TRST, torek 18. junija 1957
Leto XIII . Št. 144 (3679)
DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON »J-*#* IN »4-«» — Poštni predal 559 — UPRAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellieo l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm
višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm širin« 1 stolpca za vse vrste oglasov po 80 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ. Izvod 10 meseč o 21 d n. Poštni tekoči račtm Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba Sl ve j , Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, teko« račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdata Založništvo tržaškega tiska D. zuz- ir.,
Razgovori o razorožitvi v Londonu
Zahodni delegati važnost Zorinovih
poudarjajo
predlogov
Prihodnja seja pododbora bo v četrtek - Komentarji Mae Mil-lanovega odgovora Bulganinu - Francija dela težave glede sporazuma o prekinitvi jedrskih poizkusov
IdONDON, *7. — Voditelj ameriške delegacije v razoro-žitvenem pododboru OZN Ha-rolc' Stassen je danes izjavil, da sprejme na znanje sovjetski predlog za prekinitev jedrskih poskusov pod mednarodnim nadzorstvom za dve ali tri leta.
((Dejstvo, da Sovjetska zveza sedaj sprejema nadzorstvo, ki ga je do sedaj odklanjala, je dejal Stassen, pomeni važen korak na poti sporazuma glede prvih raz-orožitvenih ukrepov.« Stassen je izjavil, da se bo ameriška delegacija še dalje trudila, da se približajo sporne točke.
Stassen je pripomnil, da a-hieriška delegacija proučuje sovjetske predloge, in je dodal, da je pripravljena premakniti se s svojega sedanjega stališča naproti stališču drugih v-laci in da bo v kratkem stavil nove predloge o razorožitvi.
Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je predsedoval današnji seji, je izjavil, da sta sedaj dve možnosti:	a) sporazum o jedrskih
Poskusih, b) delen sporazum, ki naj bi vseboval dogovor o jedrskih poskusih in o drugih ukrepih, kakor je zmanjšanje števila vojaštva in oborožitve, jamstva proti nenac-nemu napadu, prenehanje kakršnega koli izdelovanja jedrskega orožja. Poudaril je, da so razgovori sedaj dosegli Važno fazo in da Zorinovi predlogi predstavljajo važen korak na poti sporazuma o delnih ukrepih. Izrekel je tudi priznan.je ameriški delegaciji in dejal, ca obstajajo novi temelji za konstruktivno proučevanje delnega sporazuma o razorožitvi.
Francoski delegat Jules Moch je poudaril važnost in Potrebo nadzorstva o razorožitvi, da se vzpostavi zaupanje v mednarodnih odnosih, da se prepreči vsak nenaden napad in da se zagotovi točno izvajanje ukrepov, ki bi jih določal sporazum.
Kanadski delegat Johnson je tudi poudarjal potrebo nadzorstva in v glavnem podprl stališče francoskega delegata.
Na koncu je sovjetski delegat Zorin vzel na znanje, da se njegovi zahodni kolegi strinjajo, da je sovjetski predlog važen korak na poti sporazuma. Pripomnil pa je. da z vztrajanjem pri sistemu nadzorstva lahko nastanejo težave za sklenitev sporazuma. Prihodnja seja pododbora bo v četrtek popoldne.
Iz New Yorka pa je no-coj odpotoval z letalom v London svetovalec ameriškega državnega tajnika za zade-ye NATO Julius Holmes, ki je bil imenovan za Stasseno-vega pomočnika. Pred odhodom je Holmes izjavil, da ga Lulles pošilja v London, ker »so pogajanja dosegla točko, ko zadevajo celotni NATO in zahodno enotnost. Določen sem, da nudim svojo pomoč v tej fazi pogajanj in da sem koristen Stassenu.«
Na vprašanje, ali je njego-va navzočnost na kor^erencl Posledica pritožb zahodnih taveznikov zaradi Stassenovih razgovorov z zorinom, je Hol-hies odgovoril: »Prav res ne. Bilo je mnogo dima za pra" rdajhen požar.«
Ob izmenjavi pisem med Mac Millanom in maršalom Bulganinom londonski politični krogi posebej opozarjajo ha to, da je razorožitev dobila diplomatsko prednost. Ted-nik »Observer« piše, da je po hinenju Britanije napredek Pri razorožitvi ključ za zmanj šanjt napetosti v odnosih med Vzhodom in Zahodom.
" Opazovalci so tudi ugotovili, da v Mac Millanovem odgovoru ni omenjeno vračanje °bisku sovjetskemu ministrskemu predsedniku, poudarjanje enotnosti Britanije z Pjenimi zahodnimi zavezniki Pa tolmačijo kot znamenje^ *la Mac Millan ne bo obiskal Moskve v bližnji prihodnosti Laburistični krogi so neugodno sprejeli vztrajanje Mac Millana — ko je govoril o »Edenovem načrtu« za ustanovitev pasu omejene oborožitve v Evropi — pri povezo-vanju nemškega vprašanja fazorožitvijo. Laburisti poudarjajo, ca je združitev Nem tije vsekakor pomembna zadeva da pa je prihodnost človeštva mnogo pomembnejša in da je treba sprejeti na-* rt o prekinitvi jedrskih poskusov, ki ga je predlagal Sovjetski delegat Zorin v raz-°i'ožitvenem pododboru.
Ameriški uradni krogi izra, *ajo iplošno zadovoljstvo nad Vsebino Mac Mtllanovega pi; sma. V VVashingtonu posebej opozarjajo na tisti del pisma ki govori o Razorožitvi.
U rac ni zastopnik francoske Ka zunanjega ministrstva je 'ajavil, da je po mnenju u-'adnih pariških krogov Mac Millanov odgovor Bulganinu ‘izredno konstruktiven«. Ta Jsstopnik je pripomnil, d Mac Millan posebej opozarja ha povezanost oborožitve m hemšlke združitve.
Zahodnonemški kancler denauei j« pr«4 odhodom
Dunaja izjavil, da ni res, da bi skušala njegova vlada spodkopati londonska pogajanja o razorožitvi. To je bil njegov odgovor na nekatere govorice, češ da nemška vlada skuša onemogočiti ta pogajanja. Zunanji minister von Brentano pa je izjavil, da je bonnska vlada zadovoljna z odgovorom Mac Millana Bulganinu. Von Brentano je dejal, da je Mac Millanovo pismo «dovršeno».
Ameriški časopis «Evening Star« piše, ča bo Francija morda glavni nasprotnik a-meriškega načrta za sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov. Ameriška vlada je razložila svoj načrt zahodnim državam, obotavlja pa se predložiti načrt Sovjetski zvezi, dokler se o njem ne dogovorijo vsi zavezniki ZDA. Razlog za francosko zavračanje tega načrta je po mnenju časopisa	ta,	da	je	zdaj Francija na	vrsti,	da	izdela jedr-
sko orožje. Ce bi Francija privolila na prekinitev jedrskih poskusov za eno leto — kakor predlagajo ZDA — bi po mnenju Pariza močno zaostala s svojimi načrti za razvoj jedrskega orožja. Ce bi se pa	tri	velesile, ki zdaj
majo	to	orožje,	sporazumele
prekinitvi jedrskih poskusov za več let, bi se po mnenju časopisa Francija znašla položaju, da nikoli ne bi začela izdelovati jedrskih orožij.
Tiskovna konferenca Tita in Erlanderja
BRIONI, 17 — Predsednik švedske vlade Tage Erlander, ki je sinoči prispel na Brione, e imel po večerji daljši razgovor z maršalom Titom. Razgovora se je odeležil tudi Edvard Kardelj. Danes je maršal Tito ponovno sprejel Erlanderja. Pozneje sta maršal Tito in Erlander sprejela skupino novinarjev, katerim sta dgovarjala na vprašanja v zvezi s švedsko-jugoslovanski-ml odnosi, z razorožitvijo in druga vprašanja. V zvezi z razorožitvijo je maršal Tito poudaril, da bi morale države, ne pripadajo blokom, ime-čim tesnejše stike, da se posvetujejo in delujejo proti vsaki vojni. Razorožitev n; stvar ozkega kroga velesil, čeprav je rešitev tega vprašanje veliki meri odvisna od njih.
Opozoril je na važnost javnega mnenja in v zvezi s tem poudaril, da čeprav se zaenkrat ne more govoriti o svetovni integraciji, obstaja vendarle integracija javnega men-nja, in interes narodov, da se ohrani mir. Izrazil je dalje upanje, da se bodo sedanji dobri odnosi med Švedsko ’n Jugoslavijo še izboljšali. Glede odnosov med ZKJ in socialdemokratsko stranko Švedske pa je poudaril, da ZKJ želi čim boljše odnose z vsemi socialističnimi gibanji. Izmenjava misli ideološkega značaja kljub razlikam v pogledih, lahko samo koristi.
Erlander je prav tako poudaril koristnost izmenjave misli in je izjavil, da Švedsko posebno zanimajo uspehi socializacije v Jugoslaviji. Poudaril je dalje važnost trgovinske izmenjave in izrekel prepričanje, da se bodo trgovinska pogajanja, ki so se nedavno začela, ugodno zaključila.
V zvezi s kongresom delavskih svetov je maršal Tito poudaril, da cilj kongresa ni propaganda, temveč da je bil kongres sklican, da bi ugotovili pozitivne in negativne posledice delavskega samoupravljanja. «Z izročitvijo podjetij in tovarn delavcem, smo popolnoma zadovoljni«, je uo-udaril Tito. ((Doseženi so bili rezultati, kakršnih nismo pričakovali. So pa še nekatere pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odstraniti«.
tovornih ladij pod zastavami večine dežel sveta razen ZDA«.
Magnusom je dostavil, da ima senatna komisija za trgovino namen proučiti njegov predlog z možnostjo za dovoljenje ameriškim novinarjem, da gredo v LR Kitajsko. Republikanski voditelj v senatu Knowland pa je takoj izjavil, da taka proučitev komisije za trgovino gotovo ne bo pripravila vlade, da bi spremenila svoje stališče in dostavil je še, da po njegovem mnenju «mti senat nima svojega stališča glede tega vprašanja«.
Porčinjski danes pred
dogodki
kasaeijo
RIM, 17.	— Jutri zjutraj
bodo združeni kazenski odseki vrhovnega kasacijskega sodišča pod predsedstvom svojega prvega predsednika dr. Eule razpravljali o kazenskem rekurzu glede znanih medvojnih dogodkov v Poreinju v Beneški Sloveniji. Rekurz je vložilo 36 obtožencev. Vložil pa ga je tudi javni tožilec proti razsodbi, ki jo je izreklo florentinsko prizivno sodišče, ki je 30. aprila 1954 v glavnem povečalo kazni, na katere je že prej obtožence obsodilo sodišče v mestu Luc-ca. Javni tožilec zahteva, da se obsodijo zaradi kršitve čl. 241 kazenskega zakonika, češ da so napravili atentat proti integriteti države, sledeči obtoženi partizani garibaldinci: Ostelio Modesti (Franco), Alfio Francesco Tambosso (Ultra). Lino Zocchi (Ninci), Mario Fantini (Sasso), G. Battista Padoan (Vanni), Mario Toffa-nin (Giacca), Vittorio Iuri (Marco.) in Plajno Aldo (Va-lerio). Vseh obtoženih garibak dincev je bilo 53. Za kršitev
omenjenega člena predvideva zakon kazen dosmrtne ječe.
Prizivno sodišče v Florenci partizanov n,i obsodilo zaradi tega zločina, ker je ugotovilo, da »njihovo delovanje ne bi bilo sposobno kršiti koristi, ki jih ščiti člen 241» in (oker bi do jugoslovanske zasečbe prišlo neodvisno od delovanja obtožencev«.
Jutrišnja razprava pred ka-sacijo se torej uvršča med številne .procese proti partizanom, ki so v demokristjan-skem režimu tako pogosti. U-pati je, da kasacijsko sodišče tožilčevih razlogov v rekurzu ne bo upoštevalo ne samo, ker je , znano, da so ozopovci. proti katerim so se morali garibaldinci boriti, imeli če-sto stike z Nemci, temveč tudi. ker dejstvo, da je bila znana slavna garibalč inska divizija »Natisone« začasno v sklopu poveljstva IX. Korpusa JLA, ker je morala zaradi vojaških operacij preiti na področje tega Korpusa, še ne predstavla.i atentata na integriteto države.
Jalovo delo Merzagore pri reševanju krize
Nesmisel
«demokratične
Republikanci ne pojdejo v vlado in izključujejo tudi <zunanjo podporo*; kvečjemu bi vladi pomagali do zaupnice s tem, da bi se vzdržali glasovanja pod pogoji, ki so oa v popolnem nasprotju s pogoji liberalcev
RIM, 17. — Predsednik senata Merzagora, ki mora v okviru reševanja, vladne krize po naročilu predsednika republike ugotoviti, kakšne so možnosti za obnovitev štiri-strankarske	ali tristrankarske	koalicije	in	odgovarjajoče
vlade, se je	včeraj posvetoval	s	prestavniki	vseh	ostalih
strank razen bivše štiristran-karske koalicije. Kaj so mu povedali predstavniki teh strank, se je pravzaprav vedelo, še preden so bili pri njem. Predvsem je levica še enkrat poudarila neumestnost vsakega poskusa za obnavljanje preživelih formul, ki so se s svojo	okostenelostjo sa-
me onemogočile.
Danes pa so bili pri Merza-gori zopet	predstavniki KD
Fanfani, piccioni in Cescni, ki
MiititimiMHMmmtHiminiimimimiHmfmiiiHitiifiiHiinimmiHMiimtiimimMttMHHMMtMiMHMitiitiiiiMjitHMiimiinMimtiimtHiiHimtMimmmmiMtHmimMiiiliHimiiiiiilHtiiumiii
Šest mrtvih, več ranjenih, 43 hiš porušenih posledica zračne trombe na področju Pavie
Medtem ko se položaj v Piemontu rahlo boljša, preti nevarnost novih poplav, ker voda v reki Pad narašča - Ogromna škoda zaradi uničenih polj in poljskih pridelkov
” ^ za obnovitev trgovinskih odnosov med /DA in LR Kitajsko
WASHINGTON. 17. — Demokratski senator Warren Magnu-som. predsednik senatne komisije za trgovino,je včeraj predlagal obnovitev letalskega prometa z LR Kitajsko; to naj bi bil prvi korak k normalizaciji kitajsko-ameriških trgovinskih odnosov. «Vem. da je vlada proti trgovini s Kitajsko, je dejal Magnusom, toda biti moramo reaiisti. Vse druge države obnavljajo trgovino s Kitajsko. Ne moremo si misliti, da bomo lahko do neskončnosti držali 400 milijonov oseb za bambusovo ekonomsko zaveso s pretvezo, da nam ne ugaja njihova vlada. Samo meseca marca je pristalo v Šangaju 69
milllllllllllllllllllllllMHIIHHIIMlIOinilllllIrtlllllHIIMIIIIIIitMMmHHnillllllMIIIIHIIIUIIIHII
V Egiptu bodo 3. julija parlamentarne volitve
Sirijo in Indija enotni glede pozitivne nevtralnosti
Egipt solidaren s Tunizijo spričo provokacij francoskih sil ter glede zahteve po popolni suverenosti in evakuaciji francoskih čet
KAIRO, 17. — Predsednik Naser je danes odobril listo 1320 kandidatov, ki jim bo dovoljeno nastopiti na parlamentarnih volitvah 3. julija letos. Te kandidate so izbrali izmed 2528, ki so prijavili kandidaturo. Izbiro je opravila posebna komisija pod predsedstvom polkovnika Naserja ter poleg drugih tudi Iren ministrov: Modieddina (notranje zadeve), gen. Abdela Haima Amega (vojska) in Abdela Latifa "Buglidadija (občinske in kmečke zadeve). Med kandidati so tudi vsi člani vlade, razen ministra vojake ter ministra za zunanje zadeve Faw-zija. Po padcu monarhije leta 1952 bo tako zopet zasedal parlament s 35Q člani. Med kandidati jih 67 sploh ne bo imelo protikandidata in se tako že smatrajo za izvoljene; med temi je tudi 16 ministrov. Na seznamu je tudi pet voditeljic ženskega gibanja, ki imajo dobre izglede, da bod' izvoljene. Verjetno bo prvo zasedanje parlamenta 22. julija in menijo, da bo imel takrat Naser važen politični govor.
Politični svetovalec predsednika Naserja Ali Sabri je imel včeraj s tuniškim poslanikom v Kairu razgovor, po katerem ,e dal za tisk poročilo, v katerem je rečeno, da je Egipt solidaren s Tunizijo spričo provokacij francoskih sil in da podpira njene zahteve, da doseže popolno suverenost ter evakuacijo francoskih čet s svojega ozemlja. Poročilo dostavlja, da je Ali Sabri izrazil tuniškemu veleposlaniku tudi ogorčenje Egipta zaradi nedovoljenih gospodarskih u-krepov, ki jih je Francija sprejela, da ni prisilila Tunizijo k odstopu od njenega sklepa, da podpira Alžir v borbi za osvoboditev
Kot poroča sirski tisk, bo po volitvah v Egiptu predsednik Naser prišel v Sirijo. Nameraval je Prit* že lansk« let°. P®
je moral ta obisk odložiti zaradi sueške krize.
Sirski zunanji minister Šalah Bittar je v intervjuju za poljski list «Tribuna Ludu« izjavil, da Sirija ne želi vstopiti v noben blok, da ne bi tako škodila svoji zunanji politiki. Šalah Bittar je podčrtal da bo Sirija nasprotovala Eisenhowerjevi doktrini, dokler bo pristanek na t» doktrino pomenil zvezo z Zahodom. Ce pa se odstrani ta pogoj, je dostavil Šalah ^Bittar je Sirija pripravljena s‘prejeti vsako tujo gospodarsko pomoč, ki ji Bo pomagala utrditi njeno neodvisnost ter pospešiti razvoj njenega gospodarstva. Potem ko je še zatrdil, da bo njegova dežela kljub morebHnim pritiskom vodila politiko »pozitivne nevtralnosti«, je sirski zunanji minister sporočil, da bosta v bližnji prihodnosti dve sirski gospodarski misiji odpotovali v dežele zahodne in vzhodne Evrope, da proučita sredstva za razvoj trgovinskih izmenjav teh držav s Sirijo.
V soboto, ko se je v Damasku ustavil indijski ministrski predsednik Nehru, je sirski zunanji minister izjavil, da so z njim razpravljali o svetovnem položaju sploh, zlasti pa še o situaciji na Srednjem vzhodu. Predvsem so govorili o zahodni politiki do arabskih držav posebno kar zadeva uničevalno vojno v Alžiru ter nevarnost, ki jo predstavlja sionizem za arabske države. Šalah Bittar je dejal, da so razgovori pokazali enotnost gledišč zlasti glede pozitivne nevtralnosti, ki obstoja v nevtralnosti med Vzhodom in Zahodom. Končno je sirski zunanji minister rekel, da je sirsko ljudstvo s sprejemom, ki ga je pripravilo Nehruju, hotelo izraziti svojo hvaležnost za njegovo stališče v času trojnega napada proti Egiptu, napada, ki je hotel uničiti a-rabski nacionalizem.
uničila mnogo poljskih pridelkov. V mestu so številne kleti poDlavljene.
Tudi na področju Mantove Pad stalno narašča za tri centimetre na uro. Voda v jezerih okol! Mantove se jjtu.di dviga za tri cm na uro.
Na področju Roviga pa se 'e Pad na več krajih razlil čez bregove, zlasti v spodnjem delu Polesine pri Ca’ Pisani, Vi 1-laregia. Ca’ Corner in Donzel-la. Iz Ca’ Venier se je moralo izseliti več družin. Nemudoma so začeli utrjevati nasipe. Do sedaj je voda že povzročila precejšnjo škodo na poljih, kjer pravkar dozoreva žito.
Ministrstvo za kmetijstvo poroča. da za sedaj ni se mogoče dati podatkov o škodi, ki jo je utrpelo kmetijstvo, ker so številna področja še pod vodo m kmetijski inšpektorji niso še zbrali vseh podatkov. Med drugimi ukrepi je ministrstvo dodelilo kmetijskim inšpektoratom 136 milijonov lir za prispevke oškodovanim kmetom v vsej Italiji za nakup izbranih semen.
Evropo je zajel vročinski val. ki je za junij neobičajen. Na Danskem so več ljudi sprejeli v bolnišnico zaradi sončarice. Prav tako je pritisnila močna vročina na švedskem in na Norveškem. Bolj nestalno pa je vreme na Finskem. V Bruslju, glavnem mestu Belgije je danes okoli poldne bilo 30 stopinj nad ničlo.
Šest mrtvih in veliko število ranjenih. To je posledica zračne trombe, ki je včeraj popoldne zajela področje Pavie in sejala uničenje. Središče ciklona, so bili kraji Cigognola, Robecco Pavese, Valle Scuro Passo in Pinerolo. Veliko število ranjencev so odpeljali v bolnišnico. Najbolj sta prizadeta kraja Cigognola in Robecco Pavese. V kraju Valle tli Cigo-gnoia je od skupno 55 hiš 25 do tal porušenih, medtem ko je 80 hudo poškodovanih in jih bodo morali porušiti. V Robecco Pavese, ki šteje približno tiseč prebivolcev, je ostalo pokonci zelo malo hiš. Vse področje je kup razvalin in povsod je veliko razdejanje. Vse je trajalo samo deset minut. Zračna tromba je bila kakor ogrome.i litr m njen' premer pri tleh je meril 300 metrov. Segala je n»-kaj kilometrov visoko. V zračnem vrtincu so plesala drevesa. ki jih je zračna tromba sproti podirala. Največjo materialno škodo je utrpela vas Robecco Pavese. Vse hiše so piv polnoma odkrite. Cerkev se je porušila do tal. zvonik pa se je prelomil na polovico. Zvonovi so odleteli 400 metrov daleč,
Tudi v kraju Verzate je ciklon odnesel številne strehe.
V najbolj prizadetih krajih se je danes nadaljevalo delo reševalnih skupin, ki so prišle na kraj nesreče že včeraj. Gasilci. karabinjerji in prebivalstvo odstranjujejo ruševine.
škoda je ogromna. Zračna tromba je uničila tudi vsa obdelana polja in poljske pridelke.
Danes je v teh krajih prenehalo deževati. Na prostem se kopičijo kosi pohištva, strojev, obleke in drugi predmeti, ki jih pobirajo izpod ruševin.
Rdeči križ je pripeljal v te kraje več postelj za tiste ki niso dobili prenočišča drugje, ali pa ki nočejo zapustiti svojih domov. Začela se je nabiralna akcija za prizadete.
Milanske oblasti so v zvezi s to nesrečo objavile sledeče podrobnosti: zračna tromba je zajela področje, na katerem živi okoli 1000 oseb, od katerih je 550 sedaj pri sorodnikih ali pa so v balnišnici. Do tal je bilo porušenih ali hudo poškodovanih 43 enodružinskih hiš,
89 hiš je bilo manj hudo poškodovanih.
Za hiše, ki so manj poškodovane, so strokovnjaki izračunali, da bo 130 milijonov lir stroškov, vštevši 10 milijonov za vrtine, ata pridejo do vode, ker so tl kraji ostali brez vode. Za ponovno sezidanje 43 porušenih ali na pol porušenih hiš bo potrebno 270 milijonov, za javna poslopja, ki so bila porušena v Robecco, pa bo potrebnih 100 milijonov. Minister za javna dela Togni je za prvo pomoč odredil 100 milijonov lir. Posebna komisija inženirjev in geometrov pa bo na kraju samem pregledala položaj.
Medtem se je položaj v Piemontu nekoliko izboljšal. Včeraj je ponovno deževalo in voda je ponekod ponovno poplavila obširna področja. V dolini Susa je deževalo vso noč in prenehalo je šele danes zjutraj. Povsod so na delu skupine delavcev, ki utrjujejo nasipe in popravljajo razdejane ceste. Zaradi močnega naliva, ki je bil včeraj popoldne med Valsesio in Vusiom, je poplavljenih na tisoč hektarov obdelane zemlje in ves pridelek je uničen. Danes je divjalo nad Milapom izredno močno neurje Med neurejm je udarila strela v rezervoar s 3000 kubičnimi metri nafte v rafineriji Pur-fina. Nastal je požar, ki pa so ga na srečo takoj pogasili.
Velika zaskrbljenost pa vla da, ker se je začela voda v reki Pad dvigati in je ponekod že eoplavila obdelana polja.
Na področju Cremone voda v reki stalno narašča in se ie ponekod že razlila čez nasipe ter poplavila obsežna obdelana področja. Ponekod so skušali požeti še nedozorelo žito ter pobrati koruzo, toda niso u-speli. Na tem področju je voda
Izredna vročina je tudi v Angliji, kjer so v Denhamu v grofiji Buekinghamshire zabeležili v senci 31 stopinj nad ničlo. V Birminghamu je moralo v neki tovarni čokolade 1000 delavcev prekiniti delo zaradi vročine, ker se čokolada ni mogla strditi. Tudi v Londonu je bila • temperatura danes izredno visoka in je dosegla 37 stopinj. V nekaterih londonskih trgovinah so prodajalkam dovolili, da prodajajo oblečene jamo v kopalnih oblekah. Nekatere so se oblekle v «bikirji». Številne trgovine so zaradi tega zabeležile precej večje število moških klientov.
Številni mrtvi v spopadu med pristaši dveh kandidatov
BEIRUT, 17. — Včeraj je bil drugi dan volitev v Libanonu. Prejšnjo nečeljo so bile volitve v Beirutu ter v južnem Libanonu. Izvoljenih je bilo 15 kandidatov vlade in 7 opozicijskih. Včeraj pa je število izvoljenih vladi naklonjenih kandidatov naraslo na 34, od opozicijskih kandidatov pa je bil izvoljen samo »e eden. V prihodnjih nedeljah morajo izvoliti še 24 poslancev.
Dva ministra, ki sta bila po sporazumu z opozicijo kot nevtralna vključena v vlado zarači nadzorovanja volitev, sta baje sklenila podati o-stavko. Do tega sklepa ju je baje pripravilo nerazpolože-nje v delu javnega mnenja ob objavi rezultatov volitev.
Včeraj je prišlo do nenavadno ostrega obračuna med
dvema že davno sprtima družinama. Med črno mašo v cerkvi v Mezyari so bili pripadniki Frangieja, bivšega zunanjega ministra, ter duhovnika Douaihija. Ta dva sta si bila pri volitvah nasprotnika. Prišlo je do spopača med pristaši enega in dj-ugega; spopad je trajal kakih 15 minut in streljali so tudi z brzostrelkami. Dva brata Douaihija ter še 15 drugih članov njegove rodbine je bilo ubitih. Med žrtvami je tudi neki orožnik, neka redovnica ter cerkovnik. Sele vojaški
oddelkj so uspeli vročekrvne nasprotnike razdvojiti, toda poleg 18 smrtnih žrtev, ki so pačle takoj na mestu, je število mrtvih naraslo še za nadaljnjih 6, po nekaterih poročilih celo 12. Precej pa je bilo tudi ranjenih.
Nehru na obisku v skandinavskih državah
KGPENHAGEN, 17. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes prebil svoj tretji dan na obisku na Danskem. Imel je enourni razgovor z ministrskim predsednikom Hansenom. Med današnjo tiskovno konferenco pa je izrazil zaskrbljenost svoje dežele zaradi nevarnosti, ki jo povzroča radioaktivni prah po poskusih z vodikovo bombo. Ta nevarnost, je dejal Nehru, je še večja v manj razvitih čeželah, kjer prebivalstvo ni zadosti hranjeno in je s tem manj odporno.
Iz Kopenhagna bo Nehru odpotoval v Helsinki, nato pa bo obiskal še Oslo in Stockholm, nakar bo odšel v London
pa niso časnikarjem nič povedali- Zgovornejši je bil taj nik PSDI Tanassi, ki je bil pn Merzagori s Simoninijem Povedal je, da mu je Merzagora predočil stališče drugih strank, kar bo jutri sporočil na sestanku vodstva in parlamentarnih skupin PSDI. Re-kei je, da »ima PSDI to krizo za nekaj zelo hudega kar lahko spravi v diskusijo celo demokratske ustanove države. In zaradi tega socialdemokrati ne bodo svojih sklepov prikrojili v funkciji svojega posebnega stališča, temveč samo v korist utrditve svobode in demokracije«. Simonini pa se je izrazil odločno optimistično glede možnosti obnovitve šti-ristrankarske koalicije. Vsekakor pa bo treba še počakati do jutri da se bo videlo ali je ta optimizem res tako upravičen ali ne. Mogoče se bo večina v PSDI res izrekla za ponovno sodelovanje v vladi, prav gotovo pa jih je tudi precej, ki so proti sodelovanju.
Liberalci, ki so bili pri predsedniku senata so bili v svojih izjavah znatno bolj previdni. Tako je De Caro dejal, da bodo jutri sporočili Merzagori stališče, ki ga bo sprejel sestanek vodstva in parlamentarnih skupin PLI, Ta sestanek je bil popoldne in se je zavlekel pozno v noč, zlasti tudi zaradi tega. ker so hoteli liberalci zvedeti, kaj bodo sklenili demokristjani na svojem sestanku. Sicer je stališče liberalcev več ali manj znano in v takem smislu je tudi govorila večina govornikov: da se namreč obnovi cen-trizem na osnovi programa Segnijeve vlade, to se pravi, da se odlože sporna vprašanja agrarnih pogodb in avtonomnih dežel kakor ludi ločitev 1RI od Confindustrie.
Merzagora, ki je gel ob enih h Gronchiju. da mu poroča J do tedaj opravljenem delu, je pač lahko navedel več negativnih kol pozitivnih elementov za verjetnost obnovitve centrizma. O tem se je lahko še bolj prepričal v popoldanskem sestanku z republikanci. Pri njem sta bila Pacciardi m La Malfa, torej predstavnika dveh naprotnih stališč glede sodelovanja v koaliciji. La Malfa je dal izjavo, s katero se je pridružil sobotnim izjavam tainika stranke Realeja-Rekel je tudi, da je izrazil Merzagori skeptičnost o možnosti obnovitve centrizma. Realistične izjave La Malfe so čez nekaj ur dobile potrdilo na sestankih vodilnih organov same republikanske stranke kot tudi KD in PLI. Na sestanku vodstva PRI je Reale v svojem poročilu dejal, da je ravnanje republikanske stranke nasproti novi vladi odvisno od zelo jasno izraženega programa. Izključena je vsaka hipoteza o sodelovanju v vladi ali o zunanji podpori vlade. Ce bi se pa ustanovila tri-strankarska vlada, ki bi se
Francija ukinila liberalizacijo trgovine
z_ državami članicaiiu0EEC
Finančni položaj se vsak dan slabša in primanjkljaj v trgovinski bilanci močno narašča Bourges • Maunouryja čakajo velike težave v skupščini - Novi veliki boji v Alžiru
predstavila v parlamentu s programom, ki bi bil zadovoljiv glede vprašanja agrarnih pogodb in avtonomnih dežel, tedaj bi republikanci pripomogli vladi do zaupnice s tem, da bi se vzdržali glasovanja. Delo vodstva PRI se sicer še ni zaključilo, vendar je očitno, da večina soglaša z Realejem. Pogoji republikancev so torej, kot se vidi, težko združljivi z zahtevami liberalcev.
Na sestanku vodstva KD je imel Fanfani dolgo poročilo, nakar so on in oba predsednika parlamentarnih skupin dobili mandat, da nadaljujejo delo za vzpostavitev vlade demokratične solidarnosti. To pomeni, da je Fanfani dobil zaupnico pri svojem de-f I u Ki zahteva za KD socialen program, ki ne bi bil ((slabši« od Zolijevega. Ta Fanfanijev namen je bil viden tudi iz današnjega uvodnika v glasilu KD, ki obžaluje, da je PSI na Zolijev program odgovorila z »ne«. Po tem uvodniku, ki je napad na Nennija in na PSI, je mogoče sklepati, da KD ne misli popustiti pri svojem blokiranju na levo; mogoče upa, da bo ob vzdržanju PRI lahko prišla do zaupnice brez monarhofašistov.
Jutri bo Merzagora zvedel še za rezultat socialdemokratskega zborovanja in si bo torej na jasnem, kaj naj Gronchiju sporoči. Zdi se. da bo njegovo sporočilo negativno in vse kaže, da bomo jutri zvečer spet tam, kjer smo bili pred nekaj dnevi ali pravzaprav še pred Zolijevim poskusom.
A. P.
PARIZ, 17. — Francosna vlada je sklenila začasno prekiniti ukrepe za liberalizacijo v trgovinski izmenjavi, o katerih se je sporazumela z crtalimi državami članicami OEEC.
Finančni minister Felix Gaillard, ki je to sporočil po seji ministrskega sveta, je pripomnil, da je vlada kljub temu odločena doseči ratifikacijo pogodb o skupnem tržišču In Ev-ratomu takoj po odobritvi finančnih ukrepov, ki jih bo moral parlament izglasovati najpozneje 25. junija, »ker ti načrti ne morejo čakati«.
»Naši evropski družabniki, je dejal Gaillard, so lahko gotovi, da bo ta nujnostni ukrep zadobil ves svoj pomen šele tedatj, ko bodo še drugi finančni načrti, ki bodo položeni v parlamentu pred koncem tedna, pričali o volji vlade, da napravi konec Inflaciji, v katero je Francija zašla«.
Sklep francoske vlade bo u-radno sporočen jutri OEEC na seji namestnikov zunanjih ministrov v Parizu.
Finančni minister Gaillard je Izjavil, da se je francoska finančna kriza vsak dan slabšala po padcu prejšnje vlade. Pripomnil je:	»Primanjkljaj
naše trgovinske bilance je bil maja skoraj 150 milijonov dolarjev, v zadnjih 18 mesecih pa je znašal povprečno 100 milijonov na mesec. Naše zaloge tujih deviz so že sedaj izčrpane in pred koncem meseca bomo morali seči po zlatih rezervah Francoske banke, da
izpolnimo naše obveznosti. Vlada bo zahtevala od Francoske banke, naj vrne skladu za stabilizacijo izmenjave nekaj sto milijard frankov v zlatu, ki so bili prej položeni v emisijskem zavodu«.
Zatem je finančni minister sporočil, da bodo od jutri dalje ponovno uvedli režim kon-tingentiranja uvoza iz držav članic OEEC in z dolarskega področja. Dodal je, da uvoz ne bo v celoti blokiran, pač pa bo ostal približno na višini, na kateri je bil konec 1955 in v začetku 1956,
Do sedaj je Francija za 82,5 odst. izvedla liberalizacijo trgovine s povprečno 90. odst., ki se je izvedla v okviru OE EC. Današnji ukrep tolmačijo kot prizadevanje nove vlade, da spravi v, red plačilno bilanco Francije, preden ta čez 18 mesecev vstopi v skupno evropsko tržišče.
V sredo bo nova seja vlade, na kateri bodo dokončno sprejeli finančne ukrepe, ki jih bo vlada 20. junija predložila skupščini.
Na predlog ministra rezidenta v Alžiru Lacosta je vlada danes sklenila, da takoj predloži skupščini načrt zakona o obnovitvi posebnih pooblastil za Alžir. Takoj za tem bo na dnevnem redu skupščine ratifikacija pogodb o skupnem tržišču in Evratomu. Pred parlamentarnimi počitnicami pa bo morda položen načrt okvirnega zakona o Alžiru.
Ta program parlamentarne-
ga dela bo predložen jutri konferenci predsednikov parlamentarnih skupin. Ni še znano, ali bo ta dnevni red sprejet brez težav, ali pa bo morala vlada postaviti vprašanje »zaupnice že v zvezi s samim dnevnim redom. Demokristjani vztrajajo namreč, naj bi se dala prednost debati o pogodbah za skupno tržišče in Ev-ratom ker glede teh pogodb obstaja v skupščini gotova večina, kar se pa ne more reči o davčnih ukrepitn Medtem je v vseh alžirskih krajih prišlo v zadnjih 48 urah do ostrih bojev. Francosko poveljstvo javlja, da so boji bili na vzhodnih, srednjih in zahodnih sektorjih. Največja bitka je bila pri naselju Che-riet v vzhodnem delu Alžira. Trajala je deset ur in sodelovali so tudi francoski padalci s helikopterji in s težkim topništvom. Uradno francosko poročilo govori o 205 pobitih upornikih, podatki o francoskih izgubah pa niso objavljeni.
Poročilo o obisku Adenauerja na Dunaju
DUNAJ, 17- — Ob zaključku uradnega obiska kancierja A-denauerja v Avstriji so objavili skupno poročilo, ki pravi med drugim, da je «obisk potekal v zelo prisrčnem ozračju
ter je še bolj poglobil in okrepil odnose dobrega sosedstva med obema državama«. Poročilo dodaja: «V prijateljski izmenjavi pogledov so državniki obeh držav proučili vprašanj.i skupnega interesa. Ponovno so ugotovili, da so napori za ohranitev miru in varnosti podlaga pciitike obeh vlad. Predsednika obeh vlad sta ponovno izrekla privrženost evropski ideji in poudarila, da je združitev Nemčije v miru in svobodi važen pogoj za pravo pomiritev v Evropi in svetu. Kancler Adenauer je znova poudaril, da je priznanje suverenosti neodvisnosti m nevtralnosti Avstrije podlaga, na kateri se je razvilo prijateljstvo med obema dizavama.
((Nemški in avstrijski kancler sta z zadovoljstvom sprejela na znanje dejstvo, da sta med obiskom oba zunanja mi nistra lahko podpisala pogodbo, ki jo je v duhu medsebojnega razumevanja pripravila nemško-avstrijska mešana komisija za ureditev pravnih in premoženjskih odnosov.«
Med obiskom sta imela oba kanclerja zaupen razgovor, ki je trajal samo eno uro. Po mnenju opazovalcev sta govorila o odnosih s Sovjetsko zve. zo in z vzhodnoevropskimi državami ter o evropski skupnosti. Verjetno pa ni bilo nič sklenjenega, ker kancler Adenauer ne misli začeti nobene nov pobude na katerem koli področju pred nemškimi volitvami, ki bodo 15. septembra.
Rezultati volitev na Sardiniji
RIM, 17. — Končni rezultati volii^v za deželni svet na Sardiniji. Voiivcev jjf' bilo 786.736 (53.925 več kot 1953). glasovalo je 634.968 ( 48.161 več kot 1953).
Posamezne stranke so prejele (v oklepajih primerjava z 1. 1953):
KPI 116.909 (manj 21.225), sedežev 13 (manj 2).
PSI 63.516 (več 8.951), sedežev 5 (več I).
PSDI 18.159 (več 6.928). sedežev 1 (enako).
(PSDI-PLI 1. 1953 3.951. letos te kombinacije ni bilo).
KD 277.973 (več 23.359), sedežev 31 (več 1).
Sardinsko akcijska stranka 39.886 (manj 3.329), sedežev 5 (več 1).
PLI 18.170 (več 5.811), sedež I (enako).
PMP 60.032 (ni nastopila sama), sedežev 6.
PNM 38.801 (manj 14.551) sedežev 4 (manj 1).
MSI 33.599 (manj 14.299), sedežev 3 i.manj 1).
St. Laurent odstopil
OTTAVA. 17. — Predsednik kanadske vlade Louis St. Laurent je danes sporočil odstop vlade. Kmalu zatem je voditelj konservativne stranke Diefenbaker izjavil, da je pripravljen sestaviti novo kanadsko vlačo in prevzeti predsedstvo te vlade. Z ostavko St. Laurenta se preneha 22-letno vladanje liberalne tsranke v Kanadi. Kakor je znano, so na zadnjih volitvah dobili konservativci največje število glasov, ne pa absolutne večine.
7,a
po VVatkinsonovem primeru ?
Vrhovno sodišče ZDA je s 6 glasovi pro 1 odbilo pravdo-rek, po katerem je bil sindikalni voditelj John Watkins kriv, da je žalil kongres, ker je leta 1954 odklonil, da bi zbornični komisiji za protiamerisko de-janvost povedal imena nekaterih komunistov. Ker je Watkin-sov primer v mnogočem podoben primeru dramatuiga Arthurja Millerja, bodo Millerjevi odvetniki takoj napravili potrebne korake, da se prekliče izjava o krivdi Millerja, ki je tudi «žalil kongres« na zelo podoben način.
50 mrtvih v Haitiju
NEW YORK, 17. — «New York Times« piše, da je pri včerajšnjih neredih v Haitiju bilo ubitih najmanj 50 oseb. Neredi so nastali, ko se j« razširila vest, da je bil začasni bivši predsednik Fignole, ki je bil v petek odstavljen, usmrčen. Medtem pa je Fignole prišel v New York, kjer je izjavil, da je bil s silo odstranjen in prisiljen zapustiti Haiti.
SAN FRANCISCO, 17.	—
Predsednik japonske vlade Kisi je prišel nocoj v San Francisco z nekim japonskim letalom.
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 26, najsužja 22,4. zračni
tlak 1012,9, veter vzhouiuk Jugo-vzhodnik 5 km, vlaga 7« odst., 4,3 mm padavin, nebo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.1.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 18. junija
Efrem, Budim Sonce vzide ob 4.14 In zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.49. Luna vzide ob 23,12 tn zatone ob 10.15. Jutri, SREDA, 19. junija Julijana, Bogdan
S seje pokrajinskega sveta
S sestanka mešane komisije za videmski sporazum
Zaključna produkcija Matične glasbene šole
Soglasno soreietie sklepa Okrepili bodo avtobusne zvezedojenci so pokazali
o poenotenju plač uslužbencev “™«nikon, pa olajšali prehode—«•
Začeli so razpravljati tudi o zidanju treh novih paviljonov v umobolnici pri Sv. Ivanu
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta so nadaljevali z obravnavo in reševanjem vprašanj, ki so na dnevnem redu sedanjega poletnega izrednega zasedanja. Odbornik za osebje odv. Sferco je prečital obširen odgovor pokrajinskemu upravnemu odboru glede poenotenja plač pokrajinskim uslužbencem, ki ga je sestavila posebna komisija pokrajinskega sveta. Kot smo že poročali, je pokrajinska upravna komisija zavrnila sklep pokrajinskega sveta o poenotenju plač uslužbencem pokrajinske uprave, češ da nimajo pravice do poenotenja. V svojem odgovoru pa se pokrajinski svet sklicuje na številne ministrske okrožnice in predpise, ki priznavajo uslužbencem kraje z-nih ustanov pravico do poenotenja plač in ponovno vrača svoj sklep o poenotenju v odobritev pokrajinskemu u-pravnemu odboru. Predlog je bil soglasno sprejet.
Nato je pokrajinski svet začel obravnavati vprašanje zidanja treh novih paviljonov v umobilnici pri Sv. Ivanu. Potrebo po zidanju teh novih naprav je obrazložil ravnatelj umobolnice prof. Donim, ki so ga namenoma povabili, da je pojasnil pokrajinskim svetovalcem nujnost zidave novih paviljonov. Gre za nov paviljon za preglede in za biološko zdravljenje moških s 70 postaljemi, za zidanje novega paviljona za zdravljenje tuberkuloze za moške s HO posteljami in za nov paviljon za zdravljenje tuberkuloze za ženske s 30 postaljami. Zaradi pomanjkanja časa je bila o-bravnava tega važnega vprašanja odložena na prihodnjo sejo.
V začetku seje so bila predložena tudi nekatera vprašanja svetovalcev. Svetovalec Lucchesi (KP) je ponovno zahteval od odbora, naj končno izplača zaostanke pokojnine za leto 1951 in 1952 štiridesetim upokojencem, ki so bili v službi v umobolnici pri Sv. Ivanu. Nato je zahteval, naj se ustanovi komisija za reformo pravilnika umobolnice. Na prvo vprašanje mu bodo odgovorili na eni od prihodnjih sej, na drugo pa je
nek med sindikalnimi organizacijami in predstavniki delodajalcev, na katerem naj bi čimprej izdelali praktična navodila za uveljavitev zadevne konvencije mednarodnega u-rada za delo.
——«»------
Prvi uspehi gradbenih delavcev
Vse kaže, da odločna borim delavcev gradbene stroke, k. so v zadnjem času dvakrat stavkali, ni bila zaman. Kakor smo že podrobno poročali, je bila stavka delavcev te stroke enotnega značaja in v vsedržavnem merilu, ker so jo napovedale vse sindikalne organizacije v znak protesta zaradi prekinitve pogajanj za sklenitev vsedržavne delovne pogodbe. Zdaj se pa je izvedelo, da je vsedržavna zveza gradbenih podjetnikov pristala na sestanek s sindikalnimi predstavniki, da bi razpravljali o spornih točkah nove delovne pogodbe, zaradi katerih je prišlo do prekinitve pogajanj (povišanje mezd, vprašanje akordnega dela. nagrade itd.) Omenjeni sestanek bo 24. junija; medtem pa sindikalne organizacije opozarjajo delavce, naj budno sledijo razvoju dogodkov, da bodo lahko pripravljeni za nadaljnjo borbo če bi ponovno prišlo do za-pletljajev oziroma prekinitve pogajanj. Vsekakor pa so predstavniki delodajalcev zagotovili da nameravajo do 28. t. m, urediti vso zadevo.
Glede na to je pokrajinska zveza delavcev gradbene stroke FILLEA sklenila organizirati zborovanje sindikalnih aktivistov ki bo jutri ob 18.30 v Ul. Zonta 2. Sestanek je velike važnosti in zato naj se ga vsi aktivisti te sindikalne organizacije udeležijo.
—- «» —
V komercialnih tiskarnah
Delavci ne bodo opravljali nadur
Sinoči je imel izvršni odbor sindikata tiskarskih delavcev
sejo, na kateri so razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi trmoglavosti delodajalcev, ki je v preteklih dneh dovedla do stavke te stroke. Po izčrpni diskusiji so sklenili, kako nadaljevati bodočno borbo za zaščito delavcev te stroke.
Izvršni odbor omenjenega sindikata je včeraj izdal poročilo, s katerim obvešča javnost, da so sindikalne organizacije sklenile, da bodo delavci v vseh komercialnih tiskarnah od danes naprej opustili nadurno delo.
Izvršni odbor pokrajinske Zveze tiskarskih delavcev vabi vse delavce te stroke, naj se ravnajo po sklepih sindikalnih organizacij in jih vzpodbuja, naj vztrajno nadaljujejo borbo, da bodo premagali trmoglavost delodajalcev, ki s svojim ravnanjem povzročili prekinitev pogajanj za sklenitev nove vsedržavne pogodbe.
Poleg tega so obravnavali še druga vprašanja, ki bodo predmet razgovorov plenarnega zasedanja komisije v Ljubljani - Leta 1956 skoraj tri milijone prebodov
Preteklo soboto je bil na 1 hodu meje in nekatere carin-tajništvu za zunanje zadeve | ske olajšave. V dveh letih de-
v Beogradu svečano podpisan zapisnik o razgovorih italijan-sko-jugoslovanske mešane komisije za videmski obmejni sporazum. Zapisnik sta podpisala podpredsednik italijanske delegacije v mešani komisiji odv. Guido Gerin in član jugoslovanske delegacije tov. Micetič.
Mešana komisija za videmski sporazum o obmejnem promefVi, ki se je sestala pretekli teden v Beogradu, je o-bravnavala vprašanje prevozov med italijanskim in jugoslovanskim obmejnim področjem, vprašanje obmejnih knjižic za kmete in vprašanje izmenjave informacij o fitopa-tološki službi.
Na osnovi videmskega sporazuma so bile vzpostavljene redne pomorske in cestne zveze med obmejnima področjema, prebivalstvu pa o-mogočene ugodnosti pri pre-
lovanja je komisija za izvedbo videmskega sporazuma razširila začetne ugodnosti in olajšave, kar je omogočilo stalno naraščanje obmejnih prehodov. Samo preteklo leto je bilo zabeleženih skoraj tri milijone prehodov.
Kot poroče agencija Ansa, so se na zadnjem sestanku sporazumeli o izboljšanju avtobusnega prometa med obema področjema. Poleg tega pa so se sporazumeli tudi o olajšavah pri obmejnem prehodu za kmete, ki imajo svoja zemljišča na drugi strani meje, ter začeli obravnavati še druga vprašanja, ki bodo predmet razprave na prihodnji plenarni seji mešane komisije septembra v Ljubljani.
Razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju. Ansa pa poroča, da so v jugoslovanskih krogih izrazili svoje zadovoljstvo nad ugodnim pote
tifiiiiiitiiiiiiiiiiii mn mlini mlinu iiiiiiiiiiii minili i u iiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiiitiiiiiiiiiiiii m i,minil,m ifiiliitiinii milil mi ■■iitlitHiii m iiuiiiiiiiiiiii
Resolucija odbora mladinskega odseka NSZ
Za sestavo enotnega programa življenjskih zahtev mladine
Predvsem je treba reševati boleče vprašanje mladinske brezposelnosti in poskrbeti za strokovno kvalifikacijo mladincev
Odbor mladinskega odseka Neodvisne socialistične zveze
je na svoji seji počrobno proučil vsa sedanja vprašanja tržaške mladine in je v zvezi s tem sprejel sledečo resolucijo:
V sedanjem položaju Trtta in njegovega področja, ki izvira iz dejstva, da do sedaj niso bila Se rešena mnoga gospodarska, socialna in pofi-tično -pravna vprašanja, med drugimi tudi vprašanje slovenske šole, je mladina izredno prizadeta. Obenem pa se položaj mladine sproti slabša zaradi negotove bodočnosti.
Najbolj pereče vprašanje je
Sindikalni sestanki
Danes ob 18.30 bo na sedežu Ul. Zonta 2 sestanek pokrajinskega sindikalnega sveta, ki bo razpravljal o sedanjih sindikalnih razmerah in razvoju nadaljnje sind'kalne borbe ter delavskih pravic.
Danes se bo tudi sestal koordinacijski odbor tovarniških odborov v obratih CRDA Iz Trsta in Milj; v četrtek pa bo sestanek koordinacijskega odbora tovarniških odborov o-bratov CRDA iz Trsta in Tržiča. Razpravljali bodo o perečih in zelo važnih vprašanjih.
Praznik delavk v Camporah
Za enako delo enak zaslužek!
Praznik delavk, ki ga jc nova Delavska zbornica CG1L organizirala v nedeljo v Camporah, je zelo lepo uspel, saj je k temu prispevalo tudi lepo vreme, ki je privabilo v Miljske hribe številne goste iz bližnjih krajev, iz Milj in iz Trsta,
Zbranim delavkam In drugim gostom sta spregovorila Pina Tomaseili in Paolo Sema o pravici delavk do enake pla-de za enako delo. Nato 10 de-lavke soglasno odobrile resolucijo, ki so jo naslovile na predsednika republike, ministra za delo, na glavna tajni-itva sindikalnih organizacij, na tajništvo Zveze industrijcev, na pokrajinski svet ter občinski svet v Trstu. V omenjeni resoluciji pozdravljajo delavke odlok predsednika republike glede izenačenja plač delavkam in izražajo upanje, da ho vlada dala pobudo za sesta-
Mnogo besed in samohvale v poročilu o delu Zveze
Le katere kmetovalce predstavlja gospod Fruncesco Cuces ?
V nedeljo dopoldne je bi-isti. Omenimo naj le še polo ob prisotnosti številnih 1 zdrav novega tajnika Krščan-
podpredsednik dr, Franceschi- | ihhihihihhhhhi mmmmmimimmmmmmiimimmmimmmmiimmmimmmmmmimmmiumihmim
ni izjavil, da so že pripravili I	^	#
dve tretjini omenjenega pra-	f/brni zbor Cnortomiane>
vilnika-	|	----------------------------------
Komunistični svetovalec Pu-stogna pa je predlagal, naj se pokrajinski odbor izreče proti nadaljnjim poskusom z jedrskim odrožjem. Okrog tega predloga se je razvila obširna razprava, ki ni privedla do nobenega konkretnega zaključka. Čeprav so bili tudi nekateri demokristjani za ta predlog, se vendar niso sporazumeli glede sestave resolucije in je zato predsednik prekinil razpravo ter pozval svetovalce, naj sestavijo zadevno resolucijo, ki jo bo stavil na glasovanje na prihodnji seji.
Nadalje je komunistični svetovalec prof. VVeiss predlagal, naj bi pokrajinski svet dal pobudo za ustanovitev konzorcija za upravljanje ljudske knjižnice, ki je v zelo hudi stiski. Vprašanje bodo proučili. Svetovalka De Vecchi (MSI) je povabila odbor, naj. kaj ukrene za pomoč ponesrečenemu prebivalstvu v Piemontu. ki je bilo prizadeto po neurju in poplavah. Obenem je predsednik počastil spomin žrtev neurja in poplav.
Odbor bo predlog proučil.
Svetovalca Lucchesi (KP) in Bazzaro (PRI) pa sla predložila pokrajinskemu svetu poziv glede proste izbire zdravnika v okviru Bolniške blagajne, ki je bil soglasno sprejet. Poziv bodo poslali osrednjim oblastem v Rim.
«»----
predstavnikov oblasti zborovanje Zveze neposrednih obdelovalcev. na katerem je g. Kustia-Traine poročal o delovanju zveze v preteklem letu. V glavnem se je omejil na številčne podatke o raznih stroških, ki jih je zveza imela z organiziranjem raznih tečajev itd. ter pri tem spretno manevriral z visoko-donečinn naslovi raznih ministrov in ministrstev, ki so zvezi pomagali, da je robila tako velika .finančna sredstva (čudno, da zborovalci našo mogli zvedeti, koliko dejanskih dohodkov je imela zveza v preteklem letu in koliko izdatkov . . .).
K poročilu g Kustia-Traine-ja naj pripomnimo leto, da smo občudovali njegovo pozdravljanje in zahvaljevanje predstavnikom oblasti,, ustanov in organizacij, ki se je bodisi na začetku bočisi na koncu poročila zavleklo v nedogled. Menimo pa da bi bili prisotni bolj zadovoljni, če bi g. Rustia-Traine vse to skrajšal oziroma skrčil in dejal: «Mi smo edina priznana kmečka organizacija, ker so oblasti z nami.» Le tako lahko namreč tolmačimo njegove slavospeve, ki so se od časa do časa ponavljali tudi med poročilom.
V diskusiji, ki je bita kot vse ostalo spretno pripravljena, je prvi spregovoril g. Franc Kakeš, pardon, g. Ca-ees Francesco, ki je govoril v imenu kmetov devinsko-na-brežinske, zgoniške in repen-taborske občine. G. Caces lahko govori v svojem imenu ali v imenu peščice svojih privržencev, toča nikakor ne v imenu kmetov treh slovenskih občin, ki s tem gospodom nimajo in nočejo imeti nobenega opravka. Naj se g. Caces ali Kake.š spomni na občinske volitve leta 1948, ko je v devinsko-nabrežinsgi občini kandidiral na takrat imenovani prefekturni listi, ki se je uradno imenovala Zveza delavcev in poljedelcev: dobil je reci in piši 51 glasov ali 2 odst. vseli veljavnih glasov, ki pa bi bili verjetno še bolj pičli, da ni kakšen volivec pomotoma prečrtal njegovega žitnega klasa. Zato g. Kakešu v jmenu slovenskih kmetov omenjenih treh občin odrekamo pravico, da nastopa v njihovem imenu, ker ga za to ni nihče pooblastil.
Odveč bi bilo omeniti, da ni v č i skusi ji sodeloval noben Slovenec (če recimo izvzamemo g Cacesa) in da se na zborovanju ni spregovorila niti ena beseda v slovenščini. čeprav je ogromna večina kmetovalcev na tržaškem področju slovenske narodno-
ske demokracije, ki je v svojem govoru obljubil, da bo KD kot doslej tudi v bodoče posvečala kmetom in njihovim problemom največjo pozornost. Če te besede vzamemo dobesedno, tedaj smo lahko prepričani, ča KD ne bo kot doslej tudi v bodoče storila za naše kmete . . . nič.
Na vsak način moramo ob tem spretno režiranem zborovanju ugotoviti, da na njem ni bilo dejanskih predstavnikov kmetovalcev Tržaškega ozemlja, če izvzamemo italijanske kmete, predvsem iz Miljskih hribov in miljske občine sploh. Ce je g. Traine-ju tudi tokrat uspelo prepričati oblasti, da njegova organizacija dejansko predstavlja kmetovalce, tedaj je to zasluga res dobre režije. Toda prepričani smo, ča g. Rustia-Traine, pa tudi oblasti dobro vedo, da predstavlja Zveza neposrednih obdelovalcev le manjšino kmetov na tržaškem področju. čeprav pravijo, da je v zvezi v#iisa-‘h okoli 1500 kmetovalcev.
mladinska brezposelnost. Obenem pa se občuti na našem področju, ki je gospodarsko in socialno zelo razvito, pomanjkanje ustrezne zakonite ureditve, ki naj zagotovi mladim generacijam, ki se vključujejo v proizvodnjo, ustrezno strokovno kvalifikacijo. Za zaposleno mladino pa je občutno pomanjkanje učinkovitega nadzorstva za zagotovitev ustreznih gospodarskih, socialnih, moralnih in vzgojnih pogojev modernega življenju.
Slovenski mladinci, ki obiskujejo slovensko šolo, so telo prizadeti zaradi pomanjkanja juridiine ureditve slovenske šole po demokratičnih načelih.
Za rešitev izrednih vprašanj mladine, za obnovitev tržaškega gospodarstva ter celotnega upravnega in socialnega življenja mesta, se mladinci NSZ pridružujejo zahtevam ljudskih strank, kot na primer zahtevi po ustanovitvi integralne proste cone in upravne avtonomije za Trst in okoliške občine v okviru avtonomne dežele, ki jo določa republiška ustava.
V okviru akcije za izboljšanje življenjskih pogojev mladine meni mladinski odbor NSZ, du je pozitiven predlog o sklicanju skupnega sestanka predstavnikov vseh tržaških mladinskih organizacij, ki je bil pred nedavnim sprejet na kongresu tržaške komunistične mladine, m ga zato tudi sprejema.
Smoter takšnega skupnega sestanka naj bi bil, da bi se po svobodni obravnavi vseh mladinskih vprašanj poiskala in našla možnost sporazuma za sestavo enotnega programa zahtev, ki na j bi dobil podporo vse mladine, ne glede na ideološko usmerjenost.
Prometne nezgode
Okoli pol ene popoldne so morali nujno sprejeti na prvem kir. oddelku 15-letnega Edoarda Sodomaca . iz Ulice Pascoli. katerega so pripeljali v bolnišnico z avtom Antona Narduccija. Narducei je izjavil zdravnikom, da je bil namenjen s svojim vozilom proti središču mesta, ko je prišlo na križišču Ul. Piccar-di z Ul. Gambini do trčenja
IIIMIItllllllIftHIIIiniHIIIIIIIIMIIIIIMIIItlllllMIIHIIIHIIInilllllltllllllllllltlllHIIIIIIHIIIIIMIIIIHHI
V Tržiču splovili največjo tovorno ladjo
Obširen program gradnje turbocistern in drugih ladij
Točno ob 11. uri je v neče- januarju 1958. Ladja je zgra-
Ijo dopoldne v ladjedelnici CRDA v Tržiču pritisnila bo-trica Lotti Costa na gumb in s tem »prožila mehanizem za splovitev velike ladje »Pia Costa«, ki bo prevažala suhi tovor. Gre za ladjo, ki ima 19.200 ton in je do sedaj naj-večja tovorna ladja, zgrajena v italijanskih ladjedelnicah. #Lloyd's Register o( Shipping« ni do sedaj zabeležil nobene lačje te vrste v Evropi in kaže, da je to sploh največja ladja za prevoz suhega tovora na svetu, saj menda samo v neki japonski ladjedelnici grade podobno ladjo, ki se bo približala tonaži ladje »Pia Costa«.
Pri splovitvi je bilo prisotnih 16 predstavnikov družine Costa, ki so člani pomorskih družb aGiacomo Costa — Lloyd Tigurio — Mann Lloyd» in ki so tuči naročili novo ladjo- Na svečani tribuni pa so bili prisotni številni predstavniki oblasti iz Trsta, Vidma in Gorice.
Turboladja aPia Costa« spada v vrsto dveh enakih ladij, kateri je naročila omenjena pomorska družba v CRDA. Graditi so jo začeli 16. aprila 1956 ter jo bodo dokončali v
jena iz jekla vrste Martin Siemens ter razpolaga z osmimi prostori za prevoz rastlinskih olj. Opremljena je z najmodernejšimi napravami za vožnjo in shranjevanje tovora Lacja bo lahko prevažala tudi 12 potnikov v sedmih kabinah, ki so izredno razkošno opremljene.
V ladjedelnici CRDA bodo v juniju splovili večje število ladij; 19. junija bodo postavili gredelj nove mešane potniško-tovorne 4350-tonske motorne ladje, katero bodo gradili za pomorsko družbo «Ačriatica». Istega dne bodo izročili italijanski vojni mornarici 4 antimagnetične čistilce min; »Arsella«, »AragOsta*. «Astice» in «Attinia», katere so zgradili v okviru naročil NATO. 24. junija bodo postavili gredelj 36.500-tonske tur-bocisterne, ki jo je naročila pomorska družba »Panama Transport« Dva dni kasneje pa bodo splovili 36.500-tonsko turbocisterno «Esso Argentina«. Qb koncu meseca bodo postavili gredelj druge turbo-cisterne ki bo imela 36.500 ton in katiro bodo gradili za družbo »Panama Transport«.
z naproti vozečim godoma-com, ki se je peljal s svojim kolesom.
Skoraj tri četrt ure kasneje je morala v bolnišnicu tudi 61-letna Luigia Zotti iz Ul. Campanelle, ki se je precej potolkla zaradi pačca pri prometni nezgodi. Med prekoračenjem Ul. della Guardia jo je namreč 17-letni Mario Ze-ga s kolesom podrl na tla in jo * tem spravil v biglnišnico, kamor je kasneje moral tudi sam. Medtem ko so njega odslovili, so Miloccovo pridržali na ortopedskem oddelku.
Podobno se je malo preč 21. uro pripetilo Paolu Paga-nu, katerega je podrl na tla s svojim avtom Fabio Cric-co iz Ul. Mazzini. Paganu so ugotovili hud udarec v trebuh z ve/jetnimi notranjimi poškodbami, zaradi česar zdravnikom ni preostalo drugega, kot da so ga poslali na prvi kir. oddelek, kjer bo o-stal 20 dni.
Okoli 16. ure pa je prišlo na Šentjakobskem trgu do trčenja med trokolesnim tovornikom, last Antonia Mon-troneja iz Ul. Costalunga. in motornim kolesom, s katerim se je vozil Franc Verk iz Ul. Soncini.
Verka, ki je pačel na tla in si zlomil levo koželjnico, so morali s policijskim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 20 ali 30 dneh.
kom razgovo-ov in poudarili, da videmski sporazum omogoča vedno boljše odnose med obema državama.
Izlet ANPI
Za nedeljo 30. junija organizira Zveza borcev iz Nove Gorice izlet v kraje slavnih partizanskih borb. Pokrajinski odbor ANPI v Trstu vabi vse bivše partizane in vse tiste, ki se hočejo izleta udeležiti, naj se prijavijo na sadežu ANPI , Ul. Canova 25. Izlet bo z avtopulmanom. Odhod iz Trsta ob 5.30 in povratek ZjVečer.
Popusti na vlakih ob upravnih volitvah
Tržašika občina sporoča, da je pristojno ministrstvo pooblastilo izdajanje železniških vozovnic po znižani ceni za tiste volivce, ki se želijo u-deležiti prihodnjih upravnih volitev.
Za dosego vozovnice po znižani ceni bodo morali potniki predložiti volilno potrdilo' z odrezkom.
Volivec bo moral povedati točen datum odhoda in morebitne izstope meč potovanjem, tako da bo prišel na volišče pravočasno.
Za odhod proti domu vo- Njega je spremljal pri kla
.	ii	i	i-iii	M ns'i/1 L/
Navadili smo se že, da so nastopi gojencev Matične glasbene šole že skoro inajh-ni koncerti. Zlasti velja to za zuJcljuine nastope. In tudi sobotni nastop ngs v tem ni prevaral. Kot vse produkcije, je imela ta na sporedu točke, kjer je bilo lepo videti obseg debi šole in napredek posameznih gojencev.
Na sobotni produkciji smo videli igrati poleg klavirja tudi več malih, a tudi kar dobro izvežbunih violinistov, flavtista, klarinetista in oboista. Prevludotuili so vsekakor pianisti.
Od lažjega k težjemu je bil sestavljen spored. Najprej začetniki, potem pa vedno zrelejši gojenci, a proti koncu so nastopili že skoro pravi umetniki.
Prva je nastopila Magda Kuretovu, ki je nadvse prisrčno zaigrala na klavirj-u Gurhttovo Romanco. Nato je Tanja Savarinova izvajala dve klavirski skladbici naše umetnice in pianistke prof. Damijane Brat uževe:	Mali
trubadur in Sprehod v gozd. Lep uspeh je pokazal Mihael Renko, ki je zaigral Merca-dantejev Andante na flavti. Pri klavirju ga je spremljala Neva Vrabieva. Prav lepo se je odrezala Vera Oblakova z Dalmatinskim plesom Lhot-ke-Kalinskega. Prav tako lepo je zaigral Janko Starc Riedigov Concertino, , ki ga je spremljala pri klavirju Lia Furlanova. Maja Možmova pa nas je presenetila z lepim iz-vajanjem Sattnerjeve Kje so moje rožice. Posebno se je izkazal mali Žarko Hrvatič, ki je zaigral na violini Riedigov l. stavek iz Concertina tako ljubko, da so ga poslušalci ponovno klicali na oder.
morvi zbor. Tak pianissimo, taka izgovarjava, taka dinamika. Bilo je pač delo mojstra in umetnika Ubalda Vrabca.	S.	A.
Predavanje o odporniškem panju
Danes 18. t. m. ob 20. uri bo imel v kulturnem krožku (iTomažič« v Ul. Vecelfio 6 Arturo Calabria predavanje o temi; ((Neuničljive vrednote odporniškega gibanja in pro-tipartizanska gonja«. Predavanje sta organizirali ANPI in ANPPIA. Vstop prost.
PREDAVANJE PSDI
Tržaška federacija PSDI sporoča, da bo jutri ob 18.30 v Ul. sv. Frančiška 4 tretje predavanje tajnika Lucia Lonze o temi ((Tržaška KP: od avtonomije do vključitve v KPI — Naloge strank delavskega razreda v Trstu«. Predavanju bo sledila debata.
Kulturne prireditve
zovnica ne bo imela veljave, če ne bo imela žiga postaje, s katere volivec odpotuje.
Železniškemu osebju bodo morali volivci na njegovo zahtevo pokazati volilno potrdilo in osebno izkaznico.
Mladenič utonil v kopališču <rAusonia»
Komaj se je začela kopalna sezona, je morje zahtevalo svojo prvo žrtev. Vroča nedelja je privabila v kopališča ogromno število ljudi, ki so iskali nekaj hlada v morju. Med temi je bil tudi 17-letni Claudio Carletti iz Ul.
Rossetti, ki se je šel kopat v kopališke »Ausonia«. Kaže, da mladenič ni znal dobro plavati in ča je t.udi bolehal.
Tik pred- povratkom domov se je hotel še enkrat osvežiti in je skočil v vodo. Trenutek zatem je izginil pod gladino. Nekateri kopalci so zaplavali pod vodo in iskali mladeniča, a njegovo truplo je kmalu zatem samo priplavalo na površje. Kljub umetnemu dilianju pa Carlettija niso mogli rešiti smrti zaradi zadušitve. Kasneje so njegovo truplo prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice.
JMIMIMMIItMIMIMIIMIMMIMIMMIMMIIIIIMIIIlMIMil MIIIIIIIIIIMIIMIIIMIMIIIMMIMMIIMMIIIMIIIIIIII
virju Mario Hrvatič.
Ze kar dovršeno je izvajala na klauirju Bruna Legiša Griegov Nocturno, a prav tako tudi Marta Ščuka Chopinovo Mazurko. In kako se je odrezal Rudolf Piščanec, ki je zaigral \Vebrov Concertino na klarinet in ki ga je na klavirju spremljala Neva Vrabčeva. Krasno skladbo Griegov Ples škratov pa je izvajala na klavirju Danijela Nedohova. Tudi Nevenko Va-letič se je izkazal s svojo violino. ko je izvajal Pugnani-Kreislerjev Preludij in ki ga je spremljal na klavirju Bruno Podgornik. Zadnji trije pa so nam znani že kot pravi mladi pmetniki:	Hektor
Jogan, ki je ha klavirju izvajal Webrov Rondo briljante, Andro Vug a s Haendlo-vim Koncertom za oboo in Tatjana l/ršičeva, ki nam je s svojo znano spretnostjo izvajala Chopinov Valček.
Za zaključek pa je poskrbel mladinski zbor pod vodstvom profesorja Ubalda Vrabca, ki je zapel štiri skladbe: Pale-strine Ad Dominam, Slovenskega Jesenske duge noči in Saljivko ter zbor iz 1. dej. Smetanove opere Prodana nevesta. Lahko rečemo, da izbilo izvajanje tega zborčka tako občuteno, da je bilo moč zaslutiti v njem nekdanji ko-
Iz sodnih dvoran
Smrt železničarja pod kolesi vlaka
V nedeljo kmalu po polnoči je prišlo na goriški postaji do strašne nesreče. Posebni vlak, ki pride ob 028 iz Trsta, je povozil 75-letnega železniškega upokojenca Cn-stiana Semija iz Trsta.
Zdi se, da je bil v nedeljo Sem« na obisku pri sorodnikih v Gorici ter se je nameraval vrniti v Trst z zadnjim vlukoni, ki odpelje iz Gorice nekaj muuit po polnoči. Šemi je že dolgo let gluh in zato je bil tudi predčasno u-pokojen. Ni znano, zakaj je na goriški postaji odšel na drugi tir, kjer očhajajo vlaki v Videm. Ker pa je imel vozovnico za Trst, verjetno ni bil dobro poučen in je odšel na drugi tir, in ni opazil, da prihaja vlak iz Trsta, katerega ni slišal. Bližnji potniki so samo zaslišali krik moža, ki ga je lokomotiva povlekla nekaj metrov za seboj. Vlakovodja je vlak ustavil, toda prepozno, Šemi je bil že pod kolesi, ki so mu zmečkala desno nogo in tako poškodovala lobanjo, da je že na postaji izdihnil. V bolnišnici Brigata Pavia so pri nesrečnem upokojencu našli slušno napravo, ki jo je Kerni vedno nosil s seboj; najbrž se mu je aparat pokvaril in mož sploh ni slišal vlaka, ki je bil Zanj tako uso-čen.
Mlad tatič
Na podlagi prijave Jolande Donno por. Stasi, ki je pretekli petek obvestila policijske organe, da je že dvakrat postala žrtev spretnega tatiča, so agenti priprli komaj 15-letnega Giuseppa C.
Mladenič, ki je delal pri nekem trgoycu z jestvinami, je ženski prinesel na dom naročeno blago in ji ukradel zlat prstan. Ker ji je ob neki priliki, ko je bil mladenič v njenem domu. izginilo tudi nalivno pero. je Stasijeva o-sumila trgovčevega vajenca in ga nato prijavila policiji.
Giuseppe C. je tatvini priznal in obenem pokazal skrivališče. kamor je spravil u-kradene predmete. Nepoštenega mladeniča so prijavili sodišču za mladoletne, kjer pa imajo že neko prijavo za drugo tatvino.
Govori obrambe v procesu proti obtožeacem javnih tlel
Pogojna obsodba vozača zaradi nenamernega umora
Pred sodiščem sta se včeraj nadaljevali dve važni razpravi, in sicer proti Ercelli-jevi, Bizaiu in drugim, ki so obtoženi poneverb med delom v uradu za javna dela, in proti Mariu Caracoiu iz Ko-ro.nejske ulice, ki se mora zagovarjati zaradi navadnega in tudi namernega bankrota.
Sodniki, ki sodijo Caracoiu, so včeraj ves c an zasliševali priče, medtem ko je v razpravi proti Ercellijevi začela govoriti obramba. Prvi je spregovoril odv. Jacuzzi, ki se je sodnikom zahvalil za nepristranost med procesom in nato pojasnil, da se bo dotaknil obtožb le z juridične-ga stališča. Ob koncu svojega 4 ure trajajočega govora je prišel do zaključka, da m mogoče smatrati dokumente za ponarejene in sc priporočil sodnemu zboru, da bi milo nastopil proti obtoženim. Kakor je znano, je tožilec predlagal za Ercellijevo 14 let, za Bizaia 12 let, za ostale pa 5 let in nekaj mesecev zapora poleg denarne kazni. Razprava se nadaljuje z govori ostalih zagovoru,kov.
* •» *
Giorgio Vitali. sedaj kapetan 4. polka tankistov, je U. novembra 1952, ko je bil še poročnik v Avianu blizu Vidma, šofiral vojaški jeep, na katerem sta bila kaplar Giorgio Giorgetti iz Fiesol pri Florenci in Umberto Ferran-do iz bližine Savone.
Na poti med oficirskim krožkom in barakami, kjer so bili tanki, je vozilo zašlo z razrite ceste in se zvrnilo v jarek. Pri tem se je Giorgetti tako poškodoval, da je še istega dne umrl, hkrati se je Ferrando laže ranil, medtem ko se je Vitali rešil brez vsakršnih poškodb.
Februarja 1955 so častnika poklicali na zagovor pred sodišče v Pordenonu, kjer so ga obtožili nenamernega umora in povzročitve telesnih poškodb. Razsodba pa je bila zanj ugodna, ker ga je sodišče oprostilo prve obtožbe
raj razpravljali pred tržaškim sodiščem.
Tu pa Vitali, ki je bil na
razpravi prisoten, ni imel več sreče, kajti sodniki so ga spoznali za krivega in ga obsodili pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list, na 4 mesece zapora, na plačilo sodnih stroškov, na plačilo stroškov odvetniku zasebne stranke, ki je branil interese pokojnikovega očeta in končno na povračilo povzročene škode.
Preds. Miele, tož. Santana-staso, zap. D'Andri. obramba odv. Gašperini iz Pordenona, odv. zas. stranke Ul. Paoli iz Florence.
* * #
Marca meseca 1954 je sodnik obsodil 51-letnega Pietra Ferrarija brez stalnega bivališča, ki je bil že neštetokrat obsojen zaradi prevar, ponarejevanja osebne izkaznice in podobnega, na leto dni zaporne in 12.000 lir denarne kazni, ker ga je spoznal za krivega ponovne prevare. Proti razsodbi je seveda Ferrari ki je po rodu iz Lucce, vložil priziv in dosegel, da mu je prizivno sodišče preklicalo obsodbo in akte vrnilo za ponovno razpravo sodniku na preturi.
Sodnik pa je kaj kmalu zaključil razpravo in potem ko je potrdil svojo nepristojnost, je akte ponovno poslul sodišču v nadaljnji postopek. Tako bo moral Ferrari čakati še nekaj časa, preden bo zvedel, kaj ga bo čakalo v bodočnosti; obsodba ali oprostitev.
Sodnik Del Conte, tož. Sca-ramuzza, zap. Scftlzo, obramba odv. Bologna.
«» —
Med delom se je ranil v roko
Včeraj zjutraj okoli 10. ure se je zglasil na postaji Rdečega križa za prvo pomoč 44-letn i Dušan Rauber iz Kraške ulice na Opčinah, ki se je med delom ranil na palcu. Ker tedai ni bilo nobenega rešilnega avta pri postaji je
utemeljitvijo, da ni izvršil de-i Rauber nadaljeval pot do bol-janja, druge pa zaradi amne- nišniee z delodajalčevim av-stije. Ker pa se tožilec ni toni. Pridržali so ga s pro-strinjal s to razsodbo, je vlo- [ gnozo okrevanja v 30 čneh til priziv, o katerem so vče- I na prvem kir. oddelku.
TEATRO NUOVO
Micheluzz-jeva skupina ob 21. uri nastopi s Scarfattijevo
igro ((Miriiiet«.
USIS
DANES 18. junija ob 19. uri priredi USIS v Ul. Galatti 1 koncert reproducirane glasbe iz operete »Rose Marie«. Vstop prost.
( ŠIII.SKH PRIREDITVE )
Nabrežina in Sv. Križ: Strokovni industrijski tečaj vabi na razstavo ročnih del učencev in učenk, ki bo odrta do 23. t. m. vsak dan od 10. do 17. ure.
Opčine: Državni industrijsk strokovni tečaj sporoča, da se razstava ločnih del učencev in učenk na željo občinstva podaljša do četrtka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 20. ure.
( IZLETI )
Izlet na Nanos. SPD v Irstu priredi v sopoto dne 22. popoldne in v nedeljo 23. t. m. izlet na Nanos. Vpisovanje in informacije danes in jutri v društvenih prostorih v Ul. Ruggero Manna 29-il.
Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja organizira 30. junija t. 1, izlet za bivše partizane v goriški okraj, kjer so bile partizanske borbe.
Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul, Montecchi 6-11., soba št. 23.
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu javlja, da bo odhod za izlet v Škocjan v četrtek 20. t. m, ob 7. uri izpred svetoivanske cerkve.
I KA/.NA OBVESTILA J
GLASBENA MATICA
bo imela svoj redn, cbčnl zbor 26. junija t.l. ob 20. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne lb. in 17. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok (l mrtvorojen) umrlo je 19 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO: 57-letna Margheri-ta Fante por. Koneagtia, 90-let-mt Frančiška Fertuga vd. Kudes, ba-ietna išrmjia Bertetk-h vd. Gio-vannim, 83-letni Uregorio Valen, tmo, bU-lemj Giovarnii Lolhs, 62-letna Antonia Dapas vd. Apollo-mo, 8U.iet.na Uiulua D’Andrea vd. Oiave, 84-letna Katerina Surk vd, , Kocheiu, 83-ietna FiJomena Morer vd. Kobaid, 75-letna Maria Sauhg vd. Makovec, 66-lelni Anton Margon, 76-leltvi Pietro Piccoli, 62-letni Edgardo Felice, /u-ietna Ernunia Horvath, 62-letni Uiacotno Ferentih, 55-let-ni Marco Uommisso, 2-1 etn i Giorgio Semec, 8U-letna Domen lea Di Bona vd. Catalano, 68-letna Angela Rosa vd. Maovac.
 «» :—
NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU Biasoietto, ut. Roma 16; Man-zoni, Ul. Setteionlatie 2; Marctim, Ul. otnnasttca 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Ur. Rossetti, Ut. SchiapparelU 58; Harabaglia v Barkovljah in Niroli v Skednju
narodne pesmi v priredbah; 15 in 40 - 17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi m popevke; 17.25 r opoldan.N k koncert; 19.00 Melodije iz filma ((Roberta«; 19.30 -j 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m I Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	1X00,	15.00,	17.00,	19.30.
22.00
7.30 - 7.45 Cicibanom, dober dan!; 8.05 »Sonček čez hribček gre« (Slovenske narodne pesmi); 8.35 Igrajo mali zabavni ansambli; 9.00 Utrinki iz literature -Ivan Tavčar: Kalan; 9.20 Matija Bravničar: Simfonija in Re; 10 m 10 Od melodije do melodije;
11.00 Za dom in žene; 11.15 Iz solistične in orkestralne glasbe;
12.00 Slovenske umetne in narodne pesmi in napevi:	12.30 Kmetijski nasveti - Ing. Marijan Munda: Sodobna reja piščancev za klanje; 12.40 Tri uverture G. Rossinija: 13.15 Pester operni spored; 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel; 14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naši [poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.15 Zabavna glasba; 15.40 Radijski roman - Eriti Koš: Kit -imenovan tudi Veliki Mak - I.|
16.00 Popoldanski simfoničnš koncert: 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku;
18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov: 19.00 Zabavna glasba: 20.00 Koncert Ljubljanskega komornega zbora; 20.30 Radijska igra -Arthur Miller: Lov na čarovnice; 21.40 Mali zabavni koncert;
22.15 Zaplešimo.
■TELEVIZIJA
17.30 Oddaja za otroke; 21.00 Prijatelj živali; 21.45 Prvi a-piavz; 23.05 Petrolej med templji; 23.30 Vesti.
H A D 1 O
TOREK, 18. junija 1957 I HS1 POSTAJ A A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Sredozemske države in dežele; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Ha.ydn - Koncert v D-duru za čelo in orkester; 18.30	Koncert sopranistke Anite Mezetove:	18.52
Klavirski duo Fred Freed in Jac-ques Breux; 19.15 Zdravniški vede); 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spori; 20.30 Slovenski oktet; 20 Mi 57 Sambe; 21.00 Sacha Gui-try; »Potovanje	v pebesan, ko-
medija v štirih slikah. Igrajo člani Radijskega odra nato Lahke melodije; 23.00 Chopinovi in Schubertovi Impromptuji;	23,30
Večerni ples.
I K S l I.
14 30 'tržaška	kulturna kroni-
ka; 17.10 Koncert pianista Glau-ca Del Uassa;	18.00 Simfonični
koncert; 20,00 Ritmi tn popevke; 2100 Gugi leltno Glannlni »Sobotni večer«, slušna Igra v 3 de-janjin.
KOPER
Poročila v slovenščini:	7.30,
13.30, 15.00.
Poročila v Italijanščini:	630
12.30. 1630. 17.30, 19.15, '23.00.
7.15 Glasba za dobro Jutro;
7 45 Koledar; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveli, 13 in 45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarsko življenje na Pri. morskem: Razgovori ob kongresu delavskih svetov; 14.40 Pisan spored lahke glasbe; 15.10 Za-bavna glasba, 15.25 Dalmatinske
C
KINO
Excelsior. 16.00:	«Onkraj Mom-
base«. Techmcoior. D, ReeO in Cornel VVitde.
Fenice. 16.00: «Carovnica». Marina Vlady, Nicole Courcel m Maurice Ronet.
Nazionale. 16.00 «Tri Evine nočni. Vistavision. Technrcoloc. G. Gabel, M. Gaynor,
Filodrammatico. 16.30: «Huk! Mo-nJni klic«. G. Montgomery, M. Freeman in J. Baer.
Grattacielo. 16.00: «11 maggiora-to fisico«. Komična in razgibana zgodba. Eddie Costanti-ne.
Superclnema. 16.00; «Maruzzela«. Cinemascope, technicolor.
Arccbaleno. 16.00:	((Obtoženec
mora umreti«, (Trial), čeprav je nedolžen in mladoleten. G. Ford.
Astra Rojan. 16.30: «Kruh, ljubezen in...». S. Loren, ViMocio De Sica.
Capitol. 16.30; «Pištola ne zadostuje«. A. (Juinn in Katy Ju-rado.
Cristallo. 16.00:	«Rififii». Napet
film. Jean Servais, Carl Moh-ner. Prepovedan vstop mladoletnim.
Alabarda. 15.30: »Riflfi«.
Ariston. 16.00. Glej kino na prostem.
Aurora, 15.00: «Avtostop». J. Al-lyson m J. Lemmon.
Armonia. 15.15: »Damask 25». H. Bogart, M. 'toren.
Ideale. 17.00: «Prazen naslanjač«. D. Bogarde, M. Lockvvood.
Impero. 16.30: «Ljudjt in volkovi«. Silvana Mangano, Y. Mon-tand. Cinemascope. Techlnco-lor.
ltaiia. 16.00:	»Lord Brummel«.
technicolor. E. Taylor. Ste-wa,ri Granger.
S. Marco. 20.00; «Tujev v svoji domovini«. G. Montgomery. Te-chnicolor.
Kino gledališče ob morju. 16.00: «Napad v džungli«. R. Urgu-hart. Barvni Mim.
Moderno. 16.00: «Brezbožniki». R-Scott in Angela Landsbury. 'technicolor.
Savona. 16.00: »BMo nas Je 7 bratov«. Vistavision. 'technicolor. B. Hope, M, Vitale.
Viale. 16.00:	»Oči brez svetlo-
be«. Luciano Tajoli, Milly Vi' tale m Dante Maggio.
Vitt. Veneto:	16.30:	«Santiago»-
A. Ladd, K. Podesta. Cinema-scope. 'technicolor.
Belvedere. 16.30; «Počitntce v Moniecarlu«. A. Hepburn.
Marconi. Glej kino na prostem.
Massimo. 16.00: «Zarah Khan«. V. Mature. Anita Ekberg in Michael vvildmg.
Novo cine. 16.00 »Človek - žival«* G Ford, Gloria Grahame.
Odeon. 16.00:	«Cesta». GiulieK*
Mašina in A. (Juinn.
Radio. 16.00:	((Rumena roža i*
lexasa». J. Erieson, M. Blan-chard.
KINO NA PROSTEM
Paradiso, 20.15: »Bobnenje v Tahitiju«. 'technicolor. Patricia Medina.
Ponziana. 20.15: »Helena iz Troje«. Hossana Podesta in J*cK
Kernas.
Valmaura. 20.30:	»tiger na ne-
bu«. Atlan Ladd, June AIU' so n.
Stadlo. '20.30: »Zelena opojnost«* Ferramacolor.
Ariston. 20.30:	«Pony Kxpress»*
technicolor. C. Heston in “• Fleming.
Secolo Sv. Ivan. 20.30: «SužnJ« m gospa«. S. Hayward in C.
Heston.
Rojan. 20.15:	»Vrtinec«. Techni-
color. S. Pampanlni in Massimo Girotti.
Marconi. 20 30: »Možje po naročilu«. J. Uram, t. Ritter.
PHEDEN GRESTE NA DOPUST se naročite na
»PRIMORSKI DNEVNIKil
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj,
(udi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina 3 0 0 lir Telefonirajte na številko 37-33*
SLIKE, ki Jih je posh*1 Mano Magajna v soboto t* t. m. na šolski prireditvi v dvorani na stadionu »Prvi maj« In tudi tiste na višji realni gimnaziji o »predaji Ključev« itd., so na ogled v tržaški knjigarni v Ul. »v Frančiška 20.
S O Ž A L J E
Zveza delavcev in nam*" Sčencev trgovinske stroke ixre-ka Miru Semcu globoko *c' žalje ob tragični »mrti njegd' vegu dveletnega otroka ki sc Jf smrtno ponesrečil v kopališč Ausonin
BLOKOVSKA SOLIDARNOST NE ZMORE VSEGA
Politika Združenih držav
in francoske težkoče v Afriki
Odkar se je po drugi svetovni vojai v francoskih severnoafriških posestih ter tudi drugod začel intenziven razvoj osvobodilnega gibanja, ni Wa-shington nikoli povsem soglašal s polivko pariške vlade, s' je skušala ohraniti kakršen koli videz francoske oblasti v tem delu sveta. Kljub temu pa vzdržnost in rezervirano nesoglasja ZDA s francosko tezo in prakso v Severni Afriki vse do sueške krize ni bilo tako prizadeto, da bi že v temelju moglo omajati ameriško-francosko zavezništvo, ki je za atlantsko vojaško organizacijo izrednega pomena. Od lanskoletne sueške krize in posebno v zaanjih mesecih pa se opaža, da se gledišča Wasning-tona o severni Afriki mnogo bolj odkrite izražajo, tako da smemo reci. da se zavezništvo med Washingtonom in Parizom sicer ni povsem omajalo, da pa je treba to zavezništvo danes gledati v povsem drugi luči kot pred letom dni.
Alžir brez dvoma predstavlja za Pariz največjo skrb. Iz ameriških krogov pa je prišla vest, da je posebni Eisenho-tverjev predstavnik Richards po vrnitvi s Srednjega vzhoda predložil, naj bi ZDA posredovale v Alžiru. Francoski uradni krogi in francoski tisk pa so to sugestijo odklonili, čes da nima smisla postavljati alžirsko vprašanje v nekak mednarodni okvir. Uradni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je rekel:	«M;
razumemo želje ZDA, da je z vnašanjem njihove doktrine na Bližnji vzhod treDa pohiteti, toda poudariti je treba, da med številnimi stiki med francosko in ameriško vlado ni bilo nikoli govora o posredovanju ZDA pri reševanju tega vprašanja.)) Zamisel ter morebitna uradna ponudba za tako posredovanje se torej s francoske strani smatra kot nekaj povsem nepotrebnega.
V ameriških krogih pa se zatrjuje, da je tudi podpredsednik ZDA Nixon predloži1. •Eisenhoiverju poleg splošnega in javnega poročila tudi svoje posebno, tajno poročilo o «a-friškem vprašanju«. To tajno poročilo je — kot pravijo nepotrjene, hkrati pa nikoli demantirane vesti — posvečeno alžirskemu vprašanju m temelji na oceni, da so možnost’ Zapada '■a uspeh v bodoči n samostojnih deželah Afiike in vsega arabskega sveta povečini odvisne od tega, ali bo Francija svojo politiko v Alžiru in do Alžira spremenila ali ne. V tem smislu se predlaga, naj bi se ameriška' vlada lotila ustrezne diplomatske ak-
cije tako nasproti Parizu kakor nasproti Alžiru samemu.
Takšno dejavnos1 zahteva ali vsaj pričakuje od Washingto-na tudi skupina arabskih a-friških dežel. Tako so načeln,-ki enajstih arabskih diplomatskih odposlanstev v ZDA pred dobrima dvema tednoma obiskali ministra Dullesa m mu izročili spomenico, v kateri zahtevajo, naj bi ZDA javno zavzele svoje stališče in obsodile teror in zločine francoske vojske in policije nasproti alžirskemu ljudstvu. Dullesu se v izražanju popolnega soglasja s. temi zahtevami ni mudilo, kljub temu pa je, čeprav nekoliko rezervirano, to željo podprl in rekel, da «ZDA pripisujejo največjo važnost prenehanju prelivanja krvi in nasilja v Alžiru in pravični ter mirni rešitvi, ki bo ustrezala interesom vseh zainteresiranih strank«.
Čeprav v tem in se v nekaterih drugih primerih ZDA niso hotele globoko in javno brskati po rami svojega zaveznika, v nekaterih drugih primerih tud’ uradna Amerika n: bila do Francije preveč obzirna.
Francoskc-tuniški odnosi so ponovno prišli v resno krizo. Medtem ko je Pariz skušal postaviti pogoj za ekonomsko pomoč Tunisu s tem, da bi Tunis svoje stališče nasproM Alžiru spremenil, je premier Burgiba s polnim uspehom pripravil teren za močnejše gospodarsko povezovanje svoje nežele z ZDA in v tem je dosegel že določene uspehe, tako je vprav v času francoskega gospodarskega pritiska, konec marca letos, Tur.is sklenil z ZDA sporazum o dolarski pomoči. Podpredsednik Nixon je sicer v času svojega obiska v Tunisu izjavil, da ameriška pomoč Tunisu'francoske pomoči ne sme zamenjati, ampak samo dopo!-niti, in čeprav so se v tem smislu izražali tudi upi tuniških funkcionarjev, ki so ob tej pomoči pričakovali ’udi posojilo 16 milijard frankov, ki naj bi ga Francija dala za letos, je Francija vsako finančno pomoč Tunisu odklonila zaradi njegovega stališča do Alžira.
pomoč francosko pomoč tuniškemu gospodarstvu zares zamenjala, ne pa dopolnila.
Podoben in nič manj zanimiv razvoj dogodkov, ki pa po svojem pomenu ni nič manj važen — bi lahko zasledili tudi v francosko-ameriskem trenju glede Maroka. Iz tega moremo sklepati, da blokovska enotnost očitno še ne zadošča za to, da bi mogla prevladovati nad mnog,mi močnimi posebnimi interesi m koncepcijami. Nasprotno, vprav ti posebni interesi, ki temeljijo na drugačnih glediščih in ki imajo povsem druge cilje, lahko povsem spodkopljejo ono labilno blokovsko solidarnost, o kateri se na številnih konferencah toliko govori.
1
ZA POSPEŠEN RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA KMETIJSTVA
POVEČATI PRIDELEK PŠENICE
V desetletnem perspektivnem načrtu za razvoj gospodarstva je predvidena zgraditev tovarn za umetna gnojila, tako da bodo v letu 1967 pridelali 6,5 milijona Ion pšenice več kol sedaj
V tem poslednjem času se je v deželah Daljnega vzhoda ln v Indiji razširila epidemija gripe («španska»), ki je 'erjala 'že številne žrtve. Zatrjujejo sicer, da za Evropo ni neposred ne nevarnosti, a izdelali so vendarle že nekatera uspešna tdravila proti tej bolezni. Na sliki zdravnik, ki pregleduje otroke v Indiji.
Mnogim je nerazumljivo, zakaj mora Jugoslavija danes u-važati okrog 30 odst. potreb v pšenici, ko je bila pred vojno celo izvoznik. Vzroki so razni. Naj navedemo samo nekatere. Jugoslavija je pred vojno imela okrog 16 milijonov prebivalstva. Po statističnih predvidevanjih ima Jugoslavija danes 18 milijonov prebivalcev. Toda prebivalstvo se ni samo številčno povečalo za nad 2 milijona in so se v zvezi s tem povečale tudi potrebe, temveč se je spremenila tudi struktura prebivalstva in struktura prehrane. V mnogih krajih Jugoslavije, Kot na primer v Makedoniji, Crni gori, Bosni in Hercegovini, je bil pred vojno
liiiiuiiiiiiiiMtnntiiiHiniiiiiiiiitiiniuiiiMiiiMitniMiiiiiiiniiiiiMiitiiiiiMtiiMiiiinMiiiitiiMiiiiiiiiiMiiniMMHiiiiiiMnMiiniiMniiiniiiMiiMiiiMMiiiiiiiiiiiiiiMnMMiiHiiiiiiiiiuiiniilunMniniitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiilliiuiiiliMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii
SVETOVNI REKORDER V MNOGOŽENSTVU
Walter Vem m - «vražji dečko»
Z dvanajstimi ženami je bil poročen - Vse so imele svoje dohodke - V zapor prejema ženitne ponudbe - Da se ne bi izdal, je vsem pravil: «Dolly!»
Znano je, da smejo imeti mo- in se mi zdi življenje v hotelu
hamedanci največ štiri žene. Seveda, če jih morejo vzdrževati.
Toda 4?-letni Amerikanee Walter Yemm ima glede števila žen rekord, čeprav ni musliman niti kak milijonar, marveč čisto navaden trgovski po,-nik. Njegovo stalno bivališče je pravzaprav v Chicagu. Seveda ni to njegovo mnogoženstvo priznano. Saj je trajalo kar 26 let, preden so ga odkrili. Ves ta čas je lepo mirno hodil zdaj k tej zdaj k oni ženi. Kot je naneslo. Kako pa je do te'njegove poligamije prišlo, je nadrobno razložil pred sodiščem kjer se je moral nedavno zagovarjati.
Njegovo utemeljevanje In izgovarjanje pred sodiščem je Ker je ta pomoč eden od glav- bilo tako naivno, hkrati pa ta-
nih elementov francosko-tuni-škega sporazuma o finančnih in carinskih vprašanjili iz leta 1955, je Tunis smatral, da mu taka potezi Pariza dovoljuje, da omenjeni sporazum enostavno prekine. In do tega je pred kratkim tudi prišlo, nakar je Burgiba takoj pozval ZDA in vse «narode svobodnega sveta«, naj njegovi deželi pomagajo. In tako bo ameriška
ko odkritosrčno, da je bil celo sam državni tožilec zaradi tega osupel.
Ko ga je vprašal, kako to, da se ni mogel zadovoljiti z e-no samo zeno, je odgovoril:
»Zaradi svojega poklica moram neprestano potovati. Potujem po šestih državah, v katerih ostajam tudi po več tednov. Na mojo nesrečo pa imam nenavadno razvit družinski čut
strašno pusto in dolgočasno. Svoje prve žene tudi nisem mogel vedno jemati s seboj. S svojimi dohodki nikakor ne bi zmogel stroškov, ki ti s tem bili. In zaradi tega sem si rajši poiskal v vsakem mestu ženo, s katero sem se poročil. Pa sem pa ta način imel povsod. kamor sem prišel, prijeten in udoben dom in zeno. Te žene me namreč prav nič ne stanejo, ker imajo svoje dohodke. Nekatere so tajnice ali strojepiske, fotografski modeli ali trgovke. Med njimi so tudi rentnice. Najvecji strošek z njimi sem imel te, ko sem jim od časa do časa prinesel kako malenkost za darilo.«
Ko se je leta 1981 v Neve Yorku prvič poroči!, se spominja' le. da je svojo ženo i menoval Edith, ne spominja pa se njenega priimka. Prav tako se nič ne spominja priimkov ostalih zena. Čudno je, da si je mogel zapomniti vsa njih :• mena. Poenostavil pa je to reč na ta način, da je vse ogovarjal z imenom «Dol1y» (dekletce). Dve sta bili z imenom E-dith. dve Beverly, po ena Rose Mary, Corine. Sylvia, Gla-dys, Mariivn, Jane ir Kate Bi-
  lili IIII lili IIII111IIIIIIIIIIIIII111IIIIIIIIIIII lili I lltll
b koivcerirafo	m gledališčni! a dvoran
t
%
©
nedello smo imeli več kulturno prosvetnih prireditev. Tako je bila preteklo soboto v dvorani na sta-Ireteklo soboto I	Br0dukclja gojencev šole Glasbene Matice, preteklo nedeljo pa gojencev njene podružnice v Bo-
dtonu «i. maj« za j	preteklo	nedeljo revija folklornih plesov, na kateri so nastopile mladinske folklorne sku-
IJuncu; v Mandrezu pa j Ro,ana.S|f0rkijei Gorice in Sovodenj.— Od leve in od zgoraj: Mešani pevski zbor sole Glasbe pine iz Brega. z P' •	• (]ba|da vrabca; mladinska folklorna skupina P. d. «llade Pregare« iz Rojana .Skorkl je,
ne Malice pod vo	gojenci in mladinski zbor podružnice šole Glasbene matice v Uoljuncu pod vodsivoin prof,
P. d. mA. Cokii z	-	Svetka	Grgiča,	ter	folkloristi	iz	Sovodenj	in	Gorice.
le pa so iz San Francisca, Salt Lake Cityja, Portlanda in še iz sedmih drugih mest. Nikakor-pa ni hotel izdati njihovih naslovov.
Da je prišlo do odkritja, je pravzaprav kriv sam. Napravil je namreč neodpustljivo napako, čeprav je bil v Chicagu poročen ze z dvema ženama, je hotel tam skleniti se tretji zakon. In prav ta tretja njegova zaročenka ga je prijavila policiji. Bila je to Wilma Py-zik, 28-letna stenotipistka.
Wilmina mati ni tega hčerinega ženina nič kaj rada gledala, Nič- se ji ni zdel pravi. Kar nekaj je sumila, ne da bi prav vedela kaj. Zaradi tega je najela zasebnega detektiva, ki mu je naročila, naj poizve, kako je pravzaprav s tem možakarjem. Prav kmalu je prišel z novico, da je Vemm poročen. Seveda je bila Wilma nadvse ogorčena spričo takegi odkritja. Sklenila je, da mu jih bo pošteno povedala, ko bo prišel. Toda že nekaj dni zatem je pridirjal detektiv z. drugo vestjo, da je zasledil še drugo »gospo Yemm». Sedaj pa je bilo Wilmi dovolj. Takoj je šla na policijo in svojega ženina Walterja naznanila. Kmalu so ga iztaknili in ga vtaknili v zapor, pozneje po pred sodišče.
Kako so ga debelo gledali, ko 'jim je povedal, da ima še tudi tretjo ženo! Ko pa je videl tako strašno začudene o-braze policajev in mšpektor-jev, ga je prevzel kai nekak napuh. In je jel naštevati vse svoje žene po vrsti.
Dvanajst jih je naštel. Seveda ni povedal njih naslovov
Možakar napravlja vtis, da v njegovi glavi ni prav »jasno«. Spominja se na primer da se je od treh svojih žena tudi ločil, pa se je njih imen spomnil šele dolgo po tem. Tudi ni tako zelo izključeno, da ima ta junak še več žen, kot
IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIUIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Film «DoIina miru» na festivalu v Palermu
Na 3. mednarodnem festivalu otroškega filma v Palermu so predvajali predvčerajšnjim jugoslovanski film #Dolina miru«, v katerem nastopajo mal. Aldo Štiglic in Evelina Wohl-fein ter John Kitzmiller, ki je na 'etošnjem festivalu dobil za to svojo vlogo nagrado kot najboljši igralec.
Pri predstavi so bili navzoči tudi omenjeni igralci.
Poleg tega so predvajali na tem festivalu še dva jugoslovanska otroška filma: »Čeveljčki na asfaltu« in «Nemirni ro bot«. Prvi film je sestavljen iz treh delov, od katerih je vzbudil prvi največje zanimanje. Bolj živahno je dogajanje v drugem filmu, kjer pripoveduje avtor o robotu, ki zaradi neke napake podenja vse mogoče, kar se nazadnje uredi, ko pride na pomoč profesor.
 «»________
Možgani elektronskih mo/^nov
Sarah Hannon Meanor je 23-letno dekle iz Pittsburga v ZDA. Njena naloga je, razstaviti probleme iz jedrske fizike, ki naj jih nato rešujejo elektronski možgani. Ce bi namreč probleme brez. teh pripomb in razčlembe postavili elektronskim možganom, bi bile rešitve zgrešene, zato so omenjenemu dekletu nadeli ime «možgani elektronskih J možganov«.
pa jih je navedel, več kot dvanajst.
Zanimivo pa je, da se ni nobena oglasila, razen oniti dveh iz Chicaga, čeprav so i-sti v vseh državah na dolgo in široko o tem pisali. Pač pa prejema Walter gotovo po dvajset nepodpisanih pisem na dan, med katerimi so brez dvoma tudi pisma njegovih zen. V e-nem takem pismu je pisalo: »Vedno sem dobro vedela, da si vražji dečko!« Pa zelja, da bi se dobro izmazal, je bila tudi v tistem pismu.
Zanimivo pa je pri vsem tem to, da nima tale Wa!ter prav nič tako »vražjega« na sebi. Je velik in močan, oblečen vedno v temno obleko. Daje videz kakega resnega, vsega spoštovanja vrednega in zelo zaposlenega trgovca. Yemm i-ma zastopstvo za gospodinjšk” električne aparate, ima v banki kar lep znesek, nima dolgov in je do sedaj na najlepšem glasu. Obe njegovi zeni iz Chicaga, ki sta bili zaslišan., kakor tudi Wilma, ga označujejo kot srčno dobrega člove-
ka, ki je bil le nekoliko nervozen in ki je moral biti neprestano kako zaposlen. Nikoli nista ženi niti najmanj posumili, da bi Walter utegnil imeti še kako drugo žensko, niti ni nikdar izgovoril imena kake druge ženske. Seveda, ko pa je vse ogovarjal z enakim imenom!
Nadalje je zanimivo, kako se bo Walter iz vsega *ega izmazal. Zakon namreč v državi Illinois. kjer teče ta razprava določa za take prestopke le nekaj mesecev zapora m ka* tisočak dolarjev globe. To pa zato, ker ga niso prijavile vse prizadete zenske. In dokler tega ni. ..
Drugo pa je njegov položaj v družbi. Videti je, da se ženski svet nič kaj ne zgraza nad takim «zločincem». Nasprotno! Neprestano prejema v zapor pisma in darove. Celo ženitne ponudbe!
A njega skrbi le to. da ne bi Izgubil zaupanja svojih trgovskih klientov. Njegovo trgovsko dobro ime, to je tisto, kar mu ne da spati.
koruzni kruh osnovna hrana.
Po vojni se je potrošnja pšeni ce med kmetijskim prebivalstvom povečala tako, da so se zmanjšali presežki za kritje potreb ostalega prebivalstva. Poleg tega se je zmanjšalo število kmetijskega prebivalstva od 80 odst. na 60 oost. ln V vsestranskem razvoju so se povečale potrebe v prehrani sploh. Zaradi boljše konjunkture za proizvodnjo industrijskih rastlin so se povečavale površine, ki so bile zasejane z industrijskimi rastlinami, a na škodo proizvodnje pšenice. Tendenca zmanjševanja površin za proizvodnjo pšenice v korist industrijskih rastlin bi bila pozitivna, da jo je spremljala vzporedna akcija za povečanje pridelka po hektaru. Poleg omenjenih vzrokov je na upadanje proizvodnje vplival v precejšnji meri sistem administrativnega upravljanja, poskus neprostovoljne kolektivizacije po sovjetskem vzoru, prisilni odkup kmetijskih pridelkov. sistem dirigiranja cen, neskladnost med določenimi cenami industrijskih rastlin in pšenico in drugimi činitelji.
Pričakovanje, da bo odstranitev negativnih posledic administrativnega poslovanja spod-bujala kmetovalce na povečanje proizvodnje, se ni popolnoma uresničilo. Praksa je pokazala, da je osnovni vzrok nizka produktivnost v kmetijstvu. pomanjkanje tehničnih sredstev, zastareli konservativni proizvodni proces v kmetijstvu sploh. Zvezna skupščina je v resoluciji, ki jo je nedavno sprejela, ugotovila, da je kmetijsko proizvodnjo moč povečati samo z intenzivnejšo proizvodnjo na obstoječih površinah, t. j. z boljšo naprednejšo obdelavo zemlje, s povečanjem njene rodovitnosti. Najboljše pogoje za to imajo socialistična posestva (okrog 900 kmetijskih posestev in 700 kmetijskih delovnih zadrug), ki razpolagajo z okrog SčO.OOO ha obdelanih površin in okrog sedem tisoč splošnih kmetijskih zadrug, ki jih je mogoče oskrbeti z najmodernejšimi obdelovalnimi sredstvi. Socialistič na kmetijska posestva in zadruge bodo s svojo napredno proizvodnjo dajale ne le primer individualnim kmetovalcem. katerih last je največi’ del kmetijskih površin, temveč bodo spodbujala in organizirala vsestransko sodelovanje z individualnimi, kmetovalci in
iiiliiiiiiiiiiililiiiitillliiiiiiiiiiillillliiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiH, iiiiuiiihiii n,mi
POTOPLJENA «ANDREA D0RIA DOBI NASLEDNICO
V kratkem postavijo gredelj za ladjo «Leonardo Da Vinci»
Desetega maja 1953 so v ladjedelnici «Ansaldo» v Se-striju pri Genovi splavili veliko potniško ladjo »Cristofo-ro Colombo« s tonažo 29000 ton. V isti ladjedelnici bodo 23. t. m. postavili gredelj za novo še večjo italijansko prekooceansko potniško ladjo, ki bo nosila ime »Leonardo Da Vinci«. Ladja »Leonardo Da Vinci« bo imela tonažo 32.000 ton, dolga bo 232 metrov in bo torej za 18 metrov daljša od ..Cristofora Colomba« Lad-dja »Leonardo Da Vinci« bo tako največja potniška ladja italijanske mornarice. Gradili jo bodo pod posebnim nadzorstvom italijanskega, angleškega in ameriškega ladijskega registra in. bo ustrezala vsem pogojem, ki jih zahteva londonska mednarodna konvencija iz leta 1948. Ladja bo 28 metrov široka, 15.5 visoka in. kot smo že omenili, 232 m dolga. Imela bo posebne stabilizatorje vrste «Benny-Brown», ki bodo zgrajeni po najnovejših izsledkih na tem področju. Poganjali jo bodo turbinski motorji s silo 60.000 konjskih sil in bo imela brzi-no 23 vozlov na uro, ki se bo lahko povečala tudi na 25.3 vozla na uro. Gradbeni načrti predvidevajo tudi možnost, da se sedanji pogon spremeni v atomski pogon.
Na ladji bo mesta za 1250 potnikov, to se pravi toliko kot na ladji «Cristoforo Colombo«, le da bo tu oprema bogatejša, da bodo kabine in vsi prostori večji. Na ladj* bodo povsod vgrajene naprave za kondiciortirano temperaturo. Za varnost plovbe bosta skrbeli dve radarski napravi ter naprava «Loran«, s katero se da takoj ugotoviti točen položaj ladje. Ladja bo opremljena s tremi termičnimi električnimi centralami s skupno zmogljivostjo 8.500 kWh, to se pravi s tolikšno energijo kot bi je bilo dovolj za osvetlitev mesta s 150.000 prebivalci. Poleg tega bo na ladji posebno velika naprava za
zmogljivostjo okoli 700.000 litrov vode na dan. Dekoracija ladje bo poverjena priznanim italijanskim slikarjem in kiparjem, tako da bo prišla še posebej do izraza arhitekto-nika same ladje. Kabine na ladji bodo sicer prostorne, vendar nobena ne bo imela več kot štiri postelje. Posebnost te ladje bosta tudi dve garaži, katerih ena bo imela vhod kar z obrežja in bo imela zmogljivost 50 avtomobilov. Po sedanjih računih bodo ladjo ..Leonardo Da Vinci« splavili že čez dobro leto. Ta ladja bo baje nadomestila ladjo «Andrea Doria«
Svojevrstno prvenstvo
Kitajci nosijo več prvenstev. Med temi je tudi najobsežnejše književno delo, k: je bilo kdaj koli napisano, Je to velikanska enciklopedija »Jung Lo Tajten«, kar bi po naše pomenila «največja enciklopedija«. To je bil orjaški leksikon, ki je obsegal zbirko vseh klasičnih pesniških, filozofskih in književnih del, ki so bila kdaj koli objavljena na Kitajskem. V tem leksikonu je bilo nadalje priobčeno vse, kar se je do tedaj vedelo o astronomiji, a-ktrologiji, zemljepisju, »tajnih« znanostih, zdravstvu, u-metnosti in kakršni koli drugi panogi znanosti. Poleg tega je bilo v tem leksikonu objavljeno vsako kolikor toliko bolj važno kitajsko literarno delo. Vsa enciklopedija je obsegala 11.100 zvezkov. Poleg tega da je ta enciklopedija nosila prvenstvo po svojem obsegu, ima prvenstvo tudi po svoji starosti, saj so jo začeli sestavljati že leta 1303. Prve zvezke je urejal tedanji najvidnejši kitajski znanstvenik Hsijen Hin, kateremu je pomagalo 2169 drugih strokovnjakov, med katerimi so bili številni kritik1 korektorji in seveda tudi pre-
pisovalci. Enciklopedija je bila zaključena leta 1407, to se pravi po 104 letih. Samo ob sebi se razume, da je bila vsa enciklopedija napisana na roko in leta 1502. je truma «lepopiscev» enciklopedijo prepisala še v dveh izvodih. En prepis je leta 1664 zgorel, do-čim je od drugega prepisa prav tako izginilo nekaj zvezkov, tako da je od ostalih dveh enciklopedij ostalo ohranjenih 20.455 zvezkov, ki so jih hranili v Cesarski akademiji. Leta 1900 pa je pri nekih nemirih zgorela tudi Cesarska akademija in ob tem požaru je zgorelo mnogo dragocenih starih kitajskih rokopisov, med katerimi tudi večji del enciklopedije.
vplivale na povečanje njihov*
proizvodnje.
Cilj jugoslovanske agrarne politike je v prihodnjih 6 do 7 letih, povečati proizvodnjo pšenice za okrog 50 odst. v primeri z dosedanjo proizvodnjo. Največji del skupnih sredstev (550 do 600 milijard din) namenjenih za napredek kmetijstva, bodo porabili za povečanje proizvodnje pšenice. Predvideva se med drugim povečanje traktorskega parka do 1961. leta na 41.000. uporaba okrog 2,2 milijona ton umetnih gnojil, uvajanje inozemske sortne, predvsem italijanske pšenice, ki je dala do sedaj dobre rezultate. Jugoslovanski strokovnjaki, ki so ;e dni pregledali površine. zasejane z italijansko pšenico, predvidevajo, da bo pridelek dosegel 40 do 60 q na hektar. Zato bodo ze v prihodnjem letu zasejali samo v Makedoniji 11.000 ha z italijansko pšenico.
Da bi se dosegel večji hektarski donos pšenice, bo potrebno v prihodnjih letih zboljšati agrotehnične ukrepe, spremenit) način obdelave, vrniti zemlji neobhodno potrebne hranljive sestavine. Strokovnjaki smatrajo, da zemlji v Jugoslaviji primanjkuje okrog 59 odst. azota. Ker njive niso redno regenerirane, se je letno zmanjševala njihova proizvodna moč. Prva naloga je. zboljšati rodovitnost zemlje z večjo uporabo umetnih gnojil. Perspektivni načrt razvoja kmetijstva predvideva postopno povečanje uporabe umetnih gnojil na 3 milijone ton v 1. 1966, to je okrog 300 kg na hektar obdelane površine, odnosno 6-kratno povečanje v primeri i dosedanjo potrošnjo. Razen 500 tisoč ton kalijevih gnojil, ki jih Jugoslavija zaradi pomanjkanja surovin za sedaj ne bo proizvajala se predvideva lastna proizvodnja dušičnih in fosfornih gnojil. Ker pa sedanji kapaciteti omogočajo proizvodnjo samo 50.000 ton dušičnih in okrog 310.000 ton fosfornih gnojil, bo potrebno zgraditi nove tovarne. V' nečr->o je izgradnja nove tovarne dušičnih gnojil v Pančevu. Sisku in I.ukavcu (vse tri na bazi plina), na Kosovu in Ko-stolcu (na bazj lignita). Z izgradnjo omenjenih tovarn m se v 1965. letu povečala proizvodnja dušičnih gnojil na 1,150.000 ton letno, ki ni zadovoljila vse potrebe kmetijstva. Predvideva se nadaije izgradnja dveh novih tovarn za proizvodnjo superfosfata v Bor-Prahovu (n Trepči, ki bi v 1. 1964 povečale proizvodnjo superfosfata na okrog 1.200.003 ton. Za izgradnjo omenjenih tovarn bo potrebno investirati okrog 100 milijard dinarjev. Direkten učinek povečane uporabe umetnih gnojil bo letno povečanje proizvodnje, samo pšenice od 400.000 v 1958. leta na 1,000.000 ton v 1967. letu. Ce bi se letno Izvajal načrt regeneracije zemlje po programu kmetijske službe, bi jugoslovanske njive od 1957. do 1967. leta dale okrog 6.5 milijona ton več pšenice. Razume se. da bt .Jugoslavija za izvedbo tega načrta morala uvažati umetna gnojila, dokler ne zgradi novih tovarn. To bo tudi neobhodno potrebno, ker so za izgradnio vsake tovarne potrebna tri do štiri leta. Jugoslavija mora zgradili tovarne za proizvodnjo umetnih gnojil, če želi izvesti program razvnja kmetijstva. ker se v nobenem primeru ne izplača uvažati gnoii-la. Ce ne bi zgradba lastnin tovarn, bi morala za polno zadovoljitev potreb kmetijstva dajati za uvoz gnojil letno » krog 70 milijard dinarjev, /, lastno proizvodnjo pa bo razbremenila svojo plačilno bilanco tetno za okrog 60 milijonov dolarjev.
BOZO BOŽIC
I °
- Pa sem ti le dejala, da se mi umakni na mesto, kjtr mi ne boš napotil
Namestnik župana in tov. Černe pri oblasteh
Goriška prefektura nudila posredovanje
Prefekt poslal pismo vojaškemu uradu v Trst, v katerem je nakazal težaven položaj doberdobskih kmetov
Namera vojaškega tehničnega urada fz Trsta, ki hoče odvzeti zemljo 49 doberdobskim kmetovalcem na Ronskem hribu, je povzročila med prebivalstvom doberdobske občine razburjenje in razpravljanje. Prizadeti kmetje bi z uresničitvijo te namere vojaških oblasti ostali brez številnih pašnikov, ki dajejo krmo 160 glavam živine v doberdobskih hlevih, ostali bi brez vinogradov, ki so si jih tako lepo uredili in desetorica brez vsake plodne zemlje, na kateri bi posadila vsaj najosnovnejše pii-delke. Doberdobsko županstvo je pretekli teden poslalo go-riškemu prefektu pismo, v katerem je obrazložilo težaven položaj mnogih kmetov, če bi prišlo do uresničitve zahteve vojaških oblasti.
Včeraj dopoldne pa sta odšla na prefekturo odbornik doberdobske občine Jože Pahor, ki trenutno izvršuje županske posle, in pa pokrajinski svetovalec Miladin Černe. Slovenska zastopnika je sprejel šef prefektovega kabineta dr. Gerra, ki se je z njima zadržal v daljšem razgovoru. Med drugim je tov. Pahorju in tov. Černetu rekel, da jenovi prefekt prejel pismo doberdob-skega županstva in je o zadevi poučen. Dne 13. junija je prefektura tudi poslala pismo vojaškemu tehničnemu uradu v Trst in v njim je prefeki obrazložil težave, na katere bi naletelo veliko število kmetov doberdobske občine, če bi se zahteva vojaških oblasti uresničila, zato je predlaga', naj zadevo dobro proučijo in takoj pošljejo odgovor, Prefektura odgovora do danes še ni prejela. Dr. Gerra je namestniku doberdobskega župana in pokrajinskemu svetovalcu zajamčil vso pomoč pri reševanju tega vprašanja, s katerega rešitev je življensko zainteresiranih toliko prebivalcev doberdobske občine.
Prav tako je včeraj dopoldne pokrajinski svetovalec Mi-ladin Černe poslal pismo predsedniku pokrajine odv. Culo-tu. V pismu je med drugim rečeno, da bi bilo z odlokom vojaških oblasti prizadetih 49 kmetovalcev Doberdoba, ki imajo pašnike in obdelovalno
zemljo tik pod vasjo in ki meri skupno 420 ha. Prizadeti bi se morali odreči 160 gla vam živine, ki sestavlja sedaj precejšen del njihovega gospodarstva, in bi ostali brez donosnih zemljišč, ki so na Krasu že itak zelo redka. To bi bila v Doberdobu že tretja velika ekspropriacija: prvo je izvedla «SOLVAY», nekaj let pred drugo svetovno vojno pa letališče v Ronkah.
IZ TORJANA
Mladi tatič pod ključem
Pred dnevi je trgovec Basi-lio Balloch iz vasi Mažerole v občini Torjan v Benečiji prijavil orožnikom krajo 30.000 lir, ki jih je neznanec odnesel iz njegovega stanovanja okoli 13 30. Na kraj je takoj prišel brigadir orožnikov, ki je pričel zasledovati tatu. Med poizvedovanjem je kmalu osumil tatvine 17-letnega Marina Macoriga iz Mažerol. Macorig je namreč pričel trošiti pre cejšnje vsote denarja, ki jih ni mogel prislužiti in ki jih ni mogel dobiti niti doma. ker je iz revne družine. To je bilo vse, na kar se je mogel orožnik upreti med preiskavo. Tat je bil namreč izredno spretem in ni pustil za seboj nobene sledi.
Ker je bil Macorig edini možen tat, so ga pozvali v vojašnico na zaslišanje. Obnašal se je tako, kot da bi mu bila storjena kdo ve kakšna krivica. Pričelo se je zasliševanje, med katerim je Macorig najprej trdovratno zanikoval svojo udeležbo pri tatvini, pozneje pa, ko je postaio zasliševanje še hitrejše, se je fant zmedel in priznal, da je Ballochu res ukradel 30.000 lir, Vendar pa je bil to le zadnji njegov podvig, ki ga je razkril. Poprej je kot sraka kradel tudi po drugih krajih in si «prislužil» skupno okoli 100.000 lir.
Ker je od dneva kraje pa do njene ugotovitve prešlo že več dni, ga niso zaprli, ampak prijavili sodišču, kjer se bo moral zagovarjati zaradi tatvine.
limHiMiiiiinMiiMiHmimiilMillintiniiiiHiiitiniiMiiiijtiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zaradi dogodkov v aprilu 1955 v CRDA v Tržiču
13 delavcev CRDA
danes pred sodniki
Borili so se za svoje pravice, ki jim jih ravnateljstvo ni hotelo priznati
Danes se bo pred goriškim adiščem pričela razprava roti 13 delavcem CRDA v 'ržiču, ki se bodo morali za-ovarjati zaradi dogodkov, ki 3 se pripetili v ladjedelnici 3. aprila 1935.
Kakor je znano, je bila lad-“delnica v tistem letu v hudi rizi. Proizvodnja je bila zelo lajhna, v istem času pa so stale ladjedelnice v državi in redvsem v inozemstvu dela-; s polno paro. Večje število elavcev je bilo suspendira-ih. Zlasti so bili temu pod-rženi kvalificirani delavci, elavci so postavljali predlo-3, da bi izšli iz krize, vendar h niso poslušali. Namesto da i ravnateljstvo poskušalo ajti rešitev, je izdalo celo rsto ukrepov za povečanje orm, odpovedalo je spora-im o menzi, poslalo v proiz-odnjo člane notršnje komi-je, odpravilo tovarniške za-pnike in prepovedalo izobe-inje delavske zastave pri ilavitvi.
Zaradi nepopustljivosti rav-ateljslva se je zbralo pred jegovim poslopjem večje šte-ilo demonstrantov. Zaradi tkega prostora so prevrnili ekega stražnika in pobili ne-aj šip.
Ravnateljstvo je pričelo de-ivce obtoževati, češ da so drli v stanovanje; pet so jih ri priči odpustili.
Ko bodo danes sodili delav-im. sodniki ne bodo mogli reči sodbe, ne da bi upo-evali posebnosti položaja, ki i pred dvema letoma vladal tržaški ladjedelnici, položaj, katerem so delavci videli ršenje svojih najosnovnejših
Ugoden sporazum za kmečke delavce
Pogajanja so trajala tri dni -Veleposestniki bodo povišali mezde za 6,71 lire na uro
Včeraj popoldne so se na sedežu Agricoltori giuliani v Gorizi zaključila tri dni tra jajoča pogajanja med sindi-
kalnimi zastopniki kmečkih delavcev in zastopniki veleposestnikov. pogajanja so imela za smoter obnoviti pokrajinsko delovno pogodbo za kmečke delavce. Veleposestniki so
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
pristali na vključitev nekaterih važnih členov vsedržavne pogodbe v pokrajinko delovno pogodbo in sklenili povišati mezde kmečkih delavcev za 6,71 lir na uro. V tej vsoti so vštete tudi doklade za farmacevtsko pomoč kmečkim delavcem in njihovim družinskim članom.
Poleg tega so kmečki delavci s svojim odločnim nastopom uspeli dobiti nekatera izboljšanja pri dokladi za božič razširiti počitek tudi na praznike med tednom.
Kmečki delavci, ki imajo nad 65 let, bodo prejemali 10 odstotkov poviška na mezdi, prav tako se bo izboljšal položaj delavk-mater. Veleposestniki so pristali tudi na zahtevo povečanja števila perutnine.
Končno so se zastopniki kmečkih delavcev in veleposestnikov sporazumeli, da do 31- julija podpišejo pokrajinsko pogodbo za sodelovanje (conpartecipazione).
Vse sprejete obveze so veleposestniki začeli izpolnjevati s 15. junijem.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku st. 14, tel. 29-72.
— KINO —
COHSO. 17.15: »Sin Caroline Cherie«, B. Bardot, v techm-kolorju.
VERDI. 17.15:	«Tat», Henrjr
Fonda, V, Mllles.
VITTORIA 17.00: »Ljubi me in ne igraj se», R. Brazzi, v cinemascopu in v barvah. CENTRA! E 17.00: »Nikoli te ne bom pozabil«, C. Carlini. MODERNO. 17.00: «KUenti moje zene«,
Športni dnevnik
Italijansko nogometno prvenstvo 1956-57 zaključeno
Po 7-letni agroniji Triestina v B ligo
Zaslužen poraz (1:0) proti Atalanti - Milan prvak - Nova člana A lige: Verona in Alessandria oz. Brescia po izločitvi
Zavesa je padla. Od vseh možnosti, ki smo jih predvideli, se je uresničila najmanj pričakovane in za tržaške ljubitelje nogometa najbolj neprijetna; Triestina je izpadla iz A lige. Tako se' je skorajda logično zaključila 7-letna agonija kluba, ki je v predvojnih letih pogosto posegal v borbo za najboljša mesta in ki je dal vrsto odličnih igralcav za državno reprezentanco.
Porazu Triestine v odločilni bitki z Atalanto in mogoče prigovarjati. Zmagalo je moštvo, ki se je prav tako borilo za rešitev kot Triestina, ki pa se je tega bolj zavedalo in ki je bilo na borbo tudi neprimerno boljše psihološko in moralno pripravljeno. Kljub tujemu igrišču in tuji publiki je Atalanta ves čas trde borbe ohranila mirne živce, kar ji je omogočalo smotrnejše obvladanje žoge in predvsen jasen pregled čez igro. Nasprotno pa je Triestini ravno to dvoje popolnoma manjkalo, kar je prišlo do izraza posebno v drugem polčasu, ko bi se dalo z umirjeno iz zbrano igro izkoristiti vsaj eno od neštetih ugodnih priložnosti in tako prepričiti katastrofo.
Tako pa se je igralcev Triestine, posebno mlajših, prav v odločilnih situacijah polastila panika z vsemi posledicami.
Prvi polčas je potekal v uravnovešeni igri z lahko terensko premočjo Triestine in nevarnimi protinapadi gostov, vendar pa sta bila oba ..vratarja le malo zaposlena.
Na tempo igre je vplivla izredna vročina, za disciplino pa odločni, čeprav morda celo preveč pedantni, avstrijski mednarodni sodnik Priebel z Dunaja-V drugem polčasu so gostje prešii v vodstvo v 8’ po Mio-nu, ki je prejel žogo z desne strani in jo zaradi oklevanja obrambe kljub težki situaciji neubranljivo poslal v mrežo.
Sledilo je dobre pol ure trajajoče obleganje Atalantinih vrat z že znanim negativnim rezultatom Igra se je skoraj izključno odvijala okrog kazenskega prostora gostov, v katerega se je strpalo po potrebi vseh 11 igralcev Atalan-te in vsaj 8 do 9 igralcev Triestine. Kljub tolikšni gneči pa je bilo vendar nekaj čistih priložnosti za dosego gola in če bi Petris ali pa Mazzero bila vsaj malo bolj prisebna, bi danes ne bilo treba jadikovati.
Atalanta je v tem delu igre sicer tudi imela svojo skoraj 100-odstotno priložnost za povišanje rezultata, ko je Le-nuzza sam prodrl pred Bandi-nija, vendar pa je njena glavna odlika bila v srčni obrambi, v kateri sta predvsem srednji krilec Gustavsson in Angeleri predstavlja z odlično igro z glavo pravi granitni zid.
Po zaključnem sodnikovem žvižgu je zavladala na stadionu skoraj pogrebna tišina, v kateri so potonili tudi običajni žvižgi ki spremljajo poražene. Igralci Triestine so sklonjenih glav’zlezli pod tribune, medtem ko je v mali koloniji iz Bergama vladala prava o-troška radost. Trener Rigotti je po vrsti objemal svoje gralce in bil morda edini Tržačan. ki se je radoval uspeha Atalante.
Poslej je preostajalo samo še eno upanje — Genoa. 20.000 glava množica je nestrpno pričakovala glas napovedovalua ostalih rezultatov- Ce bi namreč Napoli premagal Genoo, bi bila Triestina še vedno rešena in če bi se tekma v Genovi končala neodločeno, ki bila tržaškemu moštvu še vedno dana možnost rešitve z izločilnim tekmovanjem z Genoo. Toda usode, v prejšnjih letih vedno na en ali druga način mila, je bila tokrat neizprosna do kraja. Genoa je premagala Napoli in s svojo zmago samo postavila spome-ni na svežo gomilo, ki si jo Barus
A liga		B liga	
Rezultati		Rezultati	
* Fiorentina-Juventus	2-2	* Alessandria-Legnano	4-2
* Genoa-Napoli	1-0	Venezia-* Bari	2-0
* Inter-Sampdoria	6-1	* Brescia-Taranto	2-0
* Lanerossi-Milan	3-1	* Cagliari-Novara	1-1
Lazio-* Palermo	6-2	* Motiena-Catania	1-U
Bologna-’ Roma	3-2	* Parma-Sambenedctt.	4-0
* Spal-Padova	0-0	v Loaiju:	
* Torino-Udinese	3-1	* Pro Patria-Messina	2-2
Atalanta-* Triestina	1-0	* S. Monza-Marzotto	2-1
		* Verona-Como	1-1
C liga
Rezultati
* Biellese Catanzaro
* Carbosarda-Treviso
* Lecco-Sanremese
* Livorno-Pavia
* Molfetta-Siena Praio-* Reggiana
* Reggina-Cremonese
* Salernitana-Vigevano
* Siracusa-Mestrina
4-0
3-1
2-1
2-0
1-1
2-1
3-0
3-1
3-1
Milan	Lestvica 34 21 6			. 7	65	40	48	Verona	Lestvica 34 17 10			7	46	29	44	Prato	Lestvica 34 19 10			5	50	20	48
Fiorentina	34	16	10	8	55	40	42	Alessandr.	34	17	9	8	57	36	43	Lecco	34	16	13	5	43	23	45
Lazio	34	14	13	7	52	40	41	Brescia	34	19	5	10	42	29	44	Salernit.	34	18	8	8	47	27	44
Udinese	34	15	6	13	59	58	36	Catania	34	18	6	10	53	31	42	Reggiana	34	14	10	10	39	31	31
Bologna	34	12	11	11	54	48	15	Venezia	34	15	11	8	46	27	41	Cremonese	34	14	9	11	.18	37	37
Inter	34	11	13	10	53	45	35	Novara	34	11	14	9	39	38	36	Mestrina	34	11	14	9	47	44	3«
Torino	34	13	9	12	45	42	35	Como	34	13	10	11	37	38	16	Biellese	34	12 10		12	44	47	34
Sampdoria 34		12	11	11	59	56	35	S. Monza	34	14	6	14	44	44	34	Pavia	34	11	11	12	34	40	33
Juventus	34	11	11	12	54	54	33	Marzotto	34	10	13	11	38	40	33	Reggina	34	12	8	14	33	29	32
Spal	34	14	5	15	38	47	33	Cagliari	34	11	10	13	10	34	32	Siena	34	11	10	13	40	42	32
Lanerossi	34	11	10	13	49	51	32	Bari	34	12	8	14	11	41	32	Carbosar.	34	13	6	15	46	49	32
Napoli	34	11	10	13	39	41	32	Parma	34	9	n	1?	33	38	31	Livorno	34	11	9	14	36	36	31
Padova	34	8	16	10	33	39	32	Modena	34	11	9	14	32	37	31	Sanremese	34	11	9	14	38	44	31
Roma	34	10	11	13	53	49	JI	Messina	34	9	11	14	28	35	29	Vigevano	34	12	7	15	45	55	31
Atalanta	34	9	13	12	36	44	31	Sambened. 24		8	13	13	32	45	29	Catanzaro	34	11	9	14	22	29	31
Genoa	34	9	12	13	36	46	30	Taranto	34	10	8	16	35	47	28	Siracusa	34	9	11	14	28	43	29
Triestina	34	9	11	14	33	42	29	P. Patria	34	7	11	16	75	49	25	Treviso	34	8	10	16	33	49	26
Palermo	34	7	8	19	32	63	22	Legnano	34	7	9	18	51	51	23	Molfetta	34	8	6	20	35	53	22
Rekordi padajo
Gutovvski (palica) 4,82 m
AUSTIN. 17 — Ameriški a-tlet Bob Gutowski je na mitingu v Austinu dosegel nov svetovni rekord v skoku s palico. Preskočil je višino 4,82 m, kar je za 4 cm več od njegovega lastnega rekorda.
* * *
Lešek (palica) 4,36 m
ZAGREB, 17. — Na mitingu v Maksimiru za «Handžekovi-čev pokal« je Slovenec Roman Lešek v kratkem času že drugič izboljšal jugoslovanski rekord v skoku s palico. Dosegel je višino 4.36, kar je za 3 cm bolje od starega rekorda.
Na istem mitingu je Murat postavil nov državni rekord v teku na 1000 m s časom 2’23”3. * * *
Meconi (krogla) 17,41
MILAN, 17. -— Drugi dan italijanskega lahkoatletskega prvenstva je Meconi izboljšal italijanski rekord v metu krogle z odličnim rezultatom 17,4i m. Ostali boljši rezultati: 4x100 m Fiamme Oro 41”3 (nov rekord). 100 m: Galbiati 10"6 400 m: Panciera in Loddo 48” 1500 m — Beraldi 3’53"1, disk Consoiini 52,69.
NOGOMET
Milan v Madrid
MILAN, 17. •— Danes popoldne je odpotovalo v Madrid moštvo Milana, ki bo v četrtek nastopilo proti Real Madridu za «Latinski pokal«. Odpotovali so naslednji igralci: Buffon, Soldan, Maldini. Beraldo, Lied-holm, Zannier, Fontana, Radiče, Meatti, Bagnoli, Mariani. Reina. Cucchiaroni, Ricagn., Bredesen in Milani.
9{C S{C
SAO PAULO, 17. — Brazilija - Portugalska 3:0 (1:0). Gole so dosegli: v 14’ Žito. v drugem polčasu v 33’ Mazzola in v 40’ Vecchio.
Kolesarska dirka po Švici
Zakasneli uspeh Grafa v etapi Lucern-Lugano
Fornara obdržal vodstvo . Nobenih presenečenj na prelazu Sv. Gotbarda
LUGANO, 17. — V 6. etapi kolesarske dirke po Švici Lucern - Lugano, dolgi 212 km. je zmagal Švicar Rolf Graf. Fornara, ki je tudi danes o-hranil nedotaknjeno svoje vodstvo v splošni klasifikaciji, ni imel težkega dela. Niti eden izmen njegovih direktnih nasprotnikov ni poskušal napadati, Gemmiani pa je celo ponovno zaostal za njim. Na 32 km dolgem vzponu na prelaz Sv. Gotharda (2112 m) je prišlo sicer do razredčenja. toda v spustu so se zopet združili domala vsi dirkači m šele na naslednjem vzponu na Monte Ceneri je uspelo Grafu uiti iz glavnine skupno z Nemcem Junkermannom, katerega je nato prehitel v sprintu in prišel prvi na cilj.
Vrstni red prvega sektorja 5. eape Bern-Lucern na kronometer za moštva (44.250 km):
1. CILO TOSCANELLI (Fornara 19*37**, Geminiani 19’37”, Schweizer 19*37**) 58*51”. s povprečno hitrostjo 44,250 km na uro, 2. Carpano-Coppi (Gi-smondi 19*45”, Cassano 19’45", Gaggero 19’45”) 5975”, 3. Mon-dia (Moresi 19’58’’. Lurati 19’58”, Lambert 13*58”) 59’54”, 4. Condor (Clerici 20'. Graesser 20’, Favre 20’03”) 1.00’03’„ 5. Fe-ru Underberg (Junkerman 20’04”. Reinecke 20'04”. Muel-ler 2004”)	1.00*12*’,	6. Tigra
1.00’16”, 7. Peugeot 1.00’21”, 8. Francija 1.00'39",	9. Imholz
1.01*48”, 10. Koenig 1.01*54”, 11. Allegro 1.02’47’*.
Vrstni rea na cilju arugega sektorja 5. etape Bern - Lucern (103 km):
izkopala Triestina sama.
Za tiste, ki so Triestino spremljali v vseh zadnjih letih. posebej pa še v pravkar zaključeni sezoni, njen izpad ni prišel nepričakovano. Je pač logična posledica cele vrste faktorjev, zgrešenih potez v moralnem in tehično-taktič-nem pogledu, h katerim se bomo še ob priložnosti povrnili.
Obračun tokratnega prvenstva je potemtakem naslednji: Milan je postal zmagovalec za 1.1956-57, Triestina in Palermo izpadeta v B ligo iz katere prjide v A ligo Verona po medsebojnem izločilnem tekmovanju pa še Alessandria ali Brescia. Iz B lige izpadeta v C ligo Pro Patria in Legnano (oba sta bila že člana A lige), iz C lige pa prideta v B ligo Prato in Lecco,
* * *
RIO DE JANEfRO, 17. - Fla mengo - Dinamo (Zagreb) 4:1 (2:0).
iillllliiiiiiiiliimiiiiiliiiiltiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiui im iMlitlliliniiMi tim imimiiti umi, iiiiitiiiiiiiiiiniiiimiiiiimiifi iiiimiiiiiui iiiiimitiiiimiiniitmiiiimiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiimiiiiiMllJH
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Športne stave
STOLPEC TOTOCALCIO X, 1, 1, 1, 2, 2, X, 1, 2, 1, X, 1; 1
Zmagovalci s 13 točkami prejmejo okrog 8,939.000 lir, zmagovale: z 12 točkami pa po okrog 211.000 lir. V Trstu je eh srečnik s 13 točkami m 9 z 12 točkami.
STOLPEC TOTIP 2, 1, x, x, 2, 2, 2, 2, x, 1, x; 2 Kvote: 12 točk 4,518.172 lir, 10 točk 106.728 lir.
KOLESARSTVO
PARIZ, 17. — Francosko moštvo za »Tour de France« bode sestavljali: Darrigade. Anque-tii, Bouvet, Bauvin, Forestier. Mahe. Privat, Walkowiak, Ber-gaun in Stablinski.
Tehnični direktor:	Marce!
Bidot.
uiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiriiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuii
Velike motociklistične dirke v Opatiji
Italijanski osvojili «Jadranski pokah
30.000 gledalcev - Prvi nastop domačih motorjev Thomos
Zagreb in Velež na varnem Slovo Vukasa od Hajduka
V nevarni coni je še 6 moštev - Prve kvalifikacijske tekme za vstop v I. ligo
OPATIJA, 17. — V soboto in nedeljo so bile na znani krožni progi pri Opatiji velike motociklistične dirke za ((Jadranske pokal«, katerih so se udeležili poleg jugoslovanskih še italijanski, češkoslovaški, poljski, madžarski, švicarski, irski, avstrijski in nemški tekmovalci. Izredno zanimivim in napetim borbam je pristostvovalo vzdolž proge okrog 30.000 gledalcev.
Novost letošnjih dirk je predstavljal nastop domačih motoristov z doma izdelanimi motorji znamke Thomos, ki so tekmovali v nacionalnem razredu;
Rezultati: 250 ccm (nacionalni razred- 60 krogov; 1. Leo Pontar 35'54"01 (najhitrejši krog 102,350 km na uro), 2. Edo Čuden, 3. Alojz Drofenik (vsi Slovenija).
125 ccm: (60 krogov); 1. Malina (CRS) na Zbrojevki
(Avst.), 4. Mandolini (It.), 6. Pintar (J.)
350 ccm: (72 km); 1. Monta-nari (It.) z Guzzi 36’26”6 s povprečno hitrostjo 118,900 km, 2. Čada (CSR) 36'30"8, 3. Heli-ker (CSR) 3**41 ”2, 4 Kanas (Polj.), 5. Slaviček (CSR), 6. Mandolini (It.).
250 ccm (72 km): 1. Rocchi (It.) Guzzi 36'46”5 s povprečno hitrostjo 117,490 km na uro, 2. Malina (CSR) z CZ 38’39”4, 3. Sics (Madž.) z NSU 40’37”1, 4. Baviera (It.) Guzzi
500 ccm - sidccar (72 km): 1. Heldebrandt (Nem.) BMW 3659”4 s povprečno hitrostjo 116,750 km (rekordni krog 118,200 km), 2. Snajder (J.) BMW 37’38”2,	3. Pongratz
(Avst.) Norton.
500 ccm (72 km): 1. Monta-nari (It.) z Guzzi 35’17”4 s povprečno hitrostjo 122,980 km, 2. Riedlebaus (Nem.) BMW 36’11”. 3. Stašni (CSR)
33’50”03 z rekordno povprečno i Javvo 36'11'*2. Stašni je vodil hitrostjo 106,350 km na uro, 2. | nato pa odstopil zaradi okvar
(CSR), 3. Schwartz I na motorju.
BEOGRAD, 17. — V predzadnjem kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva so se bile ostre borbe za obstoj v ligi. Položaj je po nedeljskih rezultatih nekoliko bolj jasen. Zagreb si je z izdatno in povsem zasluženo zmago nad Partizanom sredi Beograda z rezultatom 2:5 (1:3) že zagotovil varno mesto. Isto je uspelo tudi Veležu iz Mostarja z neodločenim rezultatom 1:1 proti Vojvodini v Novem Sadu. V nevarni coni so ostali še Spar-tak. Lokomotiva, Budučnost, Vardar, Radnički in Sarajevo, od katerih pa je Spartak že zaključil prvenstvo, ker je tekmo proti Dinamu za zadnje ko lo že odigral. Lokomotiva se bo v zadnjem kolu srečala z Radničkim in je skoraj gotovo da se "bo rešila, njena rešite v pa bi istočasno pomenila izpad Radničkega. Sarajevo, ki je trenutno zadnji, bo sprejel v goste Hajduka in z eventualno zmago bi se mogoče še lahko izmazal.
Rezultati tekem v 25. kolu so bili naslednji:
Radnički - Sarajevo 3:1, Vardar - Lokomotiva 4:0, Partizan - Zagreb 2:5, Hajduk - BSK 3:1, Budučnost - Spartak 2:0, Velež - Vojvodina 1:1.
1ESTVICA C. zvezda	25	17	4	4	64:21	38
Vojvodina	25	15	3	7	59 36	33
Hajduk	25	12	6	7	44:28	30
Partizan	25	10	6	9	49:40	26
Dinamo	26	10	6	10	51:51	26
Zagreb	25	9	6	10	39:45	24
BSK	25	8	7	10	40:37	23
Velež	25	9	5	11	44:56	23
Spartak	26	7	8	11	44:46	22
I.okomot.	25	10	2	13	44:55	2?
Budučnost	25	9	4	12	38;47	22
Vardar	25	9	4	12	28:42	22
Radnički	25	7	7	11	33:47	21
Sarajevo	25	8	4	13	35:51	20
Z nastopom proti BSK se je poslovil od splitskega nogometnega občinstva eden najboljših jugoslovanskih nogo-
metašev Bernard Vukas, ki bo že čez nekaj dni odpotoval v Italijo,. kjer bo tri leta .gral za italijanski klub I. lige Bologno.
Vukas je igral pri Hajduku 10 iet in je kot nogometaš obšel vseh 5 kontinentov. Za jugoslovanske barve je nastopil na dveh oumpiadah m dveh svetovnih prvenstvih, za državno reprezentanco je igral 60-krat, za svoj matični kluo pa več kot 500-krat. Bil je vzoren športnik in fair igralec, saj ni bil niti enkrat kaznovan zaradi nediscipline.
V nedeljo je bilo na vrsti tudi I. kolo kvalifikacijskih tekem za vstop v I. ligo. Split je v Kragujevcu premagal domačega Radničkega s 3:2, Borovo pa je doma porazilo sarajevskega Železničarja s 3:0.
Mednarodni nogomet
USK - Vzh. Nemčija 3:1
PRAGA, 17. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo ie Češkoslovaška premagala Vzh. Nemčijo s 3:1 (0:1). Nemci so dosegli prvi gol v 18 po Wirthu. potem ko te Borovicka zastreljal 11-me-trovko. V drugem potcasu »o Cehosiovaki močno navalili na vrata Nemcev in v 15' je izenačil Kraus. V 22’ drugega polčasa je danski sodnik zaradi prekrška v kazensxem prostoru dosodil drugo li-metrov-ko za CSR, katero pa je Pro ijaska poslal mimo vrat. Drugi gol so Cehosiovaki dosegli šele v 40’ po Bubniku, zadnjega pa v 44’ po Molnarju.
Stanje v skupini:
CSR	3 2 0 1 5:2 4
V. Nemčija 2 10 1 3:4 2 Wales	3 I 0 2 2:4 2
Romunija-Grčija 2:1
ATENE, 17. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je Romunija premagala Grčijo z 2:1 (1:1). Prvi so dosegli gol Romun; v 15’. izenačili pa so Grki v 30’ po Ne-storisu. Zmagoviti gol so dosegli Romuni v 35’ drugega poičasa pe Ozonu. Romuni so bili boljše moštvo, čeprav so Grki zapravili nešteto ugodnih priložnosti.
Stanje v skupini:
Romunija	1	1	0	0	2:1	2
Jugoslavija	1	0	1	0	1:1	1
Grčija	2	0	1	1	2:3	1
4! * *
STOCKHOLM. 17. — V svoji drugi tekmi na Skandinavskem polotoku je	madžarska	nogo-
metna reprezentanca igrala neodločeno 2:2 s Švedsko. Madžari so imeli terensko premoč.
>» 4: *
BUDIMPEŠTA. 17. — Madžarska B . švedska B 2:2.
* * *
BOGOTA, 17. — V izločilni tekmi za svetovno prvenstvo sta Kolumbija in Urugvaj igrala neodločeno 1:1 (1:0).
I. VAN DAMME v času 2 ur 33*59” (30” odbitka), 2. Schwei-zer. 3. Gaggero, 4. Weeser 2.34*28”, 5. Cassano 2.35*31”, 6. Von Buren E., 7. Pianezzi, 8. Sorgeloos. 9. Ravn, 10. Declerq, 11. Traxel, 12. Reinecke, in nato večja skupina s Fornaro vred z istim časom.
Vrstni red na cilju 6. etape (207 km):
1. ROLF GRAF tšvica) V 6.21*05”, 2. Junkermann (Nem.) isti čas. 3. Moresi (Sv.) 6.21*17”, 4. Sorgeloos (Bel.), 5. Friedrich (Nem.), 6. Fornara (It.),	5i.
Christian (Avstr.), 8. Clerici (Sv.), 9. Couvreur (Bel.) vsi s časom Moresija. 10. Gismondi (It.) 6.22*39”, 11. Hollenstein (Sv.), 12. Lambert (Liechten.), 13. Reisser (Fr.), 14. Graesser (Sv.), 18. Gaggero (It.), 22. Geminiani (Fr.)
Splošni vrstni red po 9. e-tapi:
1. FORNARA (It.) 32.48*05”, 2. Sorgeloos (Bei.) 32.49'26”, 3. Moresi (Sv.) 32.49*47", 4. Junkermann (Ger.) 32.50T9”, 5. Friedrich (Ger.) 32.50*50”, 6. Couvreur (Bel.) 32.51.05”.
KOLESARSTVO
Van Daele zmagovalec dirke Milano - Mantova
MANTOVA, 17. — V klasični hitrostni dirki Milan - Mantova je na 224 km dolgi progi zmagal Beigijec Van Daele s časom 6 ur in s povprečno hitrostjo 37,666 km na ure. Na cilju se je v sprintu uveljavil pred osmimi drugimi kolesarji, ki so z njim vred ušli iz glavnine 40 km pred ciljem.
Vrstni ied:
1. Van Daele (Faema-Guer-ra). v času 6 ur s povprečno hitrostjo 37.666 km na uro, 2. Guerrini. 3. Sabbadin. 4. Pi-scaglia: 5. Baffi, 6. Gervasoni, 7. De Rossi. 8. Žagano, 9. Fer-lenghi, vsi s časom zmagovalca, 11. Schills, zaostanek 1*51”, 11. Negro. 2*15”,	12.	Uliana
2*22”, 13. Baroni na čelu glavnine z zaostankom 2*43”.
KOŠARKA
Košarkarska reprez. odpotovala v Sofijo
TRST 17. — Italijanska košarkarska reprezentanca, ki bo nastopila v Sofiji na evropskem prvenstvu, je včeraj v svoji zadnji trening-tekmi pre. magala «Ginnastico Triestino« s 87:58. Poleg Aiesinija so se odlikovali Gamba, Volpato in Rocchi.
Danes popoldne so reprezentanti skupno s tehničnim komisarjem Paratorejem in trenerjem Bonalijem odpotovali z «Orient-expressom» v Sofijo.
Oatovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Ttskarslf zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 18. t. ni. ob 20,30 na prostem barvni tlim
«Štirje konjeniki iz 0klahome»
Tutte trn Ončiimh
predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri in na prostem ob 20,30 barvni film:
«Rimske počitnice
Igrajo: GREGOHY PEČK in AUDHEY HEPBURN
Ne zamudite priložnosti in oglejte si tako zabavni film.
>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
IiARItl MAIMSON
H.
«Kaj naj bi bilo to?«
«Prosim te, Larry, verjemi, da sama nisem veliko razumela, kaj so mi razlagali. Vem samo to, da si ti tu za nekoga, ki ga z nami vezejo natančne pogodbe, a nas na vse načine skusa spodnesti. Moja naloga je bila, da pridem k tebi v službo, naj velja, kar hoče.«
Ta njena zgodba je samo na pol verjetna, vendar je v njej precej resnice- Vtisek imam, da Ljerka kaj več o vsem niti ne ve.
«In misliš, da bom verjel takim čenčam?«
«Larry, prisegam, da je tako, kakor sem rekla. In...«
«In ...?»
«Dejali so, da bi ti že posvetili, če bi se mi posrečilo dobiti dokaze, da jih skušas prevariti.«
»O tem ne dvomim,« priznam zadovoljno. «Le tvoje pripovedovanje mi ni jasno. Zakaj ne pošiljaš poročil pismeno ali pa kako drugače? čemu imaš zasebno telefonsko napravo do tistih, ki so te poslali? Se ti ne zdi vse to malo čudno?«
«Seveda je. To je bilo stanovanje neke prijateljice našega šefa, ko je bil tu v Kairu. To zasebno telefonsko napravo si je dal urediti tedaj za ■.. Pa saj si človek iz velikega sveta, boš ze razumel.«
Dopovedujem samemu sebi, da Ljerka res ne ve več kakor
to, kar mi je povedala. Razni vohunski in protivohunski oddelki res privzemajo tudi take ljudi, ki navsezadnje ne spadajo tesno k organizaciji. To so postranske osebe z omejenimi nalogami in	so tudi v	manjši nevarnosti, kajti	če se ze	ujamejo kje v	zanke, ne	morejo povedati kdo ve	kaj. Saj	tudi
ne vedo "eliko.
Ta sistem je zelo dober. Mislim, da je Ljerko treba šteti prav v to vrsto. Videli so, da je delavna, živahna in da ima vse naravne	darove, s	katerimi lahko pritegne	kakšnega	moškega. Dobro	skujejo vzrok in dekle gre na pot	z zelo važnim
poslanstvom za vse razen zanjo samo. Potem pošilja poročila in misli, da gre za navadna poročila trgovskega pomena in nič drugega. V resnici pa gre za čisto nekaj drugega.
«Kaj boš zdaj ukrenila?« jo vprašam.
«Glede službe pri tebi?«
cTočno! Kako se boš odločila?«
Skomizgne z rameni in zamahne z roko.
«Kaj naj pa napravim? Bilo je presijajno, zato sem vedela, da ne bo dolgo trajalo- Pa nič ne de. Vrnila se bom na Angleško, škoda! Tu v Kairu sem se že dobro znašla.«
«Jaz ne bi imel nič proti temu, da še nadalje hodiš v moj urad,« ji pravim in jo pazljivo gledam v oči, da bi videl, kane bo nanjo delovalo. Res je nanjo delovalo kot preprosto in iskreno začudenje.
«Misliš, da bi... Ti res ni r.ič narobe?«
«Prav nič že ne. Slišiš, vpletli so te v tako igro, ki je veliko težja, kot si moreš misliti. Ne morem ti kaj več povedati. Ves, tu ne gre za kupčije ne za kakšne trgovske posle, oziroma v kolikor gre je to velikanske važnosti. In ce bi priznala svojim predstojnikom, da si ga polomila in zlasti če bi zvedeli, da si mi vse priznala o sebi in svojem delu, bi tebi posvetili, ne meni«.
Prestrašeno me pogleda Govoril sem resnega obraza in tudi iz samega glasu	e	1	m
«Kaj misliš s tem, Larry?» me vpraša in me krčevito zgrabi za roko.
«Da	si v lepem močniku, prijateljičica! In ni	ga	kraja
na	svetu, kjer bi bilo huje, če si v močniku kakor	ravno tu,
kjer sva. Naj bo moški ali ženska kaj kmalu lahko brez sledu izgine in nihče se ne more zanj potegniti. Naposled smo pred vrati arabskega sveta in kljub njihovi tanki kozici civilizacije gredo stvari, kakor so šle pred tisoč leti«.
«Larry . ..».
«Čakaj, da končam, punčka! Imej kar se da odprta tista svoja usesca! Oddajala boš poročila, kakor in kakršna si oddajala v zadnjem času in pri tem se ne boš menila za to, kar se je zgodilo nocoj. In še nadalje bos hodila v urad. Če bi zahtevala, naj te premestijo, bi se jinj zazdelo sumljivo. Tako pa	bos	hodila lepo v urad in vse bo kakor poprej,	če	sama
ne	bos	črhnila o najinem nocojšnjem razgovoru,	ne	vem.
kdo naj bi kaj izblebetal Si razumela?*
Brez besede pritrdi. Upam, da sem jo dovolj prestrašil in da bo ravnala, kakor bom hotel. In če ne bo taka naivka, za kakršno jo imam, pač pa oseba malo vise na lestvici tistih, ki se ukvarjajo s to zadevo, tedaj bom imel nad njo neko moč, ker ne bo mogla pred menoj več igrati brezhibne vloge.
Pogledam na uro in vstanem. Ona se vprašujoče zazre vame.
«Ne ostaneš?«
cNocoj ne. Po vsem tem, kar sem izvedel od tebe, bom imel se precej dela, preden ležem«.
»Kam greš?«
«Ne izrabljaj najine pogodbe. Misli si, da grem domov. Saj tudi ni izključeno, da bom tako napravil«,
. ™ie tudi ona, stopi k meni in me objame. Res se j. odpovedati vsemu temu, kar ml lahko nudi, to lahko sodim po mladem teles«, ki ga objemam. Vendar se ločim od nje.
«Jutri zjutraj te pričakujem v uradu«.
Preden mi more kaj odgovoriti, sem že pri vratih, jih odprem in odidem.
(Nadaljevanje sledit,