Št. 5. V Trstu, 6. marca 1870. Tečaj IL JADRANSKA ZARJA. Izhaja dvakrat » ■Min. mk* X. i* 8. Političen, poduciven i kratkočasen list. llltsik, izdajatelj in odgovorni »rednik: O. H. MARTELANEC. (ilu mit j cal. Uto I (m. HO kr. ii---n- t Prejemajo se za plačilo vsakoršna oznanila tndi ▼ neslovenskem jezika. Plača se za vsako natisno vrsto vsak krat 6 soldov, povrh tega še 30 s. za kolek. — Naročilca pisma, oznanila, dopise in reklamacije naj se pošilja izidj učljivo rredniku Martelanca. _ Posamni lista se prodajajo po C5 soldov: v Tnte v tobakarai nasproti c. k. poŠte; — v frtell v tabakarni gospoda J. Battagela, nasproti pivovarij«. Korajža velj&. Če preudarjamo postopanje političnih naših mož, zdi se nam, da imajo razen ne-kterih neustrašenih borilcev, vsi drugi premalo poguma; tem moramo glasno klicati: fortes fortuna juvat - ':orajža velja! Političen borilec je enak voji-ku na bojnem polji, obema je treba srčnosti, brez nje ni up'" zmage. Ali nas bodo mn» n^g'" poŽtov*.ti politični naši nasprotniki, če vidijo, da se jih bojimo? Oni vidijo prav dobro, da jim Z boječnostjo dajemo v roke orožje, ktero rabijo potem zoper nas. Slovenski narod ni več otrok, da bi moral lepo slušati, kar mu drugi ukazujejo; pa tudi berač ni. da bi hodil pred tuja vrata prosit, kajti ima lasten dom. i v lastnem domu je on gospodar. To naj bi pomislili vzlasti naši poslanci ter po tem avojo politiko vravnali. Dosti smo uže pro sili, dosti roke vili, dosti hrbet uklanjali i vendar nič nismo dobili; tega mora biti - konec, ker ponižuje samosvesten narod. Kdor ima pravico, pa bi zanjo beračil! Ne, zahtevati jo sme i mora. Pustimo tedaj vedne prošnje o rečeh, do kterih imamo nedotaklivo pravico, sklenimo se kakor neustrašena voj ska, ter glasno zahtevajmo vse, kar koli nam gre. S tem si pridobimo spoštovanje, utr dimo svoje moči ter veliko gotovše zmoremo, nego z ne prida prošnjami. Narod, ki svojih pravic z vso silo ne brani, nima v sebi živenja moči, tak narod nikoli ni bil lasten gospodar, ampak vedno je nosil tujčev jarem. Tedaj možje, ki zastopate sloven ski narod, s pogumom se orožite — korajža veljl Juri s pašo pred porotno sodbo. Prva tožba IG. decembra 1869. (Dalje.) Po vrednikovem govoru, vzdigne se državni pravdnik in govori blizo takole: „Gospoda! res je hvalevredno in plemenito poganjati se za napredek svojega naroda, to tajiti bila bi predrznost. Obtožencu torej teh lastnosti po lastnem svojem prepričanju nikoli ne bodemo v greh šteli; vendar po mirnem prevdarjanju me ravno v pričujočem slučaji pravna zavest sili, svoj gfcw povzdigniti zoper zatoženca. Pred vsem moram gospodom porotnikom pritrditi da ■e z besedo nemškutar brez dvombe sluti razžaljen vsak Nemec, pisatelj obtožene pe-8n?' — kterega vrednik noče imenovati — mislil je gotovo na Nemce. Poglejmo samo kaj je dalo pesem pisajočemu povod za neopravičene ostre napade. V nedeljo nekega pomladanskega jutra šli so se ljubljaoaki turnarji na Janče sprehajat; prišedši na vrh, ▼sedejo se o« zeleno trato trudni in lačni; apraznivši bisage in mošnje da bi se okrep- čali z jedili in pijačami, zavživajo hlastno prirodno čarobo, nič hudega sluteči. Pa čujte, čujte gospodje porotniki! kar naenkrat ae priklati velika množica slovenskih kme tov, oborožena h prekljami, palicami itd. Ljubljanski turnarji sprejeli so kmete s prijaznimi besedami, celo po slovenskem so se hoteli ž njimi pogovarjati, jedi in pijače so jim ponujali, ali vse to nič ni pomagalo. Lmitje so burno tirjali turnarsko zastavo, isto jim tudi iz rok zvili in raztrgali. Ali to ni bilo vse, gospodje porotniki, še hujše stvari godile so se isto osodep'>]no nedeljo na Jančjem. ¡Slovenski kmetje so namreč ljubljanske turnarje hudo pretepli in v beg spodili. Pod hribom čakala jih je še druga slovenska drhal, pretepala in kamenovala jih tako, da turnarji niso vedeli kam i kako. In tako ostudnost „Juri s pušo" v pesmi: „V Krajni smo gospodje mi!" in v „Zlati Abedi" tako rekoč hvali, in žuga da, ako bi se ljubljanski turnarji se onkr-. predrznoli hoditi na kranjske hribe, jih nič boljšega ne čaka, „ker jib kranjske stene za nič ne poznajo", z drugimi besedami, govori „Juri s pušo" : Kranjci, ce se turnarji zopet na vaše hribe sprehajat pridejo, le spet jih namahajte! Ali ni to očevidno hujskanje Slovencev proti Nemcem? Gospodje porotniki — sklenol je državni pravdnik svoj govor —, ako bi danes ali jutre tržaški „ginastici" v okolico se sprehajat šli, in jih slovenski kmetje tako sramožljivo nabijejo i razpodijo, kaj bi porekli k temu? Samo to dobro primislite, in — potem sodite!" (Konec pri h.) DOPISI. Iz tržaške okolicc. Nova era je spet pokazala svoje liberalne roge. 19. februarja se je zbralo nekaj delegatov i druzih zaupnih mož v gostilnici pri Nabrgoju, a ne da bi jih bil kdo povabil; razen štirih so vsi prostovoljno prišli, i zakaj bi ne bili smeli priti, saj po mojih mislih ni treba posebnega privoljenja prosit za vhod v gostilnico kdor ima denar, naj bo župan ali berač, naj bo k Nabrgoju ali kamor koli, to je vse enako. A ne boš, Jaka, to ni tako! Če vas hoče več v omenjeno gostilnico h krati, morate to — gospod B r a t i č u naznaniti, da vam privoli, ilnigači vas skrivna in očitna pro-šeška policija koj naznani omenjenemu gospodu, da poskrbi v svoji ljubezni do okoličanov, da se gosp. Nabergoj pred sodnijo povabi na podlagi 13, da se po milosti gospod Volta samo za 15 f. kaznuje, ker ni bil še obsojen. Za toliko se je g. Nabrgoj 4. t. m. obsodil, ker so prišli k njemu zgoraj. omenjeni možje, sicer bi se bil moral po želi liberalnih gospodov na 200 f. ali pa na šest tednov v zapor obsoditi. Ako to pojde tako dalje, pridemo kmalu do one dobe, katera nam obeča boljšo prihodnjost. - Še eno naj omenim. Rad bi priporočil nekatere v Proseku bivajoče gosp. ministra Wagnerju, on bi jih gotovo lahko porabil za policijske namene, ali pa za vešala, saj ao že dosti zreli. * Pretekli mesec je bil gospod mestni župan Angeli trikrat v Proseku; kaj da je ta veliki gospod tam delal, to mi ni znano, to pa vem za gotovo, da ni po nobenem domačem človeku poprašal; pa kaj njega brigajo Prosečani, saj je dosti da obdajajo ga njihovi ljubljenci, ki pa niso ni Slovenci ni okoličani, ampak take baže ljudje, da mu res malo časti delajo, marveč sramoto. — Potreba bi res bilo, da bi gospod mestni župan večkrat okolico obiskal in se posvetoval o potrebah in popravah in o toliko zanemaijenih občinskih rečeh z domaČimi možmi in z delegati, ne pa s takimi, da se človek še upa ne njih imena očitno izreči. — Obžalujemo županovo liberalnost, ker se pajdaši s tacimi ljudmi. Pri tej priliki je res pokazal, koliko da spoštuje okoličane; nam pa je sve jednako. gospodine; kolikor spoštujete vi nas, toliko mi vas, pa brez zamere. Opomniti moramo še, da so bili ž njim tudi nekteri občinski svetovalci i neka druga oseba, na ktere gospode pa ne meri naš dopis. _ Iz Roco^ja pri Trstu. Ni naš nada prevarila, da nas v nedeljo pri veselici mnogo rodoljnbov počesti, kajti sebralo se nas je bilo nad 200. Vsa veselica se je vršila v naj lepšem redu. Veliko se jih je že ta večer za ude vpisalo, ko so se prepričali, da se res le v čitalnicah nedolžno veselje vživa. Kdo bi se ne radoval, če vidi stopiti mladega dijaka na oder, pa da izvrstno govori. Cetrlošolec namreč Tone Kenda o kojem nam gimnazjiska spričala nado navdihujejo, da se bo kdaj hrabro za domovino boril, se je posebno iskazal. Prikupil se je vsem poslu» šalcem gospodič. Izrecimo mu tedaj očitno pohvalo pa željo, da bi se vedno pridno vedel. Okolica bi ga kakor moža posebno potrebovala. Počestil nas je bil tudi vrli Slovenec z Toininskih pečin g. Andrej Klemenčič. Pozdravil je Okoličane v imenu vseh Tomincev v kratkem pa jedrnatnem govoru, v kojem je pokazal, da so tudi v Tominskih hribih možje kterim bije srce za narod. Prišlo je tudi več gostov iz Trsta i Rojana pozdravljat Rocoljčane, kterim se je prvosednik š živo besedo zahvalil. * DBOBTINE. *) (Strossmajerju) se poelje zahvalno in zaupno pismo te dni iz Trsta ▼ Kim. Vsi slovanski veljaki v Trstn in ogromno število drugih prebivalcev je to adreso uže podpisalo. •) (V komisijo za uravnavo zemljitči-nega davka) v Trstu in okolici so izvoljeni • 1 •-•!iiw kakor pnn ndje urno Lahi, Slovenci pa kakor nameatnikL To se tč da to ne more drugače biti, kar so zdaj le zemljilčoi posestniki — Slovenci! Zato morajo Lahi o njih davkih sklepati. Deželno namaatnittvo se 06 od — mestnega magistrata. * (Potres ) 28. februarja opoldne in 1. marca «večer ob devetih smo imeli v Trsta potres, ki aicer ni naredil škode. Cuie pa se iz Klane pri Reki, da je bil tam tako hod, da je hiše tako ratrniil, da prebivalci ne morejo vec v njih stanoTati. Tudi iz drugih kraških krajev se pripoveduje, da se vsak dan večkrat, vzlasti ponoči, zemlja trese. *) (Trgovska svoboda v Trstu.) Vsemu sveta — ne! le nekterim je znano, kako se Trst poganja za svobodno trgovstvo i kako vneti so ca to svobodo vsi, kteri imajo kako besedo o tržaške j svobodi sploh; s tem hočemo reči, da so uncti tisti, ki bi radi še več dobičkov, nego ao jih imeli doslej, da bi radi potegnoli vse dobi« Ice nase, brez ozira na to, če se poberačijo vsi dragi. Trst ima uže to privilegijo, da vsak potepuh, ki danes krade, jutri trakove ali „extra leine englische Oelglanzwichs" prodaja, pojutraj-nem pa zopet krade, da vsak tak potepun uže dobi zaslužek, ali pri magistratu, ali pa vsaj prosto stanovanje i žive/, v ječah. Če pa uborna, marljiva i poštena Brškica, ki sc trudi noč i dan, prinese v Trst nekoliko kruha na prodaj, pa ne sede na mesto i kraj, kteri jc mestni magistrat — to se vč o svojej očetovskej ljubezni — določil, vzame se jej ves kruh!! Brškicc so prodajale uže v Mcteruovih i se poprejšnjih časih najboljši kruh svobodno po vsem Trstu; V6a tržaška zgodovina, i vse jezične babe še nikoli niso pravile, da bi ta kruh bil še komu škodoval; noben zdravnik še zarad tega kruha nikoli nij imel preiskave; tega celo tržaški peki ne bodo tajili — ali Brškice so Slovauke i tedaj ne smejo svobodno prodajati kruha! * (Čudna prikazen.) Minister G i s k r a poklical jc pred nekoliko dnevi d.ra Itigera in Sladkovskega na Dunaj, da bi se z njima posvetoval o tem, kako naj l>i se ustreglo češki opoziciji. Dnsiravno so dunajski časopisi že po svetu trooili dan prihoua češki» voditeljev na Dunaj, i nju za gotovo pričakovali, so se spet enkrat spekli, kajti Rieger iu Sladkovsky odgovorila sta v |>o-razumljenju s svojimi tovariši na Giskrin poziv, da se Cehi nikakor ne morejo zastran sprave posvetovati z ministri, ki so še pred nekoliko dnevi trdili: „bre/den med ustavo — in češko deklaracijo je nenapolnjiv !" Slovenski kranjski prvaki! kdaj bodete enkrat začeli vi posnemati vrle češke prvake?-- * (Častni udje.) Politično društvo „Soča" v Gorici je imenovalo v svoji seji 24. februarja gg. dr. \ ošniaka, Hermana, dr. Zamika in vrednika „Slov. Nar." A. Tomšiča soglasno za svoje častne ude. „Pri tej priliki nam niše odličen gc.rišk rodoljub : Goriški in stirski Slovenci smo enakih misli in veliki prijatelji, ali — kranjskih prvakov ne razumemo in naših državnih poslancev tadi ne. Kar se jim pile, kar se jih proai — vse zastonj! Pa kai je vse to, v Beču nam škodujejo naši poslano, če nam ne bodo pomagali Čehi, aboga „Slovenija.*1 — Tako beremo t „Slovenskem Narodu- in dostavljamo, da je javno mnenje tadi med tržaškimi Slovenci in okoličani odločno proti kranjskim prvakom in državnim poslancem, kteri nočejo videti, kako nevaren je ob Adriji naš položaj pod jarmom lahonstva. *) (Gospod Piano), ki je zato, ker ie bil urednik nekdanjemu „Primorca4*, izgubil službo, pičli krah, kten se reže učiteljem na kmetih, še vedno brez vspeba išče učiteljske službi na — slovenskej zemlji!! Slovenci ne bodimo nehva-ležniki, ne delajmo sami 6ebi sramote! Noben rodoljub ne prenese očitkov, da naši narodni veljaki i mogočniki nimajo kruha za moža, kteri fa je izgubil, ker je delal — za domovino! 'iano je brez dvombe izvrsten učitelj. To smo dolžni opominjati vse tiste, kteri imajo pri ljudskih šolah veljavno besedo, vzlasti pa — ljubljanski i goriški deželni odbor. -Q69- Hajveče hudo. Spisal Pivčanin (Konec.) Res da zbor dežele kranjske Nima pisane pravice Trgati dežele druge Ter sorodnimi se brati Družit v novo domovino; Toda ker sorodni bratje Kakor kranjski vsi Sloveaci, Ki so kolkaj otesani, To zedinjvnje želijo; — Imajo poslanci kranjski, Kot tolmači želj deželnih, Ne le ti e d v o m I j i v o pravo, Ampak i „dolžnost" presveto Tud v imen' Slovencev kranjskih Za „Slovenjo" v boj stopiti Ter se zanjo potegniti, Kazlagaje bečki vladi, Da brez nje ui nam živeti, Ker sicer svoboda vsaka Gola s u ž n o s t za večino Je slovenskega naroda. — Govore seer da so zbali be protestov drugih zborov V kterih tujci so v večini! Toda teb se nam ni bati, Nego brezobzirno treba Je zahtevat' svoje pravo, Ce tud pisano nas gleda I zabavlja nam krivičnik, Obna&aje se kot maček, Koji vedno trdil bode, Da je 011 naj bolj i varuh Tolšče, sala i slanine, I ki čez krivico mjavka Al s protestom jezo piha, Ce se varstvo mu odvzame Lepe tolšče i slanine. — Kakor sdanj* bečka vlad« Avstrijo predelovaje U državo « bt—versko, Zmer na dnevni red prestopa Čez proteste vstavnih zborov, Koji trgati ne dajo Zveze, kiera cerkev s šol* Toliko stoletij veže. Kolikor je ver« staral Tako upamo bo vlada Morda kmalu nastopila. Ki bo tudi tak' ravnala. Toda za pravice voljo, Ne pa da bi nam množila Se krivico dosedanjo. Upamo, da k malo vlado Tako bodemo imeli, Kiera ho, kar Bog sodimi A politika razprta, Da bi laglje nas požrla, Zopet v novo sprav'1* zvezo, 1 ki bode podelila, Raztrgavsi zveze krive, Nam zedinjeno Sloven'jo, Ne brigaje za večine Nemških zborov se sebičnih, Niti nemških, uiti laških, Niti za njih slavožrtne I prismojene proteste. Toda to se bo zgodilo Se le, če mi najprej sami Vse storimo, kar je treba, Kajti kdor je sam nemaren. Niti liog vsegamogoči, Kakor pravi nas pregovor, Mu pomagati ne more. — Kakor je izgovor prvi, Tiiko tud izgovor drugi „Zrelih" teh politikonov I „Novic" je čisto prazen: „Da z zedinjeno Sloven'jo Ki historiške dežele Bi po narodih delila, Ne bi Nemcev le žalili, Nego Čehe tud i Pnljce I da s tem v zadrege veče Se Slovence bi priprav'li." — Kar Poljakov se zadeva, Je očitno, da v Galicji Ne bo mira ni napredka, Dokler »c ne t>o Galicja Med Poljake i Rusine V dve deželi razdelila, Ker potem le obveljalo Bode narodno tam pravo. — Kar pa Čehov se zadeva, Se sicer tajit' ne more, Da se čehi z Moravani Res zediniti želijo Na historični podlagi; Toda Čehi sami dejo, Da jim prvo je združenje, I če ne bi tod imeli Za potrebno to združenje Še historične podlage, /^&~Tožba tice.^ CBKS") (Tria} Kaj tak' milo mi prepevaš, Lepa, ljuba tičicaf V srce moje tugo zlevaš Kaj ti tare dno srca? 2. O, moj deček, da bi vedel, Kaj zgodilo se je men'! Gad mi ljut jc mlado snedel, Se moj mož njegov je plen. 3. Zarad tega jaz žalujem Na tej vrbi pregrenko, Tužne pesmice si kajem, Pomiluj me, revico! __SiebaiL JoOta®. * Kovda. (Spual S1 a v j a a i n.) Kdor je kedsj hodil po Dolenjskem, gotovo vi, kakošne veselice si napravlja naš dolenjski Slovenec o poletnem časa pod prostim nebom. Na velicem, zelenem travnika se zbere cela tropa ljudi, raja i skače, da je veaejje. Sredi travnika j« nastavljen sod, iz kterega 6e toči ljuba vinska kapljica. Ako se dolenjec nikoli ue razveseli, gotovo se mu takrat glava razvedri, jezik odveže i govoriti začne, ko bi bil že kedo ve kaj študiral. Videl sem celo starčke radovati se nad veselim rajanjem i sundrom ljube mladine. Tudi novomeščan še ni popolnoma pozabil te narodne veselice i kakor se drugekrati rad ponaša z svojim meščanstvom, tako se pri narodni veselici „na tratah" prav po domače vede. Že en dan poprej d i župan oklicati, da bo ta i ta dan na tratah veselica, h kterej so vsi vljudno povabljeni, ki imajo veselje do tega. I ko pride naznačeni dan, vidi se cela vrsta ljudi, ki vro po zagrebškej cesti na veselico. Kraj, ki se imenuje trate, ta je lep na vseh straneh s košatimi hrasti obdan prostor. Plan je kakor nalašč vstvarjena za rajajočo mladež, ktera se rada v dolgih kolobarih suče po tem prostoru. Denes je shod. Sredi travnika stoji vos a sodom vina, okoli kterega se gigete ne ravno žejna množica, no nekteri videč drage piti, nočejo se dati osramotiti, drugi pijo iz gol navade, zopet tretji pa, da si prež eno dolg čas. Od soda v stran pod košatim hrastom so polegli novomeški muzikaai, kterih nekteri pusijo smotke, nekteri pa pijo iz majolk vino čakajoči, kedaj se pretrga dolga vrsta prihajalcev, da sačno svoje poskočnice. Po travnika i hosti pa se eprelu^a različna množica Ijadi; ta vidiš človeka, kterega takoj po obleki poznaš, da služi cesarja, tam sivega starčka, opirajočega se na svoje bergle in vbogajme prosečega, m zopet našega dijaka, t živem pogovoru 1 novomeško domorodkinjo. S kratka: ljudi vseh stanov nahajaš tukaj, dasitudi se vsacema na obrazu ne vidi, kaj je. Pri vhodu na trate pa stoji ob borovo deblo podprt Milko ter se ozira proti eeati, ki drži ix Novega mesta, kakor bi koga pričakoval. Ni dolgo tako slonel, kajti kmalu se mu razjasni obraz, za-p lam ti oko i odide po ozkej stezici. „Dober dan, draga deklica", pozdravi došlo deklico; „od ure, kar sem vas videl na zadnjem plesu, minóla je večnosti" r Deklica plaho zaradi v obraz, oklene so njegove roke i ne reče nič, ali srce je čutilo, kar ni bilo jezika mogoče izgovoriti. Godba sačne i par sa parom se viti v vusulnm raji. Med plesalci nahajamo tadi Jeiico i Milka. „Večer se bliža: hrama še qi konec»" pravi Jebea po dolgem rajanji. "Ne smem se tolu^ datye qiuditi, i prosim Vas, doma me spremite.* Kedo bi jej bil raje izpolnil to iejjo nago on, saj je bila ona lista, ki ga vznemirjala noč i dan, ki se mu je kazala v sanjah, ki ma je stala tadi bde> čemu ko saqja pred očmi. Po ozkej stezici koračita proti mesta. Nobeden ne sine besede, a videlo se je obema, da bi rada govorila, pa jima je jezik preslab, da bi mogla srčaa čutila tem potem spraviti na dan. Solnce sa nagiblje, še s zadnjimi i ar ki obseva prijazno Novo mesto | oboeva pa tadi Jeličin rožnoličen obras, ko U ga hotelo prevleči s čistim rlatoaa. Milka srce vznemirja nekaj, kar M am gotovo olajšalo ¿otila, da bi si apal izreči, aH — pnpolno Morali bi narediti A« le t časn Jo sedanjem. 8 tem izrekom vie so CM Odobrili nafto tožnjo, Da p« narodnem čmo pota Do sodinjenja d o« peti. Do katerega bratje Cehi P* historičnem korake. Zarad tega češkim Nemcem Pa ne dajemo potuhe Da bi oni tod na Češkem Se od čehov ločevali, Ker njim Čeh nikjer ne krati Zlate narodne svobode, Nemec pak j« nam ne voftči Niti ene male trohe; ,8 tem nas sam od sebe suje, Ter nas kar naravnost sili, Da na narodni podlagi Moramo združenja iskat I s «draženjem boljše i reče, Da n stava bo nas blagor Ne pa le poguba naša. To program je naš slovenski, Ki tad Cehom je po volji, Dasiravno tako zvani Oberhanseiji ljubljanski I politikom sreli Tega še nehte spoznati. Ker so raj dvliimu komi, Nego najprej da „Slovence*, Kakor deklaracje nase, Bi pogumno se držali. — S tem se Čehom prikupili Bodo težko naši starci, Kajti s tem ne služe oni Niti Čehom niti 1'oljcem, Nego onim grdim Nemcem, Ki historistično tam pravo, Očevidno tirjajoče Zvezo Čehov z Moravani, V blato gaze i teptajo. — Pri na« pa vse one zvezce, Ki historično so „krivo", I morilne za Slovence, 'Zvirajoče v našo škodo 'Z veka srednjega temote, Vedno kujejo le v zvezde Ter pobožno jih čestijo, Kot svetinjo najsvetejšo; S tem očitno pričevaje, Da drže kot klosč se gesla: Naj pomaga kar god more Samo da Slovan se kolje. Takim nemškim mamelukom Ajzenponarji slovenski I politikom „zreli" Služijo v slepoti svoji, Ne pa Čehom ni Slovencem. — Da si grda nova jera! Spačila nam tak poslance, Da vže mnogi ne z držanjem, Nego le c zatajevanjem Fed'rativnega programa I zedinjene Slovenje, I celo z rajhsratovanjem, Kakor z dualistovanjem Hočejo služit' najbolje Veri, roda i državi, 1 do pasti nam i Čehom; I da to nespamet svojo Dolgo časa v oportunskih Vže prodajajo .Novicah" ' Za politiko najboljo Tresno praktično i zrelo; I da se dobe Slovenci, Kteri so tak kratkovidni, Da molčijo k vsema tema Ter potaho jim dajejo, Al jim pojejo elo hvalo; I da tem prvakom našim I politikonom „zrelim" Vedno se a glavo neče, Da njih trmoglavna zmota I politika rajh-sraUka Trezna, praktična i zrela V enem kot obzira dragem Pelje našo reč v pogubo — To je to — „naj ve če hudo." Poslano.*) Zoper lažljivi dopis od sv. Miklavža v ljutom« goricah, priobčeni po „Jad. Zaiji" št. 3. Grdd je, če človek človeku laže, — greh, če svojega bližnjega črni. Kdor pa se celo predrzne občinstvo s lažmi krmiti, in poštene ljudi pred javnostjo črniti, in to zlasti v imenu poštenjakov, ta ni vreden, da ga otmemo jami, ktero je drugim kopal. Resnica in pravica naj velja! nesramnega hinavca pa udari šiba javnega osra-motenja. Slavno vredništvo "Jurja s pašo, je Miklavževskega dopisnika podučilo, ka "Juri s pušo„ nima streliva za, ampak zoper hinavstvo, laž in krivico. Kako so Miklavževski kmeti strmeli, ko so zvedeli, da so oni postali obrekovalci svojega občespoštovanega g. župnika ! Kako se jim je g. Robič rotil in priduševal, češ, da ni on pisal, niti pisati dal pohujsljivega dopisa! In mislilo se je celo v hudej sili, ka dopis ne zadeva č. g. župnika, ampak g. oskrbnika nemškoviteškega reda pri Veliki nedelji. Tedaj lapsus linguae nove sorte! Kako se je ta mogel pripetiti poštenemu narodnjaku v 0. vpričo mene, ki vsak slovenski časnik po dva, trikrat pre-štejem, ne vem. Dopis jasno zadeva č. g. župnika, ali kakor dopisnik pravi, farnega administratorja; •) Za ta sestavek mi nismo odgovorni. Vred. in dopisnik je domač žu pijan, ker veli i „Nam je postavljen . . „Nai farni administrator . . id. Okrogla lai pa je, m nesramna predrznost, trditi, ka so Miklavževski kmeti pisatelji ali vsaj izvir omenjenega hudobnega dopisa. Nespametni dopisnik, dasi najbolj šibe vreden, itak je sicer usmiljenja potreben; toda nezarobljenca usmiljenje ne bo poboljšalo; in sko ga ne stepe šiba, splete si za druge bič. Dopis pravi: „Za šolskega nadzornika nam je postavljen dober gospod in vrli rodoljub A. Robič*. — Če je Robič dober gospod, naj bo; samo naj si nigdar ne prizadeva, s svojim dejanjem in besedovanjem nam nasprotno dokazati; sicer se mu borno smijali, rekli: Ta človek vodo v Dravo nosi. Ka bi pa dobri gospod R. bil vrli rodoljub, to je v dopisu resnična ironija. Slavno-znan narodnjak v Ormužu je djal: Robič je pri sv. Miklavžu narhuji nemškutar. Sicer učenci gračke „Tagesposte" sploh niso vrli rodoljubi. In Volk v slov. goricah bo prej narodnjak, nego Robič v ljut. vrheh rodoljuben prostak. Toliko rodoljubja pa dobremu „herrlu" in „fotru" (ovako ga deca zove), kolikor krščanstva in omike, itak mora priznavati vsak, kdorkoli ima čast in srečo, od nja v škodo tretjega hvaljen biti; kajti vedeti je, ka ta dobri „herrla" in „fotrM brez vzroka nikdar nikoga ne hvali. Pa bodimo pravični: Robičevo rodoljubje ali narodnost spričuje menda vsaj to, ka ga je izvrstni narodnjak (?) za šolskega nadzornika postavil. Tej časti se je g. R. popred bil odpovedal, potem pa, ko je videl nesrečo, da ta posel dobi nemškutar(?), se je slavno požuril, nesrečo odvrniti s tem, da si šolsko nadzorništvo, malo da ne zgubljeno, po loajainem —(tri prve črke zbriši)— potu v svoje rodoljubne roke spravi. Se ve da v tej zgodbi so konji za repico pripre-zeni, in rodoljub ojč jaše; pa kaj za to? umkehrt heisst auch fabren. Dalje: „Naš farni administrator so nam hoteli nekega nemškutaija za šolskega nadzornika priskrbeti," itd. Ovo je spet okrogla laž, tako okrogla da jo je dopisniku bilo lebko v Trst potočiti. Kakor povedano, g. eksšolmešter R. se je nadzorništvu odpovedal, premar je bila volitva. Premišljeno je to bilo presneto bistroumno, kakor nekdaj, ko je bila predzadnja volitva župana za Brbrovnik, Krčovino in Vinski vrh. Takrat so še župniki pri tej stvari imeli nekaj upljiva. Izvo- je, preokoren jezik. Samo dve besedi bi zadostili, pa kje toliko srčnosti dobiti, da bi jih izrekel. Loči so že gorele po mestnih ulicah, ko naša sprehajalca prideta pred lepo a ne visoko hišo na jnšnem konca mesta. „Lepa hvala Vam, ljubi gospod t da ste me spremili, jutri ob desetih mc pridite obiskat", pravi deklica a ljubeznjivim glasom i hoče oditi, ali Milko Jo prime za roko i vpraša neverjetno: „Ob desetih ?" „Da, gospodi preženeti mi dolg čas, kterega si moram navadno samo odganjati." „Pa ko bi to ne bilo vašim roditeljem po všeči?" pravi Milko. „O tem ne skrbite, Vi pridete zmerom o praven času, — lehko noči" Stisne mo ia enkrat roko in odskače pelahkoma, ko brzonoga srna, v vežo. še enkrat ae je med vrati ozrla, potem pa se zgubila po stopnicah i v tem trenotji slonela na oknu. Dolgo časa je še meril Milko korake mimo q)sne hiše, ali štel jih gotovo ni, kajti ■«"<■»»1» ga Ja samo deklična podoba ob okna. (D^e prih.) za stare in mlade Undl Droga povaat Pred nekoliko leti živel j« v naj pustoši od-daIjeni «Ud nekega majhnega mesta ubog delavec »opof — in oče šeeterih otrok, ktera je pri va^ avoji delavnosti komaj redil. Vhled tega morali so majhni revčeki pogostoma za svoj sah kruhek — pri tajih vratih prositi. V takem žalostnem stanju ucakali so svetega večera, — kterega se celo krščanstvo naj bolj veseli! V revni sobi naše delalske družine brlela je temna luč svetilnice. Kleče so molili stariši in otroci pred edino podobo zaljšajočo sobo, pred nebeško kraljico s božjim sinkom v naročji. „Ah glejte preljuba mati, moogo in iskreno smo molili, a vendar še rmirom ni k nam zveličaija, da bi nam prinesel kake darove", začne naj mlajši petletni sinček tožiti. Na to otročje ocitaqje polijejo skrbno mater debele solze. „Le potrpi še, moje dete, glej »veličar ima danes jako mnogo posla, mi pa stanujemo daleč od mesta, torej še mo ni je bilo mogoče nas obiskati; mi moramo qjegov prihod naj pozneje pričakovati." S temi besedami potolaži mati svoje žalostne otroke, ter jih spravi počivat. Za nektere trenotke zavladalo je v borni sobici na mestu britkosti in žalosti sladko spaqje a to laži vnimi sanjami, nihče ni več mislil na tlačečo o sodo, samo skrbni oče še ni aatianol svojih trudnih očes, mislil in povdaijal je, kako naj bi se rešil svojih nadlog in po kteri poti bi pomagal svoji mnogoštevilni družini na noge. Še le pozno po polnoči je tudi njemu krepüno spaqje za nekoliko časa olajšalo trpeče srce. V spanja se mu prikaže nepoznana podoba, držeča v roki črno ploščo. Gledaje a začudenjem aa njo, vidi naslanjati številka: 9, 40 in 60. — Te številke delavec sanjaje glasno izgovarja, Brž potem mine čarobni prizor in mož se izbudi. V sobi in zunaj vlada še nočna temota. Na pol spavajoč, zapusti mož svojo posteljo, prižge lač in zapiše s kredo omenjene številke na zeleno peč, ki je bila poleg njegove postelje, potem pa zopet mirno zaspi. Že zgodaj vstanejo otroci in preiščejo vse kote po sobi, upajoči najti dar, kterega jim je zveličar prinesel. Ali vse iskanje bilo je brez vspeha in nedolžnih otroških src lotila se je nova netrpljivost. „Vsaj še sna priti 1" tolaži najstarja desetletna deklica svoje brate i sestrice, ter začne sobo pometati in pospravljati, da razveseli zveličaija kader pride, a svojo pridnostjo. Pri tej priči je tudi s capo sbrisala številke, ki so bile na peči zapisane. Predramivši se, mane si oče kalne oči i začne misliti na svoje sanje. „Oh kaka sreča!" savpije starček — . sanjalo se mi je o številkah, i spominjam se, da sem jih zapisal na peč." Obnrivši se proti peči, ogleduje jo od vseh strani, ali — nikjer ni videti številk! — „Kde so bil« zapisane številke?" vpraša osapnjen oče ženo in otroke. Hčerka, nič hudega sluteča, koj prizna, da so bile nektere zapisane na peči, a ona da jih je izbrisala. Kdo zamore popisati strah in obnp skrbnega očeta?! — Zastonj si beli glavo, številk o kterih ja saojal, se nikakor D6 mor« spomniti. Pri sledečem sreč kanji «pasi številka: 9, 40, M, in brž se spomni, da so to ravno ista, o kterih aa no ja sanjalo. V groznem obup« zadene ga aratiad, in — preseli sa v boljšo deželo I Se*«. Ijen bi bil bričaa Jan e ti i, kteri je «daj ftnpan. Robič pa ga je gospoda župniku popisal, kakti moža za županstvo nesposobnega, naj bi ga ne volilu Volitva pride, Župnik dajo glaa Ivanusi, Robič pa Janežiču, rek ji, spoznaj svoje prijatelje, a ne pozabi, kadar bol župan. Rodoljub naš je avoj namen doaegel; šupan Janežič se sdaj nima pravega zaupanja do g. župnika. Takih zgodbic imam več v svojem dnevniku zapisanih; toda vrnimo ae k predmetu. Ker je torej g. R. povedal, ka noče biti nadzornik, zato ao g. župnik bili pov- frašani, kteri možje bi še bili najsposobnejši, edaj ao nektere imenovali samo. To je vse. A vsak, kar ao jih imenovali, ima bogme več značaja in rodoljubja, nego vsi eksšol-meštri k la Robič. Kaj bo Robič kot šolski nadzornik opravil, to lehko vsakternik sprevidi, kdor ve, ka g. Robič poštenega, rniro-Ijubnega in v svojem poklicu zadosti zveste- Ei pa marljivega Miklavževskega učitelja avorina Repiča še živega trpeti ne more, avojih otrok k njemu v šolo pošiljati noče, in o njem nikdar dobro ne govori. Končam; kar nemškutarski dopisnik od nemšku tarskih žab čenča in žveče, naj le sam požre. Kar pa od farskih kukaric ble-beče, smrdi po nemškutarskej kulturi. Kdor zamore tako poštene, čednostne, delavne, pobožne in slovenskoznačajne ženske sovražiti in črniti, kakor je spoštovana Miklav-ževska kuharica, v tistega srcu je smradu in gnjilobe dovolj ; tisti se pojdi solit. Na zdravje. Človek, ki pozna Miklavievčane dobre i hudobne, poštenjake __i tičmišnjake. Cenik različne robe v Trstu. Franko kolodvor Trst. Zaganice kranjske: od 10 do 14, 1200" po i. 5C do • 8 . 9 850 „ „ 3«; . akurete 1200 „ „ 26 „ remiji '/, nemški „ , 40 „ Zaganice štajerske: od 10 do 14, 1200 po f. 60 do • 8, 9 850 „ . 40 , aknrete 1200 „ . 40 „ remiji francoski '/, „ , 46 „ Zaganice koroške: od 10 do 14 1200 po f. 90 do V 8 „ 9 850 h B 60 „ ■kurette 1200 , „ (¡0 „ zemlji »/, benč." _ , , 70 , Moka I Kaiser . . po 10 f. — kr. H fein . . „ 9 „ 50 „ III mezzo . . „ 8 , 50 , Auszng . . „ 7 „ 50 „ f. 60 » 40 » 30 ^ 44 f. 70 » 50 . 45 . 50 f. 100 » 70 » 66 cent Otrobi...... Fežol rudefi . . . . „ zeleni .... a rumeni . . . . B kanarin. . „ kokes. . . Slive.......' . Maslo...... Slanina (špeh). . , . Seno konjsko. . . . • kravje. .... Slama boljša .... „ alabeja ... Krompir. ..... 8 7 7 2 4 4 4 6 6 7 50 33 1 1 1 1 2 90 70 50 60 50 50 50 80 90 80 60 30 Loterijne srečke: V Trstu, 5. marca: 69 82 33 68 38 V Berni, 2. marca: 70 61 29 41 24 Oznanilo• V kelekturi pri Ambroži«'« (za magistratom) prodajajo se vse vrste prornes, pa tudi loterijske , privatne in državne srečke. 2500 rubeljnov imn i T__P n ■ i î a .. ..Z.______r . t •» v _ . . ... U"JV pvroiaLI (7SC • ____________ _____ _ Naročnina za ta dva listo iznaša 2 gTd 40 kr. za celo leto^na! ae pošilia Dod naslovom: „G. R MARTELANEC. vrednik v TRSTU.' ^ Slovenci — na zdravje!! POZOR V moji trgovini blizo kolodvora nasproti kavarne „Ginnasio" V TRSTU dobiva ae izvrstno špecerijsko blago na drobno in debelo po zelo nizki ceni; in sicer: Mandorle, rozine, cibebe, riža (laško pšeuo), okusno laško olje vsake vrsti od 32 do 60 soldov funt Kava: Rio.....od 32 do 44 soldov funt „ St. Domingo . . „ 48 „ — „ Laguayra . . . , 48 , - , „ „ Portoricco . . . , ¿0 , 52 „ „ Ceylon.....56 „ 60 , St. Jago. . . . , 60 „ 64 , Tudi kupujem: fižol, maslo in zrnje vsake vrste. Z zagotovilom, da točno in hitro ustrežem vsem željami, priporoeujem se čestiteinu občinstvu. Miha Truden. velika zalaga Specarijskih reči, kemičaih izdelkav i zdravil aa debela. Monntti Hlebčki za hladilo i prta zoper kašelj. IHvUUlIil, Pumorejn gotovo. Komur ne pomortjo, temu ne povrne denar, — Ti izvrstni hladilni hlebčki «o posebno za prsne bolezen, ker sestavljene so iz raznih zelišč. Posebno dobre so za nahod in hudi otročji kašelj i sicer precej v začetku, kakor tudi pozneje, ko je postal kronični, zoper sušico, ko se jc še le začela, zoper bolezni v grlu sploh i posebno take, ktere glas čiovekii jeiuljii i kvarijo: ¡.osebno dobri so tudi za ljudi, ki nobeni rodov in i. DcllZlIla S to se precej lahko vsak madež spravi iz obleke tuknene ali platnate, svilnate itd., in pri tem kar nič barve ne spremeui taka obleka, naj Lo še tuko delikatna. Izleček zoper mrzlico 4. stopnji, i ta bolezni, ki itrirafo it tega. Gotov pomočeh. — — To zdravilo, edino svoje vrste, pomaga vsacemu, ker naravnost zatare korenine bolezni. Na tisoče ljudi, ki so se več mesecev zastonj ozdravljali tako, kakor zahtev» zdravniška vednost, priča, da jim je tuuuo to tdravilo podarilo ljubo zdravje. PolilOTl t" Dumoulm. T» cement se prime vsake ^clttcli L re'.jt stekla, porceluna, rudnin, elesa itd. Velika zaloga Vod ž&^i Salesa, Hafnerjevih, Vižkih, Pulnaverskiii, Seitershih, SatJšicevih, Gleichcnherskih, Del Franških itd. itd. T>-.JJ« kikardove, ki pomagajo gotovo in od--E" vročijo bolezen. Taninove brizgi je po sestavi profesorja Rikorda (najslavnejšega zdravnika skrivnih bolezen v Evropi). — Zdravilo je od danes zanaprej boljše za bolezni na spolovilih in scavilih. — Ozdravljajo vneto žlemnato kožico, kjer imajo take bolezni sedež, brez vsacega slabega nasledka. Sicer pa je tudi natoi« tega zdravila, Id je sestavljeno iz samih zelišč, porok, da ju brezikodno. Tlitlvom zeleni amenkunaki ifetzov zoper trganje, OaLLlt 111 reumjtizem i vse bolečine ki izvirajo iz njega, zoper trganje po udih, putiko, zateklino, tresenje, bolečine v stegnih, kitah in ndih. M nI In v nraVi "J «»».n» ¿'belo i iTiuiiuv pran na arobno x f. iok Pagliano, tU. Fi^"za'" debel°in r/ n Sova iznašba akustične trombe LkO. glUUUbL. :a gMe od Abrahama. — Te trombe presegajo vse to, kar se je do zdaj iznašlo o tej stvari. Tromba, ki se dene v uho brez bolečine, ima samo en centimeter obsežka, vendar ta majhna tromba napravi, da človek sliši prav dobro. Osobe se sploh potem lahko pogovarjajo i šumenje po nšesih jim izgine popolnor"". Sploh ta iznašbe zatre vse mogoče nesreče, ktere ta strašna bolezen vzrokuje. Dobiva se samo v Trstu pri Z a n • 11 i. ^irnn tionlaja, hladiven prsni, sestavljen is Ola tip čveterega sadja, ozdravlja hud kašelj vsake vrste, tudi otročji, vnetje grla, prs, želodca i vse taka bolezni, ki izvirajo iz prehlajenja i so vnetljive. — Posebno dober je tadi za glas, i zato se priporoma vsim pevcem i pridigarjem. « zoper zaprtje i revme od dr. Audarana iz * lllti Parita. — Gotov pomoček. Glavne zaloge: V Mantovi, Mateicich. — V Gorici, Poateni. — Na K ti, Catti in Prodam. — V Veroni, Castrini. — V Pulji, Wassermann. — V Rovinji, gelini. — V Kopru, Elia. — V Karfu, bratje Collas. Tisk avstr. Lloyds v Trsta.