ZA NEKAJ VEČ HOT
na d&L ^ & "OLi^
po poŠti	na dom
<itvm«m»i tu. O n praznikov)
CITAJTET KAR
GLAS
Nit. :!4

Li«t slovenskih delavčev r Ameriki. -
fecntmd m Serond CUm Matter September SSth 194« jU the Post Office mt New York. N. onder Act of ConcreM of Mmrefc Srd. 187«.
Tel: CHelaea 3-1242
A WAM HALF WON . u NOT ^victomy!
st-ev. :h -
ME LITI. — LETNIK LTTI.
NEW YORK, FRIDAY, FERTARY Hi. 1945 — PKTKJC. a ft FEBRUARJA, 1945

1500 AEROPLANOV JE BOMBARDIRALO TOKIO
VOJNO BRODOVJE IN LETALSTVO
BOMBARDIRALO YOKOHAMO.
TOKIO IN YOKOZUKO
Podadmiral Man- YIit$<*licr nadzoruje.
\ sa tri imniovana mesta v plamenu.
Ameriško vojno zrafcoplovstvo in vojna mornarica sta pričeli z splošnim napadom na japonsko glavno mesto pod poveljstvom admirala Nemitza.
Flota naših lwimburkov, ki.prave za ta napad so bile že pridejani mornaričnem od-j dolgo ča>a v teku. J>va druga ddku admirala Nimitza. je;tHldelka bombni gov ji- istočasno nopri'.-akovano priiVJa z napa-inapadlo Boninsko otočje, ki jo
Tito bo imel miljon vojakov
Maršal Tito namerava zbrati močno armado najmanj miljon vojakov. Tolika vojska bi se podvojila od sedanje vojske, ki šteje okoli pol miljona vojakov. In vse njegove čete bi bile združene v redno armado. — Dogodki v Jugoslaviji se bodo sedaj zelo naglo, razvijali.
v rune naprave v velikih japonski li
«loin na vst imenovanih mestih in baze v neposredni bližini Tokija.
Neposredni poveljnik omenjenega napada, ki se je pri-<•«•! o»b .:> z juira j, je bil podad-miral M are A. M i j se her. Pri-
l)r. iSubašič je > svojim kabinetom nujbržc že odpotoval v Jugoslavijo in bo svojo vlado zdmržil z narodnim osvoliodil-nim o<H>oroni v eno skupno vlado v kateri bo maršal Tito v ne?|K>sredni bližini irlani.-a!]llillis,rski predsednik, dr. Šil ja|Minskega otoka. Vojne ladje ih:iM' l*1 vna,,-'i »""»'ster. in bombniki te«m oddelka so' NoVil vhula 1,0 11,leia
bile pod poveljuišt vom admirala A. Spruanccja.
Tozadevno kratko poročilo je dospelo v Zjedinjcne drža-ve ob 7..">0 včeraj zvečer.
»LOKA DA TOKIJA IN OKOLIOK PO \\ŠI VOJNI MORNARICI
(rumu, Južni Pacifik, Hi. februarja. <ilavni stan ameriške vojno mornarice poti poveljniki voin ndmirnla Nimitza unzminja, da j«* iui>a mornari-« a ravnokar pričela z vsestransko blokado mesta Tokio in v^ega otoka Hoiishiu, na kate-
rem so poleg glavnega mesta Japonsko Tokio, tudi velika mesta Osaka, Yokohama, Kioto, itd. .Je li naša mornarica in zrakoplovstv o tudi pričela z • ;onrbardovanjem imenovanih mest. se dosed a j še ni objavilo.
OFENZIVA NA FILIPINIH NAPAD N V CORREGIDOR
Izkrcavanje našega vojaštva v manilski luki se je tako po splošnem bombardiranju pričelo; 10 trans portnih parnikov, nakrcanih z našim vojaštvom je pripravljenih in pripravljalna dela za izkrcavanje vojaštva, oziroma odstranjevanje min so se vršila noč in dan, kljub obstreljevanja našid mornarjev iz obrežnih japonskih trdnjav.
1<>. feb.-
VOHUNA OBSOJENA NA SMRT
\ ojaško sodišče sedmih čast
EXTRA WAR BONDS
JAPONSKI ODPOR BO ZDROBLJEN
(I lavni sts/n generala Mac-Art.hnrja pričakuje, da bo japonski odpor v Manili v nekaj dneh popolnoma zdrobljen.
Zadnje poročilo gen. Mac-Artburja naznanja, da so se Japonci na poslednjem kraju v Manili postavili v bran in da Amerikanci vedno bolj stiskajo ob r nič okoli njih.
Ja^nci se hočejo v zadnjih bojih maščevati nad Filipinei, katere kar na debelo pobijajo. Pilipinc.i katerim se je posrečilo pobegniti če« reko Pasig na ameriško stran, pripovedu-jejo, da so Japonci pomorili že! V Uil nt* poslusajo nem-
na tisoče Filipineev. Japonci ^ 1	P° rm,io> t0,n'
. .. .	, 1 ve«* nni no^lm no
so muh zazgah katoliško begunsko taborišče v College de la Concordia z vžiga 1 ni mi gra-
POZIV NA NEMŠKI N A R O D
Ameriške radijske postaje v Evropi so namerilo svoje oddaje v Nemčijo in so v njih svarile nemške vojake in civiliste, da bodo z nadaljevanjem vojne samo poslabšali svoj po ložaj. medtem ko bi ga brez pogajanj^ predaja mnogo izboljšala.
Zavezniški radio svari Nemec, da naj ne poslušajo nem
liikov je včeraj na Governors gli pobegniti. Islandu v newyorskem prista-., .. uišču obsodilo na smrt Willia-generalomj nia Curti-a in Kricha (iimpela zaradi vohunstva. I'mrla bo>ta na vešalih.
na t a mi. Vrata pa «o zvezali z verigami, da Filipine! niso mo-
hra lan>kega leta stopila
na
Washington. D. C <»la-oni poročil, ki so pričela včeraj prihajati iz Manile na Filipinih, dospelo je pred ma-nilsko luko deset velikih trans-jiortnrh parnikov, ki so nakrca-ni z našim vojaštvom, katero IkxIc takoj pričelo z izkrca vali jem. kakor htiro bode delo naših odstranjevalcev min v manilski luki končano. Glasom poročil, ki prihajajo iz Tokija na Japonskem, pričelo je a-meriško vojaštvo z vsestranskim napadom na "tok Corre-gidor.
Z napadom na manilsko luko pričele so naše bojne sile že mi noli torek in sicer potom vsestranskega bomlbardovanja iz zraka in tudi z velikimi topovi naše vojne niornaricr katere ladje vseh kakovosti <so l>ile že v torek razpostavljene kroj? vhoda v manilsiki zaliv. Kakor znano je (bila ameriška jmsndka na Corregidorju poražena jk> Japoncih v aprilu, leta lfH2. Bombardovanje otoka Porresridor se vrsi iz treh različnih <meri. Japonska novinarska agencija "DomeiM, t«j-di poroča, <la se Američani iz-knmjejo na skrajnem severu otdka Formosa^ kjer imajo Japonci velika vojaka in mor-
narična letališča, ki so pa dokaj pokvarjena vsled neprestanih napadov ameriških letal-<*ev.
Bombardiranje na Corregi-<lor v Manilski luki se je vde-ležilo pet rnšileev, <lvc prvovrstni bojni ladji in nekoliko križark ameriške vojne mornarje«*. Baterije Japomw na < 'orregidorju so no možnosti odgovarjale, ne da bi naplavile kako >kodo našim vojnim ladijam.
Dvajset ameriških ladij za ;»d t ran jeva nje plavajočih min v manilski luki je zaposlenih dan in noč in sicer med Cor-regidorjem in polotokom Ba-taan ob severnem obrežju mani Iske hike. Japonci so dosed a j —glasom njihovega poročila potopili jedno našo ladjo za odstranjevanje min. Ta vest še ni potrjena po našem morna-ričnem oddelku. Vsekako je pričakovati mnogo važnih novosti iz Filipinov.
Iz glavnega stanu ameriške-
•">:» ministrov m sicer 'JJ čla nov osvobodilnega odbora, (i zastopnikov jugoslovanskih federativnih držav in pet Soba-šičevih ministrov.
\']irašanje glt*de re.srentstva še ni bilo rešeno pred Šnbaši-čevim odhodom v Jugoslavijo, bda, kdo bo v regenstvu, sedaj ni več tolike važnosti.
Do spora glede regentstva med kraljem in maršalom Titom je pri>lo zaradi Ju raja Suteja, katerega je kralj lio-tel iiiieti Z!i tretjega regenta, Tito pa <ra je zavrgel.
Sutej je bil v jugoslovanskem kaibinetu, ki je >. mar-rji 1041 podpisal zvezo z <»>i-
n«' utrdbe že rano zjutraj v torek. dcnčim se je sporadično bornlbardiran.i«- pričelo že dne S.), januarja. Predno zamore naše pacifiično brotlovje pripln-ti v filipinsko glavno luko, je potrebno odstraniti vse mine, katere so Japonci posejali po luki in <b vhod ti v luko in poleg tega morajo naše vojne >ile tudi osvojiti, ali pa razde jat i trdnjavo Corregidor. Naši ae-roplani so danes napadali tudi vse obrežje ob Apparri, na severnem Luzonu. To napadanje je postajalo vodno bolj ja-ko in v večji meri od januarja nadalje.
Kako nevaren in lievzdržljiv je položaj Japoncev v Manili
i	j i na otoku L* vzorni sploh, je razvidno iz dejstva, da je ja-|x>nski major-general, Maseno-
ii	lto, ki je glavni japonski radio komentator, pričel po radiju zatrjevati, da "manil-ska laka sploh nima strategi-čne važnosti*' in da je vsled tega ni baš potrebno braniti 'Slo zadnjega moža", kar je izredno značilno, v kolikor pride japonska bojazen v poštev.
seem z vnanjim ministrom v. Ribbentropoiu na Dunaju, z grofom 1'ianom n Jlii ">i (>Šimo.
Tito sevetla n<- zaujia možu ki je delno odgovoren za zvezo! ('"lepaugh in Gimpel >ta se Jugo-lavije z o-iš,Vin.	j z nemško podmornico pripelja-
Kegentstvo 1st ]x>^tavljeno! la v Ameriko in sta novem-kmalu zatem. k<> itn sestavljena nova vlada v Beogradu.
Veliki trije so v Jalti sklenili priporočiti jugoslovanski vladi, da sestavi narodno skupščino iz članov zadnje narodne škiij*Šeine. < M prvotnih ."J-k* naro<lnh poslancev bo v novi protifašistični skirpščini kakih 1(N> bivših narodnih poslancev. Okoli HKk nekdanjih poslancev se je že prej pridružilo Titu in so že sedaj člani narodne skupščine. Za vsakega narodnega poslanca, ki bo sprejet v novo narodno skupščino, bo imel zadnjo besedo maršal Tito. Kdorkoli je na kakoršenkoli način sodeloval s sovražnikom, bo kratkomalo zavržen.
POSVETOVANJE MED JUŽNO IN SEVERNO KITAJSKO
lz Chimgkinga, glavnega mesta Chiang Kai-šekove ali južne Kitajske prihaja poročilo. da se tamkaj vrši že par dni konferenca med zastopni-
siiho na obrežje države Maine.' kami južne in severne Kitaj-< 'olepatigh je bil ro jen v j >ke, katera je kakor znano, ko-Oomiecticutu in je star let; munistična in pod \"plji\Tn So-
Ciim|>e| pa je star let in je i»il rojen v Nemčiji.
I >ba so naei jski SS v Xem-čiij vežbali v volumski službi in zvezni PI51 agenti so ju takoj prijeli, ko sta prišla na suho.
Colepaugh je služil pri a-meriški mornarici in je bil pred enim letom odpuščen. Nato je bil natakar na švedskem parniku Grip«holm. ki je prevažal vojne ujetnike in je v Lizboni pol>e£rnil s pa mika.
vjetske Rusije. Tozadevnim posvetovanjem prisostvuje tudi tamošnji poslanik Zjedinje-nih držav. Patrick J. Hurley. V kolikor je dosedaj znano je chungkinŠka vlada ponudila spravo, katero je pa zastopništvo sovjetske Kitajske za so-
ve«- naj poslušajo na zavezniških postajah novice in naj na podlagi tega razširijo po Nemčiji resnico.
Malo pre.i je moskovski radio pozval prebivalce V rati-slave, da se naj dvignejo proti nan jem in s tem obvaruje jo mesto porušenja.
nato pa se je oglasila zavezniška postaja z naznanilom :
"To je bil ruski poziv na prebivalce Vratislave. Kar velja za Vratislavo, velja za celo Nemčijo. Vsa Nemčija je obkol jena, kot je Vratislava."
PES USM^TII- DETE
Los, Anglese, Oal. — Ko je Mrs. Ma rare rite Derdenger po-Ijubovala svoje 21 mesecev staro dete, postal je njen peš tako ljubosumen, da se je zagnal v otrolca in mu presrrizel
daj zavrglo. Zastopnik komu-J vrat; dete je »bilo ob priči nu-nistične Kitajske je na fo do-|tvo. Nesrečna mati je takoj u-bil nove preflloge za spravo, kazala psa ustreliti in je o tem katere je takoj odnesel seboj v obvestila pristojne oblasti, ka-Venan, glavno mesto komuni- tere bodo dognale je li »bil pes stične Kitajske.	I okužen s steklino.
VESTI IZ NEMČIJE
Basel, 1 -2. f«-brnarja (ONA) Tudi ako bi se Nemci želeli predati po padcu Berlina, bi danes ne bilo več dovolj vladnega in vodilnega osobja v nemški jirestolnici, da bi to mo gli narediti. Popotniki, ki prihajajo iz razbitega in porušenega Berlina pravijo, da je večina višjih vladnih krogov in uradov zapustilo prestolnico in se razpršilo po deželi. Zračni napadi, ki dan in noč zadevajo mesto, so k temu pripomogli ravno toliko *kot strah pred bližajočimi se Rusi.
Najvišje osebnosti nacističnega vodstva pa so ha ie snloh'" i	1 i- ................i
, , v . ,, .. 'tlM><l	poveljnistvom maršala l-
vse daleč od Berlina O Uit-	8omjonovii:.a Ronjeva, re-
lerju je t nI. In ve-ina lj udi, da dllo ^ je Zr^na vojska skriva v Berchtesgadenu, a- znpadnill 7,lvozlllkov tudi ro_ h pa kje drugje na Bavar- dno mipa<la Ba.ksousko mosto
Vojna v Evropi
Sovjetske vojske se vedno bolj bližajo saksonskemu glavnemu mestu Draždani. -Desettisoe zavezniških aeroplanov je ponovno bombardiralo i-menovano mesto, in sieer kar 36 ur.
London, 1-6. Teb. — lz Mo-
skve se uradoma poroča, da je sovjetska vojska, katero podpira 10,000 aeroplanov ameriškega in angleškega zrakoplo-vstva že dva dni in dve noči, prekoračila reko Niesse na Saksonskem. Kuskn vojska je sedaj oddaljena od saksonskega glavnega mesta Draždane, le še 42 milj. ^lesto Draždani j je v plamenu in ruska vojska
odprta, kajti takozvana Iiitler-1 katera bo kmalu tako v Avstri-jeva ozadnja vrata, so sedaj'ji, ka'kor v t^e bos lo vaški, in od docela otlprta ru^ki vojski,|tam ni daleč na Bavarsko.
ZADNJE PRIPRAVE ZAO D H O D JUGOSLOVAN SKE VLAD E V DOMOVINO
ikem ali v (loerinir
Avstriji.
je glasom teh p^ro-
Kemnice, ki je le 38 milj od-laljeno od Draždan proti ju-
svojih dolžnosti prevzel še po veljstvo nad nemškimi
lz Manile se tudi javlja, da ameriško vojaštvo hitro napreduje proti središču Manile sedaj tudi od juga in iztoka, tako da ne bode dolgo, ko bodo; prestolnico.
vsi Japonci odstranjeni iz me- Edino le dr. K obe rt Lev, na sta, deloma i><4oni besra—4..1............ .. • 1:-A.
vil v neki umobolnici nedaleč glu Nadaljni veliki oddelki nični Berlina. O (ioebbclsu se nič ske vojske so se tudi približali ne ve — že teden dni se ni po-'mostn Gorlice na Saksonskem, lavi! na radiu. O Hnnmlerjn,^^Poroča se tudi, da sta se vojski ki minister za notranje za-1 maršala KonjeVa in ona pod deve in obenem načelnik Ge-^voclstvom maršala Žnikova, že s tape, pa trde, da je poleg teh zjediuili. tako, da se boile na-
predovanje proti Berlina se-
London, (ONA). — liene-ralni-major Vladimir Velebit, ki je bil načelnik vojaške misije maršala Tita v Londonu, lx> odšel v domovino istočasno s člani jugoslovanske vlade. Vsi člani vlade si bodo po svojih najboljših močeh prizadevali. da najdejo rešitev težkega in zamotanega vprašanja regentov, ki je posebno bodeče radi tega, ker bodo regenti morali sodelovati z narodno o-svobodilnim pokretom v pro-ti-fašističnem veC-u, ki bo o-pravlajlo dela parlamenta do sestanka ustavodajne skupščine.
Narodno osvobodilni pokret sam pa tudi želi ugodno reši-jtev, ker bi -bilo siecer potre-
veljstvo nad nemškimi arma- da i sistematično in hitro vrši- i ' 1	' . \ '
.lami, kator«, naloga j,, da ^K^^H^Z-	^ri™ od kralh "s
sta Gorlice.
Zavzetje mesta
. ,	^	, , —........-......—»v — .t,	Budimpešte
sta, deloma p4om begir-ako (Vlll-rk takozvane nacistične de- po Ru^ih ie velikanskega po-ga vrhovnega poveljnika, Don- se jim posreči, — m večinoma',avsko fronto, je hil za,gotovo'mena za via naprwlovan ja m-glas Mac-Arthurja, dosedaj še potom smrti 111 pogrebov, ki toku ZJu1njih todnov v Rer-lske vojske v Nemčiji, kajti od
nI po<lrobnih poročil gleile iz-;^e bodo vrsih potem, ko bode	_______iu:___1	-.-.i--, . ,
krnevanja njegovih čet na Oor-' vse mesto zopet osvojeno.
regidorju, toda znano je da so Na Battaami so Američani grozil s strašnimi kazni vsem'točno Evropo Pota ob reki mvs, letalci pričeli z vsestran- očistili vso pokrajino ob cesti)onim, ki se ne bi borili do zad-|Dunav, ki vodijo v Avstrijo in skim bombardiranju imenova- Olongapo-Dinalupiban.	' nierrn	1-r.n 1 < O tf n n Iv /\ Iva v-J a I r n * 1*ma m 1
liiru, kjer je pozival prebival-'tamkaj vodijo vse komunikaci-stvo <k še večjim naporom in[ jo v srednjo, in taidi v jngoiz-
njega.
snila ureditev normalnega po litičnega življenja, poseibno pa še v pogledu zadnjih odnosa jev.
Baje je kraljev odpor napram regentom, ki so bili predlagani, bolj osebnega kot političnega značaja. Vsem voditeljem starih jugoslovanskih
I_ j	-------- « — itu^m MOUII ju^usiuvarismn
na Bavarsko, lx>do kaj kmalu političnih strank so vrata na-
zaj v domovino široko odprta—predsednik &ubašdč je baje sam povabil vse, naj se obenem z vlado podajo nazaj.
Vse kaže, da se na Balkanu pripravlja ustanovitev -balkanske federacije, ali koalicije. Kadar Jugoslovani zdaj govore o avtonomni Maeedoniji pa vendar mislijo le na jugoslovanski del Macedonije. V vseli sosednjih deželah je politični razvoj še preveč nejasen, tako da bo trefba počakati, da se razmere ustalijo,
Celokupna jugoslova n<s "k a zunanja politika je utemeljena na osnovah popolne narodne neodvisnosti. Najbolje je to razvidno iz dejstva, da so odnosa j i z Rusijo popolnoma na isti stopnji kot z Britanijo iu Kedinjenimi državami. To dejstvo priznava tudi manšal Tito sam.
J ugoslavija bo zahtevala popravilo svojrh meja na seveni, na meji z Avstrijo in tudi na zahodu, na primorskem in tržaškem ofcrAju. Te zahteva bodo stavljene na podlagi narodnostnih in gospodarskih razlogov. •
"OMJkS NABQPA-—NEW IOKK
FRIDAY, FEBUARY 16, 1945
V8TANOVTJKN L. IBM
GLAS NARODA"
THE PEOPLE")
Blorenic PnbUahlag Company, (A ; Ic&ae Hade, Treunnr; Jowpb tike coporatlon and tililm—!■ of mborm ISth STREET, NEW YORK 11, N. X.
I
Bw.
52nd TEAR
"Gift* Naroda" to
every daj except Saturday*. Bnndaya •ad HoUdaja.
rty $7.
ZA celo leto VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
f7.—; ZA POL LETA $3-50; ZA CHTBT LETA . "<jlaa Naroda** lahaja rmmkl dan lsrzcm« sobot, nedelj in peeelker.
"OLAS NARODA." tli
U« M. X.
Hitler pred sodiščem
Sedaj, ko je sovjetska vojska takorekoč že v berolinskib' predmestjih, nastalo je vprašanje "kaj je treba storiti z Hitlerjem' dokaj j h* reče. Hitler se je moral zagovarjati pred : <lixViM radi veleizdajc že v februarji* 1924. Tedaj so ga d »sodili v |M't letno j<«čo, toda po preteku prevega leta njegovega bivanja v ječi, so ga pomilostili.
A ko bi imenovanega leta 44boginja prava in pravice" Morila svojo doIžn<*t, bilo hi sedaj v Evropi vse drugače, in Ijialje, ki pričakujejo, da pride Hitler končno vendarle r.opet pred sodišče zamorejo nekoliko pregledati katerokoli enciklopedijo glede sodnih obravnav prejšnjih zločincev raznoterih narodov. Tu lahko čitajo sledeča dejstva:
Angleški kralj, Oliarles T., je bil obsojen v smrt dne 30. januarja, 1649.
Francoski kralj Louis XVI, je bil obsojen v smrt. te-kom decembra, leta 1792.
Ruski car Nikolaj Romanov IT., kakor tudi vsi	člani
njegove obitelji, so bili ustreljeni v Tdboljslcu v juliju,	1918.
Vsi zgoraj omenjeni samodržci m lopovi «o bili	mnenja, da so postali kralji "po božji milosti".
Pri obravnavali proti njim, so jim sodniki odklonili pravico rednega sodnega postopanja, kajti sodila bo jih redna revolucijam rna sodišča, katera so hitro proglasila smrtne obsodbe.
Napoleon Bonaparte I, ki je postal vladar nekako tako, kakor Hitler, je bil obsojen v dosmrtno izgnanstvo na otoku Santa Helena, leta 1815, in je potem umrl naravne smrti leta 1821.
Nemški ccsar Viljem H, je ušel na Nizozemsko, kamor je odpeljal kar cel voz ukradenega zlatega denarja leta 1918; tedanje velevlasti ga sploh niso dovedle pred sodišče in Mari Willy, ki se je za časa svojega življenja blamiral, kadarkoli je odprl svoj "gottesgnadeirecihnaaHe" je ranrl v juniju 1941 v starosti 82 let.
Tedaj je newyonska "Herald-Tribune" objavila sledečo rpomenico cesarju Viljemu:
"Pokojnega Viljema H., nikakor ne moremo pregreti •:ot nekdaj najbolj osovraženega človeka na svetu, kajti tekom tedanje generacije, je -bil najvplivnejša oseba v Evropi. Toda leta 1918 zaoril je po vsem svetu trik: "Obesite cesarja!" kajti njemu se je očitalo, da je zaikrivil zadnjo i svetovno) vojno. Toda danes vemo, da je bil on le sokri-Vec, ne pa povzročitelj prve svetovne vojne".
Tudi vse ostalo domače ameriško časopisje se je tedaj v istem smislu izrabilo o pokojnem neiriškem Viljemu.
Ako tedaj ni bilo mogoče dokazati Viljemu povzročitev v °J"ne, kako bode sedaj mogoče kakemu sodniku in porotni kom dokazati, da je Adolf edini povzročitelj sedanje svetovne v«»jne?
Ako cosar Viljem ni bil povzročitelj prve vojne in smrti dr -tih milijonov vojakov, potem zamoremo tudi dvomiti, da j. bil Adolf Hitler le sokrivec klanja petdesetih milijonov I udi tekom sedanje svetovne vojne, katere pravo povzroči-t« v je pripisati v prvi vrsti svetovnim kartelom in njihovim dobičkom v trgovskem pogledu.
Vrhu tega moramo tudi povdarjati, da je Adolfov naj-Uljši prijatelj, Rudolf Hess, bil v Angliji proglašen kot pravi "gentleman", — in "gentlemane" je poznati in tudi - "»liti po družbi v katero prihajajo.
In vrhu vsega tega naša javnost pozna še enega gentle-mana in tovariša; Adolfa Hitlerja, imenom Puzzi Hanf-staengel, ki je baje ne vedno dokaj priljubljen gost v na-m*iii glavnem maatu, Washingtonu, D .O.
Pozabiti ne smemo tudi italijanskega kralja, Vittorio l .maiiuele, ki bi tudi lahko postal porotnik pri sodišču, katero bode sodilo Adolfa Hitlerja, kajti ta "Vittorio" bode brez-dvotlino popolnoma nepristranski porotnfk.
Ajko se (bode sodišče, ki bode sodilo Adolfa, sklicevalo na obravnave, pri katerih so se morali zagovarjati v dbram-uvojega življenja angloSki kralj Charles I, francoski kralj Louis XVT, ruski car Nikolaj lt, Napoleon Bonaparte in '•< *ar Viljem, potem to sodišče ne (bode zaraogio Adolfa obsoditi v smrt, temveč le v dosmrtno žaganje in sekanje drv v varstvu kake male in neodvisne in nevtralne države.
Ako pa pride Adolf prod pravo na rod no-revolucionarno sodišče, potem bode oa prvi plebejski nasilnež, katerega bode ljudstvo počastilo1 z'etttrico smrtjo, katero so morali "doživeti" zgodovinski lopovi: kralj Charles I v Angliji, Louis XVI v Franciji in car Nikolaj H, v Rusiji . . .
PISMO JZ PENNSYLVAHTJE
Na hitro je preminul Anton siiil, »kako je prkSo do tega.
no	/1 aU! 1 U^i.1	!1____•
Kerin iz Im/periala Zjutraj 2. februarja je vstal zgodaj in je sel kot običajno v klet, da naloži na ogenj predno se poda na delo. Pri tem so ga napadle bolečine, da se je zgrudil in tako ga je na&a njegova žena. Poklicani zdravnik je odredil prenos v bolnišnico, kjer so ga še tisti dan ope rinil i, kar pa ni pomagalo, in je dne 4. t. m. preminul ne da bi prišel k zavesti. Imel je natrgano in ognojeno črevo tik pod želodcem, kar je povzročilo zastrupi jen je krvi.
Pokojni Amton ie bil star 63 let, rojen v vasi Velika Pu-dlaka pri Krškem,; je prišel v to deželo leta 1901, ter je ves čas živel v tej okolici. Zapušča vdovo, sina Antona ml., ki je učitelj v Somerset, Pa-, Edvarda v armadi, Gilberta v mornarici, hčer Margaret, nastala tista bajka, da jo "vI je ' ^'d' o" Wi' raz vesrije-
da je dobil Hitler toliko privržencev med Slovenci. Ko je bil Rogelj pred leti na obisku v Sloveniji, so mu pripovedovali, da so ob raznih prilikah koncem tedna na razpolago izletniški vlaki, ki vozijo slo vensko mladino v Beljak, Celovec in razna letovišča ot koroških jezerih, kjer jih Avstrijci, ko!t svoje dobre sosede, brezplačno pogoščajo in zabavajo. To je bila zvita in da-lekovidna vsenemska propaganda, kateri je mnogo glu-pih slovenskih kalinov nasedlo. No, sedaj so obsedeli na limianicali in za marsikaterega izmed njih bo rešitev iz pogi-belji.
Mink o Kuhel nam je razodel, da je prišlo zanesljivo po
je sfcfenil odbor Slovenskega Doma v Pittsburgh u, da bo dawoval ®a podporo stari domovini toliko, da bo skupna v^ota dosegla tisočak. Pozival Še tudi druge dome v zapadni Pennsylvania i, da store i»to. Zelo lepo ckI o<lbora, ker ta doni nima posebnih vsot na razlago iz vzroka, ker mnogo žrtvujejo za sku,pne zadeve. Pevsko društvo Prešeren je, na primer, v veliki meri odvisno od njegovih prispevkov.
Neki govornik, kojeg imena se ne spominjam, nam je sporočil, da je prišel iz New Yorkn z namenom, da organizira pomoč za Jugoslavijo med tukajšnimi Američani.
V splošnem je bil .-hod zelo zanimiv. Opazilo se je, da ob-činsvo zelo napeto sledi izvajanju govornikov in dasi se je bilo vse precej zavleklo, se je videlo, da ni ni<ti v mali meri utrudilo občinstva. K dobri volji je seveda tudi pripo-
ročilo, da jo mlada zdravnica [mogel pevski ahor Prešeren— Ravni harja še živa. Kako je sama lepa mlada dekleta,—fci
"hostess" na potniškem letalu, in Ellas, "beautician" v neki pifctsburškem deipart-ment prodajalni. Zapušča "tudi enega vnuka, dva brata v tej deželi in dve sestri v stari domovini.
Pokojni Anton je bil milnega značaja, zelo marljiv ter
podzemeljski jami potrdila' Val ž slovenskim petjem, ranjene slovenske partizane in sama sebe, da ne bi živi prišli v roke Italjanom, ni znano. Tisto poročilo je svoječasno poslal v javnost Mihael Kirek, takratni ministrski podpredsednik v nbežni jugoslovanski vladi. Ona in «in .pesnika Zn-
skrben oče in gospodar svoji pančiča opravljata samaritan-drilžini. Vsi njegovi otroci so sko delo pri partizanih. Kuhel
dobili nekoliko več kot povprečno iaobrazbo. Razen zadnjih par let, ko je bil zaposlen v tovarni, je delal ve? čas v okoliških majnah ter imel včasih težko življenje in par večjih nezgod. Bil je naročnik "Olas Naroda'* zadnjih 30 let. Naj počiva v miru in družini nase sožalje!
nam je razodel več zanimivih stvai na shodu in po shodu. Pavel Klun je sporočil, da
iRusi so v bližini Bet l i na! Ali ste opazili na zemljevidu imena Ooritz, Politz? To so stane za vtH|
RAZGLEDNIH
STARO ANGLEŠKO NARODNO GOSPODARSTVO— IN SUŽENJSTVO
Podlaga vse zgod./vine an- Aimerike v Anglijo v tedanji gloHkega narodnega gos1K»dar- dobi. Zajmdna Indiju Je toni j
stva in bogastva, je — suženjstvo in trgovina z sužnji Ako bi Anglija ne pričela z to žalostno trgovino, bi tamkaj še danes ne. imeli svetovne trgovine, niti obrti in takozva-nega kapitalizma. Anglija je leta 1807 proglasla trgovino s sužnji kot nezakonito, in leta 1833 je suženjstvo sploh odpravila. Vzroke, da je Anglija to Storila, je prav lahko najti, kajti ti vzroki so bili izključno le ekonomičnega in trgovinskega značaja. Sužnji in pridelovanje sladkornega trsa v Zapadni Indiji, so »bili glavna podlaga tedanjega angleškega inerkantiliznia, ali trgovstva. Ko to ni več prinašalo dobičkov, je Anglija enostavno «il-pravila trgovino s sir/?nji in prn-ela z takozvano "svoIhhIuo trgo\'ino". Kljub temu pa o-
nekdanja Gorica, Poljica, do-kaiz, da so nekdaj tnkaj bivali Sk>vani. Sedaj se tukaj šopiri Nenuffc, toda Slovan prihaja na dan!
Smrt fašizmu — svoboda naro<lu!
V. P.
Coraopolis, Pa.
vaš list, ker upam, da bo va še bralce zanimalo brati kaj
Naj nekoliko omenim o sho-l™' ° ^venskem; narodno-du dne 28. januarja v SND v o^^bodlnem gibanju. Ce bom
PISMO IZ ITALIJE
Uredništvu "GlasaNaroda": "'Jutri IkkIo imeli belosar-Prilagam vam prispevek za
Pitfcjbnrghu:
Shod je priredil SAN(S v zvezi s Federacijo SNPJ za-padne Pennsvlvanije. Kole-ktta je prinesla okrog $350 in nekako toliko so prispevala tudi razna društva. ITdeležba ni bila velika. Bilo je tisti dan iz-vanredno slabo vreme; tla ledena, oblačno, megleno in nrr-Rk>. Megla se v Pittsburghu spoji z dimom, kar povzroča zelo neprijetno in nezdravo mešanico—takozvani "smog" — povzročiteljico raznih (pluč-nih bolezni.
Toda kljub -temu bi morala biti udelerfžba večja. Ako se ne zavedamo naših dolžnosti in odgovornosti, pokažemo, da nismo posebno razvidni. Kako moremo pričakovati, da bo svet kedaj boljši, ako sami nočemo postati boljši T! Je še vedno tako, da je velika večina onih, ki bi samo jemali, a žrtve naj doprinasajo drugi... Sebičnost, lakomnost in pomanjkanje smisla za skupnost ter srtnpnost in ljubezen do svojega sočloveka je, kar povzroča vojne, ter je tudi vzrok večinoma* vesga dragega zla na svetu. Toda povrnimo se k shodu:
Spored je vodil John Kjvar-tič. Louisa Adamiča ni bilo radi bolezni njegove soproge. Poročnik Mihael Komer nam je poročal o svojih stikih z Jugoslovani za časa njegovega bivanja v Londonu. Povedal nam je, da je bila znana dopisovalka, "Dolenka", svo-ječastio v službi zamejne jugoslovanske vlade v Londonu, toda je bila odslovi jena in sedaj je v Bari, Italiija, kjer je v stiku fc Titovimi partizani. Župnik Kebe je povdarjal, da se dovolj ne zavedamo, v kakem času velikanskih, social nih .in ekonomskih političnih izprem^mib da živimo, ter da bodo, po tej vojni, po njegovem mnenju, ljudstva bolj kakor !kied|ij prej prisiljena delovati po 'i&rieku: "Vsi za enega, eden za vse".
Janko Rogelj nam je razja-
utegnil, bom }>oslal kai=neje še kaj. Slovenija' je bila do novejšega časa sikoro odreaana od sveta in nismo skoro nič zvedeli, o ameriških Slovencih pa še celo ne. Imamo krasne načrte za obnovo svoje domovine, kd jo bomo dvignili na tako višino, o kakršni si nismo preje niti sanjati upali. Želeli bi, da ?=e tudi ameriški Slovenci zanimajo več za staro domovino in da bi prišli tudi pomagati obnavljati jo. Saj upamo, da bomo lahko doma ustvarili za vse izseljence Ameriko. Rabili bomo izobražencev in delavcev pri ve-	_ n likem delu, ki nas čaka. - O roma "svabobranci", kot pn
d i .-Ti v nemških postojankah letatke s Kuharjevim govorom že v rokah", je povedal tovariš Tone J-, ki je imel take stvari na skrbi-
Bilo je to 8. septembra. Potem je dr. Kuhar še dvakrat govoril, vendar ga nisem nič več. slišal, ken sem medtem že odpotoval. Bila je grda jesen, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo in zavezniška letala niso mogla pristajati na zasilnih slovenskih partizanskih letališčih. Tako smo ostali v južni Italiji brez pošte in poročil ix domovine vse tja do Božiča, ko so prileteli spet prvi slovenski potniki. Zanimalo me je vprašanje, koliko sta imela Kuhar in Snoj uspeha s svojo propagandno akcijo med slovenskimi belogardisti, oizi- Var>'ne-^a mtNl vsemi anglet^ci-
mi kolonijami, oziroma izre-
vetfno vseimi svetu ]K>zinino dejstvo, da je trgovinski kapilalizem osemnajstega stoletja, razvil bogastvo ne le samo Anglije, temveč tiuli v.se u-stale Zinpadnc Evrope na po<Ilagi trgovine razvil v »levetnajstein stoletju tako-ssvani o4»rtni kapitalizem, ki j<* potem nizdejal in vničil prejšnji trgovinski 'katjjitalizem, suženjstvo in d< lo sužnjev.
Tako prše profesor Erik "Williams, v svoji ravnokar od»javljeni knjigi pod imenom "Capitalism and Shiverykatero knjigo je izdalo uredništvo <4jjaV VseiK-ilišČa države
North Caroline. Mr. Wrliams razpravlja v svoji knjigi pred vsem, kako je nastalo siržonj--stvo v Zapadni Indiji, i it kako so tamkaj nastali veliki shnlkorni nasadi. On trdi, da suženjstvo tanrkaj ni nastala radi ki i matičnih potreb, ker so vsi zapadnjeindijski otoki <le-ž^Ie tropičnega podnebja, ka jti, kjer ni bilo sladkornih nasadov. tam tudi ni hrl<> afriških sužnjev. Tmla sladkor, ka-t<*rega priddujejo v Zapadni Indiji, je že twlaj bil podlaga Vsi angleški trgovini, tako da je Zapadli a Indija postala naj-
ameriskih Slovencih sem poslal v domovino nekaj poročil rz vašega lista, ki mi je prišel slučajno v roke. — Hvaležen bi vam bil, če poizve^te s kratko notico naslov družine Knšljan, za katero .prilagam pismo.
Tovariške pozdrave!
Ivo Pirkovič. Pri Komandi NOVJ Bari, Italia.	v
it
POGUBNOST
KVIZLINSKZ POLITIKE . SODELOVANJA
*	Južna Italija,
v januarju, 1945-Odpravljal sem se, da odle-tim iz Bele krajine v južno Italio, in sem s tovariši «e poslušal zadnja radijska poročila iz Londona. Kar spogledali se, ko je povedal napovedovalec, da pride pred mikrofon dr. Kuhar, o katerem že nismo dolgo nič slišali. Dr. Kuhar nas je res presenetil, ko je s svojim govorom tokrat prav tako odločno obsodil be-logardizcm, kakor je preje obsojal včasih osvobodilno gibanje. Pref*enetil nas je tudi e napovedjo, da bo Snoj tvegal svoje življenje (vsi smo se tedaj od srca zasmejal i) in da bo prišel iz Londona V Slovenijo z nalogo spreobračati belogardiste z nemškofašistične poti na pot narodno osvobodilnega gibanja
nas ljudje običajno imenujejo te nan od ne zgubljence. Pa so povedali tovariši, da so bili Kuharjevi govori glas vpijočega v puščavi .in da so tudi Snojeva prizadevanja brez u-speha Nasprotno, belogardisti so Kuharja v svoji propagandi silovito napadli.
To sem pravzaprav pričakoval na podlagi prejšnjih izkušenj. Tak razvoj dogodkov sem že sredi poletja napovedoval V nekem pismu uredništvu našega partizanskega "SI oven skega poročevalca' pa mi tedaj tovariš urednik ni hotel verjeti. Vendar je bila stvar čisto jasna za onega, ki je imel že preje odprte oči za to, kar se je dogajalo v Sloveniji. Ameriški Slovenci so daleč od domovine in naj-brže niste mnogo poučeni o resnici naše narodno-osvobo-dilne borbe, in zato mislim, da vasr bo zanimalo, če vam napišem nekaj o tem.
Današnja borba nam je dala silen nauk, ki ga naš nairod ne bo smel nikoli več pozabiti. Kako je mogoče, da so dr. Ku-
dno važnejša, kakor vse tedanje angleške kolonije na ameriški celini. Samo otočje Ba-rabados je bilo izredno večje vrednosti, kakor vsa Nova An glija — iz trgovskega stališča; iz otoka Jamaica, se je izvozilo v Anglijo sladkorja v izredno večji denarni vrednosti, oziroma v petkrat večji denarni vrednosti, kakor vsega blaga, kar so ga izvozili iz
Govoril sem z bivšimi l>elo-gardisti, ki so jih naši zajeli še v veliki bitki na Suliorju (28. no\lembna 194*2), kjer je bil uničen tretji belogardisti-čni bataljon, in drugod, in ki so danes prav odlični borci za svobodo. Povedali so mi, da so jim njihovi politični in vojaški voditelji spočetka govorili, da morajo v svojem srcu Okupatorja sovražili, kajti da nimajo namena s sovražnikom trajno sodelovati, ampak do hiti le njegovo orožje, ko bo pa prišel pravi čas, da bodo z orožjem udarili ipo sovražniku
pošiljala v Anglijo svoj *lad-icor, katerega je potem Anglija izvažala in prodajala po vseh ostalih deželah Kvrope; radi tega je naraščalo število angleških ladij in tudi angle škili mornarjev; nidi siad-icmegH 'bogastva, so nastale vA ligi i je Midi raraie obrti, katerih izdelki so se zopet izvažali v razne evropske kraje. Ako bi ne bilo sir/njev v Zapadni Indiji, bi iihli mesta Bristol, Liverpool in (Jlasjrow ne postala tako važne angle-še Mrke, kakor so sedaj, in v mestih Manchester in Birmingham. ibi se nikdar ne razvila obrt. kakoršiHt pozn-uno dandanašnji.
Ako bi ne bilo zapadnjein-dijskih sužnjev, bi se tudi kasnejša angleška svetovna politika in trgovina, ne za mogla razviti. Zapadnjcimlijski lastniki sladkornih nasadov, so potem, ko >o svoje sužnje v/. koristili do skrajnosti, <nUli v Anglijo v polko j, — in tam so postali č hn i i angleške dolenje z'lH>nniee, ;J|i parlamenta; zopet drugi n0 postali župani, ali pa vodje raznoterih političnih strank; zopet drugi so naložili svoj, po sir/.njih pridobljeni denar, v plovitbena po<ljetja, takatiiiee, (katere dobivajo itom-haa, ki .«a pridelajo sužnji v Iztočni Indiji); dru^i so potem postali ibankirji in tovarnarji in člani takozvane "najvišje angleške družbe", kakor — BetikfotYli, Barclayi, IliUlH'rti, Gliidstoni, itd., kateri vsi so »bili preje lastniki sladkornih nasadov hi sužnjev v Zapadni Indiji. Kot taki so bili vedno največji nasprotniki odprave suženjstva in trgovine z sužnji ter monopolov. Ti ljudje so se vedno proti vili odpravi trgovine z sužnji. in tako je prišlo tudi do vojne proti Franciji, katera je bila poražena. Toda Anglija je tedaj Franciji raje odvzela o-tok Guadeloupe, kakor pa Kanado, kajti na tem otoku se je z pomočjo sužnjev pridelovalo mnogo sladkorja, in tedanji angleški politiki, so skrbeli za to, da Francija z ]>omoč-jo imenovanega otoka ni te-knrovala z angleškim sladkorjem.
Vse to se je spremenilo plotom ameriške revolucije Ameriško blago so tedaj pričeli izvažati v Anglijo; to se je dogajalo že pred progkisenjeni neodvisnosti — nezakonitim potom in sicer na francoske otoke. Po proglašen ju neodvisnosti. se pa -sploh ni bilo treba več ozirati na prejšnje trgovinske zveze. Medtem se je pričela tudi Anglija vedno >l>olj spreminjati od trgovinsko, v Obrtno dežeJo, in angleška trgovina je zahtevala, da se u-stanovi takozvama "svobodna trgovina*', v kateri pa angleški sladkorni otoki nikakor niso zamogli tekmovati z francoskimi in Midi ne z Iztočno Indijo, kjer so izdelovali sladkor iz sladkorne pese.
Kmalo na to je post id o jasno, da se trgovina z sužnji, in tudi suženjsko delo več ne izplača in talko se je pričela agitacija za odpravo suženj-
domovine. — Tako so računali, da bodo ob koncu oprali stva v mestih Bristol, Liver-
svojo sramoto, in da bodo ve-| I***1. Glasgow, Manchester in i po vrhu obod it el je
har in drugi, ki so iz Londona vzgojili in vodili belogar- ijali po vrhu še aa junake in'Birmingham. Tedanji napadi disrtični pokret, nasproti temu,<jS\ oboditelje domovine.	na suženjstvo so bili pre<l vsem
pok ret u naenkrat brez moči?
Kako, da belogardisti čez noč nič več ne poslušajo svojih voditeljev, ampak nasprotno, jih v svojih letakih še grdo napadajo?
Pole«g tega so imeli belogardisti seveda še skrit namen, z okupatorjevo pomočjo ohraniti voditeljstvo starim politikom, ki se jim je ves narod
(Nadaljevanje na strani.)
ekonomičnega značaja, in niso nastali iz človekoljubja.
Skoraj takoj, ko so potem v Zapadni Indiji odpravili suženjstvo, je tudi trgovina z sladkorjem, postala tako slaba, da se ni več izplačala.
«QLAfl NAKOPA- — NEW YORK
FRIDAY, FEBUARY 16, 1945
USTANOVLJEN L UM
Zakaj je Tito moral zmagati
K
on«**
Fotf.ču se je ]»osrečilo prepričati staremu ŠJkofa WilLia-nuv T. Mannings, kateri mu je ponmgal širiti prop« gam Jo. litK-l j*. .prijatelj«* meti kongie-Miiki Hearst - MdOoriiriok -<'oitgitlkiove >truje, uklju«M\ši tri «"-lam* Die>ov«'ga komiteja, ..
ki so v kongresu ("it al i govore, I f.';^ , , ,	4
opisane v jugoslovanskem po-P\''st *°stala, ravnnte,Jlca
hlie-tete in javnih oilno^ajev.
Piše LOUIS ADAMIČ v publikaciji "Today and Tomorrow"
so hill tujci v uradu UXRRA v Jx>ndonu. Spomladi in poleti H>44 je prišel velik pritisk na glavni stan UXRAA \ Wnshingtonu, da -hi bil imenovan za načelnika mednarodne komisije za relif v Jugoslaviji eden izme<l predlaganih Britancev. Tedanje moje info ima- j stala »za hrbtom ve*= so bile. dao bi Rebecca obedom.
V vsem tem imamo križano i 1 ust racijo mednarodne splet
bi bil Anglež imenovan 7.a to važno pozimi.jo. (Xa<! živ-
sJi.n -tvii. v katerih so svoje kritike denuncirali za komuniste in Stalinove agente. Imel je t udi prijatelje \ državnem department!! iu nuni oficirji glavnega štaba.
K*>t puskmik je Fotič užival kooperacijo tudi nekaterih a-meriških žurnalis,tov, med njimi sla Constantine Brown in Iblen Lombard, Washington Star; Ray Brock, Xi-w York Tinw*s\ rnlkoder j.* h-ta prestopit k Heai>tii; Spencer Irwin, Cleveland Plain IVal-er: William Philip Simms. Scripps-Howanlov urednik '/a /unanje zailevc; Andre Vinson, sedaj ipri Reader'- Digest; Benjamin IK- On-seres, FTearstov ."•lankar; Willijfm Ili*nry Cliam-lx»rlin — k;ikor t ud i od im-d-liikov in izdajateljih C]i!ea«r«» Tribuna. Wv Yonk Daily XYw, American Mercury, New Invader, Human Events, Cosmopolitan, Newsweek ter vs4'h Hearstovih listov. Seveda, večini teh pisateljev, urednikov in izdajateljev, morda \ >em, sv še sanjalo ni, da so služili londonski nakani. Njihovi politični nazori in stali-ŠČe, v prv vrsti konservativni ali reakcionarni ter a nli-sovjetski, so enostavno bili talci, <la so >e lahko srečali z Foti-čem na skupnih tleh in <o lahko v. navdušenjem služili Fo-tiče\im interesom, b:ez da bi se IkiIj (Miglobili v zadevo. Tn tudi ne dvomim, da Fotič sani s svojega vidika ni imel težavi' razumeti svojih namenov za <1 i iigačne 'kot patriotične in poštene.
Za načrtom je bila tudi komplicirana propagandna organizacija ,in politični agenti v Kairu, kjer je mnogo važnih britanskih vojaških in niorna-lišle h oficirjev (in tudi nekoliko ameriških) siuVpatiriralo v. njim: ravno<tako v nekaterih južno ameriških državah ter v Italiji. Turčiji (Ankara) in seveda v Jugoslaviji.
V Bariju, Ttalija, jeseni 1043, so ameriški oficirji, .ki so 7>omagfdi Titovim partizanom, morali pustiti svoje revolverje v neposredni bližini tudi med obedom, da so bili varni pred Mihajlovičevimi a-genti, ki so jih TiarJvnVi "ameriške gangsterje". Podrobnosti o tem lahko čitate v kn.jigi duns for Tito, ki jo je c-pisal ameriški ma jor Tjouis Huot.
.\genti tecra načrta tudi ni-
jev ponujane cigarete, dasira-vno si požel i jo kadenja; zakaj se je Tito, ko je bil povabljen zadnje poletje na kosilo v angleški glavni stan v Italiji, odzval v spremstvu dveh partizanskih stražnikov z ročnimi strojnicami, katera sta mu
čas med
karije, pmti kateri se mora jugoslovanski narod boriti po-
lj* njem in smrtjo sto tisoče v leg srvoje borbe proti osiseu.
Jugoslovanov bi imel oblast katero bi -izvajal potom delitve ali zadržanja relif nib potrebščin.)
"Fot-iče\ ** oficial državnega department« in "Fotieev" o-fieir ameriškega vojaškega glavnega -1aba se nahajata v Jugoslaviji, ko to pišem, naj-bi / 7. nan*»nom pomagati Mi-hajloviču. Ta oficir, star pod-piiatelj bivšoira jugoslovanskega poslanika, je del majh-Tie klike v Pen t a gonil (poslopje v llashingtnnu), katera jo
In če l>o Balikann sploh kedaj dana priložnost in bo Jugoslavija osvobojena v pravem pomenu ibesede, zakaj je Tito moral zmagati — ENOSTAVNO MORAL.
S tem pa ne mislim namigovati, da bo v Jugoslaviji zunanji kapital prepovedan od nove vlade, ki se sedaj oblikuje. Mislim, da ne bo- Toda vs-topa v deželo ne bo imel pod svojimi pogoji, pač pa pod jugoslovanskimi- Verujem tudi dn l>o položaj enak \ maršika-
lnnsko leto odvedla polkovni- tori drugi indnstrialno nerazviti državi. Kajti zdi se mi. <la se po svetu pojavljajo spre-memibe, ki ne V»odo več elofpn-KČale iTnfperializmn stnrejra kova.
Nlekoč, že celo stoletja, so finaneirji velesilnih držav ipri-
ka Živ ana Knezeviča, bivšega Fotičevega vojaškega atašeja.
z Washini*tona v Italijo in Juiroslavijo. \je*rova misija je l ila 41 borit t se roti Titu do rti.rti". Toda misija se ni posrečila in povrnil se jo nazaj
Nov«! Skrivnostno! Razburljive!
Laird CREGAR * Linda DARNELL GEORGE SANDERS
"HANGOVER SQUARE "
NA ODRU: NAJVEČJA IGltA NA BKOADW'A YU, v kateri ua-s topu jo MILTON BEHLE in njegova Laugh Revue ter Connie HusMI, Ben Yost's Vikings. Slayman Ali Troupe, Three Rockets, Rnyctlm in Itoxv Theatre Orchestra.
Kn Y V 7th Ave- * ?oth st.
V A 1	New York
v Washington, kjer se njego-.čenjali razne naprave V nazad-
vih pivskih veeeriVik prav dobro udeležujejo ameriški oficirji, ki imajo visoke službe in najzanipnejša mesta v vojnem depart men tu.
Nekateri mesetarji v Londonu in njihovi agenti po dm-irili krajih niso opustili načrta niti potem, ko so ga že izgubili, ko sta Churchill in lira <1 za zunanje zadeve si že unrila svoje roke; še sedaj niso odnehali, zlasti nekateri o-11 ili na jugoslovanski strani projekta. Zanašajo se na eventualno neslogo med zavezniki in zdi se, da ne dvomijo, da "bodo koncem konea Angleži potlačili partizansko gibanje. Podprli so najnovejše neuspešno, negativno stališče kralja Petra napram sodelovanju med Suibašičevo ubežno in Titovo provizoi-ično vlado v Jugoslaviji.
Y>e te zadeve — povezane tudi z današnjimi dogodki v Grčiji, pomagajo človeku u-mevati sedanjo napetost med uradno Britanijo in Titom, kakor poroča dnevno časopisje: za k 3 j se Tito brani angleške vojske v Jugoslaviji; zakaj so Jugolovani splošno zelo neza-upni napram angleškoameri-kanskkn načrtom za reTifno akcijo; zakaj je Tito zaključil, da ne more dovoliti T"XRRA vstopa v deželo pod pogoji, ki -o bili formulirani spomladi 1944 v Tjondonu; zakaj jugo-slovans'ki partizanski oficirji oilklanjajh od hrrtskih ofieir-
njarkih deželah le v slučaju, da je tam vladala politična korupcija in generali, nad ka-
terimi so finaneirji ali pa zu nanji uradi njihove dežele imeli kontrolo in jih obvladovali za namene, ki so pomenili iztisniti iz investicije kolikor največ mogoče dobička in obenem služiti splošni imperialistični igri svoje domovine. Včasih je bilo treba narodne voditelje (Radiča v Jugoslaviji, iStanvbuliskija v Bolgariji) umoriti v namenu, da o-stane nazadnjaška dežela odprta za Okoriščanje. Finaniea in politika sta korakali roka v roki. l>anes pa postajajo te staromodne metode čedalje težje in za izvajanje skoio nemogoče. Narodni voditelji so danes boreči z aimadami in telesnimi stražniki ter s progra mi, kojih cilj je izvleči narod in ljudsko lastnino nerazvitih d-fžel ,irc ipesti ita^kili komibina-cij ,kakor je Andrews-Oavrilo-v ičeva, in razvitji ekonoms-ke napravo s pomočjo zunanjih tehnikov iu vlagateljev, kaite-ri si ne bodo lastili oblasti nad vlado, temveč bodo mo rali sliižfiti za pogojeno ceno in le za omejeno dobo, kar bo vsestransko pravično.
SANS.
HELP WANTED s: DELAVKE IŠČEJO
The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential artivity nay transfer to another job without statement of availability.
a I R L S 18 - 35,
flood wajres. rapid ailvaiK-euient. BENCH WORK & MACHINE WORK Sternly: flue rif>iM>rtuiiity. — Aih»1v :
ITNIVKRSAL MICA, INC. 107S ATLANTIC AVE.	Ft'KI.YN
MA 2-irei-j
cm—:s7*
PRII AGODEVANJE SOŽITJU V SKUPNEM SVETU
Po<l {rornjim naslovom Ik> naš list olijavljal vsaka dva tedna po ene^a od serije člankov izimmI peresa I>R. MARUARl'T MEAIi-ove, |HHU(>žne kuratoric-e antropologije v Ameriškem Muzeju Pri rodne Zgodovine, ki 1m» v teh člankih itodaUi razpravo o pleanemskih in nar<mhilh vprašanjih, ter o ixtfrehi prilafrodeuja novemu načinu življenja in motrenja v svrho mirnega in skupnega sožitja v modernem svetu. f'Watelji. ki žele staviti dr. Mead-ovi kako vpntšanje, IkmIIrj v svrho odgovora ali razprave, naj se ohrnejo na naslov: l>r. Margaret Mead. e. of <\»mmon Council for American Unity, S22 Fourth Avenue. New York New York
PRAVICA DO DELA IN ZASLUŽKA Piše dr. Margaret Mead.
potom katerega da si je sam ustvaril svoj pro-
o
in
stari
pripomočL
^HANGOVER SQUARE" V ROXY
X'»va zagonetna itfra 44Hangover Square'*, je sedaj 11a platnu v Koxy gledališču, 7th Ave. '111 ,70. cest i v New Vorku. V lom filmu nastopijo Laird Crefsar, Linda Darnell in George Sanders. Xa odru Roxy gledali.Vw je pa naiveeja oderska predatava Broadwava v kateri je tudi Milton Berle.
Kii način morejo Američani, novejši naseljenci, k razvitju res koristnih izurjenosti, ki bodo iiporajbne in koristne povsod po svetu, je ta, da se poshizmo v polni meri nekaterih Ameriki lastnih in venci j . . . Recimo, da vzamemo idejo zapopadeno v besedi "jolb" ... to je tako tipi« 110 ameriška 1>ese<Ia in izraz, da mnogi tuji jeziki niti ne poiskrusijo tega izraza prevesti. Iznajdba te ibesede ozir. izraza nosi v sebi nekaj, ki pomeni nov način življenja za slednjega izmed nas, katerih predniki so živeli v drugih deželah, kjer so bili ljudje navadno navezani na gotov poklic, ter jim je hilo pogosto celo prepovedano vršiti kak drug pmklie ali posel. To pa kar v Ameriki imemijemo "job" pomeni «tonem osvoibojenjc izpod jarma raznoterih omejitev, ki so postale del Človekove usode v deželah starega sveta. Xe-glede nato kaj je kdo bil prej v starem sveto, kakšen jezik je govoril, kakšni narodnosti je pripadal, katerega boga je molil, ali kakšne prepričanje je imej, tu v Ameriki si je šel iskat 4'job'' usam. Da, tu ni bilo odvisno bodisi od očeta ali 'kakega strica, da stopi do delovodje ali do poslovodja in spravi sina v delo ali v poklic za življenje. Sicer, se to dogaja tudi v Ameriki, toda.ta način ni nič novegai To je stari način, ki je v navadi v Evropi in Aziji. V dmižjbi starega reda so se ljudje rodili v neke vrste gotovost. — že oib rojstvu jim je bil določen in odmerjen njiihov prostor v družbi — to-
S I V A L K E
1 Z v K Ž R A N E
PIECE WORK
fMUtFIi ZASLC/.KK STALNO HKI.O
CARMEN I »RESS CO. 1."»^ WEST IrtTirtl ST.	N. Y. 4'.
<	1
GIRLS
EXPERIENCE!» ON
ARTIFICIAL FEATHER FLOWERS
COOli SALARY — STEADY WORK Excellent Working Conditions M A X It V R N S 827 BROADWAY	N. Y. C.
en— rrri
JEWELERS: solderers, filers, and light foot press
workers. Izvežlmnl, tu<li neknj, ki so nekoliko iaeveSlmiii. I*«w,ENf*I. |>lnr-nni mnl iicenjeiu. — Ilohra nlaAa. sfahm «lelo. Povojno. Vpmšajte; .IARI.OW MANl FAfTl RIXC. W. 47th ST.,
X. Y. C.	.Til
MANICURIST
y.A splošno inn.o floltrn	Stalno <le!o. Prijetno.
Vprašiijte: J r L I e T T e 44ur, ir.th ave.	iu« m »ki.yn
<30- :wi)
DEKLETA Z A
LAHKO TOVARNI&KO DELO
I»ol»r.'i plaf-n. — Stalno delo. Mnogo nadurnega dela. MAVCD SALES INC. 14 EAST :Wth ST.	N. Y. C.
GIRLS
EXPERIENCE!> ON ARTIFICIAL FLOWERS
KID PAY — STEADY WORK OVERTIME Exeellent Workiiig Conditions A. B I A V A S C H I 1.IS BLEECKER ST. New York City
<;ll—37)
stor in mesto v družbi.
V Ameriki namreč v začetku ni bilo ustaljenega druža-bnega rcnla in življenja, ne zemlje, tki (bi pripadala določenim dedičem, niti industrije in obrtnije, ki bi bila že stoletja ohratovana j>o načinu starega sveta. V tem novem pijo-nirskem svetu je moral prijeti vsakdo za vsako delo, pa naj je bil gozda r, mizar, kmet, trgovec, prekupčevalec, ali karkoli — moral si je sam napraviti orodje, ki ga je potreboval liri svojem poslu in tako se je razvila ideja, da v Ameriki lahko vsalkdo napravi ali i%dela 'kakorkoli. Ljudje so s to idejo v glavi rasli gor že iz malega in se niso omejevali v misli na en sam poklic, ampak so se pripravljali, <la enkrat dobe "job". Tako je prišlo v navado vprašanje: 41 Kako je mladi Bili?" Pa je stari ponosno odgovoril: "O, on ima dober joib, dobi $30. na teden, dela v New Jersey." Stari pri tem niti ne smatra, da je važno omeniti kaleSno je Billovo delo—glavno je, da fant dobro zasluži.
To naiziranje z ozirom na delo in zasulžek je važno, ker podčrtuje idejo, da človek je človek li oglede nato kakšen je njegov posel. Na delu gleda Amerika«nec iz vidiika zaislnsžka, ki mu ga isto nudi, dalje iz vidika delovnih razmer, delovnih ur, ali veselih in zanimanja do gotovega dela ali poklica. Temeljna ideja pri tem je vsekakor važna, kajti jasno je, da dokler ljudje gledajo na gotovo delo ali poklic 7. vidi-
ARTISTS
experienced or inexperienced at HANDWORK FLOWERS and FIGURES
Steady work. sood pay. PU-ntv of overtime. — PARISIAN ARTS 138 E. 74th ST., N. Y. C. < Lexington Ave. Subway.)	(33—35)
ŠIVALKE NA KRILA
m Singer šivalne stroje. Stalno delo, dobra placu.
Vprašajte: MI-FAS H ION SPORTSWEAR CO. 122 WEST 27th ST.	N. Y. C.
(Subways: 8th and 7th Ave.)
<30—3«)
GIRLS
EXPERIENCED ALSO LEARNERS for ARTIFICIAL FLOWER TRADE
Oood |ny. —__ Steady work. — Ex-
eellent working conditions. AMERICAN ARTIFICIAL FLOWER CO.. 1011 — 6th AVE., N. Y. C.
(31—37)
Z A DELNI ČAS:
HIŠNA DELAVKA
OB 4UTRAH Izliorna služba. I zvrst j la oko licu. Vprašajte pri: MRS. M ED WIN 1150 (»RANT AVE.	RRONX
Phone: JE «-305.0
(32—38)
GIRLS
EXPERIENCED also LEARNERS on
ARTIFICIAL FLOWERS
Time and Vi f»r overtime. Steady work — Ciood wajres
SMARIO FLOWER CO. _»13!> — 3rd AVE., (117th St.» N. Y.
(33—:K»»
da v Ameriki tega ni bilo, a B
bila pa je tukaj prilika, da sijfea d°locenega mnenja, da je šel vsak iskat svoj -'job"...! (Nadaljevanja na 4. str.)
GIRLS
EXPERIENCED ALSO LEARNERS
ARTIFICIAL FLOWERS
TIME and % FOR OVERTIME <;OOD SALARY — STEADY WORK
L E O RIENSTOCK 20 WEST 3rd ST. New York City
(32—38)
GIRLS
EXPERIENCED and LEARNERS OS ARTIFICIAL FLOWERS
40 HOCR WEEK — TIME and %
FOR OVERTIME STEADY WORK — (fOOD WAGES S A S FLOWER & FEATHER CO 4 W. 37th ST.	New York City
(32—38)
ŠIVALKE
1ZVEŽBANE IN r<**F.NKE na SINGER ŠIVALNE STROJE Dobra pla^i - Stalno delo Mnogo iiailiime^si i tela. Izvrtane tlolavske ntuicn*. L Ik L NOVELTY Co. 32o W. -"I7tli ST. « liti* ri.Mm N. Y. <\ ________<:U -lot
S IV A L K E
IZVEŽIiANE NA S P O K T S w E A R
Itobra iib^i — Stalno »t.-I,.
Izvp<tne delavske ra/mere. CHAItl.ES SPORT WEAR 178 C< M »K ST. Rl{< M »KI.VN, N. Y. __(34---MH
ŠIVALKE
IZVKŽRANE NA SINGER S T K O J
Stalno «lelo — izvrstna |tl:u'ii Zdravstveni in Po«Mtni Fond CADET S PORT WEAR ■ MM K« »ERCM ST. IiR< K iKI.YX, N. Y EV 7 2a*i2
<34 41» i
ŠIVALKE
IZVKŽRANE NA S P t) R T S W E A R
STALNO DELO — IKIRRA PLArA BR4 m »k AVE SPORTSWEAR C«». 1421 mtfM »K AVE. BRONX. N. Y.
_____(34 -401
TYPIST
EXPERIENCKO BIIJJNG AND (OrV WORK
5 Day Week — Paid Vacation
«:<hh| Ot>|M>rbiuity f«,r AilvuiK-eiiifiiT
RAKER & TAYLOR CO. 55 — 5rh AVE.	New York City
-tui
C O r N T K R (i T n L
S A L E S \V O >1 A N
EXPF.RIKNCF.O. Mol»ERN BAKERY Stea«l.v \v..rk.	jki.v. jhkt \\:ir
future MODERN BAKERY «5S NOSTRAND AVE. ItROOKLYN
(34—40 >
YOUNG WOMEN
PANEL WIRING and LIGHT ASSEMBLY WORK
Pleasant .surroundinirs. 4o hours. j>lu-overtime. Steady work.
CO 5-1045
(."14--111 l
—G 1 R L S—
No EXPERIENCE NECESSARY TO MAKE
ARTIFICIAL FLOWERS
Good pay.—Steady work.—Excellent working conditions. JOS. S <' II K C H T E R 114 EAST 21 »t h ST. New York City (3rd floorl__(31—37)
GIRLS
EXPERIENCED ON ARTIFICIAL FLO W E R S
PIECE WORK Time and for overtime. — steady work — Good wajres BORELLA AND BALDINI
28 W. 3rd ST.	N. Y. C.
(32—34 i
GIRLS
1(5 AND OVER
EXPERIENCED AND LEARNERS
ARTIFICIAL FLOWERS
TIME and FOR OVERTIME
Steady work all year round G-ood pay
SEYMOUR FLOWER & NOVELTY
COMPANY 45 West 18th St. New York City
(32—3S>
BINDERY HELP
EXPERIENCED C.IRI-S IN BINDERY
Steadv work, g«H»d pay. Apply: UNITED BINDERY
101 GRAND ST.
N. Y. C. (2S—34 i
GIRLS
STICHERS — GANG STITCHERS — TABLE WORK
FOR NIGHT WORK $27.— PER WEEK — OVERTIME
SPEED RIND E It Y 245 — 7th AVE.	X. Y. C.
(2S—34)
ŠIVALKE
NA AWNINGS in LAIIKO DELO NA PLATNU
STAENO DEEO VpraSajte: JENSEN— LEWIS CO. 205 W. 10th ST.	X. Y. C.
(7th Ave., subway at ISth St.>
(20—35)
;; HELP WANTED
ŠIVALKE
IZVEŽBANE NA ŽENSKE O B L E K E
STALNO DELO	I*OBRA I'EAf'A
Vprašajte: WITSTMoRE MFG. Co. 136 W. 21 tli ST.	N. Y. i\
«7tb Are. subway. I
gui- :u»i
Ci I R L S
EXPERIENCED »nd (.EARNERS in LUCTTE WORK
G(»oD WAGES - STEADY WORK Pleasant Working Gondition^.
PI.ASTK' t' It A FTS M E N Go. 21 ANN ST.. N. V. G.
130 :;r, i
DEKLET A
Z A SORTIRATI GI'MBE
Dobra i'laca stalno dei.o
PRIJETNA OKOLICA PAUL ZGUR1S ING. 42 14 — 74th ST., ELM HURST. I.. I.
128 34»
G I R L S
EXPERIENCED B li A N CHER S 1 SLIPPERS oil ARTIFICIAL FI.OWERS
coon WAGES STEADY WORK
Exit-Uent Workiinr Gondiii«ms. A. KATZ CO.. |!i W. 37th ST. X. Y. G.__134—31:.
ARTIFICIAL FLOWERS
EXPKKIENt El» BRANCHERS and SLIPl'PS
Goo.1 \\»i i;e< Steady Work Good
Working Ctniditions FRENCH 11A NO MAKE II.« iWETt <*o.. 2S W. .'{Kill ST., «Sth fliHir front i X. Y. C._\ 34- :UU
(I l H L S
EXI'ERlENt'EI* ami I,EARNERS ARTIFICIAL F I. 41 VV E R S
GimmI Salary — Steady UWk S]»li>n<li<l 0|^M»rlunity KxivlU-m Working <'oiiiiltions
JOS. G I \ O R I S Hi-". W. 2Slh ST. New York City
Gt3—::n.
G T R L S
EXPERIENGEI» and I.EARNERS «m
ARTIFICIAL FLOWERS
Steady work Good salary Plenty overtime FORM« 1ST FLOWER CO. 35 W. 38th ST.	New York City
133 :L". r
GIRLS and WOMEN
W ANTE I» F< H£ MAKI N«:
A RTI FICIAL FLOWERS
STEADY WORK. GOOD PAY
PAGE FLOWERS W. 37th ST.	X. Y. C.
(33- 31> *
GIRLS
FINLSHERS and FLOOR GIRLS
Good pay.	Steady work.
J. GINSBERG 38 E. 21st ST.	N. Y. C.
(28—34)
NASLOV PREMENJEN
Urad United Committee of South Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, NEW YORK 17, N. Y.
G I 'R L S 18 to za
NO EXPERIENCE NECESSARY Easy Light Work Sitting Down Start 50c Hour — 70c in Sir Months. — Postwar WABASH 374 President St.	Brooklyn
GIRLS
EXPERIENCED ON-
ARTIFICIAL FLOWERS
o v E R T I M E STEADY WORK AI.E YEAR ROUND GOOD WAGES G ELI. IS FLOWER CO. 5 W. 3tJth ST. NEW YORK CITY _I -S3—.'ill.
GIRLS
EXPERIENCED AND LEARNERS ON
ARTIFICIAL FLOWERS
Steady work — Good pay — 4o hour week — Time and for overtime.
PHILIP LICETTI 28 W. 36th ST.. New York City
i :::•. —►
GIRLS
EXPERIENCED ON
ARTIFICIAL FLOWERS
Good nap-
Steadv work
Harmony Flower Co.
130 RLECCKER ST.
N. Y. C.
133—351
GIRLS
ARTIFICIAL FLOWERS
EXPERIENCED BRANCHERS
GOOD PAY PLENTY OVERTIME BEAUTIFUL WORKROOM Apply all week. ROBINSON BROS. »15 BLEECKER ST.	N. Y. C.
(33—3!» i
GIRLS EXPERIENCED and I.EARNERS on
ARTIFICIAL FLOWERS
37'i HOUR WEEK Nadurno delo — Stalno delo — Dol »t zaslužek ROSERELL FLOWER CO. »i WEST 3(lth ST. New York City ___(32—34)
ŠIVALKE
SINGER, eno-sivaiikni Šivalni Stroj. LAHKO DELO DOBRA PEA»*A STALNO DELO: 40 UR: 11;, /A NADURNO DELO S. N E W M A N IU', E. 27th ST.. N. Y. (I^x. Ave suh.) ___(33—30)
ŽENE — DEKLETA ZA ZAVIJATI ŽIVILA
IZVEŽBANOST NI -POTREBNA Veliko Podjetje z« Proresiranje in Zavijanje Živila ponuja sledete:
Plašne p<i«t-niee: Stalno službo; "Group" zavarovalnino: Prazniki plaeani: Bolniško podporo; Nadurno delo; Premijo za ponosno delo; Avtomatični j>ovi5ki. Celi ali delni Jas. Jutranji, popoldanski in večerni čas na razpoloženju.
QUAKER MUD CO. 8« 39fh St. B'klyn, N. Y.
(30—3C)
mm
Pisana Mati
Spisal: J. F. IflALOGRAJSKI
Anica in Nejco šo nista malo nudila drug drugemu, ko cta se prvič zopet videla.
"Kaj, to je tisti Xcjce?" je vzkliknila Anica, ko je zrla mojemu prijatelju iz otroških let v lopi moški obraz
"ln to ii*tn Anica, ki . . je odvrnil Xejče, ne tla bi popolnoma izgovoril.
*	No, povej vse, kar si hotel reči "Tista Anica, ki je bila nekoč tako t epe na radi meno!"
•	O vem! .Ve samo enkrat: Na primer 1i>ukrat. ko si bil priplazil k plotu icr si govoril z mano! A tudi ti si
bil tepen enkrat radi mene — ali še veš, ko smo list ikra t rajali na vrtu in se igrali vojsko?"
In tako sta se spomnila še na marsikaj izza časa svojih otroških let, vsa mladost se je razgrnila pred njunimi očmi. z teh spomin«v pa so se spletale vezi, ki so na novo združile njuna srca . . .
V-ak dan skoro je prihitel poslej Ncjče iz bližnjega trga obiskat Anico in njenega strica iti v prijaznem pogovoru jim je potekla marsikatera prijetna ura. Nekoč pa sta šla stric in Anica njega obiskat. Hotela sta videti njegovo malo hčerko, njegovo osem mesecev staro Vidko.
Anica se ni mogla nagledati dražestne stvaricce. < *u<It-}:. je Vidkinim malim usteccam, čudila njenim modrim » čkoni, čudila njenim rumenim kot svila mehkih laskom. Sklonila se je k otroku in ga prisrčno ljilbkala.
Ko je Nej.'e opazil to iskrenost in ljubezen do otroka, -e je ojunačil. Prijel je Anico za roko in zaprosil;
"Anica, imej usmiljenje z til»ogim detetom in bodi mu li mati!**
Ona pa je odvrnila:
"Kaj, pisana mati, hočeš, da bi bila- Ali ne veš. kako za n i č{ j i vo si govoril včasih o pisani materi"*
"Ah. ti ne Wš nilk<'li pisana mati! Poznam tvoje dobro srce! Ti hod«** zgl.^l vsem takim materam, ti bodeš spravila mačehe v dobro ime ..."
Anica mu ni odgovorila, a dvignila je otroka, pritisnila ga k sobi ter vzkliknila:
"U li uboui zapuščeni črviček. kako I i ubila !**
Zaihtela je vinjenosti in tudi stric in solzne »»či . . .
XIX.
Pogumno sta m- vzpenjala vranea po klanim navzgor in r<»zgetaje sta hitela proti cerkvi sv. Petra, dasi ju je sku-Kii voznik zaui*žavati. Krepko je nategoval vajeti, a nista m- menda za to, šla sla galop,-kakor bi se razprostirala najlepša ravnina pred njima. Čutila sta nemara burno kipenje mlad.ii snv, čutila nestrpne želje dveh bitij, ki sta koprneli pO Veen I združitvi ...
Anici, ki je bila oblečena v lepo belo, svileno obleko, so /erela lua č„tega veselja. Krasna je bila v deviškem nakitu. krasna z zelenim venčkom na glavi. A tudi Nejče, ženin jc bd vesel, tudi njemu se je brala sreča na obrazu
PRILAGODEVANJE SOŽITJU V SKUPNEM SVETU
(Nadaljevanje z 3. strani.)
HELP WANTED
DELAVCE 1SCEJO
HELP WANTED
love vrste dela pripadajo le gotovim plastem ljudstva, ali pa tej ali oni rasni ali drugi skupini, tako dolgo ne moremo reči, tla so predvsem zainteresirani v "tlelo in zaslužek — zaslnžek, ki nudi polteno preživljanje — ne. v tem shi-aju se brigajo predvsem za stanovsko stran dela ali poklica. Ameriška ideja pa je, da neglede kaj delaš, samo da polteno zaslužiš. Ameriška i-tleja je tudi, da ima pravico do tlela in zaslužka vsak, ki je dela zmožen, nesrlede na razliko v narodnosti, spolu, prepriča nit ali veri. Res. da ta Jtle-ja nil i v Ameriki ni vedno delovala v tem sms In, a to je predvsem zato, ker mnoge stare naseljeniške rodbine v A-meriki niso nikdar mogle pozabiti in se otresti miselnosti ta roga sveta, ki je ostala z njimi, ali pa so se je zopet navzeli. Na potila vi take miselnosti si potem predstavljajo vsako tlelo ali poklie v zvezi z družabnim stanjem posameznika. Mnogo je tudi novejših Amerikaneev, ki >o ohranili nagi ra nje starega sveta v tem pogledu. Mnogi so se tega navzeli celo v Ameriki sami in ne morejo razločevati med delom in človekom, ki je zmožen gotovo delo opravljati, ampak mečejo o I »oje v gotovo določeno družabno kategorijo.
Xekaj nnravneira je. tla se
pisano, da otroci krojačev, premoga rje v ali farmarjev ne morejo biti nikdar nič drugega kot to kar so bili njihovi starši. Tako naziranje' zna škodovati otrokom in radi tega se ne bi smelo v nobenem ožini istovetiti dela ali poklica z ljudmi, ali posamezniki, ki gotovo delo ali poklie opravljajo. Vsakdanje skušnje in zbledi nas uee, da svoboda v zbiranju poklicev in dela. ki naj ga v življenju vrši posameznik v resnici daje pravi izraz Ameriški ideji o svobodnem izbiranju poklica. Ako toraj vztrajamo pri tem, da istovetimo srotov po«el 7. neko nnrn-nostjo nI! drnsro skupino, tedaj s tem uničujemo ameriški ideal svobode v tem ozim. —
»Smatrati neko delo za manjvredno in obenem pritisniti pečat manjvrednosti tudi ljudem. ki to <l«»lo opravljajo, .ie neameriško, ter krivično. Na ta način pogosto družba potiska otroke premoga rje v in tovarniških ter drugih delavcev nazaj v ista dela, kot >o jih vršili njihovi starši, ker se pač smatra, da ta tlela in ti ljudje spadajo skupaj.
Najgrsa pega na družbi pa je to, tla se končno vse to stanovsko in poklicno po razdeljevanje v kaste zlije v splošno zanikanje pravice gotovim rasnim ali drugim skupinam do
The War Man IWr Commission has ruled that no one in this area now employed in rs-senlial activity may transfer to another job without statement of availability.
. . kako te bom Nejče sta imela
trie Ani-je bil povabil Nejče še ta bila navzoča kot
I T "T- Z""r.;"' ij,lbil i" «'-nko jO ((h,-„lil njeno k-
j . . I—vala ,, „„ h-šten, pokop,i„ ua v<1. z<r„. la .lan,s * JO , , pakrat ^	-
a m, jo v svoj,., mis,ni ,„, nji> a to J(1	a,
►O. JO l»l [lotolažon in imol j,, zavest. (Ia , (jnK' '
:zzrrrUnu ^ ^»- ^ ; ; : lj,ih,ia k"ur"-i""0
"n	NVjVtovi. Razen ,eb
par Najliolj*ih prijateljev Svojih ,]a priei pri jMiroki.
Vozovi SO bili dospeli na grič do cerkve, svat je so i7sto t-r se pripravljali, d:, stopijo v cerkev. •
sMtu!'ii/Xio,vo-1,jl;ilrV^Tl- XU	Ui bil« oblačka.
-očnatib vej . . /	'	tMl'	konjem in
"Kako je lofHi, Anita!- j,. vzkliknil strie "Želi... ti l 1 i bilo vse tvoje živii>oiifk	1 I - .	belini ti, tla
-kr«,i. ni, žaloMi/ , a ve W, 'V
uma i na, sama luč in solncp'"
•Hvala s,..kra. (,vala. (jal.i	se j,. Rajona
k	i""" Vl IKmH'"	1"' •'»■>»• -tri-
'•« k, 1k>- vet I no lept»!"
/a.umele so stoletne ]i|ie. VhuIo se je tlištVe cvetje uiz-
leli oblei V" ' V	,aSC' ^^ - P« "ioni nežni,
-h obleki. Njo pa je izpreletelo čudno čustvo. Tako znan se
Ah. skoro bi bila v svoji veliki sreči pozabila! Hitro se za Miee „, za v, je na pokopališče. Z nepremagljivo silo jo je u-nalo na materino gomilo. Obstala je tam in tisto nepopisno slast ki jo je občutila vjiričakovanju, da se na večno zveze z ljubljenim možema j<u«tcmnila za hip globoka žalost. Pri-pngnila Re je, strnila raki kakor v molitev in vzdihnila ■ " Blagoslovite me, o mati I"
(lialje prihodnjič.)
je podalo mnogo ljudi, ki so kateregakoli dela ali poklica, se priselili v deželo, tukaj v za katerega >o sieer sposobni, iste poklit*e ali tlela, ki s<> jih ali «lo katere ara nimajo pravi-opravljali v svoji rotlui t'eže- <-e. ker ima zaželjeno tlelo ali li. to ]>a pogosto iz razloga,hioklie tloltičene meje v tem ker so gotovi poklir-i bili naj- pogledu. Tako vidimo pogosto, bolj razširjeni v njih starih da imajo nekatera tlela in poklici pečat, ki jasno govori, da spadajo ali "belcem", ali pa "črnem", nekatera m o rd a "fore nor jem" ali "protestantom'', itd. Te vrste omejitve in predsodki bi morali izginiti, izginiti bi moral tudi pečati, ki označujejo kdo da je lajnar, policaj, porter, branjevec, itd. Mi vsi bi morali, bodisi kot delavci ali delojahu i. vztrajati pri zahtevi, da mora biti vsako DELO in vsak POKLIC odprt VSAKE M F, ki je zmožen istega vršiti — in to neglede na barvo, pleme, narodnost, vero ali prepričanje . . . kajti ta pravica predstavlja temel jne pogoje za človekovo svobodo v modernem svetu .. .
domovinah. Tako vidimo, da so se priseljenci nekaterih narodnostnih in drugih skupin poprijeti dela v predilnicah, drugi so šli v industrijo težje vrste, nekateri so začeli voditi restavracije In trgovine, spet drugi so se zanimali za bolj omejene poklice, kot redarsko službo, itd. Ko so za prvim valom pirseljencev hodili v to deželo njihovi sorodniki in prijatelji, so ti navadno dobili delo in zaslužek v isti stroki in v istih delili in poklicih, kot so jih vršili prejšnji priseljenci. Na ta način se je istovetilo nekatere poklice in delo z gotovimi narodnostnimi ali rasnimi skupinami, kar pa nikakor ni pravično. Nikjer ni za-
LATHE IIANO
in SPLOŠNI \IA(HINE IIKIJ'KK Stalno delo;	to $1.15 na uro;
-Id ur na te«len: mnogo nadurnega dela.
PRtMJiiKSSiVK r.m »\zk t'»»up. ir.O HltOA I »\V A V	N. V. • \
pa <; i::ts ______________(32—38)
MOŠKI — IZVK/lt \\I COMPRESSION MOLDERS
KSSKNTl Al. INI MST1MJA
stai..vo i»kl.i» imisti nai.i ij-skc.o i'i:i.a - ihimra pi.a»\\ Atri'HATH MOUilNU t •OKI'.
ill! \ASSAI' ST. I'ICtM »Kt.YN. N. V.
_______
MOŽ, KI JE MEHANIČNO NAGNJEN
IN* KI JK IAIF.L NKKOLJKO IZ-KPŠNJK V MASIV ŠOP OEI.l'
Tudi KIOSKI
za p.aijvan.ik in i.ikaxjk S T It O J i:
PRINTERS Sl'PPLY CO.
11» white st.
X. Y. t\ i Sili Ave. Mi'.wiiy. V ______(23 ::n
r P H O L S T K I? K n
i z v k ž n A n ' ZA l>t:i.<» V DKLWN'K'I
t 1 n o i. a 4«h» east ::uh st.	n. v. c.
i —:: 11
YOrXCi MAX or BOY
Ft'Hi LltJHT A 1.1. AlitH NI» WtUiK; Fi:»R FAlTolJY. STKAI»V WtUJK. Alf»! v : IIA UK V St*HNi:il>i:it lo \V. JTili ST.	N. V. t\
tSiih\va\s: l:\rr :ii L'sri, si.
Sili A vo. or Till Avim
i . ".n—:w> t
M E X and BOYS
LAHKO STROJNO DELO
v
INDUSTRIJI POHIŠTVA
t'lVII.No IIISTVKNO I*« »TIlKIt.M»
1» K I. <» iMIltitA PMVtU.VA Pl:il.i»Ž\"«»ST Vprušji jr<>;
SUPERIOR
::GII — nth A V HM K ItKOOKIAX. X. V.___
VI «1 Ž .1 K
WORK OX MACM IX K CO A T 1 X (I R A R K I;
IZVKŽP.AM IX n'KM'l
riaftl	ii:i twlfii Ti i zjnVipk. l»«»l>r:i
|iriIi«mW /;i |ir:iv«*K;i nm^i.
fortjiu.iN MAM FAITI ICIM; m.
taK» KAST i:u.'n.| s*r.	N. Y. C.
t -v :: 11
S T R O A X 1 K I
ZA mu:i.vri <:i Mi'.i: v/. ŠK«»I_:K Prijetna okoli.-a - Stain«« '1-J"
Visrikc |ihi'V. PATI. '/.* .1" IJIS
IN«
l_* 1 t
M
s i
A :
l O s N I I X I S t 1
I*nij-.ki nit.;, j.- . |<r<-<l|M>^f :i vl jt-lih
STAl.Vti IH!J.«t	iMiltliV 1*1.A '""A
Vprašajte: .MAS« »\ M«>«>l:i: Tli At'Y I Nt'.. "J s K. liti
ST.
V.
t*.
v o r x <; m a x
TO WOKK AS IIKI.PKIC ON TRI PKS
"i I »A V Wl'KK:
Apply:
Vis
FlSt 'I IER SMITH ST.
t*t »MPAVY
ltlt»H'»KI.YN i::«»—::«;»
Opozorite še druse, Ui ne tilajo MG. N." na te oglase. — Mogoče l»o komu vstreženo.
HELP WANTED MOŠKO in ŽENSKO DELO ___(Male and Female)
PRESSER J A SK lš< K ludi FIXTSIIERS
i«»ni:i: X.asi.I /.I:K—STAI.M > iu:i.o
CKNTUAI. t 'i »AT »'«». !«»l WIf.l.t »l t;il(fV A VK.. P. KI.YN* F.V S
«:: i •
PISMO IZ ITALIJE
(Nadaljevanje z 2. str.)
uprl prvič tedaj, ko se na njihov ukaz oh izbruhu vojne ni hotel boriti, in drug-ič, ko je po njihovem pobegu zgnabil za orožje tedaj, ko so ti voditelji prepovedovali in ukazali čakati. Uporni narod, ki .je začel a' množicah odhajati v gozdove, so hoteli propali politiki z okupatorjevo pomočjo spraviti na »kolena, po okupatorjevem porazu pa >e "vrniti na svoja voditeljska mesta.
Ta načrt > bil narejen v jugoslovanskih političnih krofih v I»ntlonu, oil koder so
iz Londona povelje za napad, pustil kratko in malo na cedilu. Kako si je mogoče domišljati, tla bo belogardist res napadel okupatorja, če je z njim pieje že nekaj let sodeloval.
Teden dni pred kapitulacijo Italije smo v Novem mestu zvedeli, da so naredili belogar-dit> leni voditelji podroben načrt, »kako bodo ob italjanski kapitulaciji — to je v tistem trenutku, o katerem so belogardist ični voditelji govorili tla je treba z borbo nanj čaka-
Š I V A L C I (K E)
MOŠKI in /KNSKK
NA SINGLE IX DOTBLE NEEDLE
I>ItŽAVXt» IIKIJI v NOVI MOltNAIllJŠKI T« »VARNI VISOKA P I. A A STALNn OKI.t* X;ijlx »Ijšo razmere - Po-vi»jiia l»o-dttfno*t — Svetla, prijazna, xmriia tovarna
Coat Corporation of America
—IS Noriliern ltlv«l.. I., j. <_*ITY
«rlj or Sth Ave. SuOwav m :uith Si. ____________<:;o—
FlOOK ItlMU KV WORKERS
MEN* ANI» U'O.Mi:x HAND-SEWERS. or PREPARERS FOR SEWING ON BOOKS
Steady Employment, well pfO'I. i«teas-aut working «-on<litions. — Applv:
KNtU.I. HOOK BINDKRY l-l.S E. ."tli ST.	N. Y. r. (near all subways, i __ (2S~nil
H O Y S
WANTED FOR SIIIPING DFPT. and EIGHT FACTORY WORK in P I. A S T I ( s P I. A N T
i hiwnfown Nt-u York
st k a i»v wtutk - taunt \v.\i;i:s Plume: COrtlandt 7-17:11
I « u: Al'pt UNI .M KNT
________ t.'ift ::«; i
essential delo
(■ARANTIRANO l>0-\0.IN0 DELO
-Mi va- izii.'-int.. xn iznrjcue služI«. Siiajna priložno^r za vi-ije pla«S*. <«•-• laj in vojni. Prijetne razmere, za varovalnin^ki in p«ikojninski f..n«l, Vprjiš.-ijte: MI i. I.EIPZIt; FiusT .ma« iiim:i:v ««»ur. s 10 K. !Mh ST.- X v ________{33
M O Ž J E longshoremen TEŽAKI
za NAKLADATI in spi« »šno TEŽAŠKO DELO
S1J»0 na uro tlo .». poimMne. Sl.!»7 na uro po ."». itopoUlni*. VSI PRAZNIKI S1.U7 na ur«.
("HARLIE JORDAN
l«n«! Fl'I.Tt »N ST. Hrooklvn. N. Y. Pli :: V7-V
»-Its»
YOl'XTi MAN-
TO LEARN BOOK-ItlNDING TRADE
io h« u'Us, i-i.rs t »vKiiTijnr.
a	salar.\ : steady u<>rk.
SPINK .V ilAliOVt' -«5 E. i::th ST.	N. V. t'.
14th Ave. Snhwav. i
«-"!:! ::s»
POLDIXlr MACHINE
BOX BOY WANTED 18—20 years o!d.
FINK fHAXPE T«> I.EAIIN t;t»t>l» Tli AI »K. ST K AI ► Y WtiliK. FINE FFTFRE JOSEPH t; II.« ISA :tr» HOSE ST. (Iii-ar 1 Milane Sr.> N. Y. ti Any suliwiiy. i i::j
STRONG BOY tSč CJIRL
wanted to i .earn bindery trade
Steady work, plemenit working i-nudi-[ions. PjimI while learning. — Apply: FRANKI.IN IUH>KItlNI»lX ««». 11» W. Ll'inI ST.	X. Y. t\
{Sultways : It AIT. 7th Ave.,	>
t —i
SPLOŠNI FLOOR
M E C H A N I C S
Tltn ST. KI.MIII'KST. I.. I.
BINDERY WORKERS
f«h.i»i:iss. operators, i:\peri
I'Nt'EM on i I.KVKI.ANI« MA« I1INKS Fine Hilary, steady »..rk.	v*:ir
fniure. - Apply: I * A V 11 » M ITN It "K «'«». 1M»» nt r»SO\ ST.	\ V. i\
M I Z A \i .1 1
I/\ FZB Wl NA OI'KKMI MKSMIK
1NIJSKA PI.A«"" ST A I.Nt» P»:i.ii
VpRišiijte: 1*. U'ASSEItSTEIX sa ■ 1-1 AVKL t store •	Y f.
OKOrERY I'LERK
/A SI*|.«i.š\n DEI.O: IniRR.v pi.A «'A. r/.v USTNI: UA'/.MKRI:
V firaštjlH iMMlnevi.
vvavkri.y «;i:«m-i:rv
p.l.EEi'KER ST.	\ ^ i
' Sutnva\ - ; Vfl, Ave.. Till .Vl-. I
EXPERIENCED AM. AR«»I Nli
floor MAN
IN A 111 N1 »EliY E\|ierietiee<| <>n a < lilting mai liine, I»erlorater. pum liin^ machine tal.le work. Steady work, fin«* Hilary. Applv: JOI1N 1*1 XI»EliY. 4t*!t PEARL ST. X. V. «". ui.-ar fity Hall. Snhwav-: It.MT. srh Av. .. IliT.i	. :V*.
KUPITE EN "EXTRA" BOND OANESI
MOŠKI ALI FANTI
splošno tovarniško DELO
11 S S E N T 1 A L STA I.Xt»
RELAIONT SMELTING & REFINING U"«»RKS.	IJELAI« »NT AVE..
Itli« h »KLYN, N. V. __________ »
M O Š K I »i E N E R A L \V O li K E R S PA F K E RS INSPECTORS and t.ENERAL LA1MIKEKS
i-N<''iiii;i[ in.lusi rija l'<>v<>jna Im.-• l«H-n<»r TKI »EN za /.A GETE K I »A VII» E. KENNEDY -«»d AVE. .E.h.i ,.f S| » l»r«n«klyn. N. V. ______ ___«i*i» ::.-.»
American Elevator and M a c hi n e Corporation
potrebuje
SPLOŠNEGA. V VSEH STROKIH
mašinista
/a tlelo V Jobbing Shop. EI.EYATOR MECHANIC'S
HELPER
I4- ur na t l».|i	na«llirno.
s':«l««».	Povojno.
17 Vanderwater St., N.Y.C.
THefoii: ISA 7 NUil' l*okli<"ite zjutraj. ___ __ t _-.» ::.-,,
BINDERY HELP
PoMot''NIK ZA DELATI NA CLEVELAND Ft »LDIXt; MACHINE Stalno delo. dohra plaeti. jM.v .jtia shizl.a. — Vpr;wijte: MORRIS S II A I N
114 \V. i'7th ST.	N V «•
<lr. Kuliar in njegovi ljudje i i — prevzeli oblast v mestu, aro vodili Slovenr-em. naj se ne razorožili Italjane, zasedli 11-
l>ore. ampak naj čakajo njiho-vc«ra povalja. In beloarardisti čakali ])o laskih fa.šisii<mili kasarnah. Pa ne dol^ro, ker jih je fašistični okupator pocrnal v borlio proti narodno-o.^-obo-dilnomu pokretu, ki se je preteče širil po mestih, vaseh in ffoadovih.
Samo na ne«kaj so belogar-d i stični voditelji y>ozabili: da jim bo njihov prista>š v družbi oknpaitorja in v borbi na strani fašistov neizogibno moralno propadel in jih bo kot mo-
trdbe, jxitem pa začeli s splošna mobilizacijo itd. Tn kaj ?e je zarodilo at resniei?
(Konec prihodnjič.)
VDOVEC
star (R) let, l»i se rati seznanil s žensko v starosti 50—o5 let v svrho ženitve. Jaz imam stalno delo in nekaj denarja prihranjenega, živim in delom na železnem okrožju v državi Minnesoti. Katera resno misli, «ft-j -piše in priloži svojo sliko, ralni pokvarjenec v najbolj na naslov: "Vdovec—Minn.", kritičnem trenutku, v tistem c. of Glas Naroda, 216 W. 18 trenutku, ko bo dal dr. Kuhar Street, New York 11, N. Y.
MOŠKI in ŽENSKE
POLISHERS
na plastics
DOBRA PLAČA — STALNt) DELO IZVRSTNE DELAVSKE RAZMERE
F. J. NFSSBAFM & CO. 47.'1 HFDSt»N AVE. BROOKLYN. N.Y. N Ev in s S-l'1!»7
__<:n»—.«)
operators and .mechanics wanted . . . also cilrls — skilled and ins killed for
CIGARETTE FACTORY
Apply:
SIMPSON, STFDW^LL Jt SWICK LTD„ ir.4 WEST 14th ST.. X. Y. C.
•	I SO—31»
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Plazma RDEČEGA KRIŽA rcfiuje življenja sto In sto .ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potreb-nih je Se na tisofe darovalcev krvi. Dajte pint krvi. da re&ite življenje.
MAŠINISTI Razred A MAŠINISTI Razred B MAŠINISTI Razred C
Mechanic helpers Težaki
MOŠKI, KI SOMU ZNANI FILLING- CAPPING STROJI
VPRAŠAJTE:
CONSOLIDATED"
:«."> DOREMCS AVE. N E \V A R K. N. 4.
I W. M. C. OPREPP.E \ POŠ1 EVANEi
KUPITE EN "EXTRA" BONO DANES
M O Š K I !	>| « s K | »
molderes
splošni težaki maintenance men
ZA DELO V DELAVNICI Z LESOM
ESSENTIAL INDI STRMA 6 DNI NA TEDEN — < \S IN POL ZA NADI KNO DELO PO 4» VR DOBRA PLAČA — PRLIETNl OKOLICA POVOJNA BODOČNOST
eckenroth & co. Inc.
9«H EAST ."»tli ST.	V. C.
i\7*nuirr sili siriH'i Crtxs-lowii I!ii<. i
avtomobilski
MEHANIKI
I/v«*/hani — Prvovrstni Možje Knkor t tuli
POMAGAČI
I»< »IKRA PLAČA — STALNt» tiORKA DELAVNICA \"i»r:iŠ!ijlo	t«l«*n.
77.1 STONE AVE-, BROOKLYN Telefon: DI 1^8010
:b»>
MEHANIKE se potrebuje
IZVEŽBANI PRVOVRSTNI MOŽJE
dva šihta — 4. popoldne do 12. opolnoči 12. opolnoči do 9. zjctraj
ESSENTIAL INDUSTRIJA DOBRA PLAČA — STALNO IZVRSTNA POVOJNA PRILOŽNOST Potem tudi Prvovrstni BODY FENDERMAN
VPRAŠAJTE CELI TEDEN
METROPOLITAN DISTRIBUTORS, INC. 501 — 10th Avenue <6th floor) New York City
Telrphone me 3-4000