, 23 05 S Pe'smij° in ples°m v
Program
KJSfr^ ^ panorama zvokov, 14.00
a^ambli	pa mi' 1420 Majhni
toče ^„hl u Glasbeni variete, 15.35 Iz l-ve-
moria	iT'"^' 16 00 Pet min"t hu-
RtT'i kp S Plesnim orkestrom in zborom StudenV TČ«' 16-4° 'Pn tisoC sekund radia Se2 išmv ,n mi' 17'5() S Pevko Majdo , Vroč.h sto kilovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Tretjipro(fram
verdi K "08t ,družba' ,9'2() Glaudio Monte-niih 21Kna2Jt F°Peje ~ °Pera v dveh deja-siovenske poezije '	^^ 2255 Iz
NEDELJA, 27. JANUARJA
Pomnifo JUtrx0' 8 07 Veseli tob°gan, 9.05 Se ^Kr V '® Koncert iz naših krajev. 1405 H ' P08LUŠalcl čestitajo in pozdravljajo, in j«	fe*a- tedna ~ F Miller: Joga
orkestri lffK n0?1!' ,Z velikimi zabavnimi 17 05 Njpi?i Nedeljsko športno popoldne, ODerno nfi j * reportaža, 17.25 Popularne K Kdo ' 18,°° Radiiska - K. Sza-S UhiVT' 1849 Glasbena medigra,
glednice M00 v' 1915 Glasbene raz Site z namiMn?rfde,J0 ZveCer' 2220 ZaPle" za vse ' Literarni nokturno, 23.15 Jazz
8!40 GUshpni®!!; 8 05, Z*oki za nedeljsko jutro, lahke glasbe 14 00 ri T' 3 20 Llstl 12 a-buma
19 051 PvTam
Igramo,	19.15
ezije	1ZDraa- 22 55 Iz slovenske po-
PpNEDELJEK, 28. JANUARJA
Pisa n~svet° pravljici n^ G}S£?* mati"^a- ** lahke glasbe, 9 40 Mf' 9'2° Fisana Paleta vsakogar neka i i i*,nte Pesmico, 10.15 Za 12.10 Majhni ansamh.2 Vam,J(iom'' in na poti, tijski nasvet "Km?' V studlu'4' 12-30 K%e-13.30 Priporočan v	Pralnimi godbami,
Pojo, R30 fiL«,aT,l14;10 A'naterski zbori 'Jajo, 15.40 Max Recer R	P°^rav-
ster, op. 130 lfim ČZ'rB,aletna »"»ta za orke-17.10 koncert Yrt1'ljak' 16 45 Moda za vas, ka glasb« a? P° Ž?'Aah Poslušalcev, 18.15 Lah-469.19 S tenSk,H, aVt°rjeV- 18 45 Interna triom AvKustn J! . otro3 19-15 Minute s operni koncert 217 * 2°,()01 Stereofonski ljubitelje jazza 2305 n?*"® kask?de' 2215 Za Popevke se Sijo L,terarni nokturno, 23.15
UliSi »Go.reni8ki »"k«. Kranj, »GoreS®T adeja 1. Stavek: CP
L.jubljan« k e• Liud»ka pravica, «redn^v^0p,tarjeva 2" ~ Naslov
Moše piTL'r uprava li8ta: ^anj.
Pri <Tn£ Ja h - Tekoči račun
51500-601-12594 "tT* "T11'« urednik	Telefon»: glavni
»Prava o, ,lS°Vorn' urednik in
"ovt^rj?1^90- uredništvo
naročniški	. ™a,00K»a«ni in
•"očnino , °ddelek 21-194. — Na-30 din V Ctna 60 din- Polletna - oLI'Jr* za 1 "evilko 70 par. DriSn° Prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Od premiere do premiere, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Srečanje s sodobnimi švicarskimi skladatelji
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.00 Za šolarje, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Flan-drijski festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije
SREDA,
30. JANUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije — znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 W. A. Mozart: finale 1. dejanja opere Don Juan, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Odskočna deska, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Mednarodno tekmovanje amaterskih zborov, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.00 Za šolarje, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S slovenskim pevcem Borom Gostišo, 18.(X) Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo
Tretji program
19.05 Prizori in podobe za orkester, 19.50 Lud-wig van Beethoven: Deset variacij na temo Prav ta, pa prav ta iz Salierijeve opere Falstar za klavir, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Uroš Krek, 20.35 Deseta muza, 20.45 Londonski baročni ansambel, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije
130^ Pnr0gram
križemkražT4^n pVoko,v' 14(K) Ponedeljkov variete 15 v? i jP telegrami, 14.35 Glasbeni revij lfi m o Melodije iz filmov in glasbenih Popevke lfi jn d Police' 16 05 Slovenske Pota naš,.™ "ezerv.rano za mlade, 17.40 Jožeta S ^""Podarstva, 17.50 Z ansamblom Plesnfm l/ ' 18(M) Izložba hitov, 18.40 S orkestrom RTV Ljubljana
fe1 Program
Ravel U zb°r«V8ke zakladnice, 19.30 Maurice
rarni večer 20 « n01'"? klavir' 1950 Lite-
Večeri nri V . .va glasbena portreta, 21.15 ster 22 55 .i°Vensk,b sk'adateljih: Anton Foer-' Iz slovenske poezije
TOREK, 29. JANUARJA
Z? šolarje 9 yl Glasbena matineja, 9.05 Mokranjca in ,\ oborovske sk'adbe Stevana "em odru i. ,'i 7 'mfonični plesi na koncert-Zv°ki in bnrv ^ nami doma in na poti, 12.10 teater, 12 m ic volinskega ansambla Bolšoj
firni ansamblM3e^8p naSV,et!' 12 40 Z doma"
J'h PoznaV' u an ^"Poročajo vam, 14.10 Ali
ČETRTEK, 31. JANUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za šolarje, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Poje mezzosopranistka Jelena Obrazcova, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.00 Januar 1974, 17.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 17.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.15 Popoldanski simfonični koncert, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Latinos, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz ustvarjanja Arnolda SchOnberga
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Mehurčki, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas
Tretji program
19.05 Modest Musorgski: Boris Godunov — odlomki iz opere, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Finska zborovska glasba, 21.00 Salzburški festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije
PETEK,
1. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 1 Za šolarje, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital pozavnista Branka Slo-karja, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali. 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s Štirimi kovači, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Za šolarje, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli J RT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Radijska igra, 20.00 Benjamin Britten: Nocturnal za kitaro, op. 70, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije
poročili so se
Na« PodlUtek°?7em°lr 16 00 Vrtiljak, " 16.40 f>na in K08ta ' .V.1,0 Konccrtn; oder za doma-orkestrom •5<1Naurava in fl°vek, 18.15 Z »videnje 19 oT? P,Unther' 183() V torek na 2 ansamblom Rr!? 0 a1^' otroci- 1915 Minute
___"OJana Adamiča, 20.00 Slovenska
V KRANJU
Kokalj Janez in Bertoncelj Helena, Kne Maks in Počivalnik Ivanka, Važić Stojan in Stanišič Božica, Bastl Anton in Pevec Milena,. Roblek Miroslav in Ajdove Helena
VTRŽICU
Bertalanič Drago in Zrim Erika
umrli so
Kranj CENTER
26.	januarja amer. barv. film KABARET ob 16., 18. in 20. uri, premiera jug. barv. filma PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MR-DUftl ob 22. uri
27.	januarja amer. barv. risani film TOM IN JERRY ob 10. uri, amer. barv. film KABARET ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma NAPAD NA ROMELA ob21. uri
28.	januarja jug. barv. film PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUŠI ob 16., 18. in 20. uri
29.	„januarja jug. barv. film PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUSl ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
26.	januarja Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA, 2. del, ob 16. uri, ital. barv. film NA UKAZ PODZEMLJA ob 18. in 20. uri
27.	januarja amer. barv. film JEREMIAH JOHNSON ob 14. in 18. uri, premiera ital. barv. filma VRNITEV OSAMLJENEGA PIŠTOLA RJA ob 20. uri
28.	januarja ital. barv. film VRNITEV OSAMLJENEGA PlSTOLARJA ob 16., 18. in 20. uri
29.	januarja ital. barv. film VRNITEV OSAMLJENEGA PlSTOLARJA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
26.	januarja nem. barv. film POBEG V ZLOČIN ob 18. in 20. uri
27.	januarja nem. barv. film POBEG V ZLOČIN ob 17. in 19. uri
28.	januarja ital. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 18. uri
29.	januarja franc. barv. film VRV IN PIŠTOLA ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
26.januarja	ital.-špan. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VAIASH ob 18. in 20. uri
27.	januarja ital.-špan. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VALASH ob 14.30 in 19. uri, amer. barv. CS film OAZA SMRTI ob 16.30
Duplica
26.	januarja amer. barv. film VELIKI JAKE ob 19. uri
27.	januarja amer. barv. film VELIKI JAKE ob 17. in 19. uri
Škofi a Loka SORA 26.januarja amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri
27. januarja amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri
29. januarja ital. barv. film SLEPI TEROR ob 20. uri
Železniki OBZORJE
26.	januarja angl. barv. film HENRIK VIII. ob 20. uri
27.	januarja ital. barv. film DRAKULA PROTI FRANKENSTEINU ob 17. in 20. uri
Jesenice RADIO
26. in 27. januarja amer. barv: CS film DO
ari
PEKLA IN NAZAJ
amer. L,ADY
barv. CS film
28. in 29. januarja ŠKANDALI NEKE U
Jesenice PLAVŽ
26. in 27. januarja amer. barv. CS film ŠKANDALI NEKE LADY
28. in 29. januarja amer. barv. CS film DO PEKLA IN NAZAJ
Kranjska gora
26.	januarja franc. barv. film AGENTI LJUBIJO STRELJANJE
27.	januarja franc. barv. film ZADNJI NASLOV
Radovljica
26.	januarja kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 18. uri, ital. barv. film KALIBER 9 ob 20. uri
27.	januarja ital. barv. film KALIBER 9 ob 16. un, franc.-špan. barv. film PUSTOLOVŠČINE VELIKANA ob 18. uri, kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 20. uri
28.	januarja amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 20. uri
29.	januarja amer. barv. film SHAMUS — ----EV--------
SLA PO NEVARNOSTI ob 20. uri

Predstava Hamleta v Spodnji Mrduši
Režija: Krsto Papič
Gl. vloge: Rade Serbedžija, Milena Dravič, Ljubiš a Samardžič
Krsto Papič spada med tiste redke jugoslovanske režiserje, ki na kritično pronicljiv način obravnavajo vsakdanje, na vide/, drobne človeške probleme podeželja in jih včasih postavijo v širše družbene okvire, da s tem še bolj poglobijo izpovedno plat filmov. Papič je že s prvencem »Lisice« opozoril na trenja znotraj vaških sredin, kjer gre na eni strani za različna ideološka nasprotja in na drugi strani za rušenje tradicionalnih okvirov pod vplivom mestnega okolja Trenja in konflikti rušijo enotnost tradicionalnih vaških združb, kar povzroča številne kvalitativne spremembe vrednot, navad, običajev. To svojo problemsko aktualnost nadaljuje Papič v kratkem dokumentarnem filmu »Mala vaška priredba« in v »Predstavi Hamleta v Spodnji Mrduši«, ki ga mnogi ocenjujejo kot največji dosežek jugoslovanske kinematografije v lanskem letu.
V »Hamletu« je problem ideoloških nasprotij postavil v okvir kulturnega osveščanja vaščanov Spodnje Mrduše. Še enkrat se srečamo s podeželjem kot gospodarsko in Kulturno zaostalim delom globalne družbe, in to na način, ki je malce sarkastičen, a še kako aktualen.	M. G.
V KRANJU
Urbas Dragobert, roj. 1911, Česen Marija, roj. 1901, Svoboda Velimir, roj. 1915, Lahajnar Stanislava, roj. 1912, Ule Antonija, roj. 1919, Beraldi Ivana, roj. 1902, Porenta Ana, roj. 1909, Babič Marija, roj. 1898, Jenkole Frančiška, roj. 1903, Cuk (m.), roj. 1973, Rooss Albert, roj. 1943, Breceljnik Vekoslav, roj. 1917, Cvelbar Franc, roj. 1885, Stular Neža, roj. 1903, Cenelič Jože, roj. 1891
VTRŽICU
SOBOTA, 26. JANUARJA
9.55 Svetovno prvenstvo v veleslalomu za ženske — prenos s Pohorja (RTV Ljubljana), 16.25 Košarka Zadar : Jugoplastika — prenos (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni film, 19.05 Gledate televizijo, poslušate radio? — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši — serijska oddaja (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Akordi Kosova — prenos festivala zabavne glasbe (RTV Beograd), 22.05 T V dnevnik, 22.20 Colditz — serijski barvni film (RTV Ljubljana)
NEDELJA, 27. JANUARJA
9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 10.17 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 11.05 Otroška matineja: Zaklad ob reki, Enciklopedija živali, 12.05 Poročila, 15.20 Koncert pevskega zbora iz Izole, 15.50 Poročila (RTV Ljubljana), 15.55 Tekmovanje z nogometnega turnirja v Splitu — prenos (RTV Zagreb), 17.45 Svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu — posnetek iz 5jt. Moritza (RTV Beograd), 18.15 Potovanje do neuvrščenosti — dokument, oddaja TV Zagreb, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Očka, mamica, služkinja in jaz — francoski film, 22.10 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 22.25 Športni pregled (JRT)
PONEDELJEK, 28. JANUARJA
9.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Kljukčeve dogodivščine, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.30 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 V. Trinkaus: Tiha dolina — barvna TV drama, 21.20 Kulturne diagonale, 21.50 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
TOREK, 29. JANUARJA
9.00 TV v šoli, 16.15 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.00 Boks Clay : Frazier — barvni posnetek, 18.00 H. Ch. Andersen: Snežna kraljica — pravljica, 18.10 Obzornik, 18.30 Koncert glasbene mladine Slovenije, 19.00 Ki-
tržni pregled
JESENICE
Solata 12 do 22 din, korenček 4,50 din, jabolka 6 din, pomaranče 6 din, limone 8,80 din, česen 35 din, čebula 4,50 din, fižol 12,80 din, pesa 3 din, paradižnik 18 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,45 do 1,55 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 48,50 din, klobase 41 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zelje 4,40 din, kisla repa 3,40 din, cvetača 11,20 din, krompir 2,20 din
KRANJ
Solata 14 din, špinača 20 din, korenček 6 din, slive 12 din, jabolka 4 din, česen 32 din, čebula 7 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 10 din, žganje 30 din, suho meso 45 din, radič 24 din, med 30 din, ajdova moka 10 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,60 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, klobase 18 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 16 din, krompir 2,50
TRŽIČ
Solata 12 din, špinača 14 din, korenček 7 do 10 din, slive 11 din, jabolka 6 din, pomaranče 7 din, limone 15 din, česen 28 din, čebula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din, banane 8 din, ajdova moka 11 din, koruzna moka 9 din, jajčka 1,60 din, surovo maslo 30 din, smetana 18 din, orehi 46 din, klobase 20 din, skuta 9 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, cvetača 12 din, krompir 2 din
loterija
B
X y
D "S v C
S o
«s
l- o
Cfi M
670 010 08990 70290 79570 52840 462100
51 681 28471 87681 95411 269431
2
21152 51462 14052 (K) 1772 285922
R'i 124»! 71363 194453 588153
4
12974 63254 27574 61974 68974 412864 476764
y
v 2
"S*
TJ V
a .ti N jO
ce 13
60 80 600 6(X) 600 800 10.000
20 80 600 800 1.000 10.000
10
600 800 1.000 5.000 5.(XX)
20 6<X) 8(X) 5. (XX) 5.<XX)
10 600 6(X) 8<X) l.(XX) 1.000 5.000 150.000
ao y • •g
* S h o
(T>X
15 95 165 590.5 229335 073535 214815
66 26 82646 81266 241466
07 167 9237 2717 35717 17377 294527 114927
78 68
35228 99778 02948 08618
79 29
25349 19079 55319
rurško zdravljenje možganskega tumorja — barvna oddaja, 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Diagonale, 21.20 H. Fallada: Sam med volkovi, 22.10 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
SREDA,
30. JANUARJA
9.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.40 Poly in diamant — francoski serijski barvni film, 18.10 Obzornik, 18.25 Ovce, vino in malo morja — reportaža TV Zagreb (RTV Ljubljana), 19.00 Glasbene minute (RTV Skopje), 19.20 Povabilo v kinoteko, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, tekmovanje parov — barvni prenos (RTV Zagreb), v odmoru TV dnevnik (RTV Ljubljana)
ČETRTEK, 31. JANUARJA
9.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.50 Iz slovenske književnosti: F. S. Finžgar: Razvalina življenja — 1. del, 18.10 Obzornik, 18.25 L Bernstein vam predstavlja: Nenavadni instrumenti, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih?, 20.40
Evropsko prvenstvo v drsanju, tekmovanje mo-
prenos (RTV r TV dnevnik (RTV Ljubljana)
ških — barvni prenos (RTV Zagreb), v odmoru
PETEK, 1. FEBRUARJA
9.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 T V obzornik, 18.30 Tuja folklora: Strbska svatba, 19.00 Krajevne skupnosti in splošni ljudski odpor, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Evropsko prvenstvo v drsanju, plesni pari — barvni prenos (RTV Zagreb), v odmoru TV dnevnik (RTV Ljubljana)
ta teden
na TV
Nedelja, 27. januarja, ob 20.30:
OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ — francoski film; režiser Jean Paul le Chanois; v gl. vlogah: Robert Lamoureux, Gaby Morlay, Fernand Ledoux, Nicole Courcel, Jean Tissier;
Film je izrazita družinska komedija o malih povprečnih ljudeh, njihovih drobnih nevšečnostih in radostih. Pretkan je z izrazito francosko duhovitostjo. Nič ni velikega v njem, tudi komika ni tiste vrste, da bi se morali držati za trebuhe, vendar je prav v vsakdanjosti, optimizmu in tekočem dogajanju, duhovitih dialogih in sijajnih razčlembah likov veličina tega prijaznega filma.
Torek, 29. januarja, ob 21.20: SAM MED VOLKOVI —
TV
nadaljevanka;
Po izteku dramatiziranega romana Vovk med vovkovi v okviru nadaljevanke Sam med volkovi sedaj gledamo drugi roman Falladove trilogije. Nadaljevanka je sedaj dobila nova junaka Hannesa in Emo Pinneberg. Zgodba ljubezni in neusmiljenih srečanj s trdo stvarnostjo, ki pa vseeno ni mogla uničiti njunih sanj o dobrem in poštenem življenju, je obenem usoda Nemčije okrog leta 1930, ko je mali človek živel le še od brlečega upanja in svoie neugonobljive žilavosti.
V sredo in petek celovečernih filmov ni na sporedu, ker bo televizija posredovala barvne prenose z evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju, ki bo od 30. januarja do 3. februarja v Zagrebu.
PONEDELJEK, 28. januarja, ob 19.30 — Svetina-Povše: UKANA; gostovanje v Mengšu;
TOREK, 29. januarja, ob 18.30 — Svetina-Povše: UKANA; zaključena predstava za Iskro.
c •3
v 2 "v Ji "O v
a
N JS 0 0 ce "O
40
50 60 300 5.(XX) 5.000 5.000
20 30 600 800 1().(XX)
30 100 2<X) 5(X) 8<X) 1.000 lO.(KK) 10.000
20 30 600 800 800 1.000
20 40 800 l.(XX) 1.000
Osnovna dola
Stane Žagar Kranj
razpisuje delovno mesto
snažilke
za nedoločen čas
Prijave sprejema Svet osnovne Sole Stane 2agar Kranj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
pq	Cesta JLA 6/1
u	nebotičnik
PROJEKTIVNO	
PO D J E T JE	
K R	A N J
IZDELUJE	NAČRTE ZA STA-
NOVANJSKE HIŠE IN VSE	
VRSTE OSTALIH GRADENJ	
li ^ M	a 4
U xl2i n
Loški gimnazijci na Triglavu
Preteklo soboto in nedeljo se je devet loških gimnazijcev prof" Branka Robleka povzpelo na Triglav
v navezi
Profesorja matematike in fizike na škofjeloški gimnaziji Branka Robleka tistim, ki so v preteklem desetletju obiskovali ta »hram učenosti«, ni treba posebej predstavljati. Pa tudi ostali prebivalci tisočletnega mesta ga pr&v gotovo dobro poznajo. Rojen je bil sicer v Spodnji Lipnici pri Radovljici, ampak zdaj ie, vsaj tako sam pravi, že tudi pravi Skofjeločan. Ko pove, da je v mestu pod Lubnikom že dvanajst let in da je pred več kot dvajsetimi leti zapustil rojstni kraj, mu je to treba kar verjeti.
O sebi ne govori posebno rad! Čeprav je bil oni večer poleg naju v zbornici škofjeloške gimnazije le še njegov dober prijatelj akademski kipar in alpinist Tone Logonder, mu besede o poklicnem udejstvovanju, vodenju krožkov na gimnaziji, delu na institutu »Jožef Štefan« v Ljubljani, referatu, ki ga je v lanskem aprilu bral za strokovnjake dežel v razvoju v daljnem Alžiru, nikakor niso šle z jezika. »Raje napišite kaj o predavatelju telesne vzgoje na naši šoli Janezu Jurmanu, ki je dosegel pred dnevi odličen uspeh na Japonskem, in ki je, mislim, že odpotoval v St. Moritz novim uspehom naproti!« je dejal.
Ampak, ko profesorju Robleku omeniš planine, gore, ne, tedaj ni več redkobeseden in prepreke za prijetno kramljanje zares ni več. S šestimi leti je začel laziti po okoliških hribih. Sprva po nižjih, kasneje pa so ga strmine vlekle vse više.
■ ■
\
»Doslej sem se povzpel na devet štiritisočakov. Vseh se niti ne splača naštevati. Matterhorn, Mount Blanc, Bernina, Dom ...
gozdno gospodarstvo
bled
obvešča vse interesente,
da prodaja naslednja osnovna sredstva:
a)	Na območju gozdnega obrata Pokljuka:
1.	Gorjanovo kočo
2.	drvarnico ob logarnici v Kranjski dolini
b)	Na območju gozdnega obrata Radovljica:
1.	brunarico Brdska dolina
2.	hlev na Razpoku
3.	barako Peračica
4.	barako Pod Vrati
5.	barako pri železniški postaji v Lescah
6.	barako na Ledeni trati
Objekte je treba na svoje stroške demontirati in material odstraniti. Podrobnejše informacije daje prodajna služba podjetja, vsak dan od 7. do 10. ure, razen sobote.
Mislim, da vsakega najbolj prevzame Matterhorn, a mene je po pravici povedano Bernina. Pa tudi slovenske planine, čeprav nižje, so čudovite,« pravi.
V planine pa loški matematik prav rad popelje svoje dijake, še posebno one iz četrtega razreda, katerega razrednik je, ali pa svoje varovance iz astronomskega krožka. Tako so se zadnje dni oktobra v okviru športnega dne »njegovi« fantje in dekleta povzpeli na Špik, le pet dni kasneje pa je sedemnajst loških gimnazijcev osvojilo najvišji jugoslovanski vrh. Pri obeh »akcijah« je izdatno pomagal še alpinist Tone Logonder. To je bilo za vse udeležence veliko doživetje, saj se večina prej kaj više od Lubnika še ni imela prilike povzpeti. Vzpona, opravljena v zimskih razmerah, pa sta pomenila spodbudo za naprej ...
Šele zdaj pride na vrsto beseda o največjem podvigu! Devet članov astronomskega krožka, šest fantov in tri dekleta, ter njihov mentor prof. Roblek so preteklo soboto že navsezgodaj krenili iz Škofje Loke proti Gorenjski. Cilj: Triglav!
»Kako je prišlo do tega? Ja, veste, tiste dni je Škofjo Loko vsak dan pokrivala gosta megla. Mi pa smo hoteli opazovati Kohoutkov komet. In je nekdo predlagal: gremo na Triglav! No, kasneje se je megla razkadila, predlog pa ostal. Torej, gremo! Od Mojstrane do Kredarice smo hodili osem ur in pol, sam vzppn na vrh pa je trajal le dobri dve uri. Sneg nam ni delal prevelikih ovir. Na vrhu ga skorajda ni, le »zajle« pri vzponu so vse pokrite z njim. Na cilj sem uspel pripeljati peterico mladih planincev, štirje pa so ostali na Kredarici. Sprva sem nameraval do vrha spraviti vse — v dveh navezah. Prvo zgodaj zjutraj, drugo malo kasneje, po povratku prve! Vendar mi to ni uspelo. Zjutraj ob sedmi uri je namreč pihal veter s hitrostjo okrog 200 kilometrov na uro. Sele malo pred deseto se je toliko umiril, da je bilo moč kreniti proti vrhu, čeprav so posamezni sunki še vedno presegali hitrost sto na uro! Tako je nekje med vzponom tak sunek celotno ekspedicijo pometal po tleh. Ampak niti to nas ni preveč prestrašilo in odvrnilo od namere. Do Malega Triglava je bil vzpon izredno težak, saj razen mene ni nihče imel derez. Na vrhu je bil trud poplačan. Vetra ni bilo, razgled pa krasen!«
Da so bili po osvojitvi najvišjega jugoslovanskega vrha mladi astronomi presrečni, ni treba posebej pripovedovati. Kohoutkovega kometa zaradi raznoraznih meglic ni bilo mogoče opazovati, da so pa sredi zime, 20. januarja, osvojili Triglav, pa tudi ni kar tako. J. Govekar
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) je Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Kranj po obravnavi osnutka zazidalnega načrta za Šolski center Kranj-Zlato polje na 71. seji dne 16/1-1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za Šolski center Kranj-Zlato polje
i.
Osnutek zazidalnega načrta za Šolski center Kranj-Zlato polje se javno razgrne v avli Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1.
II.
Občani, organizacije združenega dela in druge organizacije lahko v času javne razgrnitve dajejo svoje pripombe in predloge k osnutku, strokovna služba pri upravnem organu Skupščine občine Kranj pa daje potrebna pojasnila in razlaga dokumentacijsko gradivo.
III.
Razgrnitev traja 30 dni po objavi tega sklepa.
	
	Odbor za zaposlovanje pri podjetju
	Puškama Kranj, Ješetova 3 razglaša prosto delovno mesto: mojstra orodjarne
Pogoji za zaposlitev: —	STŠ strojne stroke in 5 let delovnih izkušenj; —	delovodska šola strojne stroke in 10 let delovnih izkušenj	
Poskusna doba 60 dni. Osebni dohodki po pravilniku. Prijave sprejema uprava podjetja 10 dni od objave.	
Turist progres engineering
Radovljica, Gorenjska c. 26
razpisuje kot pooblaščeni zastopnik Prometnega, hotelskega in turističnega podjetja Viator Ljubljana na podlagi zakona o graditvi objektov (Ur. 1. SRS št. 42/73)
javni razpis
za oddajo rušitvenih del na delu objekta hotel »Evropa« na Rečici pri Bledu.
Obseg del je rušenje strehe in treh etaž tlorisnih izmer 12,00 x 28,00 m. Rušitvena dela morajo biti izvedena do 15. marca 1974.
Razpisa se lahko udeležijo tudi zasebni obrtniki. Vse informacije dobijo zainteresirani na Turist progres engineeringu v Radovljici, Gorenjska cesta 26 (telefon št. 75-452). Pismene ponudbe dostavite razpisovalcu v zaprti kuverti z oznako »ne odpiraj — za razpis Evropa« do 4. februarja 1974 do 12. ure.
O najugodnejšem ponudniku dneh.
bodo ponudniki obveščeni v 8
Izvršilni odbor
Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj
objavlja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
1.	kemijskega tehnika
v oddelku za higieno — higiensko-kemijski laboratorij;
2.	medicinske sestre
v oddelku za organizacijo zdravstvene službe in socialno medicino — zdravstvena prosveta in vzgoja.
Pogoji:
pod tč. 1.: srednja tehniška šola — kemijska smer z nekaj prakse;
pod tč. 2.: višja medicinska stfctra z nekaj prakse.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 9.
transport
o	o
Radovljica
v stečaju
razprodaja
prevozna sredstva, orodja in vseh vrst avtomateriala po ugodnih cenah.
Razprodaja je v Zapužah vsak torek popoldan in vsako soboto razen prve v mesecu dopoldan.
Pri nas dobite tudi traktorje,
nakladalne prikolice,
molzne stroje, motorne žage
in drugo ter rezervne dele v -—-
Kmetovalci!
Ali še vedno puščate po travnikih najbolj hranljive sestavine sena? Ali se še vedno ubadate s težavami pri sušenju sena ob slabem vremenu?
Sodobni kmetovalci že delajo po sistemu prevetravanja sena z električnim ventilatorjem.
Kvalitetni ventilator, izdelek GROS, lahko nabavite v prodajalni kmetijskih strojev Sloga (pred Mlekarno Cirče, tel. 21-545).
Na zalogi imamo tudi odlične trosilce za umetno gnojilo CREINA-VICON.
Kmetijska zadruga
Sloga Kranj, Gasilska ulica 5.

Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; na-ročn.ki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
n^P«0fldaTm,TELEVIZOR EI Niš, letnik b« informacije na telefon 23-563 (popoldan)
^APrx?am 170 kg težkega PRAŠI-Vester, Sp. Otok 19, Radovljica
390
Prodam KORENJE. Žabnica 15
d j	430
rrodam mlado KRAVO za zakol. Vodice 141	431
Prodam 7 tednov stare prašičke. ™y>a 15, Kranj	432
Prodam PRAŠIČA za zakol. Bukovica 28, Vodice	433 Prodam KRAVO bohinjko pred teiitvijo, dobro mlekarico. Bukovica Vodice 434
Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha -so, ivranj	435
Prodam mlado KRAVO s teličkom Kopač, Medno 18	436
T irr^o^J0^ do 3000kg SENA in LUCERNE. Žiganja vas 11, Tržič
D j	437
Prodam KITARO gibson recor-amg, nova s kovčkom in carinsko deklaracijo za 4500 din. Benedik vinko, Gorenjesavska 43, Kranj 438 Prodam PRALNI STROJ obodin, se v garanciji. 2600 din. Naslov v oglasnem oddelku	439
RAVo> mlado, lepo rejeno, prodam za zakol. Božnar, Moškrin 4,
**£oka	440
hrf7^am TKRAVO s teletom ali brez. Stara Loka 45, Šk. Loka 441
mesnatega PRAŠIČA za zakol Breg 12, Preddvor	442
prodam opremljeno ZIBELKO. 24 956 °Zalija' Pot v ®itnje 2, tel.
M&mJRAŠlCA za zakol 4tn OrJP0 KOSILNICO BCS. Orehovlje 13, Kranj	444
„^^f^i bolezni prodam po znižani ceni MOTORNO ŽAGO homelite z
defk?C1J°' °V V °glasnem od"
ln^r°d^dobro »hranjen JOGI de Un *TX90)- kijeva 33/111, stan. 9, Kranj, telefon 23-297 446 doV0dam 2 POSTELJI z jogijem in S^OJROŠKI VOZIČEK. Kura-pal®'Koknca, Kranj	447
VRAT?"1 VRATA za kmečko peč, vzidi i!,, lA™,*1"1"10 kamro, velik S CpvtKt°aIEL' BANJO za malto
"AS1 STR0J
Pa&47bT?jr° PEC 449
ftifeS^ Za -kol- O še
450
Svet TOZD šolski center za tekstilno in obutveno stroko
Kranj,
C. Staneta Žagarja 33 izpisuje
prosto delovno mesto
tajnice
šo^f0^ ekonomska srednja šo HPravn°-administrativna
tivnašoladVeletna administra"
2P.Za to mesto je: popolna
2«nn J?. šoia od 2400 do
d,ln» dveletna šola pa
8l,?*u do 2500 dil»- Nastop službe: 1. marec.
Prodam dobro ohranjen otroški VOZIČEK. Cesta Staneta Žagarja 38
Prodam KRAVO s teletom, kravo z mlekom, TELIČKO; frizijko, črno, zgodni KROMPIR saksi za seme. Ljubljanska 21, Radovljica	512
Prodam HLEVSKI GNOJ in OVCO za zakol. Zg. Brnik 32, Cerklje	513
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 64, Cerklje	514 Prodam lahek GUMI VOZ. Pera-čica 1, p. Brezje 515 Prodam kombinirano PEČ za kopalnico. Perčič, Mlaka 59, Kranj 516 Prodam suha DRVA. Zadraga 15, Duplje 517 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Trboje 24, Smlednik 518 Prodam mlado KRAVO, 9 mesecev brejo. Breg 8, Kranj 519 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Rupa 16, Kranj 520 Prodam dve KRAVI simentalki po prvi teletitvi s teletom ali brez. Ilovka 11, Kranj 521 Prodam GORILEC za centralno kurjavo. Osterman Ivan, Britof 120, Kranj 522 Prodam 10 mesecev starega BIKA. Mlaka 21, Kranj 523 Prodam KAMIN EMO 5. Naslov v oglasnem oddelku " 524 Prodam KRAVO po izbiri s teličkom ali pred teletitvijo in PRAŠIČA za zakol. Povije 8, Golnik 525 Prodam dva PRAŠIČA po 220 kg težka in manjšo SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo. Lahovče 17, Cerklje 526 Prodam mlado KRAVO za zakol. Visoko 90, Šenčur 527 Ugodno prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Tepina Ludvik, Golniška 89, Kokrica, Kranj 528
vek 19 Preddvor^	450
AVTORADIOAR° X TELETOM >in
17, Podnart	CaJ«ec. Posavc
vrtSJSft K,RAV0 pred telft1-Radovijica And^ G°ric\£
p^mledniška ' Kranj	454
6, Kranj"1 ade PUJSKE- Mavčiče
KRAVO™ težko, 9 mesecev brejo *KAVO, 3. tele. Poljšica 6, Podnart
Liuh?dam, 7 tednov starega BIKCA, ljubljanska 31, Radovljici 457
bre7 q ann KRAVO s TELETOM ali orez. Sp. Gorje 73	458
Prodam PRAŠIČA. Vodice 139
459
kupim
Kupim DIVAN. Zrim, Lahovče 31, Cerklje	464
Kupim levi nerjaveči vzidljivi ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku	465
Kupim navadno dobro ohranjeno HARMONIKO. Šink, Delnice 10, 64223 Poljane	466
Kupim rabljeno strešno OPEKO folc 2000 kom. Logar Miha, Olševek 3, Preddvor	529
stanovanja
Mlada družina išče v Kranju SOBO in KUHINJO ali enosobno stanovanje. Ponudbe oddati pod: »Zmerna cena«	493
Iščeva GARSONJERO oziroma ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod: »1. marec«
494
Oddam opremljeno ogrevano SOBO, najraje študentom. Naslov v oglasnem oddelku	495
Oddam lepo opremljeno, ogrevano SOBO s tekočo vodo pošteni osebi za pomoč v gospodinjstvu. Kranj, Gregorčičeva 12, telefon 21-345 496 Oddam opremljeno SOBO. Ponudbe oddati pod »Ogrevano« 497 Mirni dekleti iščeta SOBO. Naslov v oglasnem oddelku	498
zaposlitve
Takoj zaposlim kvalificiranega ali priučenega PLESKARJA. Slikople-skarstvo Kočnik Stane, Šenčur, Šte-fetova 34	499
Sprejmem SOBOSLIKARSKE in PLESKARSKE delavce in vajence. Flerin pleskar, Kranj, Kidričeva 36, tel. 21-820.	536
prireditve
Mr&pTELfCO pred telitvijo.
Pro!i ' Radovljica	460
74-pSn?a^RAVO za -kol- Trboje
StudenoV*A7E Z,a kozolec" Prevc'
PrnH ' Železniki	462
tom inmR&\AV0 8 tretjim tele-Kranj BIKA- 350 kg. Cirče 19,
BIKA a^K,0NJA. starega 4 leta,^ gunie kg< Z8°ša 3, 64275 Be-PrnH T	510
kteno 7 *RAVO, 8 mesecev ote-
Go>-enjskem a 42> 64275	™
Rezervne dele za traktorje, akumulatorje, vseh vrst traktorskih in avtomobilskih gum nudi po tovarniških cenah trgovina v Kranju na Koroški cesti nasproti restavracije Park. Podjetja, ki so večji potrošniki navedenih artiklov, dobijo še posebne rabate. KŽK — Agromehanika Kranj	423
Zavarovalnici Sava — Jesenice se ob moji prometni nesreči za razumevanje in izplačano kasko zavarovanje lepo zahvaljujem. Gluhar Anica, Jesenice.	500 Vodim poslovne knjige obrtnikom. Ponudbe oddati pod: »Kranj širša okolica.« 501
Prodam ZASTAVO 101. Ljubljanska 15, Kranj, Labore	487 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Informacije v prometni pisarni na avtobusni postaji v Škofji Loki
488
MLADINSKI AKTIV Duplje prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. 27. januarja 1974 igra ansambel ZOFKA IN LEDENI MOŽJE. 504 FS Predoslje priredi v kulturnem domu PLES v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri. Igra ansambel CORALE. VABLJENI!	505
Vsako nedeljo ob 16. uri bo v dvorani na PRIMSKOVEM PLES. Igra ansambel TRGOVCI. VABLJENI
506
MLADINSKI AKTIV Cerklje prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Igrajo EROSI. Nagradni kviz. Vabljeni.	507
V nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri bo PLES v Delavskem domu v Kranju vhod 4. Igra kranjska skupina MANUAL. Vabljeni	508
MA KRIŽE priredi vsako nedeljo PLES v dvorani v KRIŽAH ob 17. uri. Igra ansambel RUDIJA JEV-ŠKA. VABLJENI!	509
obvestila
Lesene in plastične ROLETE in ZALUZIJE naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite. Pridem na dom.	502
Narodnozabavni ansambel TRIO je še prost za pustovanje. Ponudbe pošljite na telefon 21-886, Kranj 503
Zahvala
Ob smrti našega moža in očeta
Franca Hafnerja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijate-lem za podarjene vence in cvetje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala LIO Gradiš Škofja Loka, Merkurju in Kurivo Kranj, Veletrgovini Loka, PGD Žabnica, sošolcem 3. b razreda osnovne šole Cvetka Golarja in gospodu župniku.
Žalujoči: žena, hčerki Silva in Janka
Dorfarje, 22. januarja 1974
posesti
Vzamem v najem LOKAL od 30 do 50 kv. m, primeren za gostinstvo. Visoka najemnina. Ponudbe oddati pod: »Kranj — Škofja Loka« 489
Prodam stoječo DRVARNICO v dobrem stanju. 7 x 4 m. Strahinj 76, Naklo	490
Ugodno prodam POLOVICO HIŠE z vrtom v Kranju kupcu, ki mi nudi enosobno stanovanje ali garsonjero. Ponudbe poslati pod: »Zamenjava«	491 Najboljšemu ponudniku prodam POL HIŠE (dvosobno stanovanje z dvoriščem in vrtom). Kunstelj, Cesta na Klanec 29, Kranj. Informacije vsak dan po 15. uri 492
izgubljeno
Prosim najditelja šopa KLJUČEV na Titovem trgu, da jih vrne. Naslov v oglasnem oddelku	437
vozila
Prodam FIAT 750, letnik 1971. Osterman Ivan, Britof 120, Kranj
530
Prodam dobro ohranjen VOLKS-VVAGEN 1200, letnik 1967. Sp. Brnik 5, Cerklje	531
Poceni prodam AMI 6, letnik 1967. Kern, Groblje 3 b, 61230 Domžale	532 Ugodno prodam AUSTIN 1300, letnik 1970, dobro ohranjen, stalno* garažiran. Okoren, Trstenik 35, Golnik 533 Poceni prodam FIAT 850 special, odlično ohranjen. Medvode 1 534 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Vreček Franc, Štefetova 30, Šenčur 535 Prodam ZASTAVO 1100 - R po delih. Eržen Anton, Podlubnik 85, Šk. Loka 467 V najem oddam GARAŽO. Mav-rič Andrej, Ul. Vide Šinkovčeve 4, Klanec, Kranj 468 Prodam FIAT 750, letnik 1964, registriran do decembra 1974. Kožuh, Bodovlje 17, Škofja Loka 469 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, registrirano do januarja 1975. Vidic Ivan, Podnart 30, Podnart 470 Ugodno prodam FORD 17 M, letnik 1963, generalno popravljen. Do-linar, Partizanska 42, Škofja Loka
471
Poceni prodam ZASTAVO 750, lahko na obroke. Gobovce 9, Podnart	472 Prodam MOPED AON na 4 prestave za 3600 din. Zorman, Gorica, Radovljica 473 Prodam ŠKODO po delih z obnovljenim motorjem. Čopova 1, Lesce 474 Nujno prodam NSU 1200 po ugodni ceni. Telefon 24-587 475 Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano za leto 1974. Ogled v soboto in nedeljo. Gorenc, Savska c. 56, Kranj 476 Poceni prodam SPAČKA in rezervne dele.Cimprič Marjan, Golniška c. 115, Kokrica 477 Prodam VW, letnik 1966. Ogled v nedeljo popoldan. Koželj Franc, Hafnarjeva pot 10, Kranj 478 Ugodno prodam VW, letnik 1966. Pustovrh, Šentpetrska 49, Kranj
479
Prodam FIAT 850, letnik 1971, kombibus, tudi na kredit. Naslov v oglasnem oddelku	480
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, dobro ohranjeno. Grašič, Staneta Rozmana 9, Kranj	481 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Cena 5000 din. Kaštrun Alojz, Tenetiše 40, Golnik 482 Prodam FORD ESCORD, letnik 1970, 24.000 km. Križaj Ivan, Zg. Bitnje 15, Žabnica 483 Prodam FIAT 750, letnik 1968 in kasetni MAGNETOFON. Telefon 22-808. Jezerska c. 92, Kranj 484 Kupim manjši karamboliran AVTO. Oddati ponudbe pod: »Novejši« 485 Zamenjam ali prodam ZASTAVO 1300 za manjši avtomobil. Gmajnica 30/D Komenda 486
Iskra-Elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj
razglaša prosta delovna mesta:
30 delavk
za delo v montaži ali obdelovalnici
10 delavcev
za delo pri obdelovalnih strojih
5 strojnih tehnikov
za delo v tehnološko-analitski službi
2 nabavnih referentov
v proizvodnem področju
Pogoj: — tehnična ali ekonomska srednja šola
s 6-letno prakso;
5	samostojnih mehanikov
v ATC na Laborah (Reed kontaktnik) Pogoj: — poklicna šola strojne smeri (delo v treh izmenah);
6	priučenih delavcev
v proizvodnji Reed kontaktnikov
Pogoj: — moški, stari nad 18 let (delo v treh izmenah);
vodje galvanike
v ATC
Pogoj: — kemijski tehnik s 6-letno prakso;
2 urejevalcev I.
v galvaniki ATC
Pogoj: — poklicna šola strojne ali kemijske smeri s 4-letno prakso;
mojstra I.
za kliše v ATC
Pogoj: — grafični ali strojni tehnik s 6-letno prakso;
kemika I.
v proizvodnji tiskanega vezja v ATC Pogoj: — kemijski tehnik s 4-letno prakso;
fotograf a-specialist a
pri tiskanem vezju v ATC
Pogoj: — poklicna šola grafične stroke z 8-letno prakso; laboranta-fotografa
pri tiskanem vezju
Pogoj: — fotografski tečaj z 8-letno prakso;
2 tehničnih risark
v proizvodnji tiskanega vezja v ATC Pogoj: — tečaj tehniškega risanja;
8 čistilk
za čiščenje pisarniških in proizvodnih prostorov
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek našega podjetja do 6. februarja.
V 77. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, teta in svakinja
Antonija Kacin
roj. Jereb
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 27. januarja, ob 15. uri na pokopališče v Šenčurju.
Žalujoči: sin Boris z družino, hčerka Milena z družino ter ostalo sorodstvo
Šenčur, Kranj, 25. januarja 1974
Obletnica
Še vedno ne moremo verjeti trenutku 19. januarja 1973, ko nam je nepravična usoda iztrgala, kar smo najbolj ljubili, nenadomestljivo ženo in mamo
Ivano Močnik
V našem domu, v katerem je bilo polno tvoje ljubezni in topline, je le bolečina, solze in nedoumljivo spoznanje, da ni trenutka vrnitve in da te ne bo več, vedre in mile, med zelenimi polji, ki si jih tako ljubila.
Hvala za vsako prižgano svečko, cvetlico in lepo misel, s katero se spominjate naše mame.
Njeni
Zalog, 19. januarja 1974
Zahvala
Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete
Marije Frelih
roj. Valjavec
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje.
Žalujoči: hčere in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo
Brezje, 20. januarja 1974
Po dolgem in hudem trpljenju je umrl moj dragi, nadvse dobri mož, star 82 let,
Jožko Černelič
bivši trgovec v Kranju
Pogreb dragega pokojnika bo iz mrliške vežice na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: žena Marica, sestra, brat, ostalo sorodstvo in družina
Margetič
Črevesna nalezljiva obolenja
Januarja je poraslo število črevesnih nalezljivih obolenj na območju Gorenjske. Prebivalci — in to vse starostne skupine — obolevajo zaradi bolezni, ki jo povzročajo črevesne bakterije — salmonele.
Bolezen se običajno prične s porastom telesne temperature tudi do 40 stopinj C, z bolečinami v trebuhu, driskami in bruhanjem. V primerjavi s črevesnimi nalezljivimi obolenji v prejšnjih letih je tokratna oblika obolenja v večini primerov težja, bolniki pa bolj prizadeti. Obolenje traja običajno 7 do 14 dni, bolnik pa je precej prizadet prve 3 ali 4 dni, nakar se stanje izboljša.
Bolnik nima vedno vseh značilnih bolezenskih znamenj, ampak le posamezne ali pa je obolenje tako hudo, da mora na zdravljenje v bolnico.
Bolniki in kliconosci izločajo salmonele z blatom. Kliconosci so ljudje ali živali, ki ne kažejo nobenih znamenj obolenja, vendar pa občasno ali stalno izločajo z blatom povzročitelja obolenja. Bolni ljudje in bolne živali izločajo salmonele ves čas obolenja. Kliconosci so še posebno nevarni za svojo okolico, če živijo v neurejenih razmerah in ne pazijo dovolj na osebno higieno. Salmonele prenašamo z okuženimi rokami, živili, vodo, raznimi predmeti, tudi muhe in glodalci so pomemben člen pri prenosu teh obolenj.
Nekaj osnovnih navodil za preprečevanje črevesnih nalezljivih obolenj:
1.	Treba si je temeljito umiti roke z milom pod tekočo vodo pred začetkom pripravljanja hrane, pred jedjo in po uporabi stranišča. Vsak naj ima svojo brisačo.
2.	Sadje in zelenjavo, ki jo uživamo surovo, moramo pred uporabo dobro oprati in splakniti pod tekočo vodo. Pri bananah, pomarančah in drugem sadju v lupinah, ki ga običajno ne umivamo, priporočamo, da ga pred lupljenjem umijemo, nato pa umijemo še roke. Se posebej pazimo, da s površine lupine, ki je lahko bakteriološko ali kemično onečiščena, ne vnesemo povzročiteljev bolezni ali zdravju škodljivih snovi na sadež, ki ga ponudimo majhnim otrokom in dojenčkom.
3.	Posodo in jedilni pribor moramo pomivati v vroči vodi z deter-gentom, nato pa dobro splakniti v vroči vodi. Bolnik naj ima svojo posodo in pribor, kar posebej pomivamo. Bolnikov pribor in pribor svojcev po vsaki uporabi prekuhamo. Tudi posodo in dude dojenčka moramo po vsaki uporabi temeljito pomiti, splakniti in če je le mogoče tudi prekuhati.
4.	Pri prenašanju in shranjevanju živil pazimo, da ločimo posamezne
skupine živil med seboj. Živila, ki jih pred uživanjem še kuhamo (meso) ali drugače toplotno obdelamo, ločimo od živil, ki jih uživamo nepre-kuhane (kruh, surovo maslo, sir, salama, sladice, solata, sadje). Posebej pazimo, da kruha ne prenašamo ne-zavitega ali v umazanih torbah.
Ko pripravljamo hrano, imejmo pribor (lesene deske, noži, posoda) ločen za surovo in kuhano hrano. Tako ne uporabljajmo istega noža za rezanje tako surovih kot kuhanih živil. Pri toplotni obdelavi hrane se prepričajmo, če so živila res kuhana ali pečena: piščanec ne sme biti pri kosti še krvav, kranjske klobase naj vro do 20 minut itd.
5.	Če imamo bolnika s črevesnim nalezljivim obolenjem, moramo redno razkuževati stranišče, bolnikovo osebno in posteljno perilo. Najmanj enkrat dnevno stranišče temeljito pomijemo s toplo vodo in detergen-tom in razkužimo z 2—3 odstotno raztopino asepsola (2 do 3 jedilne žlice na 1 liter vode ali z 0,3-odstot-no raztopino omnisana (2 žlici na 5 1 tople vode). Pomiti in razkužiti moramo tudi potezno vrvico z ročajem, sedno desko, stene, tla ter kljuke in vrata stranišča na obeh straneh.
Bolnikovo osebno in posteljno perilo moramo pred pranjem namakati 3 ure v prej navedenih razredčinah razkužila. Med namakanjem praška ne dodajamo. Če pa perilo preku-havamo ali peremo v pralnem stroju pri 90 stopinjah, ni treba perila prej razkuževati.
Člani družine, ki ima bolnika, si morajo po temeljitem umivanju rok še dodatno splakniti roke s prej navedeno razredčino razkužila. Pripravljeno naj bo v steklenici poleg umivalnika.
6.	Muham, mrčesu in glodalcem preprečimo dostop do živil ter jih uničujemo s čistočo in pa zanje škodljivimi pripravki.
7.	Pri začetnih znarfienjih obolenja kot so vročina, glavobol, bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje ali driske obiščemo zdravnika.
Z vestnim in doslednim izpolnjevanjem takih navodil bomo pomagali preprečevati širjenje nalezljivega črevesnega obolenja.
Zavod za zdravstveno varstvo
za Gorenjsko
dr. Alma Vadnjal
14
Rejci perutnine
Kmetijska zadruga Naklo
prodaja enodnevne piščance
vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024.
KZ Naklo — valilnica
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni v visoki starosti 93 let za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, dedek in stric
Alojz Bečan
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 27. januarja, ob 14.30 izpred hiše žalosti v Pristavi 10 na
kriško pokopališče.
Pristava, Tržič, Medvode, 25. januarja 1974
Žalujoči: hčerki Lojzka in Francka z družinama in ostalo sorodstvo
Zahvala
Ob prerani izgubi drage mame, stare mame
Frančiške Pintar
iz Škofje Loke, Virlog 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik za vse prizadevanje in nego. Zahvala gospodu župniku iz Stare Loke za spremstvo in tolažilni govor ter pevcem od Sv. Duha. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoča hčerka z družino in ostali sorodniki
Škofja Loka, 23. januarja 1974
Zahvala
Ob nepričakovani izgubi ljubljene mame in očeta
Katarine in Franceta Tavčar
p. d. Matičkovih iz Zabreznice št. 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki so nam ob boleči izgubi staršev stali ob strani, izrekali sožalje, tolažilne besede, jima podarili cvetje, posebno vaščanom za venec in jih v velikem številu pospremili v njihov zadnji dom. Prisrčna zahvala č. g. župniku Janezu Ambrožiču iz Breznice in č. sestram, posebno dr. Rojčevi za vso skrb, nego in tolažbo v njihovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem vozovne delavnice Železarne za venec, društvu
upokojencev za spremstvo dragih staršev.
Žalujoči: sin Franci z družino, hčerke: Ivanka z družino, Marica z družino, Francka z družino in Rezka s sinom Mirom.
Zabreznica, 23. januarja 1974
Zahvala
Ob tragični smrti dragega moža, očeta, sina, brata, svaka in zeta
Jožeta Šifrarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tople izraze sožalja, za darovano cvetje in vso pomoč, ki je bila nudena ob tej priliki. Posebno se zahvaljujemo kvintetu Gorenjci, triu Slak, fantom s Praprotna, kapucinskemu pevskemu zboru, oktetu Jelovica, godbi na pihala iz Škofje Loke, pevcem iz Cerkelj, častiti duhovščini, govornikom tov. Slaku, tov. Babletu, tov. Pogačniku in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali ob teh težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Milena, hčerka Romanca, mama, ata, brat Groga, brata Janko in Vencelj z družinama, družine: Rihtaršič, Pokorn in Ovčar ter ostalo sorodstvo.
Praprotno, Selca, Škofja Loka, Sv. Duh, Kokrica, Stara Loka in Švica

Zahvala
Ob prerani izgubi ljubljene mame, sestre, stare mame in tete
Katarine Košnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno sodelavcem kolektiva Save in Oljarice za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Posebna zahvala dr. Mariji Sajevec za njeno pomoč pri zdravljenju, g. župniku in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Mici in Ana z družino, sestra Micka in ostalo sorodstvo
Olševek, Srednja vas, Nasovče
pogovor tedna
Franc Peternelj:
Nova
generacija
plavalcev
Profesor Franc Peternelj, ki je v Kranju veliko bolj poznan pod popularnim imenom Šile, je že skoraj deset let trener plavalcev kranj-} ,ega. Triglava. Pred tem je bil uspešen tekmovalec delfinovega sloga larugi mož takoj za Vladom Brinovcem). Njegov najboljši čas na 200 m 1 l2£iZn 2:38,9 in to iz 1 1963- Z Milanom Košnikom se je udeležil bolele rok maratons^ega plavanja. Kot vem, so ga še mesec dni po tem
.Kakšne uspehe si dosegel kot trener?'
»a večjim in manjšim uspehom treniram plavalce Triglava, a svoj največji uspeh pa si štejem osvojeno 3. mesto Triglava v ekipnem prvenstvu Jugoslavije 1. 1966 v Splitu, čeprav smo nastopili z močno pomlajeno ekipo. Takrat so me posebej raz-veselih s svojimi rezultati Milan Klemenčič, Jela Jančar, turi Slavec, Jani in Franc Nadižar. Nadalje si štejem v dobro oni-1* • da sem za plavanje in za Triglav pridobil tudi dve ka . Plavalki Judito Mandeljc in Rebeko Porenta, ki sta osneje pod veščo roko Anke Čolnarjeve dosegle zavidanja vredne rezultate in bili večkratni državni reprezentantki.« .in kdo so sedaj na začetku 1. 1974 tvoji varovanci?' »Danes treniram samo še pet — in to odličnih tekmovalcev: "r?,ne.ta Milovanoviča (1952), prvega Slovenca, ki je preplaval rei if progo 1500 m kravl Pod 18 minutami (17:49,7); s tem * °m tud* trenutno najhitrejši Jugoslovan na tej progi m zato stalni član državne reprezentance;
noM i?i®?a Slavca (1957) drugega najhitrejšega Slovenca na v2£ J Progah (400 m in 1500 m), mladinskega rekorderja in skp ha*nega mladinskega državnega prvaka in člana mladince državne reprezentance. Letos je iz mladincev presedlal med v še močnejšo konkurenco — v kateri bo vsekakor igral tudi naprej prvo violino;
tov \Troho (1957), ki je prav tako odličen plavalec in sp»a ' .lma pa smolo, da si je pred dvema letoma tik pred Drav zl°mi1 nogo, Pa tudi sicer se mu večkrat zgodi, da v ne-*m ,času zboli in je zato na državnih prvenstvih manj
zapažen kot bi to zaslužil;
m dva plavalca prsnega sloga:
To«, ?ao? Grošlja, najhitrejšega Slovenca na 100 m prsno, ter Oba E avca» najhitrejšega Slovenca 1. 1973 na 200 m prsno, treni i a 8v°ie Šolske obveznosti za močno resne, zato njun n«fill?g m,tako intenziven, vendar pa volja in zagrizenost prinašata vedno nove in nove rezultate.	<
na ®.e1} Pet mojih fantov ima še dovolj možnosti za nadaljnji leto&«5» m ?a izboljšanje rezultatov, kar bo vsekakor pokazala ziu^T^ Se več letna sezona. ,
fantov.	tu in nadejajmo se novih rezultatov njegovih
Prizadevni strelci v Bitnjah pri Kranju
Poleg strelskih družin, ki delujejo na ožjem področju Kranja, se je v zadnjem času spet poživila aktivnost v nekaterih zunanjih družinah. Ena od takih je prav gotovo SD »Iztok« iz Bitenj. Pod vodstvom predsednika Toneta Vilfana so strelci premagali nekajletno mrtvilo in se spet vključili med aktivne tekmovalce na občinskih in republiških prvenstvih. Prav pred kratkim so v gasilnem domu odprli prenovljeno strelišče za zračno puško, ki so ga opremili z avtomati za zamenjavo tarč. Ker je tekmovalcev precej, se bodo letos vključili z 10-člansko ekipo tudi v liga tekmovanje z zrač-
no puško, ki ga organizira ObSZ Kranj. Med njimi je nekaj dobrih strelcev, zlasti mladinci so se že nekajkrat izkazali.
Poleg tekmovanj po programu strelske zveze pa prirejajo tudi prijateljska srečanja. Tako so se že dvakrat srečali z ekipo SD »Tone Nadižar«. Čeprav so obe srečanji izgubili, so vseeno lahko ponosni, da so nastopili z 10-člansko vrsto, česar ne zmore vsaka družina. Sicer pa so si za nasprotnike izbrali verjetno najmočnejšo družino v Kranju. V prihodnjih dneh nameravajo povabiti na dvoboj še nekaj drugih
Košarka
Prvenstvo vedno bolj zanimivo
Kurirski smuk 10. februarja
lipvna ^ v____• .. ___
«a mik? TZac a ZZB NOV organizira f	že ^stnajstič
smlk na ptS^01191™ kurirski Hovtu v 1Stavi v Javorniškem
C j-ev v T1" n,a Lpet padlih
smuk L « Karavankah. Kurirski
sXjl0vemamerroVf oreanizjrati "a
letos/ol • rovtu- vendar je
manikin?arja odpadel zarad* bodo ?^ SI?ega- Predvidoma ga
bodosnPiTaVlli 10- Šmarja, če
»oao snežne razmere ugodne.
___D. S.
Tehnični biro Jesenice
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
Potrebna izobrazba: dipl. strojni inženir ali dipl. ekonomist 2 10-letno prakso oziroma s 5 letno prakso na vodilnih delovnih testih. Delovno mesto zahteva usposobljenost za vodenje ljudi, organizacijo dela in znanje enega tujega jezika.
Nastop službe po dogovoru — najkasneje 1. maj 1974.
Prijave z dokazili o šolski izobrazbi in praksi vložite do Tn iet>ruarja 1974 Komisiji za sprejem in odpust delavcev iHJ. O izidu razpisa boste obveščeni do 20. februarja 1974.

Trgovsko podjetje
murlia
LESCE
h?vaahjlnasJe,dnji prosti delovni mesti vaoi k sodelovanju:
1-	fakturistko
2 dveletno administrativno šolo in znanjem strojepisja in
2-pohištvenega	mizarja
Želim®11 dan° P011"0,00 Solo lesne stroke in nekaj prakse.
montaže pohXan1aterenuT0je preVOZn° 8redstvo zaradi
? najkasneje do 15-febru"
V	nadaljevanju občinskega košarkarskega prvenstva za mlajše pionirje so bili doseženi naslednji rezultati: D. Jenko : S. Jenko II 30:12 (12:6), D. Jenko : F. Prešeren 33:26 (22:15), S. Mlakar : S. Jenko 24:35 (8:21), S. Žagar : S. Mlakar 32:33 (15:21). S. Jenko : S. Žagar 52:41 (28:15), L. Seljak : M. Valjavec 20:0 b.b.
V	tem kolu sta bili najuspešnejši ekipi OŠ D. Jenko (Cerklje) in S. Jenko (Kranj), ki sta si s po dvema zmagama utrdili oziroma močno izboljšali uvrstitev.
Lestvica:
L. Šeljak D.Jenko S. Jenko F. Prešeren S. Žagar S. Mlakar M. Valjavec S. Jenko II
se počitnic nadaljevalo šele 9. februarja, ko se bodo pomerile ekipe
3	3	0	86: 31 6
3	3	0	102: 55 6
4	2	2	128:122 4
2	1	1	62: 55 2
4	1	3	130:134 2
3	1	2	72:103 2
3	1	2	44: 81 2
2	0	2	26: 65 0
bo	zaradi		bližajočih
starejših pionirk.
B. Bogataj
Triglav : Beti 88:87 (47 : 43)
Košarkarji Triglava so v 2. kolu zimske slovenske članske lige v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna gostili novinca slovenske lige metliško Beti. V enakovredni igri je pomlajena vrsta Triglava s težavo odpravila goste. Največ
Šahovsko prvenstvo v Šenčurju
Pred kratkim se je začelo šahovsko prvenstvo Šenčurja. Na njem sodeluje 20 šahistov, od tega 12 če-trtokategornikov. Na prvenstvu bodo štirim šahistom podelili četrto, štirim pa tretjo kategorijo. Zmagovalec bo prejel pokal SD Šenčur, najbolje uvrščeni pionir pa pulover — darilo Cenceli Janeza, ki ima svoj pletilski salon v Šenčurju.
Po prvih petih kolih vodita Berce in Vrhovnik.	B. Remic
Naši na mednarodnih smučinah
St. Moritz — Na drugi tekmi skakalcev za letošnjo nagrado »Grand prix« je na olimpijski skakalnici zmagal domačin Schmid. Z dvema zmagama je tako prevzel vodstvo tudi v generalni uvrstitvi. Naši predstavniki so tokrat imeli slab dan, saj prvega Jur-mana, zasledimo šele na 23. mestu', Prelovšek je bil 29., Štefančič 32., Drago Pudgar 35., Danilo Pudgar 39., Mesec 39., Demšar 40., Blaznik 44. V skupnem seštevku je prvi Schmid, Jugoslovani pa so na naslednjih mestih: 15. Mesec, 17. Demšar, 24. Prelovšek, 26. Drago Pudgar, 27. Štefančič, 29. Danilo Pudgar, 31. Blaznik.
Ramsau — Na mednarodnem tekmovanju smučarskih tekačev je na 15 km dolgi progi nastopilo v članski konkurenci 95 tekmovalcev. Med to mednarodno tekaško elito so startali tudi 3 Jugoslovani. Najboljše uvrstitve so dosegli predstavniki NDR, saj so na prvih štirih mestih kar njihovi predstavniki. Od naših se je najbolje odrezal Kranjčan Maks Jelene, ki je zasedel 28. mesto. 34. je bil Kalan, 36. pa Dornik.	-dh
2	2	0	178:116	4
2	2	0	177:171	4
2	1	1	179:144	2
1	1	0	97: 71	2
2	1	1	140:190	2
1	0	1	78: 82	0
2	0	2	1£5:186	0
2	0	2	144:158	0
J
košev za Triglav so dosegli: Kalan 26, Košir 22 ter Mavrič 10.
Lestvica:
Novoteks Triglav Beti Vrhnika Elektra Maribor Ježica Postojna
Marles	— — — — —
V 3. kolu 10. februarja bodo Kranjčani gostje novomeškega Novoteksa.	-dh
Slovenska moška kegljaška liga
Triglav : Jesenice 8092 : 7566
Kranjsko kegljišče je bilo v četrtek prizorišče zanimivega keglja-škega dvoboja, saj sta se v nadaljevanju slovenske moške kegljaške lige pomerila oba Gorenjca Triglav ter Jesenice. Čeprav so Jeseničani dvoboj izgubili z dokaj visokim rezultatom, pa niso naredili slabega vtisa, saj je njihova osmerica z dobrim kegljanjem postavila nov klubski rekord. V obeh moštvih sta se odlikovala veterana Martelanc in Šli-bar. Kranjčan je podrl 1047 kegljev, Jeseničan pa 1001.
TRIGLAV 8092 (Bregar 956, Pavlin 980, Jereb 1007, Jenkole 1007, Martelanc 1047, Prijon 1043, Ambroži« 1027, Turk 1025);
JESENICE 7566 (Hafner Šavnik 952, Šmid 917, Langus Šlibar 1001, Tarman 910, Crv Oblak 992).
Kranjčani danes gostujejo v riboru, kjer se bodo pomerili z mačim Konstruktorjem.
družin. Tako se bodo dobro pripravili za bližnja občinska prvenstva.
Rezultati dvoboja: SD »Iztok« : SD »Tone Nadižar«: 1. srečanje: SD »Iztok« 1504, SD »Tone Nadižar« 1555 krogov; 2. srečanje: SD »Iztok« 1496, SD »Tone Nadižar« 1610 krogov.	B. Malovrh
Vaterpolske novice
V Ljubljani so pred dnevi na redni letni skupščini pregledali dveletno delo člani plavalne zveze Slovenije. Po pregledu dela v preteklih dveh letih so se odločili, da se plavalna zveza in vaterpolisti odcepijo. Tako bosta po novem plavalna in vaterpolska zveza Slovenije. Plavalci imajo v svojih vrstah tudi Se skakalce v vodo, zvezo s sedežem v Ljubljani pa bo vodil predsednik Herzog. Vaterpolska zveza pa bo imela sedež v Kranju. To je prvič v zgodovini slovenskega Sporta, da sedež ene od zvez ni v Ljubljani. Obenem pa bo v Kranju deloval tudi strokovni odbor sodnikov in trenerjev.
Po končani konferenci sta bila ustanovna zbora obeh zvez. Predsednik vaterpo-listov je Kranjčan Becič, v sekretariatu pa še Borut Alujevič iz Celja in Aleksander Kostiov iz Ljubljane. V izvršnem odboru par šo vsi delegati klubov. Izvolili so tudi delegacijo za vaterpolsko zvezo Jugoslavije. V njej so Becič in Chvatal iz Kranja ter Jazbec iz Kopra.
Na redni skupščini plavalne zveze Slovenije so dobili pismena priznanja posamezniki in moštva. Od Gorenjcev so med posamezniki priznanja dobili Jože Rebolj, Borut "Chvatal, Zmago Malavašič, Karlo Svare, Janez Svegelj, Peter Didić, Mate Becič (vsi Triglav) ter Stane Šnabl (Kamnik) in Stane Artiček
Med moštvi pa vaterpolski Koper ter tovarna Sava kranjskih vaterpolistov.
(Radovljica), klub Triglav ter kot pokrovitelj
V znanem črnogorskem primorskem mestu Herceg Novem je bila konferenca združenja I. in II. zvezne lige. Na njej so odločili, da bo sedež obeh lig v Splitu. Določili so že pare I. zvezne lige, medtem ko bo žrebanje drugoligašev marca.
Določeni so tudi že četrtfinalisti za letošnji jugoslovanski pokal. Vsi, ki so se uvrstili včetrtfinale, so razdeljeni v tri skupine. Prva skupina bo igrala v Beogradu, druga in tretja pa v Šibeniku. V drugi skupini so tudi vaterpolisti Triglava, ki pa so padli v najtežjo skupino. Poleg triglavanov se bodo za štiri pol-finaliste borili še prvoligaši Mladost (Zagreb), POSK in Jadran (oba Split) ter Primorac (Kotor).
V Kranju bo 1. februarja tudi ena od skupin za mladinski pokal SFRJ. V zimskem bazenu bodo nastopile mladinske ekipe Partizan (Beograd), Mladost (Zagreb), Primorje (Reka) ter gorenjska predstavnika Kamnik in Triglav.
V zimskem bazenu v Kranju se je končal desetdnevni trening pionirske reprezentance Jugoslavije. Za pregled forme reprezentantov je reprezentanca zadnji dan odigrala dve prijateljski tekmi. V prvi so mladinci Triglava premagali reprezentanco, v drugi pa so najboljši jugoslovanski pionirji dobili srečanje s slovenskim ligašem Slovanom. Rezultata: Triglav: reprezentanca 13:7 (2:2, 4:1, 3:1, 4:3), reprezentanca: Slovan 12:4 (4:0, 4:3, 2:1, 2:0).
Jugoslovanska mladinska reprezentanca bo marca v Strassbourgu (Francija) nastopila na tradicionalnem vaterpolskem turnirju »6 narodov«. V izbrani vrsti do 18 let sta tudi triglavana Stariha in Svegelj, po vsej verjetnosti pa bo nastopil tudi Kranjčan Calič, ki so ga pomotoma uvrstili v reprezentanco do 20 let.

982, 902, 910,
Ma-do-dh
				■H	^^ m
					
					SnKJPl
					
					
		Hpir			
					U Bi
MsSST j, JH	1 ^.mjM		I - JM	Hlf^; £	
			BBBI^j-'aH		
				HK? t \J	
	^^r *	' Ur iM		W & " f*	
		& ' S		■f * »	
		hI J Jm			
					I i' "M
	H. "			J,	- fhlllllltil
					
Mladinski aktiv ZMS Duplje je bil v sredo organizator Športno-zabavne prireditve, na kateri so čisti dobiček namenili za gradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. V zabavnem deluje nastopil ansambel Gorenjci iz Radovljice in tržiški moški oktet. V športnem delu pa so pred polno dvorano na vprašanja odgovarjali športniki iz Kranja Metka Papler, Janez Gorjanc, Janez Bukovnik, Srečo Grosar ter domačin Darko Kuhar. Prireditev so finančno podprli občinska konferenca SZDL Kranj, občinski odbor ZB Kranj, Ljubljanska banka podružnica Kranj, Zavarovalnica Sava Kranj, KŽK Kranj in občinski sindikalni svet Kranj. Nagrade za športnike in izžrebane vstopnice gledalcev pa so prispevali Murka Lesce, Gorenjska oblačila Kranj, Planika Kranj, Slaščičarna Šink Kranj, Živila Kranj; Živila Kranj, poslovalnica Duplje in Gostišče Trnove Duplje, (dh) — Foto: F. Perdan
Drevi Jesenice : Olimpija
Na jeseniškem ledu bo drevi ob 18.30 spet vroče. V zadnjem kolu prvega kroga v I. zvezni hokejski ligi se bosta namreč spet spoprijela stara znanca jeseniški železarji in ljubljanski zmaji. Srečanje bo napeto, saj oboji spet pričakujejo, da bodo stopili na najvišjo jugoslovansko stopnico. Za oba pa ni prostora.
V obeh taborih se že od kanadske turneje vneto pripravljajo za ta dvoboj. V prednosti so domačini, saj bodo nastopili pred svojimi zvestimi ljubitelji hokeja in upajo, da jih le-ti ne bodo zatajili. Tudi gostje ne bodo v manjšini, saj bo na Jesenice prišlo tudi precej pristašev ljubljanske Olimpije. Spopad bo pa še tem bolj zanimiv, saj sta obe moštvi dali skoraj polovico svojih igralcev, ki so se z reprezentanco potepali po Kanadi. Tako se nam torej na jeseniškem ledu obeta pravi kanadski derbi. Kdo bo boljši, pa bomo videli po tekmi.	-dh

J

JL# -JEP 15
Sobota, 26. januarja 1974
Na Zelenici vseeno smučajo
Šenturska gora je eden izmed tistih krajev v kranjski občini, ki so zaradi svoje odmaknjenosti od središča v prav posebnem položaju. Slaba cestna povezava ima za te kraje na sicer zelo osojnem pobočju pod Krvavcem svoj vpliv na celotno življenje prebivalcev cele krajevne skupnosti od šolanja otrok, kulturnega življenja v vasi in tudi vseh drugih potreb, ki v taki skupnosti nastajajo. Še posebej pa so nekaj izjemnega za take kraje kot je Šenturska gora odhodi na delo v dolino v industrijski center. Zemlja ne daje dovolj, zato je skoraj pri vsaki družini kdo, ki si poišče delo izven kmetijstva.
več, je sto jurjev premalo. V izredno slabem vremenu grem peš. Ob štirih zjutraj vstajam, da ujamem v Cerkljah delavski avtobus. Še sreča, da pri Projektu začenjamo pozimi ob sedmih zjutraj. Pešačiti do doline, posebno Če je globok sneg, ni lahko. Vendar se sčasoma privadiš. Sedaj moram še večkrat v Kranj, ker obiskujem gradbeno delovodsko šolo. Plačujem jo sam.«
Anica Jagodic, stara 16 let:
»Vsak dan vstanem ob pol štirih zjutraj in grem do Cer-kelj peš, da ujamem delavski avtobus. Zaposlena sem v Iskri v obratu stikal. Kasneje vozi še en avtobus, vendar pa ta ne vozi prav pred tovarno. Doma sem spet okoli četrte ure popoldne. Dneva res ne ostane veliko. Opravim, kar je potrebno v hiši, poleti pa je treba tudi na polje pomagat domačim. Pozimi pa je bolj samotno, vsi se bolj za pečjo držimo in si krajšamo čas z branjem, ročnim delom ali s čim drugim, se že najde kaj.«
Pavel Rebernik, star 23 let:
»V službo se peljem z osebnim avtomobilom, kar je precej drago. Dvakrat tedensko napolnim rezervoar in vsakič me stane 15 starih tisočakov. To znese mesečno 80.000 starih dinarjev. Če se pa vozim
Štefka Grilc, stara 18 let:
»2e dobro leto in pol sem zaposlena v kranjski Iskri. Tudi starejša sestra Marija dela tam. Čeprav zjutraj vstajam že ob pol štirih in pridem domov šele ob petih popoldne, sem zadovoljna. Ko sem končala osnovno šolo na Šenturski gori, sem si želela, da bi se izučila vrtnarskega poklica. Zal mi je bolezen to preprečila. Če bom ostala doma oziroma na Šenturski gori? Ne, želim si v dolino. Veliko mladih deklet in fantov je že odšlo. Trenutno jih je okrog 20 zaposlenih v dolini. Res je tukaj lepo in mir, vendar za mlade včasih kar preveč. Le ob sobotah in nedeljah pridejo ,vikendaši'. Takrat včasih tudi zaplešemo. Sicer pa sta edina zabava tu gori televizija in radio in v prostem času obilica dela.«
Avtomobilisti, pozor!
Novica, ki prihaja iz servisa osebnih avtomobilov ob Ljubljanski cesti v Kranju, bo nedvomno razveselila mnoge lastnike vozil CZ širom po Sloveniji: tam namreč že nekaj dni uspešno zamenjujejo izrabljene vodne črpalke in vplinjače v vozilih zastava 750 in zastava 1300. Postopek naj bi v kratkem razširili tudi na popularne »sto-enke«. Dobavitelj rezervnih naprav, znana srbska tovarna (naziva za zdaj še nočejo izdati), pa že načrtuje visokoserijsko industrijsko remontno proizvodnjo bencinskih črpalk.
V čem je poglavitna prednost postopka? Gre za znatne prihranke pri času in denarju — da sitnosti okrog nabave nadomestnih delov sploh ne omenjamo.
»Vzemimo kot primer iztro-šeno vodno črpalko,« nam je razlagal vodja servisne poslovalnice inž. Pipan. »Stari način odstranjevanja oziroma montaže posameznih elementov traja približno štiri ure in stane stranko
— vključno s stroški nakupa — najmanj 350 din. No, zdaj stvar opravimo v pičli uri. Zamenjamo ves mehanizem. Čeprav ni tovarniško nov, temveč obnovljen, so predpisani tehnični standardi zanj popolnoma isti. Praksa kaže, da po kvaliteti celo prekaša sorodne artikle v trgovinah. Razen tega zanj dajejo šestmesečno jamstvo, ki ga ne tvega uvesti nobena druga tovarna v državi. In skupna cena? Okrog 260 dinarjev.«
Razlika 90 din res ni majhna. Ampak še znatno višja je pri vpli-njaču: nov velja 1730 din, v servisni zamenjavi pa komaj 4 stotake! Naj brž povemo, da ima Creina s srbskim proizvajalcem sklenjeno konsignacijsko pogodbo. Kranjski mehaniki so torej edini v republiki sposobni lastnikom Zastavinih avtomobilov nuditi zgoraj opisane storitve. Seveda si bodo skušali čim prej zagotoviti ekskluzivno pravico, ki edina onemogoča poskuse vmešavanja raznih posrednikov ter ščiti potrošnike pred dodatnim obremenjevanjem žepov.	I. G.
Čeprav je na vrhu Zelenice le 60 centimetrov snega, žičnice obratujejo in omogočajo najvne-tejšim smučarjem ter ljubeljskim gostom še kar ugodno smuko — Le 10 odstotkov dražje žičnice in vlečnice — Ugodnosti za šolsko mladino in organizirane skupine — Popoldanske karte novost — Dom na Zelenici obratuje
enolončnico) bo treba odšteti šolarjem za celodnevno smuko, če bodo obiskali Zelenico med ponedeljkom in petkom. Nudimo tudi 25 odstotkov popusta organiziranim smučarskim skupinam. Smučarji tržiške Bombažne predilnice in tkalnice to ugodnost že izkoriščajo pri pripravah na tekmovanje slovenskih tekstilcev.«
Pogosto slišimo, da Zelenica z Ljubeljem še ni urejena kot bi bilo treba. Kaj po vašem mnenju še manjka na Zelenici, smo vprašali Marjana Salbergerja.
»Kar je sedaj na Zelenici, še prva faza ni. Na vrhu je premalo vlečnic, kar se pokaže posebno takrat, ko nižje ni snega. Vlečnice bi bilo treba postaviti na zahodnem pobočju proti stari karavli. Skromne prenočitvene zmogljivosti nameravamo zbolj-šati z gradnjo brunaric. Nadalje bo treba misliti na popravilo dostopne sedežnice, ki lahko sedaj potegne na vrh le 450 smučarjev. Letos bomo usposobili gostinski obrat na srednji postaji Vrtača, ki je sedaj zaradi pomanjkanja vode zaprt. Z vrha imamo sicer urejeno napeljavo, vendar jo dobimo le takrat, ko v planinskem domu ni gostov in vode ne tro-šijo. Smučišča bo treba razširiti. Upam, da bo prišlo urejevanje Zelenice na vrsto, ko bo Kompas

Zelenica je te dni eno izmed redkih slovenskih zimskih športnih središč, kjer je mogoče vsaj za silo smučati. Na vrhu, pri planinskem domu, ki ga upravlja Planinsko društvo Tržič, in višje proti državni meji z Avstrijo, je okrog 60 centimetrov snega. Ob vlečnicah, ki lahko prepeljeta na uro nekaj čez 400 smučarjev, je smuka razmeroma dobra. Nižje proti Vrtači in Ljubelju je snega vedno manj. Zadnja odjuga ga je pobrala, kolikor ga je še bilo in »odgrnila« skalovje, grmičevje ter številne kotanje. Prav nenavadno za čas, ko bi moralo biti pri srednji postaji žičnice na Zelenico poldrugi meter snega in na vrhu vsaj dva metra. Po vojni je bilo le leta 1958 slabše. Takrat je bilo še na vrhu snega komaj za ped.
»V primerjavi z lansko zimo, ki se je na Zelenici začela šele sredi januarja, škode zaradi pomanjkanja snega še ni,« pripoveduje Marjan Salberger, šef Kompasovih žičnic na Zelenici. »Če pa se bo takšno vreme nadaljevalo, bo škoda iz dneva v dan večja. Te dni prepeljemo na vrh dnevno 40 ali 50 smučarjev, razen teh pa odhaja vsak dan na vrh okrog 30 gostov iz naših hotelov na Ljubelju. V sobotah in nedeljah je promet večji. 400 ali 500 smučarjev zapelje naša naprava na vrh. Za silo gre, čeprav so te številke daleč od rekordnih. Lansko zimo smo dnevno ,pospremili' na Zelenico 300 in več smučarjev, v petkih, sobotah in nedeljah pa tudi 2000. Tudi s prometom, kakršen je, smo zadovoljni, če pomislimo, da je drugje še slabše.«
Cenejše, boljše in hitrejše odstranjevanje okvar
Creinin servis v Kranju edini v Sloveniji uvaja nadomestno zamenjavo izrabljenih delov — Šestmesečna garancija!
So se cene za žičničarske storitve v primerjavi z lanskimi bistveno povišale?
»Prevoznih tarif štiri leta nismo. menjali. Letos smo slovenski žičničarji podpisali dogovor, ki dovoljuje 12,3-odstotno povišanje cen. Pri Kompasu za najvišje povečanje nismo bili navdušeni in tako smo letos na Zelenici le za 10,7 odstotka ,dražji'. Vožnja na vrh Zelenice stane 8 dinarjev, povratna vozovnica pa 14 dinarjev. Za dnevno karto je treba odšteti 50 dinarjev. Ko bo zapadlo več snega in bo tudi ob dostopni sedežnici varno smučanje, bomo uvedli popoldansko karto. Veljala bo od ponedeljka do petka od 13. ure dalje. Stala bo 30 dinarjev. Na ta način želimo privabiti na Zelenico več ljudi ob delavnikih po končanem ,šihtu'. Med polletnimi počitnicami bomo nudili posebne ugodnosti šolarjem. Le 20 oziroma 28 dinarjev (z
Zimski dopust
V tovarni športnega orodja Elan Begunje bodo letos delavci del kolektivnega dopusta izkoristili že pqzimi. Tovarna ne bo obratovala od 26. januarja do 3. februarja. Eden od vzrokov, da so se odločili za to novost, je rekreacija zaposlenih. V zadnjih mesecih minulega leta.so namreč morali v Elanu delati vse sobote in več nedelj zaradi redukcije električne energije. Sedanji dopust bo torej za mnoge pomenil tudi počitek.
Mazut v Sori
Vest je sicer časovno nekoliko zastarela, vendar ni izgubila niti malo pereče aktualnosti. Konec novembra so namreč iz velike cisterne tovarne Šešir Šk. Loka, stoječe tik ob strugi Selščice, malo nad sotočjem s Poljanščico, stekle večje količine mazuta. Koliko natanko ga je bilo, ne ve povedati nihče, vendar sta dva člana ribiške družine Škofja Loka zasledila naslage smrdeče, temne nadloge vzdolž celotnega toka Sore. Svoje odkritje sta javila pristojnemu občinskemu organu. Kasnejši strokovni ogledi so njune navedbe samo potrdili.
Kdo je kriv? Kot trdijo v upravi podjetja, velja greh pripisati šoferju transporterja, ki je ponoči pripeljal sporno tekočino k tovarni ter jo začel pretakati v cisterno. Menda ni opazil, da so zmogljivosti slednje manjše od količine tovora — in višek je stekel čez rob ter po kamnitih stopnicah od-mezil v reko.
Tudi če bi obrazložitev stoodstotno ustrezala resnici (za kar ni trdnih dokazov), ne more zadovoljiti ribičev in zagovornikov varstva okolja nasploh. Zakaj pa cisterna stoji tako blizu struge? Mar to ustreza obstoječim zaščitnim predpisom? Ali lastniki razpolagajo s potrebnimi lokacijskimi dovoljenji in drugimi uradnimi blagoslovi? In če ne, čemu ne? Za nameček nas zanima, kaj so medtem ukrenile inšpekcijske službe? So ukrepale? Dva meseca sta pretekla od neljubega dogodka, zato upamo, da bomo dobili zelo konkretne odgovore obeh strani. Kajti doslej je mazutni bič ošvrknil, kot smo lahko brali, le posamezne predele jadranske obale, nikdar pa gorenjskih rek — da o še zmeraj razmeroma čisti Sori sploh ne govorimo. (I. G.)
zgradil hotela v Ljubljani in v Kranjski gori.«
Imate na žičnicah dovolj delav-
cev?
»Stalno zaposlenih nas je j>* Mladi, zdravi in sposobni fantje so to. Vendar nas je premalo, saj bi nas moralo biti vsaj 11 ali 12* Pomagamo si z dvema honorar-cema. Več jih niti dobiti ne moremo.«
Planinski dom Planinskega društva Tržič je za zdaj edini gostinski objekt na Zelenici.
»Na vrhuncu sezone je postojanka vedno polna. Kar dobro »e moramo potruditi, da solidno pom strežemo vse smučarje,« pripoveduje upravnik doma Branko Džor* dževič. »Dom ima 60 lepo urejenih ležišč. Nadvse pomembna je tele* fonska zveza z dolino. 50104 m<>' raš zavrteti in Kompasova cen' trala na Ljubelju te zveže z nami« Tudi turistična propaganda naS letos ne zanemarja več. Letos se bomo pojavili tudi v izložbah turističnih poslovalnic.«
Vzdrževanje tega velikega dom* precej stane. Turistično društvo Tržič bo na Zelenici letos uredil0 dom ter zboljšalo zunanji videz tet teraso. Sklep občnega zbora P" Tržič je bil, da se pri Planinski zvel! Slovenije posreduje in dom na Žele* niči vnese v slovensko Planinsko transverzalo. Sedaj jo namreč p_la* ninska pot obide. Dom na Zelenici Je dobro oskrbovan in založen. Večino bremena potegne na vrh žičnica, od Časa do časa pa priskočijo na pomo* vojaki mejne karavle na Ljubelju-Planinsko društvo in delavci v pla* ninskem domu se vojakov spomnij0 in jih pogostijo ob slehernem obiskUt ob prazniku graničarjev in dnevu JLA ter ob novem letili pa jih tud? obdarijo. Sodelovanje med planinci in vojaki se tako še krepi.
J. Košnjek
Osnutek resolucije 7.kongresa ZKS
Prejšnji petek je časopis KoniU' nist v posebni izdaji objavil gradiv0 za razpravo pred 7. kongresom z vez® komunistov Slovenije. Tako je zdaj v razpravi osnutek resolucije 7. kop' gresa ZKS, iz katere velja opozorit' na naslednja tri poglavja: boj uveljavljanje samoupravnih dru*' benoekonomskih in političnih odn°* sov, idejnopolitično in akcijsk0 uresničevanje poglavitnih interesov delavcev v združenem delu in uve' ljavljanje vodilne vloge zveze korm1; nistov v samoupravni socialistiČA družbi in naloge na področju orga' niziranosti. Razen tega so v gradiv?1 objavljeni uvodni referat Alojza B*1" škega in sklepi 37. seje C K ZKS.
A. 2- „
tudi to se zgodi
Razpravljavec, v očitni ihti, čimprej konča s svojim referatom, J ■ postregel tudi s temi statistični& podatki:	J
»Tako. Med novimi člani sta P strukturi dva mladinca, sedem d?' lavcev in ena ženska!«
n £> G v £> r* £>
# I^V/OI t/V/t/
Poledica
V sredo, 23. januarja, ob 4. uri zjutraj se je na cesti drugega reda pri cepu za Zg. Brnik pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomo
odbil*
Janez Zibelnik (roj. 1951) iz Bašlja je vozil od Kranja proti Mengšu. V blage*! ovinku je tovornjak zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati na poleden^ cesti, zaneslo ga je v levo, kjer se je prevrnil v opuščeno gramozno jar11 Voznik ni bil ranjen, škode na vozilu pa je za 50.000 din.
.